za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi je moči
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUK.I
Od bota do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 3.
Entered aa Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Poet-Offioa at Chisago, III., under Act of March 3rd, liftO
Chicago, 111., 17. januarja 1913.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodoI
Leto XII.
Težka obtožba.
Razgled po svetu.
Avstro-Ogrska.
Dunaj. — Število samomorov v letu 11)12 znaša 1558 proti 1406 v prejšnjem letu; narastek je bil o-sobito pri ženah in dekletih. Tudi se vedno množijo samomori med pfroki, kar se pripisuje strogim zahtevam moderne izgoje otrok. Največ samomorov se prigodi v vročih mesecih juni, juli in avgust. 633 je storilo konec življenja z obešanjem, 233 se je ustrelilo in 100 zastrupilo. Največ vzrokov samomora je bila bolezen, nesrečna ljubezen in družinske razmere. 17 otrok se je umo-rilo, ker so bile preteške šolske naloge.
Nemčija.
Berolin. — Resno pozornost je zbudilo poročilo in predloga, ki jo je predsednik državne banke, tajni svetnik Rudolf Havenstein, predložil v seji proračunske komisije državnega zbora. Gosp. Ha-fenstein priporoča pomnoženje bankovcev srednje in manjše vrednosti, da se s tem doseže povečanje zaloge zlata državne banke na 1200 do 1500 milijonov markov. Da se to doseže, potrebno je odstraniti postavno določilo, po kateri bankovci v vrednosti pod rto mark ne smejo prekoračiti promet 300 milijonov mark.
Francija.
Pariz. — Vojni minister lAlex-ander Millerand je odstopil. Njega naslednik bo M. Lebrun, dosedanji kolonialni minister. Posle tega prevzame M. Beznard, podtajnik v finančnem ministrstvu, kojega prostor bo opuščen.
Kriza, kateri je Millerand žrtvoval svoj urad, bila je direktna posledica reaktiviranja podpolkovnika Du Paty de Clam v francosko kolonialno armado. Z vo-litvijo predsednika, ki se bo vršila v petek (danes) so z nepričakovano zmešnjavo nastale v političnem položaju komplikacije, katerih izid danes še nihče ne vidi.
Zopetno imenovanje Du Paty de Clam na njegovo prejšnje dostojanstvo, je baje povzročilo celo vrsto ministrskih sej, ki so bile dokaj dramatične, pri katerih je Millerand opetovano izjavil, da se gre za neko častno zadevo in izpolnitev neke podpolkovniku od njegovega prednika Messimy dane obljube. 'Ker pa cela zadeva silne napade na vlado povzročuje, tedaj rajši odstopi.
Anglija.
Grozni sneženi meteži so v nedeljo obiskali Angleško. Veliko ladij je poškodovanih od obrežjih in povzročena škoda znaša mnogo tisočev. Osobito v severni Angliji je nevihta silno divjala, ter je trajala 33 ur z vednirn me-težem. Vsi transatlantični parniki poročajo, da so prestajali grozno vreme. V mnogih slučajih je parnikom prizadeta velika škoda in potnikom je bilo prepovedano bivati na krovu.
Belgija.
Bruselj. — Tri hčere umrlega kralja Leopolda, so te dm po ob-držani konferenci sklenile, predlog justičnega ministra odkloniti, sedem in pol milijona dolarjev, kot njih delež iz doneska posestva njih očeta v Kongo sprejeti in odtegniti pri prizivnem sodišču lezočo tožbo proti zapuščini Prin-cezinje, katere hočejo imeti vso zapuščino v znesku kakih deset milijonov dolarjev, hočejo da pride do sodbe.
Nevarnost pred vstaši.
Wasihington, D. 0. — A. H.
Lacience, superintendent neke A-merikanske baciende blizo El Por-trere, Vera Cruz, je bil te dni o-grožert od vstašev, a je z veliko težavo pobegnil. Njegova soproga je bila izpostavljena isti nevarnosti. Identiteta pred nefkaj dnevi umorjenega ameriškega lastnika sladkornih plantaž, se do sedaj ni mogla dognati.
Italija.
Rim. — Neka hiša poleg “National Industrial Museum,” v kateri se je nahajalo 20 oseb, se je nenadoma zrušila ter pod razvaline pokopala vse stanovalce. Takoj se je pričelo z izkopavanjem podsutih, vendar je trajalo delj časa, predno se je našlo prve, ki so pa bili mrtvi.
. V okolišju je nastala silna panika, ker se je mislilo, da je bila hiša z dinamitom razstreljena.
Nadalje se je dognalo, da se pod hišo nahaja kamenolom in da se je hiša porušila vsled min. — Časniki ostro kritizujejo oblasti, ki so dovolile kamenje lomiti v o-srčju mesta. Spredno steno poslopja so morali podreti, ker se bi bila sama zrušila.
Posnemanja vredno.
London. — V bodoče bo v Ve-likibritaniji vsakemu novorojenemu otroku zagotovljena svota •$7.50 in sicer na podlagi novega narodnega zavarovalnega zakona. Po navedeni postavi je tudi mati za časa poroda upravičena do podpore ¡za poravnavo zdravniških pristojbin, ki so narastle med časom nosečnosti.
Število porodov v Velikihritani-ji znaša letno 1,200,000, ter se pričakuje, da se bo kakih 1,000,000 mater poslužilo te predpravice.
¡S tem se pričakuje, zboljšanje narodno zdravstvenega stanja.
Kralja Jurja morganatičen zakon in urednik E. H. James.
New York. — E. H. James, u-rednik v Parizu izhajajočega “Liberator”, ki je spisal članek pred nastopom vladarstva, o oporoki kralja -Jurja iz Anglije s hčerjo admirala Culm-Seymour, dospe te dni v New York, ter bo deteniran.
Kakor kroži govorica, bo James od naselniškega urada zaslišan, če je on spisal omenjeni članek in a-ko to pripozna 'bo deportiran kot nezaželjeni sodržavljan. — Neodvisna ameriška svoboda!
Drakonska kazen.
Schanghai. — Na neki ženski se je izvršila smrtna obsodba, ker se ni hotela odvaditi pušenja o-piuma vzlie strogi prepovedi kitajski vlade. Žena je bila na ukaz governerja province privedena na javni prostor mesta ter v navzočnosti ogromne množine ljudstva ustreljena.
V Palestino.
(Ameriški Židi hočejo v Palestino iti, potem ko je došlo poročilo, da so evropski in ameriški kapitalisti posodili Turčiji $100,-000,000 v ¡svrho nadaljevanja vojne).
V Chicagi sedaj zboruje konvencija “Knights of Zion”, organizacija ¡Židov, katera zasleduje namen, da bi Izraelce zopet spravila v deželo svojih očetov. Sedaj je baje 20,000 Židov na 150,000 akrov zemlje naseljenih v Palestini. — Dne 30. m. m. je konvencija 'dobila sledeče brzojavno obvestilo:
“ Angleški in ameriški financir-ji so turški vladi dovolili posojilo $100,000,000, za koncesije v Palestini. ’ ’
Poročilo je bilo sprejeto s silno navdušenostjo. Zborovalci so vstali rafe sedežev in demonstracija je trajala 20 minut.
Do sedaj je bilo organizaciji silno težavno od turške vlade dobiti koncesije radi zemljišč in zaščito svojega imetja; in sedaj, z enim udarcem ¡so vse — vsaj tako se domneva — zapreke odstranjene ter Uresničiti se hoče tisočletni ¡sen Zionistov, da pojdejo potomci Abrahama, Izaka in Jakoba v svojo domovino. Vsi židovski listi poročajo o veseli ¡novici.
Profesor H. M. Kallen, od univerze v "Wisconsinu, govornik konvencije, ‘se je hotel prepričati o strmljenju ideala delegatov, ter vprašal: “Koliko od Vas je privo-Iji iti v Palestino, ako se poročilo uresniči 1 ’ ’
‘‘Vsi!” je bil gromovit odgovor. —
Razne novice.
Rojak ponesrečil.
Joseph Stonie, sin Johna Stoni-ča, zlatarja v 'Chicago, se je zadnji teden ponesrečil pri delu. — Ponesrečeni je delal ob času nesreče na poslopju in je padel iz odra iz visočine treh nadstropij. Očeta imenovanega je zadnjo spomlad zadel mrtvoud, ko je, bil na potovanju po zapadu, dasi ni še popolnoma okreval, vendar se je toliko opomogel na zdravju, da lahko vstane in hodi okoli.
Nečloveški zločinec.
Kakor se poroča, je te dni v Rawlings, Wyo. 211etni premogar Melvin Davis, potem, ko mu je mati očitala da skrajno slabo ravna s svojo sestro, ženo Franka Ryder, le-ta na grozen način u-moril. Sprva, Iko je sestra pri materi zavetje iskala, je nanjo streljal, a jo ni zadel, podil jo je potem na dvorišče, kjer je od strahu odreveneli s sekiro odsekal glavo, tako da je obvisela samo na koščku kože. Dva od šestih otrok, sta bila navzoča pri groznim ¡prizoru, in njih mila prošnja za pri-zanesitev materi, je bila zamanj. Ko je mati morilca in umorjene vidla nesrečo, se je nezavestna zgrudila, ter po dveh urah umrla. Infamen morilec je pobegnil.
Cerkev in policijska moč.
