POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE I LOJZE TERNAR Nikoli se nisem trudil biti gospod, ampak človek med ljudmi in za ljudi rfAŠEL JUUDI, KI SO PRETEPLI PETKA? (stran 8) % Z£ORNJESAVINJSKI ŽELODEC NI "PREMAJHEN" ZA EU (stran 14) foto: Ciril M. Sem BORIS KLANČNIK Skrajni čas je, da se regionalni razvojni ŠTEVILKA a Zadruga Mozirje v sodelovanju Zadruga mozlrje z Mercatorjem Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. MERCATORJEVA TRGOVSKA ZNAMKA ISardine, 115g 139,00 SIT Kisla smetana, 180g 71,00 SIT Testenine polžki, 500g Testenine špageti, 500g 109,00 SIT Jabolčni nektar, 1 liter 139,00 SIT Jogurt navadni, 180g 46,00 SIT I Sadni jogurt, 180g, dva okusa: jagoda in marelica Cola, 1,5 litra 119,00 SIT[ Pašteta, 50g SV m ~ ^ .-c - 5 ZP Jožici Kramer z Ljubnega želim ob srečanju z abrahamom veliko zdravja, sreče in uspehov. Danica Dragu Kolencu z Ljubnega Ko 28.12.1958 mrzlo decomberlo jut.ro budilo se je, svetlo sonce takrat objelo - posijlo mi je. Zdaj ne sije mi več tako toplo, vendar se mnogo zdravih, srečnih in veselih dni ti za rojstni dan mama Erna želi. Veroniki Slapnik čestitamo za rojstni dan in za opravljeno diplomo! Puntatovi In še 180 izdelkov z znatno nižjo ceno! AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC Med pravočasno prispelimi kuponi je bil izžreban Marko Ročnik, Podhom 6, Gornji Grad, ki mu iskreno čestitamo. Pridružite se mu na avtobusu zvestih naročnikov. Kupon za nagradno žrebanje pošljite na naš naslov najkasneje do torka, 8. januarja 2002. Zaključek akcije bo spomladi. Veliko sreče! -Sc Kupon za avtobus zvestih naročnikov Vprašanje: Koliko čestitk bralcev je bilo objavljenih v prejšnji (31. številki) Savinjskih novic? Odgovor: _________________________________________ Ime in priimek: _ Naslov: ___ Pošta: ___ Jel.:. _______1 OSREDNJA knjižnica iAd—wtibimm P» Tretja stran Zgodilo seje, kar smo na tihem ves čas vedeli in pričakovali: božično-novoletni prazniki so zdrveli mimo, znova nam je zmanjkalo časa, da bi v prostih dneh obiskali vse sorodnike in prijatelje in začelo se je novo leto z vsemi neznankami na vseh področjih. Iskreno priznam, da je v bistvu težko pisati uvodnik za »vnaprej«, saj moramo opraviti celotno pripravo pričujoče številke še pred novoletno norijo. Včeraj je bil prvi delovni dan, ko so svoje delo opravili tiskarji, mi pa smo morali svojega še pred Silvestrovim. V prvi številki letnika 2002 vam ponujamo zanimiv intervju z Lojzetom Ternarjem, ki ste ga večinsko izbrali za zgornjesavinjsko osebnost leta2001. Gospod Ternarie zanimiv sogovornik, na določene trenutke, zaradi svoje posrečene govorice (prihaja namreč iz Prekmurja) in vedrega razpoloženja, celo zabaven. Med krajšim obiskom pri njem nam je zaupal marsikatero iskrico iz svojega vsakdanjega dela, ki ga opravlja v Novi Štifti, kjer ima očitno še veliko načrtov. A kakorkoli hitro že minejo novoletni prazniki, vedno se najde nekaj časa za pogled v preteklost. Meni je spomin zdrsnil okroglo desetletje nazaj, ko smo v podjetju Epsi začeli s takrat izjemno ambicioznim projektom: Savinjskim novicam smo spremenili format injih začeli izdajati štirinajstdnevno. Predsobo imam številko, kije 25. januarja 1992brezplačno romala v vsa zgornjesavinjsko gospodinjstva, v njej pa sem v uvodniku (oh, groza, na fotografiji nimam še niti enega sive- ga lasu!) med drugim zapisal: »Dandanes so težki časi. Nič kaj primerni za lokalni časopis, kot so Savinjske novice. In vendar smo se navkljub temu odločili, da časopis tehnično posodobimo, vsebinsko preuredimo in popestrimo terga v takšni obliki ponudimo vam, spoštovani bralci, s ciljem, da Savinjske novice (spet) postanejo »vaš« časopis. Trudili se bomo, da bo vsebina pestra in privlačna, kar naj bi se čimprej odražalo v porastu števila naročnikov in prodanih izvodov časopisa v prosti prodaji. Upamo namreč, da si bodo Savinjske novice na ta način utrle pot v (ne samo) zgornjesavinjske domove in tako postale vaš zvesti spremljevalec na poti v Evropo.« Kot da bi ta uvodnik pisal včeraj, ne pa pred desetimi teti... In vendar se je v tem času zgodilo ogromno. Tega se človek niti ne zaveda, dokler ne začne listati orumenelih časopisnih strani: začeli smo plačevati dohodnino, zgornjesavinjsko zdravstvo se je reorganiziralo v tri samostojne zavode, začela seje denacionalizacija, obseg društvenih dejavnosti se je zmanjševal, policisti so zaradi smrtnih žrtev poostrili nadzor prometa, gasilci so opozarjati na koristnost ročnih gasilnih aparatov, Rečičani so dobili kvalitetnejšo pitno vodo, tekla pa je tudi živahna razprava o vlogi in organiziranosti krajevnih skupnosti v takratni občini Mozirje. Le kdo bi se še spomnil vsega tega, če ne bi bilo zapisano v časopisu? Našem časopisu, kajti ostali mediji »vohajo« Zgornjo Savinjsko dolino bolj od daleč, se vam ne zdi? Pa srečno, Savinjske novice, v prihodnjem desetletju IZ VSEBINE: © Regionalni razvojni program Savinjske regije: Kritike in zagovori.............4 Ekološko razvojni sklad RS: Krediti za zmanjšanje onesnaževanje zraka.............5 Intervju: Župnik Lojze Ternar.............6 Sveti križ nad Belimi Vodami: Božična pravljica................9 Rečica ob Savinji: Rojstvo Jezusovo - žive jaslice.10 Mozirje: Božičkov popoldan-,.............10 Božičkov popoldan *..................10 Naša anketa: Naj dogodek leta 2001 ........ 12 Smučarski klub Luče: Kar tri zmage za uvod..........17 Ljubno ob Savinji: Zvezdica zaspanka sredi bisernega neba.................19 Nazarje: Melodije odprle vrata mislim in spominom.............20 Nazarje: Melodije odprle vrata mislim in spominom.............20 Črna kronika: V potoku našli mrtvega...........23 Naslovnica: Veseljačenje v prazničnih dneh ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št 1,4. januar 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Movrič-Sav-injčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM SAVINJSKE REGIJE Kritike in zagovori Regionalna razvojna agencija Celje je 10. decembra lani na podlagi konsenza vseh 31. občin regije potrdila in sprejela regionalni razvojni program. Medtem je Agencija za regionalni razvoj (AAR) v sodelovanju s podjetjem Oikos d.o.o. iz Domžal v zelo kratkem času pripravila in posredovala RRA - Celje poročilo o predhodnem vrednotenju, v katerem opozarja na več pomanjkljivosti programa. Poročilu je manjkal še zaključek, ki naj bi nastal na podlagi javne razprave s predstavitvijo mnenj obeh strani. Javno razpravo so organizirali 21. decembra v Celju. Jernej Stritih iz podjetja Oikos, ki je dejanski izvajalec predhodnega vrednotenja programa, je uvodoma predstavil metodologijo vrednotenja, a s svojim prispevkom ni presegel teoretsko-me-todološkega okvira in se ni spustil na konkretnejši nivo, ki bi vzpodbudil nadaljnjo razpravo. Dopolnila ga je mag. Mojca Šte-blaj, svetovalka vlade iz ARR, s predstavitvijo mnenja in priporočil Agencije. Glavni očitek Agencije, poleg številnih drugih, seje nanašal na presplošno opredelitev podprogramov in nji- hovih nosilcev, zato Agencija predlaga ponovno obravnavo RRP v sodelovanju s ključnimi akterji v regiji, na podlagi katere bodo sprejete ustrezne spremembe in dopolnila. Pripombam Agencije je oporekal mag. Miran Zager, direktor Centra za mednarodno konkurenčnost, kije v sodelovanju z RRA- Celje oblikoval RRP Savinjske regije. Prepričan je, da gre za enovit programski dokument, ki odgovarja zahtevam EU, njegova težava pa je v tem, da je nastajal v zakonskem vakuumu. Glede nezadostne transparentnosti nosilcev projektov ugovarja, da bi bilo nepošteno nekoga postaviti kot nosilca za obdobje 6. let, saj bi s tem zavirali konkurenčnost. Tudi direktorica velenjske območne gospodarske zbornice se je strinjala, da gre za živ dokument, ki se spreminja in nikakor ne sme nikogar vnaprej prejudicirati. Preveč natančno postavljeni razvojni cilji danes so lahko ovira za prihodnost. Seveda dokument regionalnega razvoja Savinjske regije ni popoln, česar se zaveda tudi direktor RRA - Celje Boris Klančnik, vendar je bil po njegovem mnenju izveden korektno. Ključnega pomena je, da so v regiji dosegli politični konsenz, kateremu mora slediti tudi gospodarski, zatoje zaželeno, da se načrti začnejo čim prej izvajati. Konec koncev se Savinjska regija že dve leti ukvarja z regionalnim razvojnim programom. Klančnikje izrazil zaskrbljenost, da bi pozitivni naboj do regionalnega programa razvodenel, če bi se ta tema postavila na piedestal visoke znanosti in tako izgubila stik s stvarnostjo. Vesna Petkovšek EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE Spomladi novi krediti za zmanjšanje onesnaževanja zraka Konec februarja poteče zadnji javni razpis programa Zmanjšanje onesnaževanja zraka Ekološkega razvojnega sklada Republike Slovenije. V obdobju od leta 1996 do 2001 je omenjeni sklad za nadomestitev ogrevalnih sistemov z okolju prijaznejšimi razdelil več kot štiri milijarde tolarjev. Štiri petine tega zneska je v obliki ugodnih kreditov prejelo skoraj pet tisoč gospodinjstev po vsej Sloveniji, preostanek pa je bil namenjen za predelavo 70 večjih kotlovnic. Ekološki sklad namerava tudi v prihodnje spodbujati okoljske naložbe občanov, zato bo vta namen spomladi pripravil nov program kreditiranja, ki bo namenjen zlasti naložbam s področja zmanjšanja onesnaževanja okolja in racionalne rabe naravnih virov v gospodinjstvih. Trenutno še aktualni javni razpis za kreditiranje naložb za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki je namenjen tudi za namestitev ogrevalnih sistemov, ki izkoriščajo obnovljive vire energije in ali zmanjšujejo emisije v ozračje v obstoječih in novih objektih, bo odprt do porabe razpisanih sredstev (500 mili- jonov tolarjev), vendar najkasneje do 28. februarja 2002. Kredit iz naslova omenjenega razpisa lahko pridobijo občani, ki imajo redne mesečne dohodke, samostojni podjetniki in pravne osebe. Najvišji posamični kredit za občane znaša milijon in pol, za samostojne podjetnike (za poslovne prostore) osem milijonov in za pravne osebe 80 milijonov tolarjev. Odplačilna doba znaša za občane in samostojne podjetnike šest let, za pravne osebe pa deset let. Obrestna mera je v razpisu vezana na valutno klavzulo in znaša DEM + 5,58%. Franci Kotnik Sretno tednik,sretno Zgornjesnvinjiani Umetnostživljenja je skoraj nepojmljiva danost med biološkim, fizičnim in duhovnim, med pojavnostjo različnih zaznavnih, predmetnih in nepoznanih oblik življenja. Delček tako materialnega kot duhovnega življenja, te skoraj nepojmljive vesoljne umetnosti, je nedvomno sporazumevanje, komuniciranje in doživljanje različnega. Zapleteno, bi dejal, a zelo enostavno obenem... Bom nadaljeval. Ljudi zanima vse, kar se okrog njih dogaja. Zgornjesavinjčane (seveda tudi prebivalce Zadrečke doline) zanimajo drobni in veliki dogodki, zanima nas vse, kar zadeva nas same, in vse, kar je v vesoljnem prostoru novega, ra- zličnega, dosegljivega. Skoraj pomembnejšaje ta »duhovna« hrana od fizične hrane... in obeh se opr-ijemljemo enako zavzeto. Eni na socialnemdnu, drugi na prestižnem vrhu. In nekako živimo. Včasih bolj žalostno, na trenutke veselo in v iluzijah, pretežno pa kulturno in človeka dostojno življenje. In tu, prav tu bi zapisal bolj preproste misli, ki nas spremljajo pri delu, zabavi, kulturi, rekreaciji in podoživljanju vsega fizičnega okrog nas. O kulturi medsebojnega sporazumevanja, o informiranju. Veliko načinov in možnosti je, kako zagotavljati lastno informiranost in doživljanje različnega. Poznamo različne medije, številna glasila, ustno in elektronsko informiranje in vsega se oklepamo na osnovi različnih usod, možnosti, službenih in drugih pogojev. Mednje sodi tudi časopis, tudi naš, lokalni časopis, ki je počez in po dolgem popisal to dolino v minulih desetletjih. Preživljal je vzpone, doživljal krize, se smejal in žalostil, bilje pač takšen, kakršne so bile občasne prilike. Reven in bogat, smešen in grenak, bohoten in skromen, zelo podoben bralcu in ustvarjalcu. To ni velik časopis, ni bahač in ne nergač, najraje se ozira po ljudeh iskrivega duha, po delovnih in veselih družinah, za kontrast pa poškili tudi v temačne špranje našega skupnega življenja. Bil je »občasnik«, bil je mesečnik, postal »štirinajstdnevnik«, preživel porodne muke in postal »tednik«. Savinjske novice, lahko bi dejali tudi »Zadrečke novice«, je torej naš skupni imenovalec za vse teoretično in praktično na področju medsebojnih stikov, opisovanja, dopisovanja, komentiranja, kritiziranja in pohvale. Včasih (kot zdajle), tudi rahlega filozofiranja. Savinjske novice ustvarjamo pretežno neprofesionalni pisci in nepoklicni fotografi, ob pomoči poznavalcev sedme umetnosfi in ob veliki pomoči vas, bralcev. Pri vas se vse začne in konča. Upamo, da se bo naš časopis tudi v prihodnje rojeval kot duhovno blago, da ga bomo radi doživljali in mu tako prižigali luč za lučjo in se ga iskreno veselili. Tednik Savinjske novice je zdaj zaresen časopis, ki hitro reagira na dogajanja v našem okolju, kije prilagojen visokim tehničnim in tehnološkim zahtevam bralcev in oglaševalcev ter ima en sam cilj: kon- struktivno, prijazno In prijetno informirati bralce, naše zveste in nove naročnike. To mu bo uspelo (in uspevalo) le ob izjemno hitrih reakcijah, poštenem odnosu do ljudi in dogodkov, pridnih in zvestih soustvarjalcih ter večji meri samokritičnosti in realni kritiki bralcev. Le skupaj bomo torej uspešni, izhajali ob tednu in z nestrpnostjo listali po črno-belih, sivih in barvnih straneh našega »Kačona«. Lepo bi bilo, če bi nas tednik včasih tudi