STEV.-NUMBER 251
TIHOTAPSTVO Z fcOANJIM
pomni ve* mUitartssu v ■vropi/' pravi tevts.
London, M. okt.~ Jolooafr^kt ministrski predeednik llmute, ki *e mudi n« vellkobritanekl linpe* rljskl konferenci, j« moli v »v* j«m govogt pri neki pojedini d«-jaL da bi bil« velika nesreča aa iNHpo, la bi Amtrlka lu Anglija odpustili vojne dolgove Franciji In drugim savesnikom. Ta rado* daraost, katera ae on boji, bi pomenila, da bi Frauoija potem le bolj povečala avojo ermado in ohorotevela malo eutento, i
"Ljudstva postajajo nemlrua ra<U oborolevanja Franelje na Jj auhem in v Iraku. Francosks vlada Ja tudi poaodUa velike vsote denarja mn)/Um evropekim drla* Ivam okrog .Nemčijo v glavnem Nato, da nakrmi njihova polrelne n utilitaristične Modee. Velika ae* varnost Je v tem. Is postans ■ Anglija la ual% soseda ms sapadu Amerika tako i adodsrna, da od* MjMraaeljl dolgov, ksr to bi pomsailoi dan «*Ij sriate milita- 1
uveljavljanja postara.
Amsrllkl poslanik Hsrvey js v •vojsm poslovilnimi govoru pred odhodom is Londona, katerega J« Imel vleraj na sestanku diplomatov, nemilo dregnil Franoijo, ko ja dejal, d* miljsrds, ki jih Js po* sodiis Amerika Ivropl med vojno, ss adsj rsbijo ss povečanje arinsd. Francoski poslanik,' grof Aalnt dO ' Aulaire, je nemirno meneal us svojem sedelu, ko js Harvejr ligo* vorll omenjen« besede. Naredil je klael obras In vikal nos.
LLOVD OKO HO Z V WASH
nroTovo,

PROSVET
op tako. I»o jeklarnuh ljudi v sok <1*11, po rudnikih po jO Uko Toliko itovilo ru
mmL:
Ki
mi znano,kako dolgo bo to Upom, de ae be v oilo ao boljše. Bo jokom oo svstu-jom ,da W prikojoli v Joknstown
»i
ku.
bilo
Izvoljen je bil | vodi afiUeijo io ob priliki i »hod io
joven obod m vm Novenee v
reinu. To oo jo tudi zgodilo.
vedam jevui shor daO % joaaivjo________P |
1017 jo bil ie precej povoljno obodne 28. oktobre ob otvoritvi noše
Iskan. Navzoči oo govorili io raz-
mo tri vali v aaet rajnko, končno pa zaključili — ne najboljle — kot ee ne more pričakovati pri neveščih. Ne bom navajal podrobnost!, kajti balo bi preobširno. Ena važnejših aajJBrjgJj
dobri, kajti imamo rasna podpor OJ^jUnštv^Nc amem kajpada po-
na Mozhamu, ter omeniti, da ona dobro napreduje. V Uko.Hin letu som napravili velik korek, ki jo bil nujno potreben. Kupili smo namreč bU poslopje, kl ga je Os-druge IseeU prej v oajoaui. To easo neprevill s pomočjo našega glo-▼ enakega hranilnega In posojilne* ga aroetvo v uooemengnu, ra. Vee deloičorje proaim, da aa n
nedeljo dne 28. oktobra ob dreh
^ SloV(}ll0llCfll doiUU HO
Moxhemo, kjer bomo volili kandidate sa direktorje v prihodnjem letu. Poleg togo imamo rešiti !c vol različnih stvari v korist organizacije.
Vljudno torej vabim vse detj* lerjs Slovenake zadruge na M0x-honra ter se le naprej zahvaljujem
^d^i^jkj^i m
H pozdravom
sksk, predsednik.
Loreln, OMo. — Prve beeede o potrebi Blovonekega narodnega v Loreinu, O., so prišlo na daa meeeca julija 1910. Ka drultvo "Marije Pomagaj", It. J«KJ„ so takrat zaključili, da drultvo ne povzame daljnih korakov v tej stvari, dokler ne poiave šs
fttv^'spafojočih "različnim zre-in jodnoUm. Ostala drofefa
au.
VOLSTEADIZEM V POLITIČNEM KOTLU.
Ko ja bilo volilcaro v Chicagu predloženo vprašanje, ako ee naj dovoli izdelovati in prodajati lahka vina in pivo, oo še volilci i Uko večino izrekli za vprašanja, d« je kurja polt oblila fanatike med prohibicijonistl in tihotapce z 'opojnimi pijfčami iz strahu, da Chicagu sledi tudi druga velika mesta. Fanatiki oo oe balit da bo vol-steadisem pokopan. Tihotapci, ki prodajajo jerui in druge strupene pijače za alkoholične pijače, so pa videli v odpravi volsteadisma pogin njftipve obrti, ki jevzeVetela, odkar je bil« dežela osrečen« z volsUadizmom.
Ljudstvo v Chicagu se ni izreklo proti osemnajstemu amendmentu, kot skušajo dokazati nekateri navihani pro-fesljonalni poliUčarji, ampak se je izreklo za amendiranje Voleteadove posUve, ki proglaša vsako pijačo za opojno, Id vsebuje več kot pol odstotka alkohola. Kajti ljudstvu se zdi smešno, da bi bila vsaka pijača opojna, ki ima več kot pol odstotka alkohola, ker tako majhna količina alkohola v pijači ne zadostuje niti za konzerviranje pijače, ki je napravljen« naravnim potom in ni spackana na podlagi raznih kemičnih formul.
Tudi žene v Chicagu so potrdile to vprašanje z veliko večino. Irrekle so, da ne smatrajo lahka vina in piva za opojno pijačo in teto je njih Želja, d« se amendira Vol« steadova postava. Ako bi bilo ženam predloženo vpra-	^^
Aanje, če se naj uvedejo zopet žganje in saluni, tedaj bi	g^T?«
žene prav aandlljivo glasovale proti vprašanju, mesto da polena v sibci počitka, kjer je bi ga potrdile.
, To splošno glasovanje v Chicagu je ket-beli dan, kaj ljudstvo želi in da je njegova želj« diranje Voleteadove postave in odprava ^jpeemnaj^a amendmenta.	' - ^
Profesi jonalni političarji bi zdaj radi davili rezultat tega glasovanja hi ga prikazali, kot d« ja ljudstvo glasovalo, da se naj kril osemnajsti amendment. Nekateri profesi jonalni političarji love glasove fanatičnih prohi-bicijonistov. Zato sna stran njih obraza pokasuje, d« so pri volji se pokoriti ljudski volji, druf« stran obraza pa pripoveduje, da so pokorni sluge najbolj fanatičnih pro» hibicijonistov, katerim je celo še Volsteadpva postava premehka in mila.