Iz Los Angeles, Cal., poročajo: Pred malo časom je bilo tukaj 6 duhovnikov zapriseženih za policiste. Oni so dobili običajne uradne zvezde in pravico za izvršitev aretacij. Njih specialna naloga je baje, da se izvršujejo postave z ozirom na otroke in da nadzorujejo javna plesišča. Le-ti |sveže-pečeni duhovniški policaji ¿o elani “Juvenile Protection League”, ki se vedno pritožujejo, da se zadostno strogo ne izvršujejo postave za varstvo otrok. Mestna uprava hoče s tem dati popom priložnost, da pokažejo, se li morejo zakoni bolje izvrševati, kot so se do sedaj.
No, to bi bilo tudi nekaj za naše dične denunciante; toda uradnih zvezd njim ni treba, ker ovaduhi prve vrste so že tako, da kar smrdijo.
Trgovinski sodnik Archibold spoznan krivim.
Washington, 13. jan. — Koj po 1 uri danes popoldan je pričel senat z glasovanjem o vprašanju: “Je trgovinski sodnik Archibold kriv proti njemu naperjenih 13 obtožb.”
Izid prvega glasovanja se je glasil: “Kriv.”
¡Sodba se razteza na Archibold-ovo vplivanje na uradnike Erie železnice, da so mu pripustili pravico prodaje “Katudid Culm Dump”.
Le-ta obsodba zadostuje, da se trgovinskega sodnika ¡odslovi iz službe.
Zvezno sodišče se noče vmešavati.
Chicago, Dl. — Zvezno sodišče je odklonilo vmešavati se v strankarske spore, ki so nastali v Zion City med tovarnarjem Frank B, Cook in Wilbur Glen Voliva. — Zvezno prizivno sodišče je odklonilo predlog Cooka za dovoljenje sodne prepovedi, s katero bi se Volivi in njegovim pristašem prepovedalo nadlegovati delavce, ki so vposleni v Cookovi tovarni.
Možitev Helene Gould.
New York. — Poroka. Helene Gould z Finley Shepard iz St. Louis, se bo vršila 22. t. m. Slavnost bo na posestvu neveste v Tar-rytown, kateri bodo prisostvovali edino sorodniki in ožji prijatelji. Oršester 40 mož bo sviral svatbeno godbo.
¡Sestre neveste in svak, vojvoda in vojvodinja Tallvrand. sta se iz Liverpoola odpeljala na parniku “Mauretania” in se bodeta vdele-žila svatbe. (Op. ur. Prisleparjeni milijoni igrajo vlogo).
Washington, D. C., 13. jan. — Včeraj se je v Washingtonu vršilo mnogoštevilno zborovanje, na katerem je “mati” Jones, večletna organizatorca “United Mine Workers of America”, govorila o razmerah v premogovnih distrik-tih West Virginije. Ona zagotavlja, da je pri zadnjem štrajku, pri katerem je ‘bila milica v akcijo stopila, videla, ko so bile žene in otroci stavbarjev izgnani iz stanovanj ter so morali štiri dni in štiri noči v gorah prebiti. Nadalje trdi, da v enem slučaju, v katerem je ona očigledna priča, je bilo od ene skupine stavkarjev 21 premagarjev umorjenih med spanjem v njih barakah od kardela policajev.
Poslanec Wilson iz Pennsylva-nije, ki je prisostvoval zborovanje, se je pridrilžil izpovedbi matere Jones na podlagi očividnega prepričanja. Zborovanje je sprejelo resolucije, v katerih se kongres naprosi, da temeljito preišče dogodke, ki so se dogajali za časa stavke.
Na povratku domov.
Crestline, O. — Gosp. Wilson se je povrnil iz Chicage v Trenton po Pennsylvania železnici brez kakšne nezgode.
Governer se je bil izrazil silno povoljno o posetu Chicage. “Jaz sem poznal večina gospodov, je primomnil, ki so v “Commercial Club” slušali moje besede, nad katerimi so bili presenečeni, ker nisem govoril o tem, kar bi vlada storiti imela in kar misli storiti, marveč o tem, kar bi oni i-meli sami storiti.”
Goreči vlak.
Cleveland, O. — Specialni vlak št. 43 Lake Shore and Michigan Southern železnice je te dni v mesto pridrvel z gorečim vozom za prtlago. Požarna bramba je bila takoj na lici mesta ter pogasila ogenj. ¡Vsebina voza je bila vniče-na in škoda se ceni na $2000.
Izrabljenje vodne sile.
Portland, Ore. — Zvezna vlada bo v najkrajšem času v dogovoru z državo Oregon poskusila uresničiti načrt, po katerem se bo v in-dustrielne svrhe izkoriščala voda Columbia-reke, dve milji pod iztokom Celilokanala. Ta naprava bo dajala 100,000 konjskih sil.
•Načrt je narejen po državnem senatorju Isaac Day, graditelju “Cascade” zavorov. Povdarja se, da izvršitvi problema ne bodo ovirale tehnične teškoče.
Kapitalistično časopisje proti delavskim zvezam.
Meščanski časniki, osobito časniki, ki so vdani hotelskemu trustu, — med temi seveda tudi či-kaška “Tribuna”, News”, “Herald”, “Examiner” itd. — ščuvajo sedaj z vso silo proti Josipu Et-tor, od časa kar je prevzel vodstvo štrajka hotelskih vslužben-eev v New Vorku. ‘V teh listih je bilo priobčeno, da je Ettor na zborovanju v Bryan Hall proti hotelskim vslužbencem rekel: ‘ Ce ste ¡Vi prisiljeni pod temi proti-zdravstvenimi razmerami nazaj na delo iti, potem pojdite z odločnostjo nazaj, da boste skupaj držali, dokler to dobite, kar zahtevate. Pojdite nazaj z mislijo, da je najnezanesljiva stvar na svetu za kapitaliste, tisto vživati, kar pripravijo elani Vaše unije.’
Takoj po priobeenju te notice v njujorških časnikih, dobila je “New Yorker Volkszeitung” od Ettor-ja nastopno brzojavko:
“Boston, Mass., 11. jan. Oni v njujorških časnikih priobčeni podatki o mojem govoru proti hotelskim vslužbencem, so lokavi in se nestrinjajo z zapiski reportar-jev. Prosim priobčite to.”
Prošnja zavrjena.
New York. — Prošnja Cipriana Castro, bivšega predsednika v Venezuela, za preklicno postopanje te sodnik zveznega sodišča Holt zavrnil.
<
PROTEST PROTI NAČRTU PRE SKUŠNJE IZOBRAŽENOSTI.
Philadelphia. — Protest, v tem tednu ustanovljene podružnice “National ¡Liberal Immigration Leagua”, proti sprejemu zakonskega načrta o preskušnji izobraženosti priselnikov je bil odposlan na predsednika Tafta.
Podpisan je od predsednika tukajšnje lige, dr. C. J. Heramer in tajnika Louis F. ¡Stehuck, ter se glasi:
“Ker je priseljevanje naravna posledica povprašanja za delom v tej deželi in se s tem poravna, in ker je vsled priseljevanja samo na sebi pogojen mogočen razvoj industrije v Zđr. državah, in
“Ker je na poizvedbe priselni-ške komisije, in na podlagi te priporočbe kongres sprejel takozvani naobražni test, ki se v poglavitnem nanaša na lokalne razmere nekterih naselniških središč in ne na splošnost, in
“Ker je omenjeni naobražni test škodljiv za nektere narode ter se sosebno obrača proti tistim narodom in delavcem, ki se v Zdr. državah najbolj potrebujejo, in
“Ker uvedba tega zakona ne bo imela učinka na naseljevanje kot tak, marveč bo le breme za tisti razred, ki ima tu pomen, in
“Ker je taka postavodaja docela nasprotna temeljnim principom ameriških postav in slavne a-meriške institucije,
Torej predlagamo Vam mi, Philadelphia Liberal Immigration League, s spoštovanjem nujno prošnjo, da omenjeno postavodaj-no naredbo z Vašim veto obremenite ter vrnete naši postavodajni korporaciji, kongresu Zdr. držav.’
Zanemarjena dolžnost.
Albany, N. Y. — “Strojevodja je prejšno noč pil in spal samo 3 ure; odtod katastrofa na progi Delaware, Lackawanna and Western železnice blizo postaje earning , N. V., pri kateri je bilo 40 oseb usmrčenih, 75 pa več ali manje ranjenih.” Tako se glasi izjava državno javne prometne komisije, ki je zadevo preiskovala. Komentarja ni potreba.
Nesreča rojaka.
Huntington, Ark., 11. jan. — Vsled razstrelbe v jami je bil rojak Konrad Jeglič tako močno poškodovan, da je 10. t. m. v bolnišnici umrl. Pokojnik je bil član K. S. P. Dr. sv. Barbare in S. D. P. Z. Naj v miru počiva!
Onim rojakom, ki so tikete kupili za srečkanje zlate ure v vrednosti $35.00, naznanjam, da je i-što dobil Jakob Klančnik. Fort Smith, Ark. na št. 1682.
John Pueel.
Koristi paketne pošte.