nasmejal, razveselil in ugajal, saj bi si tako bili kot sosedje, ki si radi voščijo lep dan in srečno za popotnico. In prav to, srečno popotnico, želim kot bralec in dopisovalec izreči majhnemu kolektivu z veliko začetnico, »S«odelavcem Savinjskih novic, uredniku in Vam, spoštovani naročniki in bralci. Ko se srečujemo v današnji, letošnji prvi številki tednika Savinjske novice, si zaželimo... SREČNO na novo pot, označeno z »2002«, in z veliko več ljubezni med seboj, kot smo je bili vajeni deliti doslej vtem, vse bolj nestrpnem času. Jože Miklavc OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS VELENJE Z demonstracijami do večjega vpliva na evropsko politiko Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je od marca 1999 dalje članica Evropske konfederacije sindikatov, zato je bila povabljena, da 13. decembra sodeluje v množičnih demonstracijah v Bruslju. Iz ZSSS se je omenjene manifestacije udeležilo 145 članov, od tega pet iz območne organizacije Velenje. S temi demonstracijami je Evropska konfederacija želela vplivati na Evropski svet, da bi sprejel reforme za večjo učinkovitost in demokratičnost institucij ter postopkov odločanja. Glede zaposlovanja in socialne, davčne ter okoljevarstvene politike naj bi uvedel odločanje s kvalificirano večino, sindikati naj bi dobili večji vpliv na evropsko politiko, Evropski parlament pa naj bi dobil večjo zakonodajno moč. Listina o temeljnih pravicah naj bi bila vključena v bodočo ustavo Evropske unije. Šestdeset milijonov članov Evropske konfederacije pričakuje v prihodnje ustrezno politiko in ukrepe za polno zaposlenost ter kakovostna delovna mesta, družbeno solidarnost brez razlikovanja ali izključevanja, obrzdanje globalizacije in podpiranje razvoja, socialne pravičnosti ter miru. KF GORENJE D.D. VELENJE Rast prodaje in dobička tudi v letu 2002 Skupina Gorenje je poslovno leto 2001 zaključilo s 158 milijardami tolarjev prihodkov od prodaje, kar pomeni petino več glede na leto 2000. Čisti dobiček bo predvidoma znašal 3,3 milijarde SIT, kar pomeni 22-odstotno rast glede na preteklo leto. Družbe Skupine Gorenje so omenjen rezultat dosegle v razmerah upadanja gospodarskih rasti na trgih Zahodne Evrope, kjer se je konkurenca na trgu zaostrila in kjer beležijo pritiske na cene in zmanj- ševanje povpraševanja. V letu 2002 naj bi Gorenje ustvarilo 173,4 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje in 3,9 milijarde SIT čistega dobička. KF Dopolnitev informacije V 31. številki Savinjskih novic smo zapisali, daje podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij prvo podjetje vZgomji Savinjski dolini, kije pridobilo certifikat ISO14001. Bralce obveščamo, da ima od marca 2001 okoljski standard IS014001 tudi podjetje Iskra Feritti, ki ima sicer sedež v Ljubljani, obrat pa na Ljubnem. Vesna Petkovšek ŽUPNIK LOJZE TERNAR, OSEBNOST LETA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Ljudje ne potrebujejo katekizemskega ampak Boga življenja Biti osebnost leta Zgornje Savinjske doline po izboru bralcev Savinjskih novic, je za človeka, ki je "Savinjčan" samo dve leti, presenečenje in izjemna čast, ki korenini v čez noč pridobljenih simpatijah in zaupanju ljudi. Ne samo iz Nove Štifte, kjer je Lojze Ternar župnik. Pravi, da je bolj kot duhovnik potrebno biti človek in se prešerno zasmeji, ker ne znam po prekmursko ponoviti koruzna pogača, s katero je med pogovorom postregla kuharica Tončka. Po njeni zaslugi so začeli ljudje spoznavati tudi prekmursko kuhinjo. Večkrat sem razmišljal in dojel, da sem ostal Prekmurec v Zgornji Savinjski dolini. Ljudi sem sprejel takšne kot so in oni so mene sprejeli takšnega kot sem. Kljub vsem napakam in raznim govoricam so me po dobrih dveh letih sprejeli za svojega in mi pustili mojega Prekmurca. • Ravno ta kombinacija nekoliko preseneča. Mehka mentaliteta prekmurskih ravnic (kdo ne pozna Kranjčevih Stricev...) se sooči z nekoliko robato in grčavo naravo Zgornjesavinjčanov. Dejstvo je, da si nabiral glasove po celotni dolini. Dober glas seže v deveto vas... Zame je sreča ali nesreča, jaz pravim sreča, da sem v 22. letih duhovništva spoznal različne kraje, mentalitete ljudi in načine življenja. Prleka, Korošca, še prej Prekmurca in sedaj Zgornjesavinjčana. Značilnost Prekmurca je, da se izredno hitro prilagodi, če hočeš znajde, v tujem kraju. Zdi se mi, da bi se človek iz Zgornje Savinjske doline težje znašel v Prekmurju. Ta mehka mentaliteta Prekmurca in sposobnost prilagajanja je v veliki meri zgodovinska. Vedno znova smo se morali nekomu prilagajati. Vendar Prekmurec nikoli ne zapusti svojega Prekmurja. Poznam ljudi, ki so leta in desetletja po svetu vendar povsod ostanejo Prekmurci. Kolikor vem so priljubljeni, ker so sprejeli nov način življenja, kar seveda ne pomeni, da so se asimilirali. • V nasprotju z nekaterimi Zgornjesavinjčani, ki gredo dvakrat v Kamnik in že skoraj pozabijo lastno narečje. Glede na tradicionalno, zakoreninjeno miselnost je letošnji izbor osebnosti v nekem smislu fenomenalen. Ob vseh izstopajočih osebah v Zgornji Savinjski dolini, za katere bi pričakoval, da so ljudem bližji, je izbor za osebnost leta vsekakor svojevrsten fenomen. • Ob geografskih razsežnostih Prekmurja sta Nova Štifta in celotna dolina dejansko utesnjena. Zakotje se očitno tudi po tvoji zaslugi odpira in širi... Ja, zakotje... • Ne gre za geografski pojem... Gledano geografsko ali kako drugače, mislim, da je veljala Nova Štifta za Zgornjo Savinjsko dolino za nekakšno slepo črevo. Po drugi strani se mi zdi, da so ljudje tukaj pričakovali nekoga ali nekaj, ki bi jih dvignil iz te utesnjenosti. Ljudje potrebujejo občutek veljave in pomembnosti. Ko sem videl predlagane ljudi za osebnost leta, sem mislil, da bom pogorel. Prepričan sem bil, da ob ministru Presečniku, zdravniku Širku, načelniku UE Repenšku in ostalih nimam kaj iskati. Očitno so ljudje iskali nekaj drugega. Osebno mislim, da ljudje iščejo preprost pristop, potrebno jim je prisluhniti in jih razumeti v kraju iz katerega izvirajo. V Novi Štifti imam takšno izkušnjo. Tukajšnji ljudje so mešanica trdega Pohorca in varčnega Gorenjca, ampak niso tako trdi, da se led ne bi prebil. Če te ljudje sprejmejo za svojega, sem prepričan, da te potem "držijo." Ne za besedo, njihov postaneš kot družinski član. Ljudje prihajajo v župnišče, pomembna je skupna pripadnost. Tu moram biti jasen in povedati, da se nikoli nisem trudil biti gospod, ampak človek med ljudmi in za ljudi. Nisem prišel, da bi določal, vi ste moji, ampak so oni "morali" sprejeti mene. • Beseda gospod je lahko v duhovniškem poklicu zelo občutljiva in razumljena večplastno. Delo duhovnika ni samo služba, je predvsem poslanstvo, ki terja temu primerno moralno držo. Ljudska bogaboječnost, ki izvira pretežno iz družinske tradicionalnosti, odnose med "gospodi" in verniki sicer ohranja ne pa tudi pristne človeške odnose. Vsvetem pismu je lepo zapisano, da "nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike." Na drugem mestu pravi "kdor je brez greha naj prvi vrže kamen," kar pomeni, da ne moreš in ne smeš izstopati, če gledaš povsem človeško raven. Vseskozi sem poudarjal, in tega se bom držal celo življenje, če hočeš biti "uspešen" oznanjevalec, moraš prvenstveno biti človek. Drugega moraš sprejeti kot človeka, tako da v tebi začuti sebi enakega človeka. Ne izpostavljati jaz sem gospod župnik, sem duhovnik in ne vem kaj še. Ljudje morajo odkriti vtebi človeka, ki je duhovnik. To se mi zdi pomembno. Ne obsojam in ne presojam, vendar se mi zdi, da se v mnogih primerih izpostavlja, jaz sem gospod. In ko dobi nekdo občutek, da ima opraviti z gospodom, se avtomatsko vzpostavi razkorak. Ljudje pričakujejo nekaj preprostega in dostopnega. Pomembno je ljudem dopustiti, da pridejo do tebe. Duhovnik ne sme biti najprej gospod in potem človek ampak obratno. Gospod je nadgradnja, ki jo morajo zgraditi ljudje, ne sam duhovnik. • Čas srednjega veka je minil in ljudje imajo nemalokrat priložnost videti duhovnike, ki ne živijo skladno s poslanstvom, ki ga opravljajo. Pravzaprav gre za silno občutljive zadeve, ki odgovora, delaj kakor te učim ne kakor delam sam, ne vzdržijo. Osebno sem pričakoval, ne zaradi ponižnosti ali česa podobnega, da si bo osebnost leta zaslužil nekdo drug. Tudi iz vrst stanovskih kolegov, ki so že desetletja tukaj. Ne oporekam volji ljudi, vendar se poraja vprašanje, kaj so ti ljudje v meni videli. Zdi se mi pomembno, da ljudje ne pričakujejo samo učitelja, ampak tistega, ki jih bo znal tudi nagovarjati. Na ulici ali kjerkoli, Pomembno je, da to delaš tam, kjer so ljudje doma. Ljudi je potrebno nagovarjati na različne načine. Ne samo s pridigo, ne z velikimi besedami, ampak s preprostim primerom, da smo tudi duhovniki ljudje, ki živimo povsem naravno življenje. Pridiga in božja beseda seveda nagovarjata, vendar ljudje potrebujejo potrditev tistega kar govoriš. Pomemben je pristop. Jezus je rekel, pojdite po vsem svetu in učite vse narode. Ni izbiral med lepo in grdo oblečenimi niti med poklici. Biti moraš z njim in človek se mora odločiti. Pred leti, še v času komunizma, smo se družili štirje miličniki, dva učitelja in jaz, kaplan. To druženje je bilo skoraj nezaslišano, vendar ni nikoli nihče spraševal zakaj si v tem ali onem poklicu. Iskali smo stvari, ki so nas povezovale. Občutek imam, da je prišla ta ljudskost do izraza tudi pri ljudeh med katerimi sem sedaj. • Komunizem je v veliki meri izničil tradicionalne vrednote in s tem občutek za poštenje, moralo, etiko... Deset let po formalnem padcu režima in formalni vzpostavitvi demokracije pa se zdi, da so ljudje potrebni jasne in nedvoumne besede. Generacija, ki je stara 40 let in mlajši so vzgojeni v duhu vodenja. Na eni strani režim in na drugi Cerkev. Po desetih letih svobode se mi poraja občutek, da se ljudje počutijo negotove, in po drugi strani sami sebi pripovedujejo zgodbo o svobodi, v kateri ne rabijo ne rdečih ne belih. V ljudeh je praznina in ta kliče po nekom, ki bi vstopil vanjo. Da znaš in zmoreš ljudi nagovoriti tako, da se ta praznina v njih polni. Prepričan sem, da ljudje nosijo v sebi moralne in etične vrednote. Potrebnojih je "razmigati," vendar ne smejo dobiti občutka, da jih nekdo "komandira". Kot mlado drevo, ki rabi kol, da se lahko opre. In tu je problem duhovnika, če človek ne začuti, da se lahko nanj opre. Da določene stvari vpraša, zaupa težave ali kar mu leži na duši. Strahospoštovanje zapira vrata, ki bi jih duhovnik mogoče lahko odprl. Dostikrat sem presenečen, ko nekdo v današnjem času pravi, da Boga ni. Ne toliko v negativnem smislu, vendar ljudje razmišljajo in ne rabijo katekizemskega Boga, ampak življenjskega. Zdi se mi, da je v poslanstvo duhovnika v tem, da ljudem prinaša Boga življenja. Veliko je ljudi, ki ga iščejo. Občutek imam, da je Cerkev v današnjem času preveč obrnjena h gospo-dovalnosti. Sedaj ko smo dobili demokracijo je potrebno postoriti tisoč stvari, prvotno poslanstvo pa izgublja na vrednosti. Zakaj so bili v prejšnjem režimu duhovniki in Cerkev bolj povezani? Že sama narava je takšna, da so ljudje v stiskah bolj povezani. Sedaj se v tej svobodi našteva, kaj vse že imamo, in se seveda nadgrajuje s tem, kaj vse bi še imeli. Ne da bi vrednoto, ki jo imamo, znali nadgrajevati. V vsakem človeku je vsaj ena dobra stvar, in če jo najdeš in nadgradiš, je zadovoljen on in moraš biti zadovoljen tudi sam. Danes si skoraj vsak upa duhovniku v obraz povedati, kaj si o njem ali določeni stvari misli. Včasih je bilo drugače, razprave so se največkrat odvijale po gostilnah. Danes, vsaj meni osebno, ljudje govorijo direktno. Pred časom me je sredi trga ustavil moški in meje "spucal ven kot cucka". Potem mi je dal roko in rekel: "Gospod, to sem vam moral povedati v obraz." Bil sem srečen, da mi je povedal, ne zato, ker si je upal, ampak, daje zadeve razščis-til pri sebi in da sem dojel kaj misli. • Ljudje so zaradi takšnih in drugačnih zakramentov nedvomno precej odvisni od duhovnika, in tistih, ki si upajo tvegati zamero, ni prav veliko... Ampak moraš jim dovoliti... • Ker se bojijo negativne reakcije duhovnika, ki je tudi samo človek! Razumem in vem, da se nekateri bojijo negativnega odziva. Zdi se mi, da gre za osebni pristop do duhovnika človeka in obratno. Igra mora biti odprta in karte položene na mizo. Pomembno je, da ljudje dobijo zaupanje. Ko sem prišel v Novo Štifto so mi dejali, da se tukaj ne da živeti, da ne moreš ničesar storiti. Ljudem sem jasno povedal, kaj bomo storili, če bomo uspeli zbrati dovolj sredstev. Nismo določali, koliko je potrebno dati. Sprejeli smo, kar so bili ljudje sami pripravljeni žrtvovati in skupaj narediti. V ljudeh je potrebno prebuditi skupen čut. Potrebna je skupnost, skupno življenje in sodelovanje. Ljudje potrebujejo povezanost in v tem je vloga duhovnika. V Novi Štifti nas ni povezalo samo delo ampak pripadnost skupnosti. Če jaz kot duhovnik pripadam tej skupnosti bodo ljudje to začutili in nobena delitev na mi smo to in on je nekaj drugega ne pride v poštev. • Vračanje ukradenega cerkvenega premoženja je zaradi posploševanja v veliki meri odvrnilo ljudi od pripravljenosti darovanja. Razlaga je preprosta - Cerkev ima premoženje in naj sama poskrbi za obnovo objektov. V tvoji fari je nekoliko drugače, saj ljudje sami sprašujejo, koliko denarja bo za planirano obnovo še potrebno zbrati. Naši ljudje, kolikor čutim, se zavedajo, da župnija od vračanja gozdov nima nobenih koristi. Je pa res, da takšna miselnost v Zgornji Savinjski dolini obstaja. Ljudje ne ločijo Cerkve kot inštitucije