Da ljudstvo ne spozna te igre, zamenjavajo osem« najsti amendment z Volsteadovo postavo. Ako ljudstvo zahteva, da se amendira Volsteadov zakon, tedaj govore, da hoče amendirati osemnajsti amendment, kar je pa izredno težktareč.
Kako ee to i^grajčkanje vrši, nim pokazuje seja občinskega sveta v Chicagu.
Občinski svetovalec Klinke je predložil resolucijo, ki priporoča, da se Volsteadov« postava tako amendira, da se dovoli proizvajati in prodajati lahka vina in pivo. Občinski svetovalec McKinlay je takoj predlagal amendment k tej resoluciji, da se ta resolucij« ne reslag* Uko, d« ščuva k neepolnjevnnju obstoječih poeUv
Občinska svetovale« Albert in TOtnocek sU predložil« resolucijo, d« ee spoštuje osemnajsti amendment k usUvi Zdmženih držaV v polni meri, dokler tvori M M$i višjega zakona v deželi. ^
Oči vidno sU občinska svetovalca zamenjala Vol-stadovo posulo s osemnajstim ustevnim smendmentom. Ako sU to rtorila nevedoma ali nalašč, je nemogoče kon-
uu
bilo torej treba zavreči in zpre-načrt aa aedanjo atavbo. na bo stala s vzo opremo $80,-ali več.
Pričel jc čaa po sedmih letih, ko se je rodila ideja 8. N. D., čaa ve arija in radosti, ko vidimo, da se naše želje uresnilujojo v dejanje
statirati, ako sam« ne izj«viU, kakšni razlogi so ji* vodili, d« sU predložila omenjeno resolucijo
Prišlo je do gbeovjuj«. Večin« je glasoval«, d« se pofcži resolucija Uh dveh občinskih svetovalcev namizo, nato je pa sprejela Klinkova resolucija.
Jasno je, da se vprašanje Volsteadovega sakona ne
bo rešilo v čikaškem ali katerem dngem občinskem svetu, kajti Volsteadovo posUvo lahko preklic ali amendira le kongres. Ampak taki zaključki občinskih sestopov'opominjajo kongresne poslance in eenatorje, kako ljudstvo sodi o Voloteadovi pooUvi in dp eo dobro seved«, d« ni oaeaMiejstl amendment kriv, ako eo ss pojavili tihotapci, kateri prodajajo jeruš in druge strupe ljudstvu, da ss s njim omami, »arveč je tedanje rasmere zakrivila Voš-oteadova posUfS.
Drugega nofego nimam pisati.isto.jc biU bres dvo-Ka društvenem poljo smo precej ma: Odbor izvoljen po našinu kot
pri vsakem podpornem društvu. O direktoriju jc bilo govor}eno samo tolika da ga ni treba, ker ni nika-ke blagajne.
Marsikdo >ai bp morda predeUv-Ijal, da je Wla to le melenkoet. Da ln prav to bi nea bilp kmalu atolo poloma v Lorainu. 0 Um bomo še pozneje čitali. Na Uj seji je bilo določeno ,da ac ustanovi korporacija za $10.000, ter ae izdajo del niče po $5.00 pod imenom Jugo-slovaoaki narodni dom", i
Dne 9. februarja 1817 je bile prirejena prva veeeliea v kori«t temu podjetju, katero čiati dobiček jc bU $12U0> B Um je bfle dana nekaka smer ideji, do je po-aUjala živahnejša. Na pikniku me-julija, ki jo bil prirejen v isti namen, je bila udeležba od strani tuhajlnjih Slovencev Uko ogrom na, da menda la nikdar prej tako. Žal le, de* nem vremenski bogovi ui8o bili milosOjivi, kajti ob pol Štirih popoldne, U je najlopU Čaa, ko js bilo ljudatvO zbrano ia Žida ne volje, da se dela za koristi nz selbinc, se je Uko nenadoma vlila ploha dežja, da je ljudstvo doma razgnale na ras strani. Bilo je $260 čistega preostanka, bilo bi pa goUvo $900, da ni ploha prekrižala naših računov. . Nekaka otolnost in lalost je pridela prihajati meeeca avgusta. Tedanji blagajnik 8. K. D. se jo pri Čel poganjati za kandidaturo dermana v petem okraju. Pri marnih volitvah v avgustu je tudi dobil nominseijo, rsdf česar jo porabil ves prosti čas v^U namen. Tudi s točasnim tajnikom je .bilo malo bolje; Uvljeneke razmere mu tu niso ugajale in kot veak je tudi vedno mislil a trebuhom sa kra-Bavno ti lasi, saSenli s avgustom, september in olrtober, so bUi najbolj kritični zs aedepje podjetje. Kot le prej rečeno, kmslu bi pes bila vpropostilo napaka radi nepopolnega odbora. V navedfMH meeeeih je večinoma vae tri nrade moral vsdrleveti predsednik. Ne oktoberaki se ji se je predsednik, uvidevfti.da n podjetje pogreza v vzlovjc nasprotnikov, prijel slednjega sredatva: apeliral ie na zbo-rovaloe broječo pe4. delničarjev bres tajnika in blagejnika, se dovoljenje, da polije apel no vss droitvs. noj nudijo pomoč pri no-vemberski seji ss nkrenlUv glede bodočnosti, če ne, de pride propn l v doglednem času. Brultva so se odsvala apelu, izvolila po dva zastopnika na novembersko sejo 8. N. D.
žal se tudi takrat nleo odzvali val zastopniki, nekuteri mlačnejfti eo izooteli. Prišlo p* Jih je vendar toliko, da je bila idoja zopet oživ-ljona, da je bila glavna delniCai* tka seja decembra meseca dobro obiaksns. Izvoljen jc bil ztalal di rektorij, kateremu je bilo izročeno v oekrbo vse premolenje in u prava. Od tedaj se je obračalo vidno ns bolje. Več delavnih moči je delo več egitacije. S principom, da v Mlogl je mol ,ee je delo nadalje vašo, sa to je tndi blagajna vidno raatla.
I Meeeca decembra 1818 je direk torij videl potrebo .da se naša knr poraeija proosnujc U razlogov, da ae s glavnieo $10,000 no more
lakeU daljnega rasvoja. Potekali so dnevi, mssssl in lota, da, akoro, lest let je bOo treba čokati, jo odložen »ideja' ropet tO pol Se bolje razvita in flMiooj* lo, la zieer v času oevUvno vojne, ko oe je dvigal narod proti narodu in je v bratomorstvu teklo kri.