New York. — V prihodnje bodo gospodinje neodvisne od ¡pre-¡kupcev v toliko kar se tiče nakupa jajc in surovega maisla. To optimistično naziranje zastopa vsaj gospa Julia Heath, predsednica National Hausewives League”. Ona. podpira svoje mnenje s tem, da v okrožju 50 milj se omenjeni predmeti brez truda lahko razpošiljajo s paketno pošto. Tedaj pride gdslpodinja v položaj, da dobi dva važna živilna predmeta neposredno od farmerja.
Produkcija petroleja v letu 1912.
Washington. — Produkcija petroleja v ¡Zdr. državah, blizo dve-tretjini porabe celega sveta, predstavlja dnevno 1 milijon sodov ter je znašala v minulem letu 220,200,000 «odlov, sod po 42 ga-lonov, ali pa okroglo 250,000 sodov manje kot leta 1911. Med tem pa, ¡ko je bila ¡produkcija manjša, se je vsled višjih cen skupna vrednost znatno povišala. V minulim letu se ceni vrednost na 150 milijonov ¡dolarjev.
Štrajk končan.
Callao, Peru. — ¡Stavkujoči delavci v ladjedelnici so se povrnili na delo, ko se jim je privolil zahtevani desetodstotni povišek mezde.
Iz Balkana.
Najnovejša poročila z dne 15. jan.
London. — Mirovni odposlanci balkanskih držav so se sporazumeli, da smatrajo konferenco kot zaključeno, kakor hitro evropejske sile Turčiji izroče dogovorjeno noto. Komisarji ¡Bolgarije, Grške, Črne gore in ¡Srbije bodo o gorenjem sklepu Turčijo formalno obvestili.
Ob enim bodo poveljniki vojne balkanskih zaveznikov obveščeni, da naj smatrajo premirje za končano; pričelo se je to dne 3. dec.
Od tega časa res ni bilo bojev med Turčijo in Bolgarsko, oziroma ¡Srbsko. Grška med tem, ki premirje ni podpisala, je boj nadaljevala, takisto na morju kot na suhem z menjalnimi vspehi.
Črna gora, če prav je bila zavezana, da mora orožje mirovati, se je malo brigala za mirovno pogodbo, marveč je vedno naskakovala predstraže trdnjave pri ¡Skadru, katera ni opešana vzlic dolgotrajnemu obleganju.
¡Vse kaže na to, da je dobro preskrbljena s proviantom; kajti Skader je glavno tržišče žita in ima velike zaloge.
Janina, južno od Epirusa, služi za zavetišče iz Monastirja in družili krajev Makedonijo in Albanije bežoeih turških bojevnikov. Grki so od juga zaprli vse dohode k trdnjavi, toda od severa in zapada se zamorejo nemoteno dovažati živila.
Pred eataldsko linijo, edina o-bramba Carigrada, leži veliko šte-' vilo turških vojakov, deloma o-stanki pokončanih prodirajočih trup, ki so tu iskali zavetišče, o-sobito pa novinci iz Male Azije.
London. — Grozeča nota, katero mislijo zedinjene balkanske države poslati Turčiji, ima hiti na način sestavljena, da le za slučaj predstavlja grozitev, če bodo odklonjeni predlogi poslancev evropejskih sil.
Balkanski odposlanci se boje, da vtegnejo sile svoje note sestaviti s preveliko previdnostjo, tako da bi pomenile manje kot pritisk. Odpoved premirja in konferenčni prekin, bo pomanjkljivost note nadomeščalo v polni meri.
Povodenj v Ohio.
Washington, D. C. — Zvezni vremenski urad objavlja:
“Olhio-reka pada., toda v Pitts-burgu vedno narašča.”
Louisville, Ky. — Policija in požarna bramba ¡se trudi, da reši ogrožene rodbine. Preko 1000 o-seb je brez domovja.
RABIMO — DVAJSET MLADIH
dostojnih in inteligentnih mož, čednega obnašanja potrebujemo takoj po vseh krajih Združenih držav, da nas zastopajo. ¡Morajo biti vešči angleškega jezika v pisavi in govoru. Takim prosilcem nudimo mesta z neomejenim poljem in ¡gotovim uspehom, ki jih napravijo neodvisne za življenje. Pišite v ¡lastnem jeziku za dogovor ali.pa se zglasite Osebno na 5918 ¡South Halsted St. po šesti uri zvečer in vprašajte po g. But-tler.
BUTTLER & FARRELL,
P. O. Box 204 Chicago, 111.
DENARJE V ŠTURO DOMOVINO
pošiljamo;
za	$ 10.30............... SO	kron,
za	$ 20.40	  100	kron,
Za	$ 40.80 .............. 200	kron,
ža	$ 81 ,f0 .............. 400	kron,
za	$ 102.00 ............   500	kron,
Za	$ 203.50 ............. 1000	kron,
Za $ 406 00 ......,...... 2000 kron,
za	$1015.00 ............. 5000	kron-
Poštarina je všteta pri teh »votah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naže denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, vetiije zneske po Domestic Postal Money Order ali p» view York Bank Draft:
F KANU SAKSER CO.
82 Cortland 8t. K«w York i04St.Clair Ave., N. F.	'U.^etard. Obl«
OD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI KOMAN. S°ISAD JAKOB BEDENEK.
k._____________________________________________-d
PRVI DEL.
(Nadaljevanje.)
VII.
Na svetu je pa že tako, da se zarečenega kruha največ použije, in tudi k Vehovcu sta prišla drugi dan, v nedeljo popoldne Petercev oče in sin Jaka snubit. Doma sta dobila bolno mater, kateri se je tolikanj obrnilo na bolje, da je vstala in v kožuh zavita sedela v hiši ipri peči.
“Hvaljen,” zagodrnja med du-rimi stari Peterca, čokast moži-čeik, in prepusti kljuko Jaki, ki mu je takoj za petami. “Ali ste sami doma, varujete se, kfaj ne da?” Jakove oči se ujemo z Mici-kinimi, ki sedi z Jurijem vred pri materi. Povedati je treba, da je vedel Jurij o snubačih, že v soboto zvečer, ker se mu je Micika zaupala in ga je zajedno naprosila za priprošnjika, če bi se mati morda kaj upirali.
“Amen,” odzdravijo domačini, Micika pa pristavi: “Da, varujemo se. Sedita; danes, ko je čas, bodeta !kaj povedala.”
Soseda sedeta za mizo, kamor se jima pridružita, tudi Jurij in Micika. Razgovor prične stari Peterca z materjo, rekoč: “Lenka, ali si se tudi ti kvišku spravila, danes, ko je nedelja?”
“Da, kaj pak; nekaj bolje mi je. Ležati sem se itak naveličala od sile, da ti ne morem povedati. Oh, ti ne veš, kako je dolgočasno kmetskemu človeku, ki mora ob velikem delu ležati na postelji! — Pšenico imamo še vso na polji, ajde pa še niti zrna ne vsejane. Kar je trdega sena, tudi je še vse zunaj na snožetih, kakor ga je Bog ustvaril. Sama ne vem, kaj bode, če pojde tako dalje.”
“Res, povsod se ti pozna, da nimaš gospodarja pri hiši, tega je treba, tega in drugega nič, Lenka! Gospodinja si sicer prav vzorno, toda kaj hočeš reva v postelji! In pa tudi staramo se. že. Mladih moči nam bode treba vpreči, naj one vlečejo, mi, starine, jim bodemo pa pomagali po svoji moči. Človek ni železen! Nekaj časa gara in vleče’; žal, da ga mine tako zgodaj, s čimer se je ponošal v mladosti.”
“Prav praviš, gospodarja grozno pogrešamo na vse strani” pravi Vehovka. “Pomagali bi si že še, ko bi bil človek vsaj zdrav, tako je pa silen križ.”
“Lenka,” vzpne se Peterca, “če me vse me moti, moram ti res reči, da ti 'drugega ne kaže, nego gospodarstvo izročiti mlajšim rokam. Čemu, vprašam te, mučila bi se vendar še dolgo in skrbela, kako bode tu, kako tam. Vsa čast tebi in tvojim dekletam! Pridne ste in poštene, nič vam ni reči! Ali vendar vidiš sama, da zemljišču brez moža pri hiši me bodeš kos! Res da gruntec ni velik, ali gospodarja vendar pogreša na vse strani. Zato sem pa dejal, da bi ne bilo napačno, ko bi izročila dom Mi.. ciki, ker ste sina v šolo dali, in se izvestno me bode pulil zanj, kaj ne, da ne, Jurce?”
‘10 jaz že me; tudi ga ne maram, če bi ga za mano luč ali,” odreže se Jurij. “Ves svet bode moj, pa bi se pulil za tako beraštvo! Naj ga le ima, komur drago!”
‘ ‘Vidiš. Lenka, ako ga pa Micika prevzame, treba ji bode pomočnika, gospodarja, na čegar krepka pleča se bode naslanjala v 'hudih im dobrih časih. Naš Jaka mi je rekel, da prav rad pride k vam, ako mu daš Miciko.”
“Ničesar nimam proti temu — ali saj sam veš, kako je. Stvar je vredna premisleka. Dolga res ni kdo ve kaj pri hiši, toda dve dekleti sta še za Miciko, ki bodleta tudi kdaj vprašali po doti.”