ali nadškofije od župnije. Novaštifčani čutijo, da materialne obnove niso župnikove ampak skupne, naše. Ne trdim, da sem jaz vzbudil to prepričanje, vendale bilo na tem precej narejenega. Ljudje so pripravljeni stopiti skupaj in se poveseliti, potrebno jim je samo omogočiti, da povedo svoje mnenje. Spominjam se, kako so ljudje jokali v cerkvi, ko so zapeli novi zvonovi. Ne zaradi tega, ker bi padel z zvonika ampakzato, kerjezvonil naš, novaš-tiftni zvon. • Pri vsem skupaj je potrebno omeniti poznanstva s politiki preko katerih si pridobil kar nekaj denarja. Ko že omenjaš poznanstva s politiki, bi rad povedal, da nekateri gledajo to kot izkoriščanje. Imam pač srečo, da poznam ljudi, ki lahko vplivajo na to, da se določene zadeve obrnejo v pravo smer. Zdi se Glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik je čestital Lojzetu Ternarju za pridobljeni naziv zgornjesavinjska osebnost leta 2001 mi, da so poznanstva dobrodošla. Pomemben je pristop, ki omogoča, da se določene zadeve speljejo tudi s pomočjo države. Še enkrat poudarjam: politiki so ravno tako ljudje kotjaz. V Novo Štifto ne prihajajo kot funkcionarji, ampak kot preprosti ljudje. • Glede na kopico odprtih vprašanj, ki tarejo Zgornjo Savinjsko dolino in ob dejstvu, da smo imeli in še imamo v Ljubljani kar lepo število vplivnih ljudi, bi to pomenilo, da jih ne znamo nagovoriti... Osebno mislim, da jih nismo znali nagovoriti in k njim pristopiti. Ti ljudje so del nas tukaj in tega se je potrebno zavedati. • V gospodarskem smislu je filozofija škofije takšna, da je potrebno uspešne župnike po opravljenem delu prestaviti... Star pregovor pravi, da je treba tepsti konja, ki vleče. Večkrat sem dejal, da bom odšel iz Nove Štifte samo z nogami naprej. Od škofa Krambergerja imam zagotovilo, in če bodo stvari takšne kot so, ni bojazni, da bi šel drugam. Ne po osebni želji ne po škofovi. Zaenkrat te bojazni ni. • Božični prazniki so minili, vstopili smo v novo leto... Najprej bi se zahvalil vsem, ki so glasovali zame. Ne zato, ker so me povzdignili v osebnost leta, ampak predvsem zato, ker so v meni našli nekaj dobrega. Božični prazniki so minili, začelo se je novo leto in zdi se mi, da seje začelo obdobje pričakovanj, tudi negotovosti. V medsebojnem sodelovanju, zaupanju in povezanosti bodo uspele tudi stvari, ki so pred nami, v kolikor bomo znali drug drugega razumeti kot človeka. Če je Odrešenik prišel na svet v skromnosti in ponižnosti, zakaj bi drug drugemu zapirali vrata z zlatimi kljukami. Bodimo preprosti in eden drugemu dostopni. V Zgornji Savinjski dolini naj ne bi dopustili, da bi se odtujenost nadaljevala. Tukaj ni toliko resničnih plotov kot v Prekmurju, vendar imamo očem nevidne plotove, kijih vsi čutimo. Prekmurci ali Zgornjesavinjčani - skupaj moramo biti ljudje, ki bomo iskali dobro drug v drugem. Kar hočeš, da bi nekdo storil tebi, stori ti njemu. Pogovarjal se je Edi Mavrič • Savinjčan, foto Ciril M. sem ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE, OBMOČNA SLUŽBA VELENJE Izobraževanje za boljše poklicne možnosti brezposelnih oseb Na zadnji lanskoletni novinarski konferenci velenjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje je bilo predstavljeno stanje na področju zaposlovanja in brezposelnosti, osrednji del pa je bil namenjen seznanitvi novinarjev s Programom 5000 za šolsko leto 2001/02 - programom izobraževanja brezposelnih oseb. Svoje izkušnje z izobraževalnim programom sta predstavili tudi dve brezposelni osebi, ena izmed njiju iz Urada za delo Mozirje. V uvodnem delu je direktor območne službe Velenje Srdan Arzenšek pojasnit da je stopnja registrirane brezposelnosti do meseca avgusta padala, s septembrom pa je začela naraščati.Še vedno ostaja najbolj problematičen skrajni severovzhodni del območja. Koroška namreč doživlja recesijo, kar se odraža tudi v povečani brezposelnosti. Na območju Zgornje Savinjske doline je najbolj zaskrbljujoče stanje v Lučah in na Ljubnem. V Lučah je brezposelnost narasla, medtem ko se je v Solčavi nekoliko zmanjšala. V Mozirju so se novembra letos v primerjavi z istim mesecem lanskega leta pokazale velike potrebe po delavcih. Da bi zmanjšali število brezposelnih oseb izvajajo na Zavodu vrsto programov, pri čemer zadnja leta največji pomen pripisujejo aktivni politiki zaposlovanja. Med slednje spada tudi program izobraževanja odraslih z imenom Program 5000, ki se izvaja od leta 1998 in ga pripravljajo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, potrdi pa vlada. Jelka Sever-Časl, svetovalka na velenjskem Zavodu, je obrazložila, daje program namenjen tistim brezposelnim osebam, ki jim ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve in so brez osnovnošolske, poklicne ali strokovne izobrazbe ter tistim, ki poklicno ali strokovno izobrazbo sicer imajo, vendar na tem področju ne morejo dobiti zaposlitve in so pri zavodu prijavljeni več kot 6 mesecev. V program se lahko vključijo tudi osebe, ki jimje delovno razmerje prenehalo kottra-jnim presežnim delavcem zaradi stečaja, likvidacije delodajalca ali prisilne poravnave in so imele z delodajalcem sklenjene pogodbe o izobraževanju. Brezposelne osebe se lahko vključujejo v izobraževanje v okviru oddelkov ali individualno, kot posamezniki. V času vključitve v Program 5000 brezposelna oseba pridobi status udeleženca izobraževanja, kar pomeni, da ni v evidenci aktivnih iskalcev zaposlitve in ji pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti mirujejo (npr. denarno nadomestilo, denarna pomoč). Po drugi strani pa udeležencem Zavod v določenem obsegu krije stroške šolanja kot so stroški predhodnega zdravniškega pregleda, šolnino, štipendijo, stroške javnega prevoza in obveznega zdravstvenega zavarovanja, pomaga pa lahko tudi pri nakupu učnih pripomočkov. Glede na finančno obremenitev, ki jo izobraževalni programi predstavljajo za Zavod, mora brezposelna oseba ob vključitvi prevzeti obveznost, da se bo v program redno vključevala in ga bo v roku zaključila, kakor tudi, da bo po zaključku programa aktivno iskala zaposlitev. V območni službi Velenje so tako v lanskem letu (2001 ) v program vključili 344 oseb, od katerih je izobraževanje v roku zaključilo 72,3% udeležencev. Od vseh, ki so uspešno zaključili program, jih je 51 % dobilo zaposlitev že v času trajanja izobraževanja ali takoj po njem. V tem mesecu zaključujejo izobraževanje osebe vključene v oddelek prekvalifikacije za prodajalce, vfebruarju pa bodo program zaključili računalniški tehniki (prekvalifikacija) in bolničarji (prvi poklic), ki bodo zelo iskan kader v načrtovanem domu za varstvo odraslih. Na Za- DRŽAVNI ZBOR V primeru Petek bo posredovala tudi mednarodna zveza novinarjev (IFJ). Njen generalni sekretar Adian White je v Bruslju povedal, da bo IFJ uvedel neodvisno preiskavo. Po njegovem je nezaslišano, da storilci in naročniki napada še vedno niso prijeti. V mednarodni novinarski organ- vodu pripravljajo tudi diferencialni program (iz IV. na V. stopnjo) za gostinsko-turističnega tehnika, ki ga bo izvajal Šolski center Velenje, na Koroškem pa želijo izvesti program za mizarja; za oba poklica se med brezposelnimi izkazuje velik interes. Da ne bi ostali zgolj pri statističnih podatkih, sta svoje osebne izkušnje z izobraževalnim programom za odrasle zaupala dva udeleženca programa; eden izmed njiju je Jernej Grudnik iz Okonine. Po končani srednji elektrotehnični šoli seje prijavil na Uradu za delo Mozirje, saj s V. stopnjo izobrazbe ni našel ustrezne zaposlitve. Vključil seje v program javnih del na področju turizma, vendar po enem letu še vedno ni dobil zaposlitve, niti na področju elektrotehnike niti turizma. Odločil seje nadgraditi svoje znanje in se vključil v program za inženirja elektrotehnike. "Mislim, da bom imel s takšno izobrazbo veliko večje možnosti za zaposlitev". Kljub temu, da program obiskuje prvo leto, že razmišlja o prihodnosti, zato se za službo dogovarja s podjetjema Iskra Feritti z Ljubnega in BSH Hišnimi aparati, kjer bo najbrž opravljal tudi prakso. Vesna Petkovšek izaciji so s trenutnim položajem novinarjev v Sloveniji sicer zadovoljni, nikakor pa ne želijo, da bi zaradi neučinkovitosti policije pri preiskavi Petkovega primera novinarska svoboda zdrsela na psa. Savinjčan ZADRUGA MOZIRJE Prednovoletno srečanje mlekarjev Ljubljanske mlekarne pripravijo ob koncu koledarskega leta zaključni sestanek na katerega povabijo predstavnike vseh slovenskih zadrug, ki se ukvarjajo z odkupom mleka in predsednike nadzornih svetov. Tokrat so slovenske mlekarje gostili v mozirski restavraciji Gaj, čas pred družabnim delom srečanja pa so izkoristili za predavanje o kmetijskem približevanju Evropski uniji. Savinjčan Bo Zamerniku uspelo najti ljudi, ki so pretepli novinarja Petka? V državnem zboru so zadnji delovni teden v preteklem letu določili člane preiskovalne komisije, ki se bo ukvarjala s primerom pretepenega novinarja Večera Mira Petka. Predsednik komisije je postal poslanec opozicijske SDS Mirko Zamernik. Ob tem se odpira zanimivo vprašanje kakšne možnosti pri preiskavi imajo poslanci. Vsekakor je vzpodbudno dejstvo, da se je Zamernik v zadnjem letu velikokrat javno postavil na stališče, da je potrebno storilce kakor tudi domnevne naročnike brutalnega pretepa privesti pred roko pravice. Jernej Grudnik (foto: Ciril M. Sem) SVETI KRIZ NAD BELIMI VODAMI Božične in novoletne praznike nestrpno pričakujemo in se veselimo praznovanj s prijatelji, na ulicah, v gostilnah aii kako drugače. Mogoče tako kot že deseto leto zapovrstjo počnejo številni Zgornje-savinjčani in Šalečani, ki se na božični večer zberejo pri in v cerkvi sv. Križa nad Belimi Vodami. Nepregledna množica ljudi se je z gorečimi baklami zagrizla v zimsko noč in skoraj v celoti prekrila hrib z romarsko cerkvico. Bernarda Majerhold in Jože Zvir iz Šentjanža sta slavje pri romarski cerkvici izkoristila za prijeten sprehod Božič je dan miru in najlepši družinski praznik. Ognjemet nad hribom je brezštevilni množici luči, ki so ostale v spokojni dolini, oznanjal dogodek prijateljstva in iskrenega sožitja. Znanci in prijatelji so si podajali roke z ljudmi, ki sojih srečali prvič. Šoštanjski planinci so marljivo delili vroč čaj in niti v najlepših sanjah si niso mogli predstavljati, da bo njihova pobuda doživela v desetih letih tolikšen odziv. Prenapolnjena cerkvica sv. Križa, ki jo je šest tednov pred smrtjo blagoslovil blaženi škof Slomšek, je bila premajhna za vse, ki so želeli sodelovati pri bogoslužju in slišati besede mariborskega pomožnega škofa dr. Antona Stresa. Goličnikovi iz Šmihela nad Mozirjem so v nekem smislu bližnji sosedje romarske cerkvice, zato tudi letos niso izostali na sosednjem hribu. Uro in pol hoda je iz Šmihela do sv. Križa, ravno dovolj da se človek ogreje in razgovori. Cvetka Goličnik se prijazno odzove moji radovednosti in me poduči kateremu kmetu pripadajo posamezne lučke, ki so predirale božični večer po šmihelskih in lepanjivskih obronkih. To- Brane Belaj iz Nove Štifte: Čeprav brez zveste harmonike obkrožen z zvestimi pristaši njegovega muziciranja Luč miru je združevala Šalečane in Zgornjesavinjčane Dobro razpoloženi Mozirjani so bili na božični večer poletno vroči liko znanih obrazov in ljudi, ki se vsakodnevno videvamo je priromalo nad Bele Vode. Jože Zvir in Majerholdova Bernarda sta med znanimi obrazi. Sprehod in prijetno druženje z ljudmi, jih zvablja izza toplega zapečka. Tako kot Jožeta Remšaka, znanega Zotlerja iz Gornjega Gradu, ki mu je v srce segla pridiga škofa Stresa. Primerjava z volom ali oslom bo poslej zanj kompliment. Ob vseh veličastnih in bahavih živalih, o katerih je v prispodobi govoril škof, sta bili k jaslicam povabljeni prav ti dve ubogljivi in gospodarju vdani živali. Sodba o primerjavah je prepuščena vsakemu posamezniku. Na žalost prinaša komercialni duh tudi stvari, ki ne sodijo v božični čas. Pokanje petard je bilo odveč, med pobožne in ostale, ki so z dobrimi nameni prisopihali do osvetljene cerkvice, je vnašalo nemir. Vendar ni pregnalo vedrega razpoloženja, kije koren-inilo v ljudeh. Božični danje dan miru in prijateljstva, priložnost za premislek na poti iz sebe nazaj vase. Vsekakor je postal sv. Križ še eno romarsko središče na stičišču Šaleške in Zgornje Savinjske doline, ki neformalno, vendar vsebinsko, druži različne ljudi. Savinjčan foto: Ciril M. Sem sikaj. Ob prihodu teme se je na praznično osvetljeni mozirski trg s kočijo pripeljal Božiček z vsem svojim spremstvom. Njegove besede so spodbudile in ohrabrile marsikaterega otroka, za njihovo zadovoljstvo pa so organizatorji poskrbeli tudi z brezplačno degustacijo čaja in krompirčka. Seveda je bilo na voljo marsikaj tudi za tiste malce stare- jše otroke. Mozirski skavti so na trgu prodajali tudi svečke z betlehemsko lučko miru, katerih izkupiček gre v humanitarne namene. Bogato popoldansko dogajanje, ki ga je vodil Anton Venek in so ga pripravili člani TD Mozirje, DPM Mozirje in Mozirjani dobre volje s pomočjo Občine Mozirje je bilo zaključeno s svečanim ognjemetom. Benjamin Kanjir RECICA OB SAVINJI Rojstvo Jezusovo V želji doživeti nekoliko drugačno praznovanje Božiča so pred leti mladi iz veroučne skupine in rečiško turistično društvo pripravili jaslice z živimi igralci. Postavitev v zapuščenem kamnolomu v Dol ■ Suhi pri Rečici spominja na betlehemski hlev, uprizoritev živih jaslic, prepletena s svetopisemsko zgodbo, je zanimiva tudi zaradi povezanosti s slovensko etnografsko dediščino. Ob idejnem pobudniku in organizatorju Vinku Jeraju je poleg vidnih nastopajočih, veliko nevidnih