Ko društevni aeji meseca aprila 1816 ao zopet dvignili glas pri Imenovanem društvu, a tačaa a razliko, da si drultvo samo zgradi stavbe. V odbor oo bili izvoljeni trije čUni z nalogo, naj kupijo od ognjegasno postajo It 3 na
ker jo meoto zgradilo novo in moderno nt: Peerl Ave. In 81. cesti, U je revno naaproti sedanjo stavbe 8. N. D. Društro je Ulo nrjprlča-no, de bo lakko kupfto stero poslopje In ge preuredUo sa tedanje potrebo. Mostni odbor pa je po-oblaačencem odgovoril, da prostor ni na prodaj, da ga meoto leli ob-držati le dnljo v ovoji oskrbi. Ko-meni je epUvala po vodi
tega dg^MraM nI več mirovalo, dedovala je, naredili kej v korlot drultev in celokupne naaelblne. In la na janij-ekl seji ietoga leta je drdfcvo akftr nllo ,da kupi aker samlje v bližnji hoati, petnajst minut hoda iS nale naselbine sa VSOU <809, Iz razloga, ker so slovenska drultva prirejala piknike v poletnem čaau na istem prostoru, tkdi česar je bito treba lastnika plačevati najemni-Drultvo je sklenilo, da kupi rrmljo saSs ,sko oe s Um ns strt njejo ostala drultva, do M kupili vol akupej.
Kovica e tem saključku ae rssilriU bliskovito hitro. M aru. ker jo btte ssja dopoldne, popoldne pe vojno-pripravljaln*
političnem Itoilunioeemnajetiameodmeat,'amp«k ^TSslll^s"^JhiTJ^
je Volmoadov sakon. Pravi pvotoijoMtaki folHŽfJI p« mešajo kašo v političnem kotlu, d« lahko pri s*rias*ih
prohibicijooimih in navadnem ljudstvu love gUmove.
tedaj da bi
kl«ii||( vse smo premagali neumornim delovanjem za napredek naaelbine. Dan prihaja k otvoritvi našega Doma ln zato amo po-noeni na naše delo.
PBfo - ^^'-iJO^iM
Treba bo le trdega dala morda par Let, pet ali več. Ne uatrašimo ae polen ,ki bodo letela pod noge, na-nprot uo idimo na delo e podvojenl-aU BMČml kakor deUvei narodnega prebujenja. Delajmo alošno, budimo nezavedne in neakrtme; delajmo toliko časa, da bo atavba v reaniei laatnina edinole naše naselbine Ur bo elušfla po načelu veeetranako v izobra/bo in napredek naroda. Kadar bomo vae to doaegli, potem bomo lahko sedli k mizi počitks, brisali snoj z naših čel Ur ccliH rane naših are.
Vabim vpe Slovence iz Loraina, naj nikdo ne izostane od alavnoatl otvoritve Blovenakega narodnega doma. Poacbno ste vabljeni Sloven ei jz- bližnjih in daljnih naselbin, da nss posetlU. To ne bo nsvsdna veselica, ampak sUvnost r- prebujenja naroda. — J. Kotnik. .
Voditelji strok. org. o m dolovoU stranki, f
Portland, Ore. (Ped. Preee.) Čeprav ao resolsoije glede deUv-ake etrenke na' -konvenciji Ameriške dolavake federacije bile po fN|e jc pokazalo, da je tudi tievilo nasprotnikov Oom-Hinestrankarske politike, ki so BO vršile, se poka-lb misli so razni vodiU-Uovnih unij glede samoatoj-ne atranke delavstva v Ameriki. Ifaacjo pričela debata glede 4eUvske stranke, jie vzrok osUr spor glede tega med dvema iltf-noiekima voditeljema: .Johnom Walkerjem, predsednikom državne federacije, in Davidom A. M j Veyjem, delegatom od čUtaŠke delavske lederaeije.
Walker se je aklieeval no to, da bi eamoeUjna politična stranka delavstva škodovala delavstvu, ker bi mu S Um odvzeU mnogo prijaUljev, in da bi bili na U na^ čin Izvoljeni .naaprotniki dolav eev. Kritiziral je zagovornike ru dihalnega gibanja zlasti novsgs
^kaks zpremanba v
Seč pa v uttavak. pa ac atori, kakor k,
•trsa.
delekati v veliki SS, glaaovali proti .prejetju r,loiuJS ie |S aamoaUjuo delavakoH
ko	T • ^m
zgraditi nič primernega, ter naj ee glavnica zvila na $60,000 In dol-
parade, kakoršne eo ae vršile krt- fclee po $S, naj ao apramena na no lom Unijo. Rlovemkl živelj je pri- minalno vredn
C rada govoril tiojvel o tej
priglasilo ee jih je pro-eejšnje števil^ da oe plr odzvati keaSstoaeš Is isti večer. Bilo je tu-dl odločeno, kje ee Ime vriHtl ee-
Na veliko pceseaočonje pe jo k tiatemn aeatanku prišlo samo por
čara
varit* ? potrebi SRD. In vidhai IS. akte sklept Dnaltvo apelira na vsa
stola slevoeikt droitvs k aesu
jflHiKi
vrednoat $2S. Ravnotako jo bilo aavrlsno tndi radi starega ljilča, katero je bilo kupljeno leU 1818. To je bilo okleajeno lz vzroka, ker bi ne mogli sgraidki ns Istem remljUču modeme stavko.
Ob tej priliki je bUo velika pr. tekanja radi epreammb, vendar hi bUo vae v redu uredilo, da nI In lo od tistih js kilo loti bo- bilo par vročokrmalcv. ki eo ae sede 4o ee ljudstro uo odsove, ker pričeli oeebno prerekati. Navzoč!
Marija Poasagaj*' nI pri- oo ssSS#»ill ln sopot je biftalom| ljubljeno, ima hatolUkO ime, Ha- ko val mceoeev trdega dola, da oo
ee pomirili duboVL Daljni razvoj akufeje bogatejii. Zaradi teh bo- |s bU še doati miren In neraven, le sod pO drultva ni iagObilo poguma,(v letu 1021 naa je aadrlaU kriza
r m^i.iI.m.iI LaA LI
.pr< >ii>\ aii aoi m
gibanja, ki ao ga pričeli farmarji In delavci akupej. .
MeVey, njegov nasprotnik v debati, je bU drugega mišljenja Tndi on je zato, da delavstvo ne sprejme načel ali kakih nazorov W. Z. Posterja, peč pa js rekel, da jo vsoko izboljševanje pololaje za deUvstvo iskljočeno, ako si delavstvo ssmo no bo usUnovilo politično organizaeije, ki bo samo sa delavstvo. McVey Je podpiaal tozadevno rczoluoijo. in zahteval, da rezolucija mora na glaaovanje Gompcrs ss je Slednjič ddal.