‘"No, Vehovka, če nimaš drugih skrbi j, sporazumemo se lahko, saj moj ne bi prišel prazen k hiši. Tristo goldinarjev dobrega denarja mu obljubim za doto, skrinjo žita, deset svežnjev prediva, kravo in ivoliča bode tudi prignal s sabo, kadlar bi skrinjo vozili. Priden in varčen je tudi, to moraš reči, čeprav se časih rad pomudi v veseli drmžlbi. Toda vse to ga bode minilo*, kadar vidi, da gre za n jega žulje. Primaruha, kakšen veseljak sem bil jaz, dokler sem junačil. —
Nikjer me ni bilo vgnati. Ko sem se pa oženil, ibilo je vsemu ikomec, kakor bi me bili ubili, in še 'dandanes se rijem dalje. Ako bi ga le Micika hotela, pa je dobro.”
Vehovka upre žalostno oko v hčer, ki ji sedi nasproti pri mizi, in jo vpraša: “No, kaj praviš?”
“Meni je všeč, naredite, kakor veste, da hode prav,” reče Micika vsa rdeča, “'če mi Jurij grunt prepusti, Jaka hi mi bil za gospodarja že všeč.”
“Rekel sem. že, da ga ne maram ne sedaj in ne kasneje, ker sem si z božjo pomočjo sam pripravil tak gruntec, kakršnega ¡nima vsa fara,” pravi Jurij.
“Doti bi že moral še primekniti kak krajcar,” povzame zopet mati, “saj veš, da tristo goldinarjev ni kdo ve kaj. Saj storiš dobro njemu samemu, ako ga dobro pod-preš precej iz prva. Jaz ne bodem dolgo. Mlada dva bodeta gospodarila, kakor jima pripravimo; lahko, če dobro, — iz težka, če se jima bodle treba boriti za vsak grižljaj.”
“No,no. mati, tako hudo ne bode,” pravi nato Jaika. “Delal bodem rad, kar. bo v moji moči in z Vami bom tudi ravnal lepo. Micika mi je že iz davna najljubša v vsi fari, in vedno si mislim, ako se imata dva zakonca rada, tako rada, da ise bolj imeti ne moreta, bati se jima pač ni hudega življenja. Da sem bil dlo sedaj znan veseljak, naj Vas nikari ne plaši, nepoštenosti vendar še nisem zakrivil nobene.”
“Mati, če' je tako, le dovolite v imeni božjem,” prigovarja tudi Jurij, kor je sinoči Miciki obljubil, da bode zanjo govoril pri materi, ako bi se branila Peterčeve-ga. “Za Jero se že kje dobi prostor, in za Polonioo bodem skrbel jaz, da pride v mestu do kruha.”
“No, če pa misliš tudi ti, ki si študiran, dla (bi bilo prav, bodi torej v imeni božjem,” pravi Veho, vka in se žalostno nasmehne.
Jaka vstane na. migljaj starega Peterce in gre v vežo po sodček vina, katerega sta snubača prinesla s sabo, toda pustila v veži, češ: če bi le nič ne bilo, da se ne osmodiva preveč. Ko se Jaka povirne s sodčkom, pravi Peterca: “Micika, saj imate kaj posode pri hiši, primesi, prinesi kak bokal in kozarec, da zamočimo zaroko, kakor se. >spodo'bi, in se pomenimo dalje. ”
MSciikia gre hm prinese bokal, čist kakor kristal, kozarec, hleb domačega kruha in zopet odide. Peterca odmaši sodček in natoči poln bokal granatastordečega do-lenjca, katerega je zjutraj po maši kupil v (Moravčah pri Detelji. Detelja se mu je začudil in ga je silno zvedavo pogledal: “Peterca, kaj boš s tolikanj vinom?” “I kaj drugega, izpili ga bomo,” dejal je Peterca ra kratko in. odšel. Tudii Vehovčeva Micika je bila v nedeljo zjutraj v cerkvi in tud j ona je vprašala po maši pri Detelji, ali imajo kaj klobas. Ko jih je dobila, odšla je hitro in vesela domov, kakor še nikoli. Doma jih je pristavila z ječmenčkom vred k* ognju; da bi se pa ne izdala, kupila je jedino več, nego jih je bilo treba, ter jo je razrezala v ječmenček, češ, ker je Jurij doma, molra biti ječmenček že nekoliko boljši.
Poln bokal se je utrinjal na mizi v žarkih popoldanskega solnca, katero se je polagoma bližalo zatonu. 'Peterca prime prvi za kozarec in pravi: “Lenka, prvo čašo, potem in suho (pomeni, čašo do dlna sprazniti) na tvoje zdravje! Bog te poživi! ’ ’ Mož zvrne ukusno vino v grlo, da ga niti kapljice ne ostane v kozarci. Ko naliva drugo, odpro se duri, in Micika pride z lesenim krožnikom polnim lepih mesenih klobas in ga postavi na mizo. Nato seže pod strop, kjer so zataknjeni noži in vilice, vzame štiri vilice im dva noža, ter razdeli prve po mizi, pred vsakega po jedne'; jeden nož je dobil stari Peterca z opazko: “Oča, Vi, ki ste najstarejši, razrežite jih',” 'drugega pa mati pri peči s celo klobaso vred; ker reva ni mogla k mizi priti. Posebnega kozarca pa mati ni dobila, ker bi se ji bilo kaj takega silno za malo zdelo, češ, že sedaj me ločijo od mize, kaj še le bode! Pila je mariveč iz skupnega kozarca, kadar je pri-
šla vrsta nanjo. Peterca ji sam nese poln kozarec k peči, rekoč: “Na, Lenika, vsekaj ga in naprej napij! ”
“No, če že ni druigače,” pravi ženica, “Bog vama daj, ženin in nevesta, vsoj blagoslov, brez katerega bi bil ves vajin trud zastonj. Rada se imejta in varujta se prepira. iNikari si ne očitajta napak, pia bodeta lahko živela.” “Lenka, kaj si bodeš pa izgovorila za kot?” vpraša skoro nato Peterca.
“Moj Bog, kaj bi si izgovarjala! Moj kot je že izgovorjen. — Tamkaj v Moravčah, kamor me skoro poneso, tam ga dobim, iz katerega me sedem let izvestno ne bode preganjal nihče. Drugega mi ni treba. Kar bodem še potrebovala do smrti, to mislim bodem itak dobivala pri hiši, ne da bi si morala šele izgovarjati. Ali ni res, Micika, kaj praviš, Jaka ? ’ ’ Micika zajoka, Jaka pa si položi roko na prsi in pravi: “Prav res je, mati, nič se Vam ni bati.” “Jeri in Polonini bodete spoznali, kar je prav, kedar pojdete k pismom,” pravi bolna žena in pri tem je tudi ostalo.
Tri tedne potem dojde iz Ljubljane veliko in na široko zapečateno pismo na Zagorico. Glasilo se je na Jurija Veho. 'Cesarski guverner mu je poslal dekret, v katerem ga imenujejo za c. kr. inže-nerja pri brodarstvu ob Savi in Dravi z letno plačo šest sto goldinarjev dunajske veljave.
“Juhej!” vzklikne Jurce, “sedaj smo pa na konji!”
(Dalje prihodnjič.)
NOV LIST SLOVENSKE DUHOVŠČINE.
Z novim letom izhaja v Katoliški tiskarni v Ljubljani nov list z imenom “Vzajemnost”. Ta list naj bo stanovsko glasilo duhovščine in le-ta se mora nanj naročiti, dočim je vsak lajifc od naročbe izključen. Kdo za tem grmom tiči, še ni znano. Prva številka z dne 1. januarja 1913 je »e izšla in je razposlana duhovščini. Vsebina prve številke kaže, da je list ustvarjen v namen, dajati duhovščini navo-
dila za vzajemno in enotno postopanje ne samo v cerkvenih, nego tudi v političnih zadevah. Velik del prve številke je posvečen “iSvobodni Misli” še več pa drugim naprednim listom, pred vsem “'Slovenskemu Domu”, ki ga imenujejo gada, a mu priznavajo, da se je že silno razširil med priprostim ljudstvom in si pridobil velik vpliv. In za to ljudstvo, namreč za moč nad njim v svrho denarnega in političnega izkoriščanja, je klerikalcem seveda največ. Ni čuda! Iz tega, dozdaj v temi tavajočega ljudstva je klerikalizem izprešal že milijone in milijone in politična moč, pridobljena z glasovi kmečkega ljudstva, tudi nese bogate dobičke. To ljudstvo pa se prebuja — od toh strah klerikalizma . . . Koj v prvi številki svojega novega lista govore o pokorščini in spoštovanju, ki ga mora duhovnik zahtevati od svojih vernikov. Pravijo: Kakor zahteva oče pokorščino in spoštovanje, tako mora to tudi duhovnik zahtevati ! Da šepa ta primera med družinskim očetom in duhovnikom na obeh nogah, ni treba dokazati. — Novi list naj ustvari enotno postopanje duhovščine v političnih bojih, naj torej poveča silo, ki so je duhovniki že dozdaj brezobzirno in brezobrajno uganjali, tako na pr., da ni dobil odveze, kdor je bil naročen na napredne liste ali jih je bral. Pa to bo malo izdalo. Tudi med kmečkim ljudstvom se že dani, ljudstvo gleda s svojimi očmi, presoja in preudarja s svojo pametjo, in samo največji tepci se dajo še strahovati. Ne dvomimo, da bode novi list imel med duhovščino svoje uspehe, da bo duhovsko agitaeijo in nasilnost še povečal, a napredni stvari to ne bo na škodo. Cim hujši je pritisk, tem močnejši je odpor. Kaj je duhovščini pomagalo vse njeno dosedanje divjanje? Na vplivu in u-gledu je vendar izgubila znatno in izgubljala bo čedalje več, naj stori kar hoče.	Sl. N.