vlog, ki skrbijo, da zgodba nepretrgoma teče. Med drugim ženske, ki postrežejo s toplim čajem vsem, ki se ob soju bakel napotijo do osrednjega prizorišča, ki je osvetljeno s pastirskimi ognji. Vaščani oblečeni v pastirska oblačila ter Jožef in Marija med iskanjem prenočišča v bornem hlevu. Poslušanje božičnih napevov ustvarja lepo priložnost za duhovne poglobitve v svetopisemsko življenje takratnega Betlehema: ukaz cesarja Avgusta in popis judovskega prebivalstva, beg iz Nazareta na poslušnem osliču in odrešilni prihod Jezusa v najrevnejši od ubogih hlevov. V svetlobi sredi naravnega okolja ljudje podoživljajo pesem Božji nam je rojen sin... Savinjčan Žive jaslice v zapuščenem kamnolomu v Dol-Suhi pri Rečici (foto: Ciril M. Sem) Božičkov popoldan Mozirski otroci so skozi celo preteklo leto kazali zvrhano mero pridnosti in ubogljivosti. Zavoljo tega jih je 23. decembra obiskal Božiček, ki je s sabo poleg snežink in palčkov pripeljal tudi zvrhan koš darilc za svoje male prijateljčke. Nedeljski popoldan je minil v znamenju težkega pričakovanja. Mozirske otroke, kar okoli 600jih je, v starosti od dveh do sedmih let, je v dvorani kulturnega doma najprej razveselila lutkovna igrica Medvedek Trdoglavček. Že iz nje so lahko najmlajši nadebudneži spoznali, da se »splača« biti priden in ubogljiv, saj se pridnost vedno bogato obrestuje. Po igrici pa je sledilo tisto najpomembnejše. V spremstvu snežink je prišel Božiček. Nagovoril je otroke in njihove starše, ki jim je na srce položil, da si morajo zanje vedno vzeti dovolj časa. Sledila je obdaritev. Članice Društva prijateljev mladine Mozirje so s pomočjo občine Mozirje zagotovile veliko sredstev, ki sojih »pretopile« v darila. Velike oči malih otrok so s pogledi v vrečke dobile še prav poseben sijaj. Obdarili so malo manj kot tristo otrok. Ves popoldan so članice društva v športni dvorani partizana vodile ustvarjalne delavnice. Otroci so z njihovo pomočjo slikali, risali, izdelovali darilne vrečke in še mar- Bozicek je s seboj prinesel zvrhan kos daril za najmlajse (foto: Ciril M. Sem) ŠENTJANŽ cerkvijo v Šentjanžu Na Štefanovo marsikje po Sloveniji žegnajo konje. Ta starodavni običaj se je ohranil tudi v naši dolini. Letos so se pred cerkvijo svetega Janeza v Šentjanžu zbrali člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline. Konjeniškega kluba Veniše ter nekateri lastniki štirinožnih grivastih lepotcev. Kot leta poprej je tudi letos konje blagoslovil rečiški župnik Ferdinand Luknar. Poleg konj je župnik blagoslovil tudi vino in kruh. S slednjim so konjeniki ob verovanju, da prinaša srečo, nahranili svoje konje. Zanimanje za tovrstni obred vsako leto raste. Kljub deževnemu vremenu seje pred cerkvijo v Šentjanžu zvrstilo preko petdeset konjenikov in vpreg iz cele Zgornje Savinjske doline od Logarske do Mozirja in Gornjega Gradu. Člani društva upajo, da bo običaj še dolgo živel. Požegnanju so se podali na kmetijo Jožeta Hriberška, kjerje sledilo družabno srečanje, poskrbeli pa so tudi za svoje ljubljenčke - konje. V popoldanskem času so se odpravili v Žekovec, kjer so s svojo prisotnostjo popestrili prireditev Domačini domačinom v organizaciji Golte Slovenija in društvi mozirske občine. Marija Šukalo GOSTINSTVO d.o.o. NAZARJE Takoj zaposli 2 (dve) osebi s primerno izobrazbo na 2 prosti delovni mesti: KUHARICA - NATAKARICA. Če ste pridni, pošteni in radi delate v svojem poklicu, nemudoma pokličite 03/83-95-013,03/83-98-570 ali 041/642-353. IMliWIMlilMlI I IHIIHIi—llllllli I III l lliili lil il OBČINSKI SVET MOZIRJE Država nove takse Sredi decembra so se na 24. redni seji srečali svetniki občine Mozirje. Sprejeli so proračun za prihodnje leto in potrdili novo takso, ki jo bo pobirala komunala. Seja se je pričela drugače kot običajno. Svetnike in župana so namreč obiskali skavti, ki so prinesli betlehemsko lučko in prebrali njeno letošnje sporočilo. Država je predpisala novo takso za obremenjevanje okolja. Naložila jo je zbiralnicam komunalnih odpadkov, le-ti pa jo bodo zaračunavali podjetjem, ki bodo odvažala in deponirala odpadke na njihovih deponijah. V Celjskih javnih napravah, ki upravljajo z odlagališčem v Bukovžlaku, kamor se odvažajo odpadki iz mozirske občine, so izračunali, da bo nova obremenitev na prebivalca znašala 133 tolarjev na mesec. Javno podjetje Komunala Mozirje, ki tovrstne storitve opravlja na mozirskem območju, bo te tolarje prištela na dosedanjo položnico. Nova višina ravnanja odpadkov bo tako po novem znašala 534 tolarjev mesečno na prebivalca. Višina naj bi se zmanjševala, če bi se odpadki zbirali ločeno, del nabranih sredstev pa se bo lahko v občino vračalo, vendar le v točno določene projekte. Celjsko podjetje za urejanje voda, ki je lastnik objekta poleg Doma obrtnikov ob mozirski obvoznici, namerava na tem prostoru graditi vzorčni objekt. Predstavljena bo montažna gradnja po novi tehnologiji, stiropor in beton. Za gradnjo je bilo potrebno spremeniti prostorsko ureditvene pogoje za to območje. Svetniki so se strinjali, daje projekt dober in da ga ne gre izpustiti iz rok, zato so potrdili potrebne spremembe in PUV-u olajšali pot do lokacijske dokumentacije. Osnutek sprememb je že bil javno razgrnjen in pripomb ni bilo. Svetniki so na seji potrdili tudi proračun za leto 2002. Po županovi predstavitvi prihodkov in odhodkov seje vnela daljša razprava, ki pa ni prinesla bistvenih sprememb. Proračun je bil tako sprejet v predloženi obliki in v višini 726 milijonov tolarjev. Dobrih 40 odstotkov bo namenjenih za investicije. Proračun naj bi bil uravnotežen, kar pomeni, da odhodki ne smejo presegati prihodkov. Finančne obveznosti plačil projektov, izvedenih v letu 2002, pa se ne bodo prelagale v plačilo v leto 2003. Večina odhodkovje fiksnih, saj se iz proračuna financira javna uprava, vzgoja in izobraževanje, sociala, otroško varstvo, kultura in podobne dejavnosti. Variabilnega dela ostane samo okoli dobrih deset odstotkov. Svetniki so proračun sprejeli, saj so smatrali, da je bolje, da se sprejme v predlagani obliki, kot pa da se izvaja financiranje porabnikov po dvanajstinah. Dogovorili pa so se tudi, da bodo v naslednjem letu proračun večkrat uskladili z realnim stanjem, izvedli rebalans, torej, da se bo v vsakem trenutku vedelo, kam gredo sredstva iz proračuna. Benjamin Kanjir Nominalno je letošnji proračun Občine Nazarje glede na lanskega manjši za 23 odstotkov, kar je posledica manjšega deleža državnih sredstev. Lani je občina namreč za omenjeni investiciji dobila 87 milijonov tolarjev. Ob tem je nazorski župan Ivan Purnat znova izrazil svoje nezadovoljstvo s sedanjim načinom financiranja občin, po katerem so v slabšem položaju občine, ki same ustvarijo večji del potrebnih sredstev. Občina Nazarje na primer ustvari 65 odstotkov primerne porabe. Na omenjeni seji je občinski svet v drugi obravnavi sprejel tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče in določil vrednost točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, le-ta bo višja za 6,9 odstotka, ter povprečno gradbeno ceno stanovanjske površine in stroške komunalnega urejanja zemljišč v letu 2002. OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE Proračun za leto 2002 »pod streho« Nazorski svetniki so na predzadnji seji v lanskem letu potrdili proračun za leto 2002, ki je »težak« slabih 362 milijonov tolarjev. Pri njegovi pripravi so na občini upoštevali predvideno 6,4-odstotno letno rast cen življenjskih potrebščin in po izračunu ministrstva za finance določeno primerno porabo na občana v znesku 79.340 tolarjev. Proračun je naravnan varčevalno, s poudarkom na zaključku investicij v osnovno šolo in športno dvorano. Franci Kotnik o M /7 TI IR -A -M o \ Komu je trn v peti minister Presečnik Vpredbožičnihdnehintednihsejevmedijihvztrajnoširilanovica,dasebo v fotelj prometnega ministra Jakoba Presečnika vsedel nekdanji finančni ministerizobdobjaBajukovevladeinnekdanjidirektorSloveniceZvonkolva-nušič. Poleg Presečnika najbibiltarčafudinoIranjiministerdr.RadoBohinc, slednji vpovezavi z direktorjem policije Markom Pogorelcom, ki na položaju generalnega direktorja policije moti predvsem ideološke prenapeteže. Resnica glede domnevnega nezadovoljstva predsednika vlade dr. Janeza DrnovškazministromPresečnikomjevsajvosnovidrugačnaodtiste, ki sojo vztrajno ‘prodajali" nekateri komentatorji. Premier Drnovšek je na tiskovni konferenci v prvi polovici decembra izrecno poudaril da z nobenim ministrom ni posebej nezadovoljen. Predstavniki medijev so premieri) dobesedno položili najezik imena obeh ministrov in pozneje sprenevedavo začeli razglašati, daje predsednik sam omenil ta dva ministra. Vprometnem ministrstvu (kje pa splohje?) gotovo ni vse idealno. Razne frakcijeznotrajSLSsopredsednikuButuzamerile,kerjezavčetrtoDmovšk-ovovladozaprometnegaministrapredlagalJakobaPresečnikainnemag. Antona Bergauerja, in bodo gotovo našle kopico vzrokov za slabo učinkovitost ministrstva. Od slabe organizacije in prepočasnega uresničevanja programa gradnje avtocest v zadnjem časuje bila v ospredju afera zzo menjavo dokumentacije pri razpisu za gradnjo predora Podmilj. Glavni tajnik SLS Andraž Vehovar, kije sicer *Ivanušičev varovanec’pravi, da se je o Presečnikovi zamenjavi govorilo, vendar informacija ne drži. Kljubtemu smo neuradno izvedeli, da se pojavlja kar nekaj imen, ki naj bi bila v igri za ministra. Poleg Ivanušiča še Presečnikov predhodnik Bergauer, ki bi o delu in organiziranosti ministrstva, ko je bil ‘šef", imel kaj povedati, župan Sevnice Sebastjan Janc, med kandidati pa je tudi ime direktorice hotelov Gorenjka v Kranjski Gori Marjane Novak. Presečnik je vsekakor trn v peti nekaterim v lastni stranki. Po tihem dogovoru, ki naj bi veljal znotraj koalicije, premier Drnovšek zamenjave ne bo preprečil. Ali pač, saj prenagljena zamenjava ne bi koristila koalicijskim partnerjem, ki bodo v kolikor se očitane napake na ministrstvu ne odpravijo v predvolilnem času z veseljem in bolj učinkovito pokazale na napake na prometnem področju. Bolj verjetne so kadrovske okrepilve s strokovnjaki iz LDS. Dosedanjega državnega sekretarja za železnice dr. Slavka Hanžela ježe zamenjat Matjaž Knez iz vplivnega Kangler- Bergauerjevega kroga. Če bodo tudi Antona Šajno, državnega sekretaraja za ceste, zamenjali ljudje, ki so trenutno v Butovi stranki najglasnejši, se ministru Presečniku ne piše dobro. Povedano drugače: državni sekretarji se slabo odzivajo na ’povelja" ministra Presečnika, karv delo prometnega ministrstva gotovo ne vnaša potrebne dinamike, nam je zaupal Presečnikov svetovalec za odnose z javnostjo Damjan Križnik V ____________________________________________________Savinjčan/ BOČNA Nadaljevanje adaptacije šole Po precejšnjem delovnem zatišju se gradbena dela na stari bočki šoli nadaljujejo. Na razpisu izbrano gradbeno podjetje Božičnik naj bi do spomladi zaključilo notranja dela, vtem času pa naj bi bila urejena tudi okolica. Po zagotovilih gornjegrajskega župana Tonija Riflja bo opremljen objekt predan uporabnikom v času občinskega praznika, po mnenju tajnika Jožeta Pozniča pa bo investicija zaključena do novega šolskega leta v primeru, da bo tudi ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo že odobrena sredstva. V tem primeru se bodo otroci iz premajhnih prostorov "mežnarije" preselili v nove prostore že septembra, prav tako bodo otroci iz bočkega okoliša do tretjega razreda obiskovali pouk na tej šoli. Savinjčan MOŠKI PEVSKI ZBOR RADUHA, LJUBNO OB SAVINJI Petje je način življenja Ko je pred časom ljubenski moški zbor prenehal z delom, je malokdo resnično verjel, da bo dolgoletna tradicija moškega zborovskega petja v kraju potonila v pozabo. Še najmanj so se z dejstvom sprijaznili pevci, saj so mnogi med njimi velik del prostega časa in tudi sicer posvetili delu v zboru ter skozi pesem skrbeli za pristne medsebojne stike. Za Ljubno in celotno Zgornjo Savinjsko dolino je pomembno, da zbor od novembra ponovno deluje. Šestnajst pevcev se vsak četrtek ob pol osmih zvečer zbere v mali dvorani kulturnega doma, v dobro družbo pa so seveda vabljeni vsi "pevci mladi po duši". Zbor vodi glasbena pedagoginja Anita Lakner, za organizacijske in ostale zadeve pa bo poskrbel predsednik zbora Jože Vodušek. Osnovna želja vseh pevcev je ohranjanje narodnih pesmi in čim več nastopov doma in drugod ter pridobivanje mladih pevcev. V zboru so se tudi odločili, da zaradi številnih poklicnih obveznosti članov zbora v prihodnje ne bodo več sodelovali na pogrebih. Razen ob smrti družinskih članov pevcev, so zapisali v pravila novega starega moškega zbora na Ljubnem. Savinjčan NAZARJE wKKKKM Gradnja toplovodne mreže bo stala 150 milijonov tolar jev V Nazarjah naj bi v začetku leta končno pričeli s širitvijo mreže toplovodnega ogrevanja. Kot je znano, je Občina Nazarje poleg gornjegrajske, solčavske in preddvorske občine vključena v konzorcij, preko katerega poteka projekt gradnje daljinskega ogrevanja na biomaso, ki ga sofinancira program Phare. Po zaključnem javnem razpisu je bil za izvajalca gradnje v Nazarjah izbran ljubljanski IMP Promont, ki bo delo opravil za 150 milijonov tolarjev. Slabi dve tretjini potrebnih sredstev bodo prispevali program Phare, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, občina pa bo svoj delež sredstev pridobila od avstrijskega ekološkega sklada. Zaradi spremenjenega načina financiranja gradnje toplovoda ne bo mogoče realizirati prvotno sprejete odločilve, da občina vsem investitorjem, ki bi se vključili v letošnjo akcijo, 40-odstotno sofinancira nakup toplotnih