Wllliam K. Brevratcr, zastopajoč Amalgaaucijo pločevinarakih in železninarzkih delfvcev, ui imel toliko sreče. Njegova unija je po-slala na konvenSijo resolucijo, posivljajoč A. D. P., da ^prejme idejo samoatojne dsUvskc stranke. Ta resolucijo, ki je prišU od pcnnsylvanske in minneeotske federacije, je bila po odboru har zavržena. Brcwetor je dvakrat akoČil e zvojega sedeža, Ugoten radi bresobsirnosti samovoljne msšine, a podpredsednik Frank Duffr ga je vsakrat lepo potlačil naaaj na aedeš. Z mogočnim glasom eo je BreweUr aklieeval na pravila, da ima pravico zagovarjati resolucijo, In da jo jc treba upoiteveti ter vaai o nji razpravljati, a Gompera je vihtel evoje kladivo in aahUval mir.
Predsednik dršavne delavske federacija v Minneaoti B. 0. Hail je sakUval nro<lviano politično stranko delavcev in kascUv Ur apeojem Uko resolucije. Kritiziral ar je Združeno stranko faz-mar je* ia delavecv. 7Ne1eoa. delavski vodja is Kan sas Citjja, kakor tudi Doyls, vodja unije barvsrjev, sU razbijala po radikaleih ln kajpada govorila preti vsaki politični akciji de
BrezScoi telefon u amriških farmah.
Bew York. — (Jugoaiovanikll oddelek PLIS.) - Malokat-r nova imajdba je Uko hitro n0 sUU popularna kot je brezžični telefon, ki ga tu zovemo skritk* -radio". V mestih jc videti JJ vsepovsod na ztrshsh kar»ku-ristične žioe, nategujenc med dre. ma drogama, takozvzne anUa< ki lovijo električne valove v zrp-ku, prihajajoče lz raznjh bližnjih in oddaljenih poetaj. Vsak d«a prinašajo čaaopizi program teh poaUj, dolgoz^ njihovih valov i| uro oddaje, tako dasi lutnik
ona doma lakb predavanji mu sljubi poti j. stroški za nabav« rssmeroma maj. I * Vona iiri s neverjetno
LrUISSS jebU
Isto prav moderne Slavko, precej ve*j*
S SI
gUdalt-e slike, In s dru
KSSIa^v - -
I Matkevr Wo!l, govornik ss ad ministrscijo. js bičal po radfka-lisssn skozi 10 minut Tudi nspre dek v politični stranki anglečke
S delavstva je napadal Ur rvket ■ kakorhitro hclo delavci prilli aa kradlo, bodo a evojo stranko tndi padali niadoi. Izjavil je, da
brežieneg|i izbere, kaka ali koncerte lati. In ker takega aj hnvee rab,«-čim dalje bolj glloo.
Zlasti popularen je postal i«. | dio-telefon med farmarji. Ni čuda. Farmarju, kl Uvi daleč od vaake večje naselbine, m uu ni treba več bati aamoU. Kadar k<H če, je v zvezi z zunanjim svetom. Badiotelefon mu ne nudi pa le zabave, marveč jc postal m njtk-4 tudi jskp praktična in konstus naprava. Dandanes 150 radio po-staj po vseh Združenih drlavik frazpolilja dnevna poročila o vre-menu, sUnju usevov in tržnih cenah poljedelskih pridelkov. R«. sun Uga 290 postsj redno oddaje predavanja poljedelskegs dtpart-menU o raznih poljedelskih vpra-1 šan jih.'
Poljedelzkl department je izrt-čunal na podlag^ poročil avojih
zaatopnikov iz 780 okrajev, da je v teh približno 40,000 radio aparatov. To bi bilo, povprečno 51 aparatov sa vsak okraj. Ker imamo 2850 poljedelskih okrajev v Združenih državah, bi ae lahko cenilo, da je po istem razmerju že 145,000 brezžičnih telefonov na farmah.
»k umu.
rnmmmmmmm	, j-
Oeneral MejsUr, osvoboditelj Maribora je ppokojen. Bil je edini slovenski general v vojski. Že zaradi tega jc njegova upokojitev napačna. Ker je bil obenem upokojen tudi generel Plivelič, Id j« bil edini hrvatski general v vojaki, nima danea naša vojsks niti enega hrvatskega ali alovenskegs gene-rele. : S* 'i J"' "
Sestanek Mole antante bo to 0-mo v Beogradu. Sestanka m udeleže zunanji ministri Benei, D«s in Ninlil. e
Rudarska stavke na ftsfasslsn-škent je vsled posredovanja vladi končana. Delavcem bodo nekoliki pUčc znižane. To je pozlediea na-rastka češke velutc, p tisto se be zgodilo bržkone tudi pri nss, U j trajno srasU vrednost dinars. j
Koliko jo bolnic v Jugoslaviji? V Srbiji in Črni Ctori jc bilo lasi 62 bolnic s 5511 postelji U j« ss tisoč prebivalcev V Srbiji li* " Črni Gori 1.8 poatelj. V Hrrataki je bilo 32 bolnic a 4567 posteljam ali na tisoč oseb 1* poatelj. ^ Dalmacijo veljajo eledeče itni-ke: 6 bolnic, 5»9 poetelj. sš-stotkov. Vojvodino: 11, 2330. L7 odstotkov; ao Slovenijo 23.3163 m 1.9 odatotkov. Bosns je imrl« » bolnic, r- V vss j držsvi je bilo 10 bolnic s 18,046 posteljsmi in pcUj tega jc bilo še 17 stalnih vojslkik ln 21 začaaalh vojaških bobk.
Belgrajska občina Izkazuje a leto 1923 nič manj ko dinarjev deficita. Kljub tesjsm ni urejen niti vodovod Ampak sato ima občina tiradnj-kov, ds zo eden d*M*«° M Oospodsrstvo, da se Bog usmUti
Kontrola Avstrije- Dr. ^mtr\ mannu. katerega eo postavile »»-l IcaUe. ko eb dale Avstriji P™0'"*, mora plačati Avstrija na «sOf milijonov avstrijski kros £J kar znaša letno 4 in pol ali akemj 6 milijonov dinarjev^ neko vb^ko plače imajo todi *r govl, aradu«ki. Presneto drsfS W pomol tujšk kapitalistov. J
Oslo tforaJoo 10-llraklli bssio eev ao odkrili ns Šolska y*9ZA kovel So bili tsko sprstu« ^ jeni, da jih n\ bilo mor«** od pravih Vel ponare/*«1* fwd ključem.
32BK4
LLOTD oboeoi bapadbl fi4K0IJ0
Slovenka Narodni
GLAVNI »TAN. Mg?* »a LAWNDALK AVI., CMICACO,
Uvrlevelni odbor t upfhavmi odsek.
sirssr
1
ustave, ki je oentrstlsirsls vso	lans KsfautoMs Bs jsseke. 1»<
oblaat ▼ rokah berlinske vlado. .	Iks; aadnja snsno »dresat Oblo.