**■ Viak slovenski delavec in napredno misleč človek bi moral brati “Glas Svobode” in se nanj naročiti.
Ill
a
ZASTONJ $15
Kedar kupite uro, takrat kupite samo najboljšo. — Elgin in Watham so najbolše na svetu. Da razglasimo našo tvrdko smo se odločili, da pomoremo vsakemu, ki reši to zastavico, priti do ene teh svetovno znanih ur.
Vzemite številke od 1 do 9, rabite vsako številko samo enkrat in jih tako razvrstite, da bodo skup znašale na obeli stranih številko '23, potem nam pošljite rešitev. Če bo pravilna, vam bomo poslali kreditni ček za $15, ki je dober pri nakupu ene teh krasnih ur. Pišite še danes in priložite znamko za katalog, da si iz njega izberete uro, ki vam najbolj ugaja.
NEW YORK CREDIT CO.,
354 E. 55th St.	Dept. 31, New York,

IÜ
ill ifi
a
■i
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
®l
a
a
a
rs
a
m
m
a
W
ÍÍ1
a
a
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
v Ljubljani, Prešernova ul. 3. Kranjsko
je največja in najvarnejša slovenska hranilnica.
Prometa koncem leta 1911 614.5 milijonov kron Stanje hranilnih vlog
42 milijonov kron.
Rezervni zaklad
1 milijon 300 tisoč kron.
oimnjE po
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje
c. kr. deželna vlada.
Denar pošiljajte po pošt* ali kaki zanesljivi banki Pri banki zahtevajte odločco, da se Vam pošlje denar le na ‘'MeStOO liranil-niro ljubljansko i. Ljubljani” in ne v kako drugo man j varno ‘‘špar-kaso” N«m pa takoj pišite, P° kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASI,O V NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO.
aaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaac
OOOOOOOOOO O 00000000000000000000 o oooooooooo o	©.
O	O"
o	Dobite zvezek Severovega Almanaha in Zdravoslovje za	o
o	Slovence za 1913 od Vašega lekarnarja. Da Vam ga zastonj	®
o	o
o	o
O
O
o
o
o
o
o
Glavni vzork
vedno naraščujočega zahtevanja za
I Severov Balzam za pljuča
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o o o o o o o
o o o o o o o o o
(Severa’s Balsam for Lungs) §
o.
O
je njegov učinek v slučajih kašlja, hripavosti, O vnetja sapnika, davice in oslovskega kašlja. — ©, vzemite go in se	prepričajte.	O
Cena 25	in 50 centov.	o
O
©
---------------------------------------------   O
o» o o o o o o o o o ©. o
so male a zelo zanesljive v slučajih zapeke, medla © glavobola, omotice, bledice, žolčniee in drugih O nepravilnosti jeter.	©
Cena 25 centov. ^
Severove
§ Jetrne Kroglice
(Severa’s Liver Pills)
Severovo Gothardsko Olje
©
©
o
O-s
o o
o o o o © © o
bi moralo biti pri roki v vsaki hiši, ker hitro O olajša bolečine, ki Vas nanaglo napadejo. Nadrg- © nite ga, kjerkoi občutite bolečino. Priporoča se g tudi zoper revmatizem.	©
Cena 50 centov. ^
(Severa’s Gothard Oil)
Severova Zdravila so vsa dobra in dobra za vse. Naprodaj so v lekarnah. Ako jih Vaš lekarnar nima v zalogi in jih Vam ne dobi, pišite nam. Zdravniški svet zastonj.
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
W. F. Severa Co. CEDrrs
SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“^PDAVFm NO<VT” edini češki, linijski dnevnik UUUltUJ 1 STANE I0C. NA TEDEN.
383

đ


i Solidna slovenska trgovina
\
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, kar jo-spada ▼ to stroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V	za egi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK ČERNE
6034 St. Clair Ave.	CLEVELAKD, O.
postavite številke od 1 do 9 v vsak kolobarček tako da bo skupna svota znašala 20 v vsih smereh. Ene in iste številke ne smete rabiti več ko enikrat. — Če pravo zadenete, Vam bodemo poslali kreditni ček za $15, 'kateri je dober pri nabavi moške ali damske dvajset let jamčene zlate ure in verižice. — Poslali Vam bodemo tudi katalog, iz katerega si izberete lahko uro, verižico ali privesek. Ta ponudba je samo za kratek čas, zato pišite takoj in pridenite znamke za poštnino za katalog.
HOME CREDIT CO.,
502 E. 16th St.	Dept 61 New York
GLAS SVOBODE CO. 3622 W. 26. STREET, CHICAGO.
POŠLJITE ml ....... brošur: “Škof proti župniku”, za
kar prilagam ..................................$.....
POŠILJAM podporo za lastno tiskarno ............$.....
NAROČNINO za Glas 8vobode.......................$....
Skup...........................$.
Ime priimek ............................................
Naelov .................................................
Mesto In držav«.........................................
Sem star ali nov naročnik
S.S.P.
V
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909,
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
■ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
«FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Are., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Are., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio. JOHN BATIOH, Box 208, Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠBK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Are., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11262 Stephenson ave., Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale *v*., Chicago, El.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika 3os Benko, 11250 Indiana Are., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatre) pa na ffohn Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja zadno sredo v mesecu, v Welky-evt dvorani, 1805 Blue Island ave.
DOPISI
DELAVCI SAMI PRIČNIMO MISLITI!
((Napisal J, F. Rovnjanov, Cleveland, Ohio.)
V božični izdaji “Clevelandske Amerike”, z dne 20. dec. m. 1., čitam med drugim, tudi obširen članek ipod naslovom: “V resen prevdarek clevelandskim Slovencem”, kojega je sankcioniral, z vsemi štirimi tudi newyorski švabski očka. Prijatelj člankar piše:
“V Clevelandu imamo danes o-koli 64 podpornih, in druzih društev, ki imajo skupno do 7000 članov. Med temi jih je največ, ki pripadajo raznim Jednotam, imamo pa tudi več samostojnih društev, iki so že stara in se lahko kosajo ¡z najboljšimi (?) Jednotami, ter imajo premoženja do $75,000, (oprostite tukaj ste se v računu ¡zmotili), ki leži na raznih bankah, ter dela dobiček tujim narodom. V Clevelandu je društveno življenje najbolj razvito; v Clevelandu je največ moči, ki bi lahko delovale z naj večjo vnemo med narodom. Toda mi skrbimo zase bore malo. Ali moremo pokazati kaj, kar bi bilo lastnina skupnega- naroda in njemu v ponos. (I-mamo pač to za kar se zanimamo, namreč cerkve. Drugi narodi so ponosni na tovarne, trgovino in bogastvo, Slovenci pa na. cerkve, vero in siromaštvo, op. pis.). Kje imamo mi tiste stavbe, ki jih grade razne Jednote, h katerim je romal marsikateri tisočak iz Clevelanda? Ali je res usoda nas Cle-velandčanov, da moramo vedno trositi denar po druzih mestih? Ali je res, da moramo vedno misliti, da živimo z podporo iz družili mest, da na domačih tleh ne-moremo postaviti zgradbe, (Jednote) ki bi bila vredna slovenskega imena v Clevelandu?”
Dalje našteva g. člankar, z matematično “spretnostjo” društva in člane spadajoče k raznim Jednotam, ter pretaka krokodilove solze za s to tisočaki, ki romajo vsako ¡leto iz Clevelanda v “tuje” kraje, ter dostavlja: “Do you see the point!” Posebno pozornost o-brača S. N. P. J. in njenim tukajšnjim društvam, ter jih prav vljudno po ovinkih vabi k “Slovenski Dobrodelni Zvezi”, zdi se mu da je prav sedaj prišel pravi čas.-----
Priznati moram cen j. g. član-karju, da nam je povedal marsikatero britko resnico, ter da. so njegove ideje krasne. Toda žal prišel je žnjimi knam vsaj dvajset let prepozno. Sam sem prepričan, da ko bi bila imela kedaj, ta največja slovenska naselbina, prave, narodne in požrtvovalne voditelje, bi narod, raztresen po vesoljnih Zjed. državah, zrl na Cleveland kot na drugo — Ljub-
ljano, kjer bi bilo osredotočeno vse narodnogospodarsko, društveno, kulturno in politično življenje. Toda ni jih bilo in dvomim če so i danes. Mi smo zamudili pravi 'čas, zato morajo ostati ideja g. člankarja le v teoriji, kajti v praksi jo ni mogoče izvajati, brez osodepolnilh posledic. Ko bi bil g. člankar izboren matematik naše bodočnosti, ter politik dalekovidne diplomatiene zmožnosti, bi moral to vedeti sam. Zdi se mi, da ima boremalo pojma o boločnosti slovenskih podpornih organizacij. Pretrgajte vse vezi, ki nas danes vežejo z rojaki širom Amerike. — Vzemite šestim Jednotam in Zvezam, ki so zastopane v Clevelandu, 39 društev z 4500 večinoma že starih članov, z vso obveznostjo in istimi pogoji, ki jih danes vži-vajo pri svojih Jednotah, za koje plačujejo že po 10 in 15 let. Tem prištejte še kakšnih 3000 članov samostojnih, starih društev ter vse »kupami priklopite S. D. Zvezi, ki je danes še brez vsake materi-jelne podlage in v par letih boste imeli čast z vse drugačno bilanco priti med nas. Vzemimo še slučaj, da nas obišče še kakšna epidemična bolezen, ki položi vsaki dan po več članov, družinskih rediteljev v hladni grob, kaj bode z sirotami potem? Resnica je, da danes še naša društva prispevajo,. sorazmerno mnogo več, v rezervni fond raznih Jednot, kot po druzih krajih, kjer so dela bolj nevarna, kjer nemorejo pokriti niti svojih izdatkov. To je le logično in naravni zakon podpornih organizacij, ker drugače je njih obstoj nemogoč, če se narod bratski ne podpira med seboj.