postaj, pač pa naj bi pomagala investitorjem poiskati kar najugodnejšo možnost nakupa toplotnih postaj. Naša anketa Naj dogodek leta 2001 Leto 2001 smo "pokopali" - eni bolj drugi manj slovesno, razburljivo, nepozabno. Kljub temu v nas ostajajo spomini na nekatere družbeno ali zgolj osebno zgodovinske trenutke minulega leta, ki so spremenili tok življenja, nas pretresli, ganili ali osrečili. Kateri dogodki v svetu, doma ali v osebnem življenju so naredili največji vtis na naše anketirance? Večina si je v spomin najprej priklicala podobe terorističnega napada v Washingtonu in navdušenja ob uvrstitvi slovenskih nogometašev na svetovno prvenstvo, nekateri pa so vendarle pobrskali tudi po manj vpijočih trenutkih... Alenka Klemše-Begič, diplomirana ekonomistka Navadno se spomnimo tistih dogodkov iz konca leta, tiste iz začetka pa že malo pozabimo. Omenila bi septembrske dogodke v Ameriki, ki so pretresljivi zaradi števila žrtev. V Sloveniji sta najbolj odmevna prvi primer BSE-ja in uvrstitev slovenskih nogometašev na svetovno prvenstvo. Ti dogodki tako ali drugače vplivajo na prepoznavnost Slovenije v svetu. Dominik Zabokovnik, rudar Najbolje je bilo to, da sem prišel iz vojske. Tomaž Guček, glasbenik Naj dogodek v Sloveniji naj bo opozicija - plavalci, ki so zadnjič dobili cel grozd medalj. Delujejo kot tim, čeprav niso "fusbalerji". V svetovnem merilu pa se ne spomnim ničesar primernega razen napada na WTC, ki pa ni dogodek, ampak žalost. Mogoče bi omenil to, da so se še nadaljevali globalizacijski trendi. Vlado Janko, programer Afganistan in dogodki v Ameriki so res spremenili svet in razmišljanje ljudi. Svet ne bo nič več tak, kakršen je bil. Demokracija, kije bila na pohodu, seje nekoliko zaustavila in svet je postal bolj nezaupljiv. Bilo pa je tudi veliko srečnih in lepih dogodkov. Če zase povem, sem bil letos že desetič na maratonu Celje - Logarska dolina. To je bilo eno mojih boljših doživetij. Nejc Klančnik, dijak Slovenska uvrstitev na nogometno prvenstvo je nekaj ekstremnega. Za Slovenijo kakor tudi za druge države pa je bilo pomembno srečanje Busha in Putina na Brdu. Božo Eremita, trgovec V spominu mi je ostal podpis dogovora med Slovenijo in Vatikanom. Dobro je, da smo si na jasnem, kakšno vlogo bo Cerkev imela v Sloveniji. Vesna Petkovšek, foto Ciril M. Sem Franci Kotnik Piše: Aleksander Videčnik O sliki iz nove Štifte Gre za sliko iz 27. številke našega časopisa. Pisal nam je naš zvesti bralec Ciril Potočnik - Mlinarjev in sporočil manjkajoče podatke. Gre za cerkveni pevski zbor župnije Nova Štifta. V prvi vrsti sedijo od leve proti desni: Kočni Jože, Riflova Tončka, Riflova Micka, Kovačeva Micka, organist Mežnarjev Janez, Foletova Micka, Kovačeva Pepca, To- mojkova Mica, Šinkovčev Anza. V drugi vrsti stojijo od leve na desno: Vrbarjeva Ana, Vršnikov Franci, Riflov Ivan, Arznarjev Jože, duhovnik, Omrov Franc, duhovnik, Hrvatov Jože, Riflova Ana. V zadnji vrsti stojita: Černevska Franca in Vrtačka Mica. Upamo le, da smo imena pravilno razbrali. Gospodu Potočniku pa lepa hvala! Značilnosti stavb v nazorski fari Takolejih je opisala nazorska kronistka Kreflova. Od 12. do 16. stoletja seje v naši fari in okolici prav malo spremenilo. Bilo je nekaj hiš (kar je znano po ustnem izročilu), ki so žal propadle, lastniki izumrli ali ostali brez potomcev. Poznane so bile popolnoma lesene hiše (bajte), pozneje so bile pol lesene in pol zidane, imele so enega do dva bivalna prostora s črno kuhinjo (odprto ognjišče). Tam so uporabljali brukle za prenašanje lončene posode in klobasnice za peko mesa. Hiše so bile male in nizke, z malimi okni, ponekod so te zamrežili. Strehe so krili s slamo ali deskami. Gradbeni material je bil les, kamenje in ilovica. V 16. do 18. stoletju so postavljali že bolj prostorne hiše. Zidane so bile še iz kamenja in ilovice, vendar pa so bili zidovi bolj široki, z večjimi okni in okenskimi policami, stropi so bili obokani in ognja varni. Na okna, ki so bila še vedno manjša od današnjih, so vzidali rešetke, pozneje so nameščali še polkna. Podkletene so bile le redke hiše. V 19. in 20. stoletju pa je slamnate in lesene strehe zamenjala doma izdelana cementna opeka, ki pa ni bila zadosti trdna. Z izdelavo industrijske opeke, predvsem bobrovca, pa so hiše in gospodarska poslopja dobila povsem drugačen videz. Tudi zidaki (cementni bloki) in lična industrijska opeka so pripomogli k hitrejši gradnji hiš in drugih stavb. Hiše so postajale bolj prostorne, ponekod so se uveljavljali osrednji hodniki in stransko potem bivalni prostori. V teh hišah so že imeli sodobne kuhinje in črne so izginjale. Ljudje so rekli, da imajo "bele" kuhinje. Prostori so bili večji in svetlejši, tako so v hišah dobili svoj prostor še prevžitkarji, marsikje pa so pozidali še podstrešja, sprva so to bili leseni prostori, pozneje pa so tudi te zidali. Značilni za kuhinje so bili vzidani štedilniki, v hiši pa so imeli večje krušne peči. Spalnico gospodarjev so imenovali "kamra," prostor kjer so spali stari starši pa "hišca." Prostore na podstrešju so imenovali "zgornja hiša" in "kašča." Večje kmetije so seveda imele posebno poslopje za hrambo pridelkov (kaščo). Poznali so tudi prostor na podstrešju, "aher" imenovan, toje bila boljša soba. Seveda se je velikost hiš in njih opremljenost odražala v premoženjski moči gospodarjev. Biloje tudi nekaj veleposestnikov: Grad Vrbovec je spadal med najbolj znane. Gomilški grunt je obsegal več kot polovico dobletinskega polja in gozdov. Jerkov grunt iz Kokarij je imel mnogo zemlje in še več gozdov. Veniški grunt seje raztezal na širšem območju Lačje vasi. Tudi Lešje (leški grad) seje poleg grajske stavbe bohotil z lepim gozdom in poljem, zraven pa še z izredno lepim kozolcem. Seveda so se stavbe skozi čas zelo spreminjale. Vendar je treba poudariti dejstvo, da so v starih časih marsikje živeli zelo skromno, imeli kopico otrok in povrhu še tete in strice. Pravega zaslužka pa tedaj v dolini ni bilo. Cožba deklet V 27. številki našega časopisa smo nekoliko opisali položaj neporočenih žensk na vasi. Angela Robnik iz Luč je povedala tole pesem, ki nosi naslov Tožba dekleta: Čujte me, čujte, mamica vi, kaj se pri mojem srcu godi. Možila b'se rada, pa sem deklica premlada. Merkaj, merkaj, kaj govoriš, zakonski stanje en' težek križ. Jest se tofga križa nič ne bojim, samo da zvestega moža dobim. Znam šivat, znam prest' in hišo pomest. Vse druge stvari me pa mož nauči, zvesto ga hočem ljubiti. K svetim Trem kraljem na božjo pot bom šla, tam bom prosila za dobrega moža, če tudi po golih kolenih grem za njim, samo da možeka dobim. K svetemu Primožu na božjo pot bom šla, tam bom prosila za dobrega moža. Špeha, jajc, nosila bom, da možeka dobila bom. Četudi vso sivo glavco 'ma, samo da dobro ljubit'zna. Leta 1935 so na Rečici igrali Kmečko ohcet. Bilo je ob pustnem času. Ležita: levo Slatinski Mlinar, desno Zajc Franc - Jurječev. Sedijo od leve: Dobračeva Micka, Franc Fravčki, Zdrave Fedran, Kunstova Ančka in otrok - Slatinska Pavla. V zadnji vrsti pa so z leve: Slatniska Vera, Grusov Tone, Krašekova Gela, Slatinski Slavka, Krašekov Franc, Kunstov Pepi in natakarica Potočka Mica. Sliko nam je poslal Ciril Kunst z Rečice. Piše: Bernarda Brezovnik Pred kratkim smo v Kmetijsko svetovalni službi Mozirje v sodelovanju s turističnim društvom Rečica ob Savinji pripravili srečanje z razgovorom o zgornjesavinjskem želodcu. Srečanje je bilo v Krnici, kot gostitelji so se izkazali na turistični kmetiji Spodnji Jerovčnik. Kot je že znano, dr. Stanko Renčelj pripravlja knjigo, v kateri bo opisal način in pridelavo različnih želodcev v Sloveniji, posebno pozornost pa bo namenjena zgornjesavinjskemu želodcu. Na srečanju smo se dogovorili, na katerih turističnih kmetijah bodo nastali ustrezni posnetki, saj avtor potrebuje za knjigo več dokumentacije in fotografskih posnetkov. Pri podobi knjige bodo tako sodelovali Spodnji Jerovčnik, Zgornji Jezernik, Covnik, Ložekar in Fludernik v prvem delu, v drugem pa Rženičnik, Lesjak in Brecelj. Zgornjesavinjski želode< ni »premajhen« za EU V Krnici smo prisluhnili tudi strokovnjaku s področja izdelave želodcev, dr. Stanku Renčelju, ki je ponovno poudaril pomen geografske zaščite zgornjesavinjskih želodcev. Tudi po vstopu v Evropsko unijo moramo poskrbeti za zaščito slovenskih izdelkov - pri tem je zgornjesavinjski želodec postavil za vzor, saj smo bili v dolini prvi, ki smo poskrbeli za geografsko zaščito naše suhomesnate specialitete. Na srečanju so sodelovali tudi predstavniki Šebrelja, zaselka z 20 hišami v bližini Idrije. V tem zaselku želodce izdelujejo tretje leto, prav tako pa si prizadevajo za zaščito geografskega porekla. Po mnenju dr. Renčelja je za kakovostne želodce pomembna klima, ki mora biti podobna zgornjesavinjski. V Sloveniji je nekaj predelov, ki so po klimi primerljivi z našo dolino, po velikosti pa zelo različni. Pri tem velikost posameznih predelov ni pomembna. Tako želodce izdelujejo v Tolminu, na Kočevskem, na Koroškem... seveda z ustreznim imenom pokrajine, kjer so izdelani. Vse te izdelke in njihove značilnosti bo dr. Renčelj zbral v posebni knjigi, ki bo izšla spomladi prihodnje leto. Ob pripombah, da je Zgornja Savinjska mogoče premajhna za zaščito enega izdelka, sploh pa vstopu v Evropsko unijo, je dr, Renčelj poudaril, da velikost pokrajine ni pomembna, pomemben je izdelek s katerim se bomo predstavljali na trgu. Navedel je primer Italije, kjer so zaščitili posamezne kmetije. Tudi zaradi tega bomo v kmetijsko svetovalni službi še naprej skrbeli za zaščito in nadaljnje izboljšave pri pridelavi zgornjesavinjskih želodcev. Rečiško turistično društvo skrbi za organizacijo ocenjevanja želodcev in sodeluje pri pripravi knjige, naša služba pa skrbi za izobraževanje, svetovanje pri urejanju prostorov za klanje in predelavo mesa, pomaga pri zbiranju želodcev za ocenjevanje ter pri pripravi delavnic o napakah, ki se pojavljajo pri izdelavi. Ob tem naj še poudarim, da je pred kratkim izšla uredba, ki precizira oblike dopolnilnih dejavnosti. Po tem pravilniku, seveda ob urejenih prostorih za predelavo živil živalskega izvora, lahko kmetije tudi uradno priglasijo izdelovanje želodcev na kmetiji. Za več informacij pa se lahko obrnete na KGZS - Zavod Celje, Kmetijsko svetovalna služba Mozirje. Bernarda Brezovnik Sneg je pobelil našo deželo, zato to ni najbolj ugoden čas za nabiranje kakšnih zdravilnih rastlin. Morali se bomo zadovoljiti s tistim, kar smo čez leto predelali. Danes bomo kaj več rekli o zdravilni moči rdeče pese. Rdeča pesa je zelo zdrava, vendar SUROVA! Kuhana pesa ne velja za posebno učinkovito zdravilo. Rdeča pesa vsebuje veliko rudnin in med drugim tudi veliko železa, zato je učinkovito zdravilo za slabo kri, jo čisti, uravnava krvni obtok in pritisk. Surov pesin sok ustavlja rast tumorjev, saj vsebuje protirakovo snov - an-tocin. Zdravi tudi levkemijo. V primeru izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju in sevanju x žarkov, je sok rdeče pese zelo priporočljiv. V primeru povišane temperature, ZA VSAKO BOLEZEN RASTE ROŽ'CA Rdeča pesa gripe, angine ali pljučnice se spomnite na sok rdeče pese. Sok si pripravite tako, da očiščeno surovo rdečo peso naribate in skozi gazo stisnete sok. Sok je dobro zdravilo tudi pri boleznih sečil, jeter in žolča. Vsebuje tudi aminsko kislino, ki pozitivno vpliva na delovanje možganov in živcev. Pesin sok oslajen z medom bo dobro del slabot- nim otrokom in vsem, ki imajo težave s pljuči. Sok naj pijejo težji bolniki vsak dan pol litra, ko pa se stanje izboljša, odmerek prepolovimo. Sok je priporočljivo piti po ozdravitvi še dva meseca. Vir: P. Simon Ašič, Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin Alternativna domača beljakovinska krmila za prežvekovalce Piše: Marija Mikek Po pojavu BSE (bovine spongiformne encefalopatije) pri govedu in po prepovedi krmljenja mesne, mesno-kostne, krvne in ribje moke seje pri nas in v svetu zanimanje za alternativne vire beljakovin za prežvekovalce povečalo. Omenjena krmila živalskega porekla so predstavljala manjši del krmnih mešanic za posebne namene. Vsebovale so jih le krmne mešanice za najboljše krave molznice po telitvi. Za krmila živalskega porekla seje izkazalo, da so dajala bistveno boljše rezultate, kot bi lahko pričakovali glede na sorazmerno majhen delež v obrokih. Od alternativnih krmil pričakujemo, da bodo nadomestila beljakovinska krmila živalskega porekla tako glede njihove kakovosti kot tudi glede njihove cene. Zaradi posebnosti prebave in presnove beljakovin pri prežvekovalcih pa se glede beljakovinske vrednosti le redka krmila rastlinskega porekla približajo sedaj prepovedanim krmilom živalskega izvora. Pri prežvekovalcih se večina beljakovin iz krme v vampu razgradi do amoniaka. Živali amoniaka ne morejo neposredno izkoristiti, izkoristijo pa lahko tiste beljakovine, ki se uspejo izogniti prebavi v vampu in se prebavijo v tankem črevesu. Beljakovine v‘krmilih rastlinskega porekla se razlikujejo od beljakovin iz krmil živalskega porekla prav v vampni razgradljivosti. Pri večini krmil rastlinskega porekla se v vampu razgradi od 70 do 80% beljakovin, pri krmilih živalskega porekla pa le 40 do 50%. Od krmil rastlinskega porekla imajo največjo razgradljivost beljakovin sončnične tropine (80%), sledijo ogrščične tropine in pogače, grah, bob, sojine tropine (70-75%), najmanjša pa je razgradljivost beljakovin pri bučnih pogačah (60%) in pivskih tropinah(50%). Glede na stanje na trguje beljakovinsko vrednost alternativnih virov smiselno primerjati z vrednostjo