Kahr d sije tehtava, da ima	Frana leta lil«, odlel
o.Utopitl vojaftkl diktator Oeealer,	ia Ban Kranelase v Alaeko.
predno ae bo bavarska vlads sploh	Pred talil* aadajt aaaaa *
pogajala s Berlinom.	dresa t H44 St Clalr St., Cleve*
- C	land, Okla.
iiOBJO 11:	ptval In VtMte IMk is
Ivaa lojal. ia Orefianlee, Tnala,	fekofjaLeke, Kovealjet
Bosnaj aadnja sdresai 247 Ctlkon	sadnja mana adreeei Monade-
Street, Woodlawn, Pa. H ,	vlile, Bos M4, W, Ve.
25?1 J8T54 ^"T1 Kdor bi motel deti podatka o Youngstown	b,VtliWU ™ IJwM °
JS^toamioli I. J^^fig t^lJ^Sfo
Iksi ssdnjs snana adreto: PUta. N,w York, N. T.
burgh.	j,-	......
Tona Hakjaa, Ljubljena} sad- w%nwnmhm____e__a___
nja snana sdress; 813 Will« Ave., VOHUNI JICmNHSV
Petar Ougalj, Klrovao, Dvor, U KVi(|RASE| grob; sadnja mana sdresst Itev. ;	mm
4M Devie Ave., Detroit, Mieh. fepet deUm In rsspotftjsm fina Djetdja Jovanovll, pollel jskl in- a leenovim okueom doma naro* epektori aadnja snsns sdrsss: I jene in prekajene fine klobaae pe West 125 Htreet, New Vork, N. Y. v>i Ameriki. Sedaj ao bolila kot Milko Belobrk, asdnjs insns •• to bile le kadej prej. Jamlbe vea-drese: Union Nstlonsl llsnk. Ms«, ko |»oMljetev, is so klobaae f re«. elllon. Oblo,	v nlei iavretne, prava dellkalam. Mm
Bolo loko, Dvor. Zagreb; sad- val jik jame, tembolj ss vsm bodo njs sns na adreaa: 76 S. Caaa A v«., dopadle, Denar vnem dragevolje Akron, Ohio. .	veekomur, ki ml dokala, U Uo*
Mihael Folun, sadnja snsns e- bsse niso to, Isr jih opienjeat. drese r SUuntoe, 111., Bos 970. MoJe lesftOfua okna* klobaae In Matija Melkar,	klalo a^|Alok vsako pelenko
■■ ' '	bita. Ali ae vam M vode usta po
ITAIJAN1MCK HARMONIK^ taki menili f FMHa takoj la ae pre.
^	moleev. Ker hočem, da bedg moj
i	■ fini isiolek v vaaki eloroMkf na-
-HM" jih od*» funtov »prej. Cena 3&<t aa nt faet 1'ult ttino plsla 9Mb'sam. Denar ae flllje S naročnin« fMs MM lit
neslov rsslolne In vel Mllnjl
'rr.'"	- ^oom lsseotab,
še3dnipril1
SLIKO PSAMK «
Poveeto la Vleler Hugeve
vam,
»•aki
ffrokas
miohi gre b koncu, lo )• *mdnji teda® ta sadnja prilika vidati čudovito, krasno Um
Dvakrat dnevno, ob SiU — lili 9». M. wa	INUIIIT	M
PlTT THEATHE
nrnmmGm. pennsvlvania
*4 Okt. - Znead poU-
*	k"tlk Pertioaa. ki ss som-' u žnrnalktično trobilo ran-*vlade, pi|« f "Tempen", da J' ui odgovorne se separm i*ao gihm(J§ V Porenjtt. frea-,tr' dofadke v Ptrenju kot pranje sadove Nemčijo, le
*	'	republika n« e-f*1 in be merele ple-i stoj ,ieMf rejae odlkodabe.
informacije
FRANK
MOl	At
1 Y
Boj s prirodo.
Prevel F.
'	^i- '••"I. H
' ^ * (Dalje.)
ft te* j« kotel cbnuti govor »a omenjen« klasik« Toda Janko al kosal dosti tsssljs k teaui hm pre sel bno aa prejšajo temo, pafra rajoč Milka, prisrčno ss aesateks vaje. Končno ara je oddal karti-oo s s d reso b gs poprosil, saj bi ae opustil ga obi.kati.
Ss daass odidem" reče Mil ko, "la težke kom v staao te obiskati"
"Istinito. pričakoval te bom" podaval mn js roko Jsnko.
Ločivčs se prijstelje js izaeos-dil neki gospod, ki je sedel Um bliso.
"Sem Lsnijsk, zaročnik Helene Selške. Prosim fospod, zs vaša •tsnovsoje" Milko js bil iznenaden. "Odpustite, priprsvljen sem vsm vstreči, tods moj čss je izmerjen — odidem ie danes domov. Blagovolite mi br*o izreei svojo leljo. Ako js znabiti bol; tsjnostns pa na vrta." "Ali pri meni," reče Jenko. Lanijak je nekaj «aaa premiš-ljal. Ps je privolil in šja sta na vrt, tako tadi Janko. •
"Gospod, sko se ne motim, ste Potisld?" "Ds."
/ "Vi ste bili pri Selškem čez veliko noč." \ > V..HO .. "Da."
"Viljubite Helenot" "Na to vprašanje nlmsm vsro ks odgoiWjati. Izpovedati "ar Ivo jih čotU ne menim."
"Toda določnejše. Vi Imate Iju-bavne razmere e Heleno. Jaz sem njen zaročni k. meni je to vprašanje čaeti in tndi vprašanje njene čaeti. Gotovo se ne začudite, a-ko vam povem, da vi daaes poprej ne odidete, da smo to zadevo po-ravnali. Dolini ste mi dati ssdo-ščenje, dolini tndi njej.
A Emil je mimo rekel: V Gospod t Priprsvljen sam podati vsp račun od vseh besed in de-' janj evojih; ako pa Imate date, povejte ml jik in ako ste v stanu jih dokazati, gotov slm tadi jaz sa evojo čaet šivi jen je polotiti. V fjfflčd eem vaš resgovor, atfalim, da ne boete tajili, da je bil govor o vaših raamerah do Helene."
mar b»
nm
b.
in
vrnil
se ae
vača, ali vaše aaJ
l«Wse east biti uialjena. Ako ksj mislite, pa izreeite ie."
V tem odgovori Jsnko: jaz eem tegs kriv. Jss ssm izre kel, kros slutnje, ds s tem koga rasžsttss, te besede. Toke j je moje bivslišče." Ia podsjsl je Loaija-ku kartu. ' *
Nastala js ameiojava. Emil je sssaeril izstop Jsnko v, ki ss ni i-mel umešavati tukaj. i#aijsk ni rad sprejel njegova karte. Tsao ae je videle, kakor da bi se kotel z Emilom dvobojevati. Ne isnsj-divši besede js razburjen Nemo gledal aa n ju.