Zdi se mi da se je stari proces zopet ponovil, in sieer to pot v drugi obliki. Kar se ni 'posrečilo pred leti črni rimski bandi pri S.
N.	P. J., to 'hočejo doseči gotovi koristolovci (iz same črne zavisti) v lastnem taboru. Gospodje, ki Vam ni dražega mar, kakor žreti žulje delavskih trpinov, le razbijte Š. N. P. J., le uničite kar smo gradili ¡Slovenci skozi devet let na čast kulturi, bratstva in človekoljubja. Toda uprašam Vas kdo bode odgovoren, kdo bode podpiral tiste člane, ki že danes niso več zmožni za nobeno delo? Kdo bode podpiral sirote tistih članov (članic) ki so danes že prestari za vsako drugo podporno organizacijo? Morda Vi idealisti, narodnjaki, panslavisti, ali ober-sociji? Kaj še! Kje smo Vas videli, kadar je bilo treba brisati solze ali lajšati gorje bratom trpinom? Vi nas nepoznate drugače kakor kadar čutite groš v našem žepu. Vi samo kričite radi reklame: “ delavec daj za družbo Sv.
C.	in M., daj za balkanske ranjence”, (ker pritem še celo nekaj zaslužite.) Sami pa nedaste nič, ker veste dobro, da kdor da nima. Ko bi Vi dali le en sam vinar, bi ga s tako debelimi črkami zaznamova-
li v svojih listih, da bi človek lahko vtipal, ko bi bil slep. Delavci, ki smo sami trpini, sami sužnji, ki moramo za vsak dolar tvegati svoje ude tovarniški mašineriji, ki moremo za vsak dolar tvegati življenje, globoko doli v osrčju zemlje, da zamoremo lajšati z njim bratsko gorje, da zamoremo pomagati reševati narodno vprašanje, da zamoremo priskočiti naporno« našim balkanskim za svobodo se borečim bratom! Zato pričnimo sami misliti o našej usodi in ne dovolimo več, da se bojo drugi igrali ž njo!
Jaz se nestrinjam z sklepi V. konvencije S. N. P. J., ker so isti preveč fanatični. Ž njimi je prišlo marsikaj v Jednoto in knjej, ki bi ne bilo smelo nikdar priti. In kdo je tega kriv, 'kdo je dal povod sovražnikom, da so pričeli napadati to krasno stavbo? Mar ne deiegatje, in zraven njih v prvi vrsti dva znana gospoda, ki sta na lasallski konvenciji v bratskem objemu rinila sebe in socia-izem v Jednoto, sta se sedaj ločila po “načelih”. Prišla sta do prepričanja, da oba ne moreta žreti iz enega in istega korita, ampak samo tisti, ki je bolj prefrigan in zvit. V ta namen sta lazila okrog, kakor gada ter klicala na pomoč vrage in druge.
Ko bi se ibili naši deiegatje na konvenciji zavedali svoje častne naloge, ko bi isti bili vpoštevali želje in nasvete društev in članov, ki so jih izražali v neštevilnih pismih in . brzojaviti, bile bi danes podgane, ki glodajo okoli S. N. P. J. nemogoče in Jednota bi bila šla mirno naprej svojo krasno pot. In ta dva gospoda, ki sta glavna povzročitelja vseh napadov na Jednoto, nista imela nobene pravice prisostvovati konvenciji in ne zvoljena biti v kakšen odbor, ker nista bila ne delegata, ne glavna odbornika, in Bosna bi bila mirna.
Gospodje, ne razdvajajte več n?:oda, ne vstanavljajte mu več novih Jednot, imamo jih itak že več kct preveč. Kakor se danes rodijo tako bojo umirale v doglednem času; pobrala jih bo denarna sušica. Ni potreba verjeti meni, kajti dokazal vam bode čas, in takrat bomo plačevali grozen račun. Ni ga naroda v Ameriki, ki ■bi bil bolj izpostavljen vsakovrstnim nezgodam, kakor Slovenci. — Že kot slabo izobraženi kmetski inovi moramo prijeti v tej deželi, za vsako, še tako vmazano in nevarno delo Nezgode, vsakovrstne bolezni, smrt preti nam vsepovsod kamorkoli se obrnemo; tudi moiohu alkoholu moramo odšteli vsako leto ogromen davek. In ko-neeno prihaja še starost, ta naravna morilka človeštva.
iZato rojaki nerazdvajajmo se več, ampak sjedinimo se v eno samo močno falango, da bomo kos vsem nezgodam. Združeni bomo zmagali, razdraženi poginemo, to nam priča že zgodovina. Ne trkajmo se več na prsa: jaz neno-sim zastonj tega križa —, jaz tudi ne tega rdečega knofa, ali baklje svobode. Vdove in sirote socialista, brezverca ravno tako trpe, kakor klerikalca, smrt ne vpraša kaj si.” Žezla, palice beraške, kaj pa mar je nji za to! Sodbo pustimo “nadnaravnim” bitjem, tam naj nas 'bodo sodili, kakor bodo
vedeli in znali.---
Pristavek uredništva: V gotovih ozirih se popolnoma .strinjamo s pisavo našega Rovnjana, posebno pa v tem ko izraža svoje mnenje, da podpornih organizacij i-mamo več kot preveč. Dodali bi samo še to: Namesto delati razkol v organizacijah naj bi se delovalo na to, da se slov. podporne organizacije združijo in si na ta način podaljšajo življensko dobo.
PISMO IZ CLEVELANDA.
Rimskim kramarjem v Jolietu.
Zadelo je. Dopis izpod peresa Clevelandskega Demona je do skrajnosti razburil “resnicoljubne” verske mešetar je okoli Ame-rikanskega Slovenca. Vse molči in temi — priznava pisec v A. S. Ostrmel je tudi sam in zastalo mu je dihanje. “Vrag te plentaj”, — mislil si je, ter se zajedno zdrznil. “Vera je v resnici potrebna zveličanju, potrebna pa tudi našim tolstim trebuhom.”' In sv. Tomaž Likvinski zagrabi v sveti jezi pero in hajd na — brezverske
vrtorepce, — bogo tajce, — satanove petolizce itd.
“V boj z uma svitlim mečem”, s to parolo nameravajo iztrebiti z površja zemlje vse slovenske socijaliste in brezverce. Že so zavihteli svetli meč nad Kristanom. In zopet jim je pošlo sape. Toda Kristan je odpotoval v staro domovino in kupcevalci v templju gospodovem so si zadovoljno meli roke. Ogledali so si svoj skrhan “svetli meč”, ter hajdi z njim k “šlajfarju”, da ga jim nabrusi iznova. Meč so si sfiksali za silo, se daj pa le v boj po nauku gospodovem nad brezverce; zatreti jih je treba po naukih in v smislu svete cerkve.
Pisce omenjenega članka kl<$ bosari na dolgo in široko o mnogih učenjakih, ki so bili baje verni. Kakor da bi vera sama na sebi spadala v znanstvo. Gospodje, tu ste se globoko urezali. Sami veste, koliko različnih ver obstoja, in vsaka izmed teh je — jedino prava, vsaj trdi se povsod tako. In skoro k vsaki sekti raznih ve-roizpovedanj spadajo učenjaki, pa naj že v isto verujejo ali ne, in ki imajo ime v zgodovini. Sodeč po vaši razpravi, se bi imelo človeštvo današnjemu svetovnemu razvoju zahvaliti edinole — vernim katoliškim učenjakom. Ozrite se okoli sebe, ali ne vidite, kako se razvijajo Združene države, Anglija, Nemčija, Francoska, same brezverske in po vašem mnenju krivoverske države. Ali še niste zapazili, kako je še “katoliška” Avstrija daleč za njimi. Da niti kruha nima za svoje sinove in trumoma obračajo hrbet “katoliški” mačehi, pa se podajo v ptu-ja krivoverska ozemlja. Sicer pa tudi vi sami uživate marsikatere udobnosti, katere se imate zahvaliti “krivoverskim” menjakom. Umestno za vas bi bilo tudi, da ne ponavljate preveč pogostoma svojim čitateljem pregovora “da strah je v sredi votel, okoli kraja iga pa nič ni. Pustite jim vsaj strah božji, kajti če še tega izgube, potem gospodje, potem lahko nataknete misijonsko suknjo in odpotujete v nepregledne puščave in temne gozdove, kjer boste prodajali svoje “žegne in odpustke — opicam. Saj se razumemo, ne-li? Pikantno ste opisali neko zgodbico o župniku Bercetu. Ali bi nam ne zamogli opisati podobne zgodbice iz svoje vrste. Gradiva k temu bi bilo morda dovolj, vaš list bi postal zanimiv in bi si brezdvomno pridobili naročnike. Pravite, da ste resnicoljubni; to-raj sem tudi uverjen, da nam u-strežete. Smešni ste gospodje, jako smešni. (Prasniti sem moral v smeh, ko sem eital tako duhovito dokazano, da veliki kapitalisti a la Rothschild in drugi podpirajo svobodno misel. Nasprotno gospoda pri polnih koritih, nasprotno. Kronani butci, pulili aristokrati in mogočni kapitalisti so, ki vam pomagajo vzdržavati nevedno maso v verskem fanatizmu, dobro vedoč, da kadar ljudstvo obračuna z vami, odklenka tudi njim. Zgodilo se je to že v zgodovini in — bo se ponavljalo. Prišli so krščeni svečeniki nad naše pradede; v jedni roki krvavi meč, v drugi križ. “Veruj ali umri”, s tem geslom so razširjali nauk tistega, ki je po vašem lastnem mnenju trpel za vse človeštvo. In ta moritev nedolžnih ljudi j se je imenovala križarska vojska, čim več ljudi je tak križar poklal, tem lepši sedež mu je bil zasiguriran v “nebesih”. In pozneje ta trgovina z odpustki. Bedno maso se je izkoriščalo do skrajnosti. “Kutarji” So prepredli kakor pajki vse dežele, ter ponujali nevedni masi svojo “suho” robo. Veljalo je načelo :
Sobald das Geld im Kasten
klingt,
die Seli' an Steli’ ins Himmel
springt.