sojinih tropin. V vsebnosti prebavljivih nerazgradljivih beljakovin so od sojinih tropin boljše ie bučne pogače. Suhe pivske tropine zaostajajo za sojinimi tropinami za približno 20%, ogrščične tropine za približno 45%, ogrščične pogače, bob in sončnične tropine za približno 55%, grah pa za več kot 60%. Podatki o beljakovinski vrednosti nekaterih potencialnih domačih beljakovinskih krmil za prežvekovalce niso preveč spodbudni, saj z izjemo bučnih pogač vsi zaostajajo za sojinimi tropinami. To nas ne sme odvrniti od iskanja možnosti za njihovo izboljšanje. Rešitve je potrebno iskati v smeri zmanjšanja vampne razgradljivosti beljakovin, pri tem pa paziti, da se ne bo zmanjšala njihova prebavljivost v tankem črevesu. Na razgradljivost beljakovin je mogoče vplivati s postopki pri predelavi. Za Slovenijo so najbolj perspektivno domače beljakovinsko krmilo za prežvekovalce ogrščične pogače, ki bi jih bilo mogoče pridobivati skupaj z biogorivom. V drugih evropskih državah imajo s pogačami, ki ostanejo pri predelavi ogrščiče v biogorivo, dobre izkušnje. Ugotovili so, da krmljenje ogrščičnih pogač poleg izboljšanja oskrbljenosti živali z beljakovinami, poveča v mleku razmerje med olein-sko in palmitinsko kislino, kar je ugodno z vidika varovanja srca in ožilja. Zaradi krmljenja hladno stiskanih ogrščičnih pogač se poveča tudi vsebnost konjugirane linoine kisline v mleku. Konjugirana linoina kislina ima pro-tikancerogeno delovanje, znižuje raven holesterola v krvi in izboljšuje imunsko odpornost. Domača beljakovinska krmila imajo še poseben pomen v ekološki živinoreji, saj je na ekoloških kmetijah krmljenje sojinih tropin prepovedano. Zanimiva sta predvsem bob in grah, kiju je mogoče pridelati in predelati v krmilo kar na kmetiji, pa tudi bučne pogače, pri katerih je mogoče ob pomoči lokalnih oljarn zagotoviti ločeno stiskanje ekološko pridelanih bučnih semen. ZA LEPŠI DAN Umirite svoje življenje Če se umirite in upočasnite ritem življenja, ne pomeni, da ste stopili z drvečega vlaka vsakdanjosti, ki bo brez vas odpeljal naprej in boste ostali nekje zadaj za vsemi. Ravno nasprotno se bo zgodilo. Če ste se sposobni umiriti, vam bo to izredno dobro delo. Vaše telo in duh se bosta napolnila z novimi močmi in lažje boste kos vsakdanjim problemom. Samo če smo umirjeni, zbrani in uravnoteženi, se lahko z vsemi silami posvetimo delu, družini, svojim nalogam. Današnji nori tempo življenja je prezahteven, da bi ga zdržali dan za dnem. Naučiti se moramo, da se vsaj enkrat na dan umirimo in posvetimo samemu sebi. To je za zdravje enako pomembno kot umivanje. Nekateri se umirijo z molitvijo, drugi s sprehodom v naravi, tretji opravljajo ročna dela, četrti se ukvarjajo s svojim hobijem ali špor- tom. Nobenega pravila ni, vsakemu človeku ustreza kaj drugega. Pomembno pa je, da za svoj mir zavestno skrbimo. Kadar smo v naravi in vidimo čudovit prizor, morda sončni zahod ali jesensko pokrajino z vencem gora v ozadju, si ga shranimo v spomin. Lahko si naredimo celo zbirko lepih mirnih prizorov, ki si jih prikličemo v spomin takrat, kadar smo napeti in začutimo potrebo, da se umirimo. Za svoj mir skrbimo tudi takrat, kadar se pred nami pojavi težava ali problem. Takrat se ne prepustimo skrbem, strahu in razburjenju. Treba seje ustaviti, se soočiti s težavo, mirno premisliti in potem zbrati pogum ter ukrepati. Če se mirno in pogumno lotevamo težav, pa naj bodo še tako majhne, si pridobimo samospoštovanje in mirnega duha. Vzhodne religije npr. budizem in hinduizem zelo poudarjajo pozitivne vplive meditacije. Kaj se skriva za to besedo? Preprosta tehnika meditacije je, da si poiščete miren in udo- ben kotiček. Sede ali leže se počasi umirite, zaprete oči in pustite mislim, da prihajajo in odhajajo in jih samo opazujete. Potem počasi posvetite pozornost vsakemu delu svojega telesa posebej. Lahko začnete z glavo in ge pomikate proti nogam. Pri sproščanju vam lahko zelo pomagajo kasete oziroma zgoščenke, na katerih je posneta glasba in glas, ki vas vodi pri sproščanju. Meni je najbolj všeč zgoščenka Globinska sprostitev Centra za duhovno kulturo (internetni naslov je www.cdk.si ), ki ga uporabljam že več let. S poslušanjem 20-minutnega programa poskrbim za temeljito telesno in duševno sprostitev, ki odpravlja posledice stresnega življenja. Sproščanja se lahko naučite tudi iz knjig ali na kakšnem tečaju. Posebej pomembno jeza ljudi, ki imajo napet dnevni urnik in se težko otresejo zaskrbljenosti in kar naprej mislijo, kaj je še treba narediti. Želim vam mirne dni. Vaša Veronika UREJA: Nastasja Kotnik Učenci 7 razredov smo bili zelo veseli, ko smo izvedeli, da gremo na ogled muzeja premogovništva v Velenje. Nestrpno smo pričakovali ta dan. Z avtobusom smo se odpeljali v Velenje, kjer smo videli veliko zanimivega. Najprej smo imeli predavanje z BILI SMO V MUZEJU PREMOGOVNIŠTVA diapozitivi. Predavatelj nam je povedal vse o razvoju premogovništva in njegovih vplivih na okolje. Videli smo dve umetni jezeri, ki nastali zaradi izkopavanja premoga. To sta Velenjsko in Škalsko jezero, obstaja pa še Družmirsko jezero. Ob jezeru stoji stolp, kije sedaj visok le še deset metrov in je že precej nagnjen. Po ogledu jezer smo za nekaj ur postali »pravi« rudarji. Vsak od nas je dobil rudniško marko, ki jo rudarji pred vsakim odhodom vjamo dajo na svoje mesto. Ob vrnitvi iz rova jo oddajo, in če kakšna marka ostane, je to znak, da je nekdo ostal v rudniku. V takšnih primerih odidejo na delo reševalci. Dobili smo še varnos- tne čelade, obleko in malico. Z rudarskim pozdravom SREČNO smo odšli k dvigaloma, ki sta nas odpeljali približno 175 metrov pod zemljo. V jami nas je pričakal lik Antona Aškerca, ki nas je s svojim pripovedovanjem spremljal skozi rov. Seznanil nas je z izkopavanjem premoga nekoč in s sestavo plasti premoga. V rovu je tudi kapelica svete Barbare, kateri so se rudarji priporočali, da bi se srečno vrnili iz jame. Videli smo tudi figure rudarjev pri delu, malici, delovodij ali »šiht mojstrov« in otrok. Včasihje bilo življenje težko, zato so morali otroci že s sedmim letom delati v rudniku. Vjami pa smo doživeli tudi pravi potres. Tako smo naredili že pol »šihta« in si zaslužili knapovsko malico. Ko smo se okrepčali, smo si ogledali novejši del jame. Tukaj so premog izkopavali že strojno in ne več ročno. Ogledali smo si stroje in se z vlakom odpeljali proti izhodu. Z dvigalom smo se pripeljali na površje in se z rudarskim SREČNO razšli. Vesela sem, da smo si ogledali muzej premogovništva, da sem spoznala delo v rudniku nekoč in danes. Poseben vtis je name naredil stari del rudnika. Vsem rudarjem pa želim, da bi se srečno vračali iz črnih rovov. Barbara Finkšt, 7. a EKSKURZIJA V MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA Oktobra smo šli vsi učenci sedmih razredov na ekskurzijo v Velenje, v muzej premogovništva in ustanovo Erico. Ko smo se pripeljali pred muzej, smo tam srečali še eno skupino učencev. Najprej smo imeli predavanje, na katerem smo izvedeli veliko novih stvari: zakaj je bila reka Paka toliko časa onesnažena, kako je kisel dež vplival na rastline in živali, zakaj so se morali ljudje odseliti in še mnogo zanimivih stvari. Potem smo odšli na ogled enega od jezer, ki so nastala z ugrezanjem. Zemlja seje in se še vedno ugreza, ker pod površino izkopavajo premog lignit. Pri jezerih so skoraj povsod naredili sprehajalne poti, ponekod pa celo hiške. Ljudje prihajajo na rekreacijo ob Velenjsko jezero večinoma popoldne. Poti so zelo lepo urejene. Tudi mi gremo pogos- to tja, ker ima ati zelo zahtevno umsko delo in si tam malo spočije. S sošolci smo se ob jezeru usedli na klopce, potem pa nas je že priganjal čas, da ne bi zamudili v muzej premogovništva. Najprej so šli v muzej fantje, potem pa me dekleta. Oblekli smo si halje, si nadeli čelade in dobili rudarsko malico. Vsakje dobil tudi žeton, da so vedeli, koliko nas je šlo vjamo in če je kdo pogrešan. Potem smo se z dvigalom spustili vjamo. Muzej je razdeljen na dva dela. V prvem je prikazano delo rudarjev nekoč, v drugem pa delo rudarjev danes. Pokazali so nam, kakšna je bila osvetljava. Bilo je skoraj čisto temno. Komaj smo videli korak pred seboj. Potem smo se usedli na klopce in poslušali pripovedovanje Antona Aškerca. Kot duhovnik je veliko časa prebil z rudarji. O njih je napisal tudi nekaj pesmi. Rekel je, da čeprav rudarji niso bili zelo pobožni, k sveti Barbari pa so molili. V rudnikih so delali tudi otroci. Premog so s konji prevažali na površje. Aškerc je omenil tudi, kako težaško delo je to bilo. V prvem delu rudniku je prikazano tudi, kako je bilo, če so bile kakšne nesreče: kotje odtekanje vode ali če se odlomil kakšen tram in seje vse porušilo. Rudarji so imeli skromno malico: kakšno sadje, kruh, fižol. Pili pa so kavo. Ob malici so si pripovedovali zgodbe. Novince so zelo strašili, nalagali so jim najbolj težavno delo. Na sredini poti smo tudi mi imeli malico, saj so rudarji malicali približno ob polovici svojega »šihta«. Nato smo si ogledali še preostali del muzeja. Peljali smo se po tekočem traku. Sodoben način rudarstva je bolj enostaven in lažji. Rudarska služba ne traja več toliko časa, ampak osem ur. Pa tudi ob sobotah in nedeljah imajo prosto. Sedaj ne kopljejo več ročno, ampak delajo vse s stroji. Tudi nesreč je manj. Nazadnje smo se pozdravili z rudarskim pozdravom SREČNO. Prešteli smo žetone in ugotovili, da nihče ne manjka. Malo časa smo še čakali na avtobus in se nato odpravili nazaj v Nazarje. Ta ekskurzija je bila zelo zanimiva. Izvedeli smo, da je bila Paka onesnažena zaradi TEŠ in nekaj stvari o ugrezanju zemlje. Izvedeli pa smo tudi veliko stvari o premogovništvu. Meni je bilo najbolj všeč, kako so v muzeju ponazorili, ko se kaj poruši in ko začne voda pritekat v rove. Upam, da bo takih ekskurzij še veliko. Brigita Chuuya, 7. a EKSKURZIJA V MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA VELENJE V mesecu oktobru smo se sedmi razredi odpravili na ogled Velenjskega rudarskega muzeja. To je eden izmed najboljših sodobnih tehničnih muzejev v Evropi. Izpred šole smo odšli v dopoldanskem času. Ko smo prispeli v muzej, so nas najprej popeljali v sobo, kjer smo imeli predavanje o Šaleški dolini. Zaradi izkopavanja premoga so se tu začela tla pogrezati in izginile so cele vasi. Najbolj poznano je Družmirje. Posledica pogrezanja je tudi nastanek Šaleških jezer. Največje med njimi je Velenjsko jezero, kije danes zanimiva turistična točka. To predavanje je vodil eden izmed vodičev. Bilo je zelo poučno in zanimivo. Nato smo se odpravili v čakalnico, kjer smo dobili žetone, obleko, čelado in malico. Žetone uporabljajo za preverjanje vrnitve obiskovalcev iz rudnika. Malica je počakala v žepih zaščitne obleke do pol poti. Z dvigalom smo se spustili v globino 180 metrov. Tu smo se vsi zbrali in se odpravili na pot po starem delu muzeja. Ogledali smo si, kako so knapi včasih kopali rudo, reševali ponesrečene iz ruševin, doživljali nesreče, se pogovarjali, malicali... Tudi mi smo doživeli simulacijo nesreče - udr-nine, kakršne so se dogajale nekoč. Zelo zanimivo in kar malo strahotno je bilo. Med starim in novim delom muzeja je jedilnica, kjer smo pomalicali. Naprej nas je pot vodila mimo vseh novejših strojev, kot so: ravnalec železa, tekoči trak, kopalec s špico, svedri, jamski vlak in tudi razstreliva. Na koncu ogleda smo imeli predstavitev krsta novih rudarjev. Za zaključek pa smo se popeljali še z jamsko železnico. Pri vrnitvi iz jame smo vrnili žetončke in polni vtisov odšli domov. V nekdanjih garderobah občasno pripravljajo različne razstave. Muzej premogovništva Velenjeje dobil že veliko nagrad in priznanj. Obisk muzeja mi je bil zelo zanimiv in enkratno doživetje. Sedaj si lahko vsaj malo predstavljamo življenje rudarjev med napornim delom, ki so ga opravljali. Peter Koren, 7. b KOŠARKA, 3. SKL VZHOD Minimalni poraz Nazarfanov v Laškem V 9. krogu 3. SKL večjih presenečenj ni bilo. Pravzaprav je najbolj presenetila dobra igra Nazarčanov v Laškem, kjer so iztržili najmanjši možni poraz. Lahko bi bila tudi zmaga, vendar sta sodnika, po mnenju nekaterih gledalcev, preveč podlegla domačim pritiskom. Prvi polčasje pripadel domačim, Nazarčani so v tretji četrtini napravili preobrat, v finišu tekme pa niso zadržali vodstva in zmaga je ostala v Laškem. V ekipi Nazorja sta bila tokrat najbolj razpoložena Goltnik in Kramer. Košarkarske predstave se zdaj ponovno vračajo v Nazarje, 12. januarja prihaja v goste edino neporaženo moštvo iz Grosuplja. Gusti Robnik PIVOVARNA LAŠKO MLADI : NAZARJE 91 : 90 (21 : 13, 43 : 35, 59 : 68) Pivovarna Laško mladi: Lukič 9 (5:3), Kirn, Grilanc 5(1:1), Remus, Vrečko 11 (4:4), Grajšek, Ciganovič 4 (4:4), Medved, Rošer 21 (7:6), Ambrož 27 (10:10), Pridigar, Pirih 14, trener! Krump. Nazarje: Weiss 9 (4:3), Planinšek 4 (1:0), Veršnik 8 (5:4), Zadravec, Kramer 16 (prosti meti 1:0, za dve 10:8,4 asistence, 3 dobljene žoge), Goitnik 40 (prosti meti 4:3, za dve 11:8, za tri 10:7,11 skokov), Šemenc 6 (4:2), Grebenšek 2, Dedič 2, M. Zakrajšek 3 (2:1 ), trener R. Hiačun. Ostali rezultati 9. kroga: PIVOVARNA HALER : ERA VELENJE 82 : 68 LASTOVKA : PIVOVARNA LIPNIK 84:115 GROSUPLJE : MEGARON 94:70 REZULTATI 7. KROGA SAVINJSKE KOŠARKARSKE LIGE POLZELA 2001(23.12.2001): NAZARJE : LOČICA VET. LAŠKO : POLZELA PREBOLD : PARIŽUE HUM LAŠKO : GOMILSKO GORNJI GRAD: VELENJE 47:129 (12:20,09:32,13:40,13:37) 83:64 (24:12,21:14,13:16,25:21) 67:52 (12:10,16:11,15:11,24:20) 72:104 (11:26,12:25,22:20,27:33) *81:80 (18:10,15:20,22:20,19:24) VRSTNI RED PO 7. KROGU: 1. VETERANI PIVOVARNA LAŠKO 7 6 1 561 :466 95 13 2. VEPOL VELENJE 7 6 1 557:483 74 13 3. ŠD SAVINJA 2000 LOČICA 7 4 3 612:478 134 11 4. GOMILSKO UNITED 7 4 3 577:487 90 n 5. POLZELA 7 4 3 503:481 22 n 6. PIZZERIA 902 GORNJI GRAD 7 4 3 527:551 -24 n 7. ST. PAUL PREBOLD 7 3 4 425:454 -29 10 8. PARIŽUE 7 2 5 485:599 -114 9 9. HOTEL HUM LAŠKO 7 1 6 482:581 -99 8 10. ŠD VRBOVEC NAZARJE 7 1 6 480:629 -149 8 Opomba: v lestvici še niso upoštevana medsebojna srečanja ekip z istim številom točk Najboljši v tem krogu: Veljko Petranovič: 68 točk (prosti meti 10:10,6 trojk) SK LUČE Kar tri zmage za uvod Na uvodnih tekmah za pokal vzhodne regije na Rogli, so mladi lučki smučarji potrdili dobro delo v pripravljalnem obdobju. Jure Lekič-Podbrežnik je bil najhitrejši v obeh slalomskih vožnjah in v veleslalomu, Mateja Robnik je zmagala v veleslalomu in bila druga v slalomu. Tudi ostali so se dobro odrezali. Matija Selišnikje odlično nastopil v slalomu in veleslalomu, uspešno seje po poškodbi vrnil tudi Lovro Matijovc. Precej smoleje spremljalo Viktorja Matijovca. Po prvi vožnji slaloma je bil na 3. mestu, v drugi vožnji je odstopil tik pred ciljem, potem ko se mu je nasmihala zmaga. Dobro je nastopil tudi Jošt Funtek, ki zdaj trenira in tekmuje za celjski Unior. Pokal vzhodne regije - SLALOM, Rogla, 16. 