, "Povejte tedaj, gospod", reče Emil, "kaj hočete t Dal sem vam pojasnjenje in o vašej zarolnici ls pošteno mislim. Vss nisem poznal, tolikanj maaj sem vss kotel šs rszžsliti — in vi se vendar čutite razžaljenega. Prijateljeve besede eo bile zfcolj šala ; on je pripravljen dati vam zs nje zadošče-nje— jas pa bi svetovel ia vss prosil, pustite vso reč ns stresu Ne11 izpostavljajte svojegs življenja. Ste zaročnikt"
Lanijak je prifcl od enega o-Mipnjenjs do drugega.' ■ ,
"Ko bi bila stvar valna, ko bi bil kdo vaa, ali omenjeno gospodično raažalil, bi tudi jaz, brezpogojno nasvetoval, da naj da sa-doččenje. Teiko je brez časti ži-veti in ari ei mislimo, da jo s izpostavljanjem evojega življenja ohranimo. Tods tu ne bodi nič govoru -o tem. Vsšs esst js nedotsk-ljiva in vašo prihodnjost na kocko izpostaviti bilo bi mnogo."
Lanijak je poslušal kalMMP sik pridi
"Vaša prihodnjost oveeeljenat Imate živeti na strani idealne ženske. Vem, ds jo ljubite, vem, ds je ons obljubila vss do smrti ljubiti. Zsksj delati poskus, ter dvoje evetlie ljubezni sreče brez-namiljeno odtrgstl od psajs živ-ljenjsf Vsaj jih itak tako malo cvete na zemlji."
■mil je prenehal; bilo ja raz-vidno, da kar je izrekel Je tudi »Čutil. V Lanijaku so se občutki spremenili. Nemo je podal Emilu in Janku roko. Pa se rajidejo.
Emil je obljubil Janku, da ae še vrne v mesto, in da ga potem obišče. Po izpolnjenem obiekanju o-
evoje začudenje aa-je tam Lamjaka B 'Odpustite, gospod, drznil sem se vas tukaj poisksti Dovolite mi nekoliko nedolzap vptsšsaj — tods le b radoznanosti . .
"K alrflbsmv reče Emil s pro-silnim pogledom. .	\
"Jss vem," je a^dsljevsl Umi jak, "da vi Heleno ljubite." Tu js preacbal, misleč, da Easil ven dar kaj reče. A te je molčal. "Ts ko pripovedovati, kot ste pred kratkim vi, le ssmo en samore, kateri idealno ljubi."
Zopet premolk.	TO^
"Vem tudi to, da ate, ali boste povabljeni ns Ksrolovo svat ko."	; <
"flUm *'
"Ps e$m vaa prišel vprašati, a-11 pojdete na svstbo."
"Ns svstbo ne pojdem; sploh ee sedsj dalje čaša ne dam-tam videti"
Lanijak je razumel odgovor. Znal je, kaj značl ta 'daljši čas'. Ostal je osupnjso. Vendar js ra-zumel svoj poiožsj ter vljudno rekel:
"Žal mi je; zamogU bi iti eku-
Emil ga je pustil samega In Sel kupit vozni listek. A Lanijak ae je zagledal v to le stran, kamor je Emil odšel. Kaj je neki nrfalil!
Skoro užaljen se je podal od Emila. Zdelo se mu je, "kakor bi mu še nekaj ležalo na srca a y-ni izpovedal tega.
"Posdravljajte v B. vse, ko
tjakaj p»*idete," je rekel Bakli se
vsedsj\ "Z Bojrom."
o • o
* Domov prišcdši Emil je premišljeval "kolšiie: oststi tukaj med Siti sli iti tje gori med Slo-vske. Znancev in dsls je imel zgoraj kakor apodaj. Tu je nje gov rojstni kraj — tam pri Tu treh rodni kraj njegovega rodu; tu bi znebiti ugodnejše — tam snabiti prospešnejše zsmogel de lovsti ns rodnem polju; prljste-lje je imel ta ia tem. Msnjksl je samo še trenotek, da bi to ravnotežje na eno etran potegnilo
V premišljevanju dobi naenkiat liatek od Lariijaka. Ta ga prosi, v imenu njemu nsjsvetejših stvari, nsj bi skoro prišel v mestece M — Emil se ni zsmogel ubraniti o-»upnjenju Dolgo je premikal
prešerni niisli in
uds
psrku,
sc
i/gnbi
omotičsstem spanju
Spisal IVAN ALBREHT,
MMaeaass
(Dslje.)
Mož ss ozre s dolgim pogledom vanjo. Izmed brnenja čuje njen glss kskor peeem ln toplo mo-IHev. de sam bi molil spričo tega; kajti pred dari je stopilo — ln Ič v kuhinji stoji ostudno in grosno:	*
"SuŠica!"
Mraz ga spr»|g(l po vsem šivoto, da se strese ia zošklepečc s agbinl.
"Mislim, ds bl bilo nsjbolje, če bi jo vsels precej s seboj.*'
Mati ..»mul. lakot grmada vatajajo za-kteve pred njo ln se dvigajo do nedoaelnooti
"A vi m.-d««rn;" se hoče umskniti previdno in po ovinkih. Tods mož je nocoj kakor eve-der — naravnost sruje koče in venomer evoje.
"Baj po podil vaju gotovo ne bo," preaaka zakrito nit materinih ugovarjajočlh misli. — "Mi bomo pa še kako za te kratki čaa," doda kakor mimogrede.
Mati premišljuje, privijc luč ln etophv ao-bo. Previdno ss UUa hčerini postelji. Dekle jc še teko izsušeno, da ima v »panju oči napol odprte. Umazano škili beločnlea ln košček zenice Izpod vet
Mati m nc more premagati. "Poglej," pozove mola — vee drugo zadušijo aolie. ( ilka ps sgnne in odpre oči "tajna aem - eem ae potila Oče ln mati strmite vsajo, (is cc dekla ns-smehne od zsčudenjs :	% >
"Kaj pa jot"
Oče sc okvenc v etrsn, msti ss hoče prsms-ga ti s smehljajem i
"K nam pojdevt, da prideš na srak, kajne t" Cilka agens rsmušeni ustni: "Ali je roe tako kudof Očete praeune kakor otrovaaa bodica. "Nič nI hudo. Toda lepo jc tam." "In počitnice tadi sasluiiš enkrat," pome-aa mati, toda glas ji vsdrkteva ln roka je kakor sprožena v imet.
Cilke premišljuje in nagne glava aa etran > | "Pa pojdem —"
Zdcj jc aa enkrat v redu. Cilka ae prcoble-če in leže nazaj., Tadi oče In mati tečete, a po* čitek noče biti kakor aieor. Venomer mučijo as-aje, prikazni a M»urtl la grozatfas podobe. Ks •larkoli aakašlja (ilks, pndržlls oba capo in da. kata .. .