Oholi plemenitaši so jim bili že tedaj najboljša opora; živeli so razuzdano, saj so smeli tako delati, kajti bili so večinoma premožni, in lahko so si nabavili “odpustkov” vsake vrste ter z njimi seveda odpuščanje svojih grehov. In zgodilo se je rado, da je tako spokorjene plemenitaše uvrstila cerkev med' “svetnike”. K temu so tudi nekoliko pripomogli čudeži, ki so bili še tedaj zelo v “modi”. (Bili so vedno časi in kraji, kjer je narod pričel sem-
patja tudi — misliti. Kako obnoviti verski fanatizem masi? Jednostavno so si sfiksali svetnika, ki jim je bil potem za vedno vir bogatih dohodkov. V vseh časih so se nahajali posamezniki, ki so s svojim verskim fanatizmom vzbujali pozornost ljudstva. Treba je bilo le še nekaj čudežev in svetnik je bil “pečen”. V prejš-nih časih, ko so še coprnice jezda-rile po zraku, tudi z čudeži ni bila trda. Res, da so copernice delale “svetnikom” “konkurenco”; toda tudi temu se je odpomoglo.
Svetniku” se je dalo “Šajn” o-koli glave, coprnico pa na groma-do in cerkev je bila rešena.
A propos! — Na opice bi bil pozabil skoro. G. dopisnik se zelo čudi, ker opice nimajo vere, ker so vendar bedaste. Ne razburjajte se radi tega, gospodje, — saj ni potrebno. Res da nimajo — vere, nimajo pa tudi — denarja, in kaj je vam vera brez bisage. Premoženje opic je morda edino kožuh, ne prisojam jih pa vendar tako bedastim, da bi slekle svoj kožuh za tako vero, ki jo imate na trgu rimski kramarji v Jolietu. Opustite tora j logiko o veri opic. A. S. bahato pribija v svojih predalih, da je večina slovenskega naroda v Ameriki “pristno katoliška”, to je, da vse trobi rimski jolietski rog. Prokleto ste se urezali, bodite vsaj dosledni in ne pluvajte resnim v obraz. Ponovno sem že čital v vašem li-
RAZPRODAJA.
Cenjenim rojakom v Waukega-nu in North Chicagi naznanjam, da bom razprodal vse svoje blago in sieer zato, ker eni pravijo, da sem “Brok”; drugi pravijo, dla i-mam že preveč, tretji zopet, da gredo rajši k judu, jaz pa pravim, da imam $8000.00 vredno zalogo najmodernejših moških in otročjih oblek, finih sukenj, sukenj za dež, čevljev, klobukov, kap, spodnjega in zgornjega perila, volnenih jopičev, rokavic, nogavic in veliko drugih reči za moške, ženske in otroke, mlado in staro, katerih pa tukaj ne morem omeniti. Vse to bom razprodal za 75c na Dolar, Tora j rojaki, poslednjikrat sem se namenil z Vami deliti dobiček v mojo zgubo. Sedaj dobite pri meni za en dolar toliko kot druge za dva dolarja. Razprodaja se prične v petek 10. januarja in traja dokler ni vse razprodano. Ne odlašajte in zberite si najboljše. —
Se vsim vljudho priporočam MARTIN BRUNET,
10.	cesta in McAlister,
1-31	North Chicago, 111.
NA PRODAJ JE
dvonadstropna hiša v Darragh, Pa. is pritličjem, v katerem se nahaja prodajalna in ¡kuhinja v od-zadju. V gornjih prostorih pa je 5 sob in urad S. D. P. in P. Družbe. Lota je 125 čevljev dolga in 60 široka; vrt pri hiši je obraščeu s
stu, da zasledujete resnico- sadnim drevjem, vinsko trto ter ljubo ost- Dajmo gospoda, pa se domačo zelenjavo. Proda se radi
starosti in nameravane selitve k svojim otrokom v Illinois. Za po-
prepričajmo, če je temu res! Vsa koli'%Saj zavedna javnost je zastopana dandanes po časopisju. Kdor ne čita časopisja, ni zaveden in nima v javnosti pomena ne za — nas, niti za — vas. Res da imate v svoji sredi mnogo takih, ki se ne znimajo za svetovni razvoj in so vam v svoji nevednosti udani — brezpogojno; ti so vam takorekoč najtrdnejša opora. Toda tudi ti izginjujejo, in z novo generacijo utegnejo izginiti — popolnoma. Tedaj pa boste smeli računati le na zavedno javnost in če boste isto “farbali” v sedanjem smislu, potem gospodje odklenkalo vam bode, kakor vam je odklenkalo že — marsikje. Ozrimo se na naše časopisje! Vsi naši ugledni listi, svobodomiselni in socijalistični, neodvisni in katoliški vsi od kraja vas lasajo, vsi so proti vaši praktični trgovini duš. Kako zamorete potem trditi, da je ogromna večina naroda v vašem taboru? Z “Ave Mico” šepata po Ameriki, kakor mršav konj in razkudlana mula, pa hočete biti pokrovitelji naroda. — Da, taka ironija.
Kakor bahavo poročate, ste vlekli za ušesa Kalana v izpoved-nieo; z radostjo ste objavili, da farska pest je — močna, in se ji ne zmuzne zlahka, kdor ima o-praviti z njo. — Usmiljenje imate z njim in svetohlinsko ga pri-piročate v molitev. Radoveden sem pa,č, se li je vršil boj med vami in Kalanom za večjo čast in slavo “svete cerkve” ali le za mastne fare. Gospodje, ali niste vi pregnali Kalana z njegove službe. Zlobni naklep se vam je posrečil, ostali ste zgoraj, tora j zakaj ne priporočate še sebe v molitev? Potrebni bi je bili in to tembolj, ker so se vam korita nanovo napolnila. Kako pa boste zlezli skozi šivankino uho. Gospoda, molite, molite, da ne padete v skušnjavo! — “Pa vsaj zato je še čas,” — ni res? — “Skrbimo za darove na zemlji, “nebesa” nam bodo itak pridejana. Ljudstvo naj moli in strada tukaj na zemlji, da bode srečno in sito na o-nem 'svetu, mi pa bodimo previdni in skrbimo, da se nam bo dobro godilo že tukaj na zemlji, da pridemo tolsti v večno zveličanje.” Tako si predstavljate verske resnice “revni”? namestniki “bogatega?” Krista, ki je potoval bos, v skromni obleki in ni imel včasih prostor, kamor bi glavo položil. — Zadostuj
Gospodje okoli A. S. mi bodo pač morali oprostiti, če ne rabim toliko '“duhovitih” psovk, s katerimi oni tako obilno potresajo svoje predale. Nisem namreč hodil v njihovo šolo, toraj nisem podučen o novodobnem katekizmu, iz katerega zajemajo pač svojo “čednostno” pisavo. Se še vidimo v “nedelskih pridigah”.
1 Ževestekdo.
jasnilo in ceno se obrnite na Martin Potisek,
1-24 Box 119, Darragh, Pa.