12. 2001 Mlajše deklice: 1. M. Šteharnik (Slovenj Gradec), 1:43.27 2. A. Bijol (Vuzenica), +0.74 3. M. Urbič (Branik Maribor), +1.52 Mlajši dečki: 1. J. Lekič-Podbrežnik (Luče), 1:40.35 2. T. Hren (Unior Celje), +1.30 3. M. Selišnik (Luče), +1.72 7. J. Funtek (Unior Celje) 15. L. Matijovc (Luče) Starejše deklice: 1. T. Peruš (Vuzenica), 1:34.86 2. M. Robnik (Luče), +2.68 3. P. Mastnak (Unior Celje), +4.51 Starejši dečki: T D. Srebot (Unior Celje), 1:27.00 2. M. Kamnik (Branik Maribor), +3.24 3 M. Medvešek (Zasavje), +5.32 Rok Čož je odstopil v prvi, Viktor Matijovc v drugi vožnji (oba Luče). Pokal vzhodne regije - VELESLALOM, Rogla 17. 12. 2001 Mlajše deklice: T M. Šteharnik (Slovenj Gradec), 0:56.68 2. Kacil (Črna), +0.34 3. A. Bijol (Vuzenica), +0.42 Mlajši dečki: 1. J. Lekič-Podbrežnik (Luče), 0:53.24 2. A. Vidovič (Črna), +0.07 3. J. Pernek (Branik Maribor), +1.02 5. M. Selišnik (Luče), 7. J. Funtek (Unior Celje), 15. L. Matijovc (Luče) Starejše deklice: 1. M. Robnik (Luče), 0:52.81 2. A. Višček (Velenje), +0.13 3. T. Peruš (Vuzenica), +0.54 Starejši dečki: T D. Srebot (Unior Celje), 0:50.83 2. A. Eferl (Branik Maribor), +1.42 3. M. Adorjan (Branik Maribor),+1.44 16. R. Čož, V. Matijovc odstopil (oba Luče) SSK LJUBNO BTC Primož Piki si je priskakal nastopanje v evropskem pokalu Po odlični uvrstitvi na državnem prvenstvu, seje Primož Piki še enkrat izkazal. Na pregledni tekmi v Planici na K-90 napravi je s skokoma 95 in 99 metrov zmagal. S tem si je priboril pravico nastopov v evropskem pokalu. Pred novoletnimi prazniki seje že udeležil tekem v St. Moritzu, Engelbergu in Innsbrucku. O tem, kako seje Primož odrezal na tej turneji, več prihodnjič. GR PREDSTAVLJAMO VAM: Piše: Igor Pečnik Mazda 626 prihaja na avtomobilski trg z novo oznako, ki je kratka in jedrnata: 6. Mazda 6 je logični naslednik uspešnega modela, kije v prvih letih proizvodnje blestel z odlično prodajo na evropskem trgu. Nasledniki prvotne mazde 626 niso poželi enakega uspeha, prodaja je očitno upadala predvsem na nemškem in avstrijskem trgu. Mazda 6 se uvršča v višji srednji razred, kjer se srečuje z močno konkurenco: audijem A4, BMW-jem serije 3, mercedesom C, VW passatom, seveda pa ne smemo pozabiti niti na forda mondea in renaulta laguno. Z dolžino 4,67 metra ne spada ravno med najmanjše. Oblikovno je prilagojena evropskemu okusu in deluje zelo Mazda 6 jlerjem delujejo modno in športno. Močni in visoki boki se prevesijo v moden zadek z okroglimi lučmi pod enotnim steklom. Na voljo bosta dve varianti -limuzina in kombi. Motorji bodo na voljo v dizelski (120 in 136 KM) in bencinski tehniki (120,145 in 165 KM). Moči pod motornim pokrovom ne bo premalo, za zahtevneže pa bo na voljo Mazda V6 z 222 KM. Dinamika podvozja je popolnoma spremenjena, kar naj bi omogočalo odlične vozne lastnosti. Za dinamično. Ozke sprednje luči (pozdrave pošiljajo pri Peugeotu) so pokrite s kristalnim steklom in skupaj s spo- varnost je poskrbljeno z odličnimi zavorami - le 37 metrov za ustavitev od 100 km/h - in serijskimi štirimi zračnimi blazinami. Velikost, moč, oblika, kvaliteta in sodobni motorji naj bi pomagali dvigniti prodajne številke. Bo novi mazdi 6 to uspelo ali ne pa bomo videli že v prihodnjem letu! KRAJEVNA SKUPNOST MOZIRJE Veselo popoldne starejših krajanov KS Mozirje v sodelovanju z mozirsko osnovno šolo vsako leto ob koncu decembra pripravi veselo druženje starejših krajanov. Le-ti se tradicionalnega srečanja udeležujejo z veseljem, saj se na ta dan srečajo s prijatelji, se med sabo pogovorijo, spregovorijo o vsakdanjih tegobah in se razveselijo ob pripravljenem kulturnem programu. Tako je bilo tudi letos. Okoli 125 krajanov se je v šolskem večnamenskem prostoru zbralo 22. decembra. Pričakali sojih nasmejani obrazi malih šolarjev, ki si šele utirajo pot učenosti in od časa do časa z veseljem prisluhnejo modrim glavam osivelih dedkov in babic. V njih se namreč skriva veliko bogatih spominov, ki njih same in tudi ljudi okoli njih bogatijo in plemenitijo. Zapolnjen večnamenski prostor in sproščeni pogovori so nakazovali, da se bo popoldan zavlekel globoko v večer, saj so se srečali mnogi prijatelji, ki se zaradi razdalj ali bolezni snidejo samo na tem srečanju. Zavoljo te dobre volje in spoštovanja do starejših so učiteljice Lijana Blagovič, Sonja Jakop in Rozika Kanjir s šolarji pripravile bogat in pester kulturni program, ki je marsikomu zvabil kakšno solzo v oči. Dedki in babice so s ponosom opazovali svoje vnučke in vnukinje ter ponosno šepetali: »Taje pa naš.« Zbrane je uvodoma nagovoril ravnatelj OŠ Mozirje Anton Venek, ki se vsako leto razveseli bogate udeležbe. Njihovo srečanje dokazuje, da krajevna skupnost dela v dobro prav vseh ljudi, tudi starejših. Stem srečanjem jim namreč omogoči, da se vsaj enkrat letno poveselijo skupaj in tako tudi nazdravijo prihodu novega koledarskega leta. Prisotne sta pozdravila tudi župan Jože Kramer in predsednik KS Mozirje Roman Čretnik. Kako veliko vrednost ima tradicija, se v najlepši meri kaže prav v vsakoletnem srečanju ostarelih krajanov. Njihovo zadovoljstvo ob snidenju zato organizatorjem daje obvezo, da je potrebno srečanje gojiti, pa čeprav je vanj potrebno vložiti veliko dela in truda posameznikov. Benjamin Kanjir GORNJI GRAD Šahovski turnir V želji, da se nekoč zelo priljubljena kraljeva igra ohrani, so člani ŠD Veterani Gornji Grad organizirali prednovoletni hitropotezni šahovski turnir. Tekmovanja seje udeležilo 14tekmovalcev, vodil pa gaje Milan Gajšek iz Velenja. Z izkupičkom dvanajstih točk je zmagal Rafko Žerovnik, drugo mesto sije priigral Tomo Stankovič, na tretje mesto pa se uvrstil Jože Ugovšek iz Lenarta pri Gornjem Gradu. Ivko Poličnik Obvestilo Ivan Glasenčnik s.p., Dobrovlje 19, Nazarje, preneha z dejavnostjo izdelava svetlobnih napisov z dne 31.3.2002. LJUBNO OB SAVINJI Zvezdica zaspanka sredi bisernega neba S kar štirimi predstavami mladinske odrske priredbe so člani Kulturnega društva in učenci Osnovne šole Ljubno ob Savinji v predbožičnih praznikih razveseljevali občane Ljubnega ter njihove najmlajše. Trideset ljudi je sodelovalo pri pripravah in izvedbi, za scenoje poskrbela Jana Lipovšek, za kostume Mija Ugovšek, režijo sta izvedli Lenka Kralj in Ana Kamplin, Drušlvo prijateljev mladine Ljubnoje poskrbelo za obdarovanje Božička. Ob sofinanciranju Občine Ljubnoje celoten projekt pridobil na žlahtnosti, šola in njeni učenci pa so vdahnili predstavitvam dušo. Zvezdica zaspanka je tako zaživela sredi bisernega neba na trgu na Ljubnem, ko niti razbojnik Ceferin ni premagal dobrega srca male zlatolase deklice, ki jo je Boter Mesec poslal na zemljo za kazen. Preden seje vrnila k sestricam zvezdicam, je zamenjala Ceferinov kamen s srcem, da seje leta poboljšan in spokorjen vrnil k mami, Komet Repatec pa je komaj dočakal Zvezdico Zaspanko, saj je bilo na nebesnem nebu brez nje že kar dolgčas. Jože Miklavc Pravljična družina iz Ozvezdja: učenci OŠ Ljubno in člani kulturnega društva Ljubno so popestrili božično-novoletne praznike (foto: Jože Miklavc) OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Izkupiček koncerta za bogatejšo knjižnico Prisrčni nastopi otrok rečiške osnovne šole v kulturnem domu (foto: Ciril M. Sem) Decemberje čas, kije poln veselja in pričakovanj. Otroke obiščeta Miklavž in Božiček, marsikje pa tudi dedek Mraz. Da bi bil december na Rečici obSavinji še bolj prazničen in vesel, so poskrbeli učenci tamkajšnje osnovne šole, ki so pripravili božično novoletni koncert v kulturnem domu. Številne pesmi znanih avtorjev so iz otroških ust zvenele prisrčno in domače, naj so bile zapete v zboru ali solo. Za prijetnejše počutje so poskrbeli tudi mladi glasbeniki, ki so se občinstvu predstavili na različnih instrumentih. Njihovi spretni prsti so se sprehajali po čmobelih tipkah klavirja, sintetizatorja in harmonike; izvabljali so poskočne glasove iz trobente ali saksofona zabrenkali pa so tudi po strunah kr tar. Izkupiček koncerta so namenili obogatitvi šolske knjižnice. Marija Sukalo LJUBNO OB SAVINJI Skladbe otrok navdušile v tolikšni meri kot ansambel Koncert Ansambla Zupan z Vranskegaje v nedeljo, 23. decembra, napolnil ljubensko dvorano kulturnega doma in poslušalcem pričaral praznični čas božica in novega leta. Člani so se predstavili z novim projektom Vesel božič in srečno novo leto. Projekt zajema devet avtorskih skladb in tri tradicionalne pesmi, ki so povezane s tem prazničnim časom. Avtor večine skladb je vodja ansambla Robi Zupan, v pomoč pa mu bil tudi Matej Mastnak. Besedila pesmi so prispevali Vera Šolinc, Tone Gaberšek in Ivan Sivec. Kaseto in CD so posneli v studiu Avsenik v Begunjah, ob pomoči tonskega mojstra Jureta Valjavca. Na manjših nastopih, kot je bil koncert na Ljubnem, glasbenikom pomagajo Polka punce. Da Robi Zupan ni samo dober glasbenik, temveč tudi učitelj in mentor, je dokazal tudi njegov har- Harmonikaški orkester pod mentorstvom Robija Zupana ustvarja že dve leti (foto: Ciril M. Sem) monikarski orkester, ki pod njegovim budnim oče- poti, saj so skladbe otrok navdušile občinstvo prav som ustvarja že dve leti. Njihov nastop na ljuben- v tolikšni meri kot nastop ansambla Zupan, skem odru samo dokazuje, da je Zupan na pravi Marija Sukalo GLASBENA ŠOLA NAZARJE Doživetje melodij V nazorski glasbeni šoli sta nastopili mladi glasbenici, kitaristka Katja Klemše in flavtiska Mojca Rozman, ki sta z božično-novoletnim koncertom v torek, 18. decembra, pritegnili številne poslušalce. Mojca in Katja skupaj nastopata dobro leto, za sabo imata veliko samostojnih koncertov, nastopili pa sta na številnih prireditvah. Pod njunim vodstvom se izobražujejo otroci v Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani. Mojca Rozman je Mariborčanka. Končala je študij na ljubljanski akademiji za glasbo. Svoje znanje je izpopolnjevala pri pomembnih flav-tističnih imenih. Kot solistka je nastopila na številnih tekmovanjih, kjerje pobirala prve nagrade. Igrala je tudi v komornih zasedbah pri nas, na področju bivše Jugoslavije in v Italiji. Nazarčanka Katja Klemše je po osnovni glasbeni šoli v domačem kraju nadaljevala izobraževanje na ljubljanski srednji glasbeni in baletni šoli ter akademiji za glasbo, kjerje diplomirala pri doc. Andreju Grafenauerju. Na tekmovanjih je pobrala številne nagrade in priznanja. Svoje znanje je dopolnjevala na seminarjih pri nas in v tujini. Igrala je v raznih komornih sestavih ter snemala za radio in televizijo. Program, ki sta ga pripravili mladi glasbenici, je bil prava poslastica za ljubitelje tovrstne glasbe. Doživetje melodij je bil uvod v praznovanje božičnih in novoletnih praznikov, kar je že v uvodu poudarila ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše. Marija Šukalo Kitaristka Katja Klemše in flavtistka Mojca Rozman sta pritegnili številne poslušalce (foto: Marija Šukalo) NAZARJE Melodije odprle vrata mislim in spominom Dan samostojnosti so učenci Glasbene šole Nazarje obeležili z božično novoletnim koncertom, ki so ga ob pomoči tamkajšnje občine pripravili v četrtek, 20. decembra, v nazorskem delavskem domu. Mladi pevci in instrumentalisti so s svojim nastopom pred polno dvorano pričarali pravo praznično vzdušje ob iztekajočem se letu. Že v uvodu je blestela mlada violinistka Anita Acman ob klavirski spremljavi Antona Acmana, kije na svojslven način brez kančka treme »odgodla« svojo točko. Nič manj prisrčni niso bili flavtistka Ana Lipnik, Jožko Podbregar z braritonom in Blaž Cigale na tolkalih ter Miklavž Pintar in Roman Podlesnik strobento, ki so vsak po svoje predstavi- li dela različnih avtorjev. Daje glasba zvenela še bolj doživeto, jim je ob klavirju pomagalToni Acman. Jelka Juvan je ob pomoči pianistke Katje Gruber predstavila cicibana, Lidija Kreti pa je s svojim sopranom popeljala poslušalce skozi pravo glasbeno mavrico. V pomoč soji bili kvartet flavt Mateje Re-penšek, Urške Palir Šinkovec, Mojce Železnik in Petre Žerovnik. Altistka Karmen Pečnik seje poslušalcem predstavila dvakrat. Vzdušje božične nočiji je pomagala pričarati pianistka Katja Gruber, medtem ko staji bili v pomoč pri črnski duhovni tudi saksofonistki Maja Brinjovec in Katarina Čretnik. Kako zveni več instrumentov hkrati, so poka- zali klarinetisti sestri Deja