. Dekle je mirno. V mislih gleda solčae po-
krajino, kjer m širijo poljs ln goriee. Ljud> se grJsvl in žuljsri, veadsr poje In ukajs. ker sa
»drs\l . . .
t senHnaajem pseg^daje liki. kjer prusevs vaaka žilica akaai kožo.
"Tam bom joa med ajimi kakor r»podifcw
^N^ rn^,
SR? ni.
Pokrajina je kakor paradiž. Samo solnOe, samo sdrevje iu dobra volja jc v njej in v ljudeh. tako da začuti Cilka moč Že ob prvem pogledu. Ko greste z materjo po zložni etrmimi proti veal, ie ne prevaame niti trohica iietc utrujenosti, ki ]o je občutila v mestu na ravni cesU. Skoro bi zspels, teko js vsssU. V vsem telesu ssčuti maj, čisto noyo moč življenja1— Mati jc zamišljena.	• >
"Kaj le neki poreko
Pred hišo obetanete.|; Blaginje kmetiške-ga razkošja jima uklenc pogled. Nikjer ni tesnobe vse je razsežno, prostorno ia preprosto.
"Kje je stric," sc ozira Cilka po materi in nestrpno prestopa semtertjs. l(ada bl že videla tega človeka, ki gospodari tukaj, iega kralja pissnih polj . . .
Polduevna ura je in po cerkvah se oglažajo svodovi Iz hiše pozdravi vonj jedil, a izza ogla stopi gospod s r. V krepkih moških letih jc, zs-gorcl in močsn. Materi je nerodno. Psr kors-kov stopi naprej, obetane, premišljal in glbda okrog ecbe.
"Dober dan. Janez!"
Niifotovost drhti v glasu in gs izpremcat tsko, ds bi gs niti Cilks ns sposnsls, če ne b> vedela, da i" pozdravil* msti.
Gospodar obstoji« gleda in reče mimo $ | "Bog dajl Kaj pa bit" Mati razume, da je iaetni brst nc posns več. letne aadrhtein skdro neslišno m Izvijc vprašanje:
"Ali mc rac ne posnaš — Gregorinove Mete!"
Goepoder petrmi.
"Ca hudiča premišljuje - "ali je res mogoče T*' Stopi bliže, motri, ogleduje in n^a-! »led iajavl v začudenju:	V. 'i
"Tlt"
Mete mu pomoli roko v pozdrav. Nakam okoraa je kretnja in pogled ac dli k prijaznosti, a je sastrt s solzami. Malo besedi, malo pojaaoll, malce bodic sa privrftck — potem odloči Grega*
ria:
!"Cc jc teko za ensgs je še vedno dovoU prostora pri naa." ^
Mete al oddakac ia Cilka tone v veselju. Za enega je še vedao prostora — ti srečni ljudje, ki niao oUijenl v ječe tesnobe 1 Doma je pa tako fadno hudo. da so stlačeni kakor daše V vicak -*. iu še ni prostora ss tlov«k*uki mu je treba solaca ln sraka . ... Hiša. to ae pravi: največjo soba v hiši, kjer se shaja vss družina čas dan In ns ve-čer,-jc prostorna in svetla. Strop sieer tišči k tlom, tada bela mira vabi it ptedajega kot« kakor na-llipsaa mati
"Pa sedita,** ponudi Gregoriu prostore la •aenkrot latef* beseda v svežem toVu Ho rodna kri ae pM«!rav|js, kakor da ai let ločitve med njo. Beseda ja vseta is srca In gre drf arva ~ in Veto al od čssa otare solso, ki ji aapalei pa licu. > Cilka y veaela.
(Dalje prikodajič.)
la VSC poravnano. N>gov Izstop
zdel se ma je nekaj posebnega. njegov^aomirjsaJo v oči bijoče, najčndnejii vendar še njegov dohod k postaji. "Js li to. ni P^Mfcrt^adMte se ra f In ako ni, kaj bi zamoglo biti drugega, zakaj me kliče k sebi ter asi koče ustno povedati, a pi-smeaso ne asoref In sploh, ksj mi ima on reči? In to baš sedaj, ko je čas Karolove svatbe. Ni ii potrebno tukaj dooti previdnosti f Ncf iz obzirov na ssmegs sebe se tega,nimam bati!" HJj>
Brez dolgega odlašanja se js podsl na pot
3 radostjo gs js Lanijak sprejel. Bila je to radoet, kakor tudi nekoliko trpka, so vendar oči in trepalnice se bojevsle med izrazom radosti In bolu. '
"Prisrčno mi dobro dešU! pa ste torej vendsr le prišli. Bal sem se že. ds boste prezrli mojo prošnjo!"
Sla sta notri. Emilovo prvo vprašanje je bilo: .
"Nu, vi m nc pripravljate aa ženštevt"
2&. OKTOBRA, 1^23
' Ne, do tjsr pot", pordel je s kom. "Pa jo t aim."
'Gotovo si potem vse žive in do M. doneati.' *
Lanijak mu reče: "Čujte me posorpo, povedati vam hočem važne reči. Vzel s*m ravno sedaj strupa, moj Čaa je odsserjoa. Nc ogledujte se, ne hodite v Protiatrupa ae vzamem. Vi me | tek tudi ne ohranite. Za to aem le tudi vas semkaj poklieal in vss pi*em prišel obiakat, da bi tudi
a«e.laumaieanj. bjl kot ^
) S5.
Bmtt ni ssmogel najti JS
Hotd sojs pošaliti, a brzo sopet tega atrašiL Brezmoi^ ' jo oaedel ^ stol, Ur vprl hipo^ Oii x'Unijaka. pa ih zopet
\*t jik jc bilo v sobi. ■■
(Dslje psikodnjič i
POZOR
ZA KUHANJE PIVA DOMA
■Pv salofi šlad, hmelj. «UdUr In drage potrehhčJnet^ohkuait« tn se prepričajte, da js doma pri aai, Monr^edau u naj bol j Ai in najee nejM. Dobiti ja tudi sbirko /sodov, ateklenie m rasnih loncev, itd.
Mi vam davimo naročilo po polti, točno t vse kreJ< T JSrocerijom, dajalne železnine
KANBA8U'
naznanjam, ^ JJ
I
Občinstvu odprl NOVO KROJaCniČo ARMA, Ksns. Uljuduo s, pSJ ročam sa ladelovanje nu^ih oW»k po smerni e<mi Poprsvljaa, J kam in čistim tadi stsre oblek« M| smerni eenL Predno ai kupit« rt ngročite obleko od kje dru »J pridite k meni, da vam pokal* moje najnovejše vzorce iz ^ volne ln moje cene.. Za obilni». biak se priporočam Waš: VM ■ it Tailor, Ar.
ia V pro
eenasesne

Člani in prijatelji S. N. Po
ekaj izrednega za vas!
—---
Nudi se vam ugodnost in lepa prilika, kakoršne še ni bik
v zgodovini jednote!
Sedaj imata priliko do lastnega avtotnobiU! Mita Ukko grafalan o slovaaakifc ks* ■sadil Pašljoaca vsa pisalni stroj s slavonskimi črkansi! D^hite lahka slnto uro im verišt« s jodnotpaim monogramom, aamopojnik nfti fountem pan! Dobite mana podučne te na Injiga 1 — PA VSET^ BREZPLAČNO!!! Vse, kar je treba storiti, jo, da sc mslo potrudite za pomnožitev naloga Članstva. In to ni teiko. S. N. P. J. jo dobro poznsna! Slovi povsod kot najboljša in popolnoma ter vaeatranako zanealjlva organizacija, aato jo lahko pri. dobiti bodid rojakinjo ali rojaka, da postane njen član. Vsak ss rad pridruži naši mogotai delavski zadrugi, eamo čo ga pravilno nagovorita ter ma malo obrazložite, kako lahko pri. stopi in koliko prednoatl in ugodnosti ter zaščito bo deležen pri naa.
To kampanjo nismo uvedli za to, kar nam drugače ni mogoče dobiti novih Članov! Neis organizacija bai aedaj najlepšo napreduje ia raste. 8NPJ. pridobi vod na novem članstva v onom mesecu, kakor pa drugo elitno*organizacijo colo loto l Ampak varno, da je še veliko re> jakov, ki ša niab v društvu. Vemo, da gp vsi ti delavci i« kot taki morajo imeti dobro pod* porno društvo. Ja jih še precej, ki se na aanimajo aa organizacijo, dokler so.mladi in zdi* vi, ko pa zbole ali če jih zadene nesreča in,ko postanejo stari, pa le iščejo milosti pri nas is poatanejO naše breme. Vso te je treba poiskati, vSe te podučiti in spraviti v naše vrste. Nsj bodo deležni naših dobrot in naših dolžnosti.	^ il IM^^HI^^^
Naši člani ao kili zmeraj agilni in delavni, za to amo pa tako sijajno vspeli in sgredfl tako veliko, tako mogočno organizacijo. Poznali in spoštovali so njo velike načels in pleaa nite idejo, pa so zanje delali neumorno in ae žrtvovali — vse brezplačno. In prepričani srn* da bodo delali in agitirali ž Isto idej alnostjo, pa z večjo navdušenostjo tokrat, kajti čaka jih še posebna nagrada v obliki raznih predmetov, ki so navedeni spodaj. Tokrat ne boste delali zastonj in ao eamo žrtvovali, kot je bilo prej, ko je bila naša orvanizacije še iibka in finančno nejaka ter jo ie bilo treba poetaviti najprej na trdne nogo, — SNPJ bo kmalu dvamiljon-ska organizacija in jo v stanu, da vam izkaže hvaležnost za val trudin požrtvovalnost • primerno itegrado. Toda, ker ae Vam ta prilika nudi aamo med prvim-junijem in zadnjim wv vembrom t 1., zato ne odlašajte, —- zavihajte rokave in pojdite na delo takoj! Požurite m in poskušajte dobiti ta krasni avtomobil!
I-*?-'
'/»'i '


i\ m






■r-. ?
črkami in f*
In v slučaju, da jo pri vaa premplo rojakov in nimate prilike dobiti toliko «saoT,<U|J dobili avtomobil, ao potrudite za tfaalni stroj ali kaj drugega. Vsak ima priliko do dobiti* kake nagrade, pa naj bo naselbina še Uko majhna. Glavni odbor je odločil aa naše kont*-staate sledeče nagrade:	v
Za pridobitev 200 novih članov—Avtomobil '(Ford Touring Car, model 1928, factory prics).
Fonograf z desetimi slovenskimi ploščami. Veliki pisalni stroj s slovenskim «rkami. Coroca pisalni stroj (ročni) s slovenskimi knjig K. M.	§; ^^^^^
Corona ročni pisalni stroj s slovenskimi Irkami, sli p» ** to uro z verižico.	3
Zlato uro z jednotinim vrezkom ali pa kake druge M omenjeno predmete Iste vrednosti. ' . Pot knjig K. M., samopojnik (Fountain Pen), dveletne s*; ročnina na dnevnik Prosveta in privesek zs uro-Pet knjig K. M., samopojnik in dveletna »aro^nm. dnevnik Prosveta.	M
Pet knjig K. M., celoletna naročnina na dnevnik Fn*v«» in aamopojnik.,	^
Pet knjig K. M. ali pa celoletna naročnina na dnevnt* nv ^eu In 2 knjigi K. Ig ^^	^
«« r		100	f M
M f	««	76	«1 M
M	S		<4 ,1
M k		" i Ji - 40	tsif''"^®* • " 'if u »A * t
»»	<•	80	M M
II	•. 'I* r.	26 ll '»fi ' ' J '"X 1.	M « £tiW'Jf r ' vs .
M		20	m <« a '•'.' '
M	M	15	M « ifj.i, ■ "AiT -j i*
M	0	10	»t M
M	M	t	«« ' U
M	i M	•	M 1« ' f.
M «	m	t	M M fecM' iu • J5f
m
I
Celoletna naročnina na dnevnik Prosveta aH P»
•K. M.	J . ■■
Polletna naročnina na dnevnik Prosveta ali pa
K' " '	ksterskoli knjW|
dvekfU*
%
Gori aH *v«
Ta
jo treba dvojoe to'
SI o ve neko-Angleška Slovnica aH pa K. H.
•ograde vol jo jo tadi aa MlosHaoki oddelek, m, do ao dobi ista nogvodo.
. _ je v voUovI od 1. jedjo po do 30l aeva^ro Sega leta. Nograds m bila sa vse tiste pove člane ia otroke, ki bodo spoznani apooobnim sa sprejem v teku ^ Čaaa. Udeleže ee lahko kontesta poeamezni člani in društva kot celota. Dru* v o je of <eao da nagrade le, H dobi v teko toga kontesta najmanj 21 novih dlaaov. |Ummtn^r pa oprfrvičeal do katoreaibodi gori navedene nagrade, la dobe zahtevano števUo novu> nov. Novopridobljeni člani ln otroki ae štejejo aamo enkrat, to je, aa oae priatople. srnj dob« člen in zahteva za njih nagrado aam. ne more dobiti nagrade za ravnoists člane m —
iro' .	^ ... .kuell
Poeebs* ogodmoat ao nova drmštvo ia orsoošaotorjel — Glavni odbor je aadaljci»»j:
da vae nova draštva. Id se ustanove tekom ta ksmpanj«. dobo vsa poslovne knjige brezama
no. In član. ki organizira novo društvo, je opravičen do gorinavedeae nagrade, če dob«
ao število novih člaaov ,
1» —K* — HAJDI NA DELO!!! P02URIM0 SE ZA NAGRADOl!!