in Maja Vrčkovnik ter Jaka Podbregar in Bojan Zeme. Vokalni kvartetsimpatičnih pevk Barbare Čretnik, Jožice Grudnik, Jelke Juvan in Karmen Pečnikje sredi zime poslušalce spomnil na čas pomladi. Sprehod po črno belih tipkah klavirja sta pripravila Benjamina Šuster in Toni Acman, ki sta z valčkom navdušila občinslvo. Poslastica večera je bil vsekakor nastop Mladinskega pihalnega orkestra pod taktirko Stefana Garkova. Melodije, ki sojih privabljali spretni glasbeniki, so na stežaj odpr-levrata mislim in spominom. Dotaknile so se vsakega obiskovalca. Ob vseh nastopih učencev Glasbene šole Nazarje ne gre prezreti niti voditeljskega para Nastje in Francija Kotnika, ki sta z verzi različnih pesmi dala koncertu svojstven pečat. Marija Šukalo Anita Acman - svojo točko je odigrala brez kančka treme (foto: Ciril M. Sem) AKCIJA ZALOŽBE KARANTANIJA knjig za slovenske osnovne šole V Sloveniji se v zadnjem času veliko govori o slabi bralni kulturi Slovencev, hkrati pa ludi o problematiki branja knjig v dobi elektronskih in drugih medijev. V založbi Kara ntanija se zavedajo, daje zelo pomembno za branje navdušiti mlade, saj je branje poleg izobraževanja izrednega pomena za osebno in strokovno rast, v mladosti pridobljene bralne navade pa se prenašajo tudi v življenje odraslih, zato so se odločili, da se bodo aktivno vključili vt. i. širjenje »bralnega virusa«. V mesecu decembru so začeli z obsežno dobrodelno akcijo, ki bo trajala celo leto. Vsak mesec bodo vsem slovenskim osnovnim šolam podarili po eno knjigo. Tako bodo knjige dostopne prav vsem, torej ludi tistim šolam, ki imajo omejena finančna sredstva. Podarjene knjige bodo iz zbirke Lastovka (Najlepše zgodbe sveta), v kateri so zbrana mladinska leposlovna dela priznanih domačih in tujih avtorjev. KF Podjetja so proslavljala zaključek leta Številni kolektivi v Zgornji Savinjski dolini so pozdravili približajoče se leto 2002; med njimi tudi podjetje Benda. Svojim sodelavcem je nazdravil direktor podjetja Franc Benda (foto: Ciril M. Sem) se mora agentov FBI, Film se začne katerem se KINO MOZIRJE Sobota, 5.1.12. ob 20.00 in nedelja, 6.12. ob 17.00: OPERACIJA MEČARICA - akcija Režija: Dominic Sena Vloge: Flugh Jackman, John Travolta KINO NAZARJE Sobota, 5.12. ob 20.00 in nedelja, 6.12. ob 17.00: FILM, DA TE KAP 2 Režija: Keenen Ivory Wayans Vloge: Anna Faris, Regina Hall, Shawn Wayans KINO LJUBNO Kinopredstav v januarju ni. OPERACIJA MEČARICA Obstaja svet znotraj našega sveta. V tem svetu skrivamo naše najgloblje skrivnosti, najbolj obremenjujoče podatke in seveda cel kup denarja. To je svet Mečarice. Gabriel Shear (John Travolta), karizmatičen in nevaren vohun, ki hoče priti do sredstev za izkazovanjes prebiti v ta svet. Tam ga v nelegalnih vladnih bi denar ukradel potrebuje superhekerja. Tu nastopi Jackman), ki je že bil v zaporu zaradi motenja dela FILM, DATE KAP 2 I / obračunom I v I y$mC Ji I ponorčujejoT" ■L- H[ §»jKwJaRPn Izganjalca ■ ^ ‘ «L hudiča. James ■ ~ \ ■ t ^ H Woods je ne- I konvencional- — • A en duhovnik j mora iz dekleta, ki se mu vrti glava, izgnati nezemskega poltergista. Šokantne in iz-venšolske dejavnosti se čez vikend kar kopičijo, z njimi pa tudi zabavna presenečenja. Tudi jaz se obračam k vam, kot že prej k marsikateri podobni reviji. Rada bi nadaljevala šolanje, mi bo uspelo? S fantom se poznava že dlje časa, vendar ne prideva do tega, da bi izmenjala vsaj nekaj besed. Včasih se mi zdi, da bi morala narediti prvi korak, a se preveč bojim. Problem je tudi v tem, da v vseh fantih iščem njega. Ali je kaj upanja, da bo on naredil prvi korak? Biser Tvoje pismoje precej nejasno in tudi rojstnih podatkov mi nisi poslala. Torej ti bom odgovorila nasplošno s pomočjo tarata. V kolikor si želiš odgovor iz astrološkega področja, piši ponovno in ne pozabi pripisati rojstnega datuma. Pogumno se izobražuj, ne more ti spodleteti. V svojo simpatijo projiciraš idealizirana pričakovanja, ki si sijih zgradila v protiutež svojim sedanjim razočaranjem nad ljudmi. Ker je tvoj izbranec precej sramežljiv, ni velike verjetnosti, da bi prebil zid in naredil prvi korak. Stori ga torej ti in če iz tega še vedno ne bo nič, se za božjo voljo ne sekiraj preveč. Sprejmi svoje življenje tako kot je, z občutki razočaranja pa se spopadaj tam, kjer so. V tebi namreč. Več notranje navlake boš odpravila, manj boš idealizirala in sanjarila, večja in manj krhka bo tvoja notranjost. Sreče ti ne more prinesti nihče, dosežeš jo lahko le s strpnim odpravljanjem vsega tistega v tebi, kar te peha v nesrečna občutja. Ko sanjariš o lepotah partnerskega življenja, se skušaj vprašati, kako to, da tovrstne sanje pomirjajo. Zlahka boš odkrila, da zato, ker z njimi tlačiš k tlom svoje vsakdanje črne misli in slutnje, ki izvirajo iz tvoje z negativnimi izkušnjami obremenjene duševnosti. Počisti s preteklostjo, odpri srce svetu, bodi naravna in videla boš, kartrlo se bo ljudi okrog tebe. Pa veliko sreče ti želim. GORNJI GRAD Turistični spominek V občini Gornji Grad so v preteklem letu že drugič razpisali natečaj za najboljši turistični spominek. Od šestnajstih prispelih predlogovje komisija izbrala tiste, ki naj bi po njihovem mnenju najbolj izvirno predstavljali občino. Prvi trije po izboru komisije so prejeli denarno nagrado, ostalim je župan Toni Rifelj podelil posebna priznanja, vse skupaj pa naj bi imelo tržni in promocijski namen. Savinjčan 16. NOVOLETNI TEK MTS GORENJE Preložen na januar Leta 1985je v Gorenju nekaj ljubiteljev teka ustanovilo tekaško sekcijo, katere člani so se poleg redne vadbe vztrajnostnega teka začeli udeleževati množičnih tekaških prireditev po Sloveniji in tujini. Istega leta so prvič pripravili tudi novoletni tek od Velenja do Topolšice, kije postal tradicionalen, čeprav so ga selili najprej v Zreče in nato v Podkraj pri Velenju. Lanskoletni tek so organizatorji zaradi stalnih nizkih temperatur preložili na januar, natančen datum pa bodo pravočasno sporočili. KF Milena NAZARJE Preživela že IME in PRIIMEK: L NASLOV (ulica, kraj): J škilavka, Kornberg, one, alka, Prodnik, leper, ama, Aškerc, narval, spona, stvarca, Polanski, vhod, Irak, Lesce, La, KT, izostankar, Cetina, JNA, Selim, nunatak, Kne, ameba, ero, Atar, Acari, ET, letalo, Ljubno, primer, deskar. ACOSTA: Judovski religiozni mislec (Uriel) AJDNA: Arheološko najdišče nad Žirovnico ARAMIS: Eden od treh Dumasovih mušketirjev ARIMA: Mesto na Trinidadu ERAK: Hrvaška igralka (Nina) OSEMENJE: Del sadeža, ki obdaja seme___ OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 30. številke SN smo izžrebali štiri dobitnike celodnevne karte za fitnes in savno za eno osebo, ki jih prispeva Šport center Prodnik: 1. Hajdeja Brglez, Radmirje 3, Ljubno, 2. Milan Krejan, Varpolje 14a, Rečica, 3. Olga Ermenc, Aškerčeva 36, Mozirje, 4. Anja Osovnik, Radmirje 23, Ljubno. Čestitamo! Rešeno križanko iz 1 št. SN 2002 izrežite iz časopisa (ali jo skopirajte) in jo najkasneje do srede 9. januarja pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 1. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi bomo izžrebali štiri nagrade: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica); 2. nagrada: (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica); 4. nagrada: (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica). Prepričajte se, da ni vsaka kava, TROPIC KAVA! CAFFE-TROPIC^ o PRAŽARNA ŽALEC VEEIKO UŽITKOV OB PITJU KM>K TROPIC V EETU 2002... VfO p/0 ® Napovednik • Sreda (9. januar), ob 17.00. Mladinski center Velenje Sredina peta - otroška delavnica za otroke in starše • Četrtek (10. januar), ob 19.30. Dom kulture Velenje Gledališka predstava: Buh ustvare... in pokvare (KC Izola) • Petek (11. januar), ob 17.00. Rdeča dvorana Velenje Turnir v rokometu ■ Jarnovičev memorial • Petek (11. januar), ob 18.00. Galerija KC IN Velenje Odprtje razstave mednarodne likovne delavnice • Petek (11. januar), ob 18.00. Celjski dom Otvoritev razstave fotografij Vilija Šusterja (Celjski balkoni) Zadruga mozirje Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Zadruga Mozirje bo prodajalo KOKOŠI « zg nadaljnjo rejo ali zakol na farmi Varpolje in pri KOTNIK Ivanu, Ljubija 6, od sobote 5. do petka 11. januarja. Cena za kokoš je 200 SIT. 89.1 Mhz RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p.p. 30 3313 Polzela telefon: 03/70-00-810 telefon In faks: 03/70-50-203 e-mall: radlo.polzela@amis.net www.radlopolzela.com KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 2. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. St. Prodam 2 novi nerabljeni okrogli rjavi pomivalni koriti. Tel. 891-53-56 ali 031/862-531. Prodam dvoredni pletilni stroj pas-sap. Tel. 031/532-437. Ugodno prodam ženski krzneni plašč št. 44. Tel. 040/398-252. Lita platišča za fiat punto, avto radio s CD-jem, prodam. Tel. 041/414-729. Čevlje za snowboard northwave, za mehke vezi prodam. Cena 15000 sit. Tel. 040/533-858. Prodam telico sivo rjavo, brejo 8 mesecev. Tel. 5841-082. Prodam 3 tedne staro teličko sivko, A kontrola, za nadaljnjo rejo ali zakol. Marko Ročnik, Podhom 6. Prodam bikca sivca 110 kg. Tel. 5835-563. Prodam brejo kravo staro 4 leta. Tel. 041/574-846. Ugodno oddam kava bar, možno stanovanje. Tel. 5841-036. Prodam hišo, gospodarsko poslopje, vrt. Tel. 5841-036. V najem vzamem trisobno stanovanje v okolici Mozirja. Tel. 031 /776-803. Okolica: Mozirje, Gornji Grad, Ljubno najamem poslovni prostor cca 70 m2 za tiho obrt. Tel. 031/387-171. MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SGRVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. KMGTJG, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. TV SGRVIS IN PRODAJA TGLGVIZORJGV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. GOSTIŠČG TROBGJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725-430. POROKG, SVGČANA KOSILA, VGČGRJG, MALICG... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. TRGOVINA MANCA, BRGG PRI POLZGLI je za vas pripravila veliko izbiro puhovk Mont po ugodnih cenah. Velika je izbira vedno modnih pletenin ter izdelkov Beti Metlika. Otroške mikice 820 sit, ženske in moške mikice 1.840 sit. 10% gotovinski popust! Vabijo vas, da jih obiščete. Tel. 5720-064. MIZARSTVO ROBNIK BOŽO s.p., LUČG Z vas izdelujemo masivne podboje, notranja, vhodna in harmonika vrata. Ugodne cene! Tel. 03/584-42-45. SGRVIS TGRGLAV MILAN. POLZGLA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. STGKLARSTVO TAMŠG, MOZIRJG PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031 /305-532, faks: 03/5831-807. Surf aima skupai! si/pee i/tso mo w počim NA JAHOtStNt ! ‘1 •.** * Noro nizke cene smučarskih vozovnic Popusti za otroke www.agencija-svit.com svit.agencija@siol.net TEL. 03/83-90-810 Hribernikova 6, MOZIRJE m/L_ Podjetje za komercialni inženiring d.o. o. Prelog, Pod hribom 2, I230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90, 839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 4 7 72 NUDIMO VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA PO IZREDNO UGODNIH CENAH ŠIROK ASORTIMAN: BAKRENE IN POCINKANE PLOČEVINE TER ŽLEBOV, OKEN GLINŽAGARSTVO, VHODNIH IN NOTRANJIH VRAT, GIPS PLOŠČ in VODOVODNEGA MATERIJALA. PRODAJA PARKETA IN LAMINATOV DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! Obiščite nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro ob sobotah med 7. in 13. uro. WDdÖQfl Revija Viva tudi letos organizira in vodi akcijo Moj zdravnik, katere namen je osvetliti vlogo splošne medicine v javnem in zasebnem sektorju. Glasovanje bo potekalo preko glasovnic, objavljenih v reviji Viva, lokalnih časopisih in lokalnih ter komercialnih radijskih postajah, po telefonu (revija Viva) in internetu. Bralci in poslušalci bodo glasovali za svojega splošnega zdravnika, pediatra in ginekologa. Zdravnik, ki bo zbral največ glasov, bo postal Moj zdravnik 2002. Če se ponovi ime zdravnika iz prejšnje akcije, dobi le-ta plaketo, priznanje Moj zdravnik 2002 pa drugouvrščeni zdravnik. Akcija bo formalno zaključena v začetku aprila 2002 s sklepno javno prireditvijo. Glasovanje bo potekalo od 3. januarja do 21. marca 2002. V Savinjskih novicah bomo v vsaki številki v tem terminu objavili kupon, ki so ga sodelujoči dolžni poslati na naslov našega uredništva. Ob vsakokratnem zaključku redakcije posamezne številke časopisa bomo prešteli kupone in organizatorju sporočili rezultate. Med tedensko prispelimi pravilno izpolnjenimi kuponi bomo izžrebali dobitnika polletne naročnine na revijo Viva, ob koncu akcije pa bo sledilo še žrebanje 20 praktičnih nagrad in tri glavne nagrade, ki jih prispeva Meblo TOP, Tapecirano pohištvo d.o.o,, v vrednosti sto in dvakrat 75 tisoč tolarjev. Spoštovane bralke in bralci, vabimo vas, da se pridružite akciji v čim večjem številu. Letos bodo namreč nagrajeni tudi mediji, ki bodo zbrali največ veljavnih glasovnic svojih bralcev oziroma poslušalcev: prvi z nagrado 250 tisoč tolarjev, drugi 200 tisoč SIT, tretji 150 tisoč SIT, četrti 100 tisoč SIT in peti 50 tisoč SIT. Če nam skupaj uspe, da katero izmed nagrad dobijo Savinjske novice, bomo znesek v celoti namenili zgornjesavinjskemu društvu za duševno prizadete Sožitje Mozirje. Glasujte zdaj! KUPON \ Jv Glasujem za: Hojo družinsko zdravnico #11 zdravnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa i Äwr"' Mojo pediatrinjo ali pediatra IME PRIIMEK----------------- NASLOV------------------ KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, s pripisom MOJ ZDRAVNIK. um TEL. 03/83-90-810 Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) www.agencija-svit.com svit.agencija@siol.net