( Advertisement )


Vsak slovenski delavec I mora čitati troje glasilo j j t. J. “Glas Svobode!” |
A------------------------------1-
G VOKOUN
1411 W. I8th St., Chicaga.
V moji trgovini s« dobe prve vr»te cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh
<i e žel a.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravljal-nica dežnikov in pip
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čišča. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN TOTOKAR
1625 S«. Cent« Avet, Chicago, DL
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1021 Blue Island Ave.,
Chicago, III.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah;
$10.35 		TL 50
$20.50 		K. 100
$30.85 		K. 150
$41i00 •••••••••••••••	K. 200
$61.50 		EL 300
$102.50 		. E. 500
$204.50 		, K 1000
$1020.00 		. K. 5000
S temi cenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v dom&vino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar State Bank
1900 Bine Island nv«.,	m.
*4
Glas Svobode
(Thb Voice op Liberty)
weekly
99
Published by M V. KONDA (Sl CO 3622 W. 26 Street >»bicugo. Illinois
Subscription $2. OO per year. Advertisements on agréera put
/Vi/j svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ____________________
»Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
—______________ in velja --------------
«A AMERIKO:
Za celo leto................
za pol leta................#1.00
»A EVROPO:
Za celo leto................
za pol leta................$1.25
Naslov za dopise in pošiljatve je
GLAS SVOBODE
1622 W. 26 STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud Štabi naslov.
281
NAPREDOVANJE V AVSTRIJI.
Dunajska “ Arbeiter Zeitung” kaže poučljiv sestavek, kako v malih letih Avstrija napreduje in tekmuje z drugimi močnejšimi in bogatejšimi državami, da bi s temi jednako korakala; toda ne na polju gospodarstvenega, kulturnega ali pa na social-političnem razvoju, pač pa v gonilnem pospeševanju militarizma. Leta 190®, s prisvojitvijo Bosne in iz te nastale nevarnosti vojne s Srbijo se je pričelo. Takrat smo v malih mesecih dohiteli, kar je bilo popred zamujeno. Stotine milijonov bilo je izdanih, da se zamašijo luknje v naši bojni pripravi. Tu je vsaki polk dobil dve strojni puški, bojne brzojave, bojne telefone in vpeljani so bili signalni aparati. Topništvo je dobilo 'havbice. Zaloge so se dopolnile in nabavile nove vojne oprave (monture) — do žičnih Škarij so dobile trupe vse, kar potrebuje moderna vojna. Potem je prišla mornarica. 312 milijonov kron je bilo dovoljenih, in •štiri drednoti grajeni. Potem program vojnega ministra iSchoena-icha: 100 milijonov enkrat, 100 milijonov letnih izdatkov dovoljenih: “revne mrvice” Fran Ferdinanda. Še hitreje so nastopala privoljenja za deželno hrambo. — Naposled zopet izvanredni bojno pripravni krediti za topništvo, trdnjave, gradnje bojnih ladij — na vsezadnje do nadaljevanja.
K denarnim privoljenjem zvišanje osebnega dela. Novi naborni zakon zviša stanje novincev za polovico. Desettisoč bo sedaj namesto osem tedensko nadomestno-rezervno izvežbanje, moralo đve do tri leta aktivno služiti. Število orožnih vaj in njih trajnost se je pomnožilo. In sedaj državni zbor rešuje zakon o vojni služnosti, po kateri že v pričetku mobilizacije častnika naredi za gospoda nad imetjem in osebo podanikov; odpravljene so v prilog militarizma koalicijsko pravo, svobodno popotovanje, društveno pravo; na kratko rečeno: vse moderne naprave. K tem konjski nabor. — “Tako brzi napredek v treh letih — to nihče nam jednako storiti ne mor e.” In vse meščanske stranke : tiste nekdaj anti-militarične krščansko socialne, kakor one popred “državnosovražne” nemško-svobodne, so z vso dušo pri tem načinu napredka.
■Seveda, tudi naj genialne jša vlada se nemore brigati za vsako malenkost. Tako niso znale korakati z “državnimi potrebščinami” molilnih opravkov nektere druge stroke. “Naša država nima denarja za šole in bolnišnice. Socialno zavarovanje še vedno ni zgotovljeno. Državni delavci, državni u-radniki so slabo plačeni. Sloveči učenjaki gredo v inozemstvo, ker njim mi nemoremo dati dostojno mesto za preiskovanje. Ako se hoče preiskavati delavsko razmerje v železnih podjetjih, mora vodja deilavsko-statističnega urada pri-■požnati, da onih par tisoč kron ni mogoče dobiti. Toda vse to nam ne sme greniti veselja nad napredkom Avstrije.” Tudi to ne, da bo izpita in izmolzena dežela kmalo brezkreditna, da je z največjo težavo dobila v Ameriki posojilo 25 milijonov dolarjev ipro-ti oderuškim obresti 7 od sto.
Pred kratkem je izišlo letno izvest je društva ogrevalnih dvoran (Warmestuben) na Dunaju. Od 15. novembra 1911 do 15. marca 1912 se je grelo v teh d v or ap ah 1,218,000 oseb, med temi 209,500 žensk in 597,000 otrok. 98,857 je bilo brez podstrešja: 810 na en dan. 'Na dan je prišlo skoraj 5000
otrok, ki so cele ure čakali pred vrati dvoran, da so dobili skodelico juhe — prižganko — in pa odrezek kruha za kosilo. 715 otrok, povprečno 6 vsako noč je moralo prenočiti v ogrevalnih dvoranah, ker niso imeli stanovanja: ležali so v kakem kotičku na mokrih cunjah, ki so jih stariši tja razgrnili, oblečeni in obuti, med tem ko so le ti na klopeh presedali noči. Za vsako prenočevanje z zajtrkom plača občina društvu — 20 vinarjev! Za vsakdanjo brano 5000 otrok in preko 4300 odraslih plača mesto Dunaj 6000 kron, to je: pol vinarja za vsako porcijo! — S kakšnim ponosom morajo tisti siromaki slišati, da je Avstrija sedaj resno odločena, za nobeno ceno Srbiji prepustiti kakšen pristan ob adrijanski obali, in naj si tudi velja svetovni mir! In ne bi bilo bogokletje proti božji naredbi in dolžnosti velesile Avstrije, če bi se zahtevalo, da bi se prište-dili stroški samo enega bataljona ali pa enega drednota, ter da bi se dotični denar porabil za uteho neskončne bede nesrečnikov? Ali ne skrbi izdatno pobožni patriot Fran Ferdinand s svojim bogoslužnim in patriotičnim spremstvom za srečo njegovih narodov ib za pravi napredek Avstrije?!
AMERIŠKI KAPITALIZEM.
Po kongresu vpeljana preiskava o razvrstitvi kapitala v Zdr. državah, pravi poročilo v dosedanjim izidu, da se 36 odstotkov aktivnega kapitala osredoči v .obeh kapitalističnih skupinah, na vbo-jih pročelju stojita Pierpont 4! organ in J. D. Rockefeller, To zelo značilno dejstvo daje Jean Jaure-su povod k naslednjim pripom-bom v “Humanite”:
Obedve kapitalistični skupini razpolagati potemtakem s tretjim delom produktivnega kapitala v Ameriki. Obema možakoma Morganu in Rockefellerju stoji na strani 320 milijonarjev, ki so kot upravni svetovalci razdeljeni v velikem številu industrielnih podjetij in finančnih napravah ter gospodarijo s kapitalom 25 mili-jardov dolarjev. To je kapitalistična koncentracija tretje stopinje. V prvi stopinji vidimo vele-indu-strije, velike trgovske hiše in delniške družbe, katere so vsled svoje tehnične moči podse spravile manjša in srednja podjetja. — V drugo stopinjo pride trust, ki v skupino razvrsti velika podjetja ene in iste industrielne vrste, da po njih odstrani konkurenco, vsled česar v položaj pride, da samovoljno narekuje cene blagu in tako preoblastuje trg. V tretji stopinji vidimo, kot krono kapitalističnega osredočenja mogočne denarne kralje Morgan in Rockefellerjeve vrste, ki s svojimi milijardami preoblastuje jo vse za-trustano in združeno kapitalistično gospodarstvo.
Da je moralo tako priti, se je videlo že naprej. !S prva se je vsako kapitalistično podjetje privadilo na to, da svoje rezerve naloži v družili podjetjih. S tem si je ojačilo svoj vpliv in si pridobilo možnost plodonosne denarne kombinacije ; pred vsem se zna tem po-’tom zavarovati za slučaj krize, ker se jači z večjo vrednostjo drugih podjetij. Na ta način vidimo spojitev raznih podjetij. Ako tedaj kapitalisti, od katerih vsaki posamezen ima vpliv na več podjetij, se sporazumejo in največji od njih se združijo, potem pridemo k stanju, kjer zna 300 mož s kapitalom 125 mili jardov manovrirati. Ta ogromna množina bogastva jim stoji na razpolago. Svobodno jim je s svojimi milijardami v vsaki deželi in v vsakem mestu vsako konkurenco vdušiti že v kalu ter svojo voljo diktirati vsakemu industrielnemu podjetju. Oni so absolutni vladarji v državi in z maso svojih kapi-talov umorijo vsako samostojnost.
Ne moremo več reči, da imamo pred seboj kapitalistični fevdalizem, kajti fevdalizem še vedno pripušča samostojno eksistenco. Ta slika je prekošena. Ne fevdalizem, marveč absolutna vlada kapitalizma je tisto, kar, ki imamo pred seboj, ki se vtelesi v obeh denarnih Cezarjev Morgana in Rockefellerja.
Prišel bo dan, ko bo samo eden Cezar. Za sedaj še obstoji cezarizem z dvemi glavami jednako avstrijskemu, nemškemu ali ruskemu orlu. Z obema kljunoma ruje ta orel po ere vili in drobu ameriškega ljudstva, da mu iztrga vsa-
GLAS SVOBODE ____________
UPRAVNIŠKI PREDAL.
ki košček posesti. — In to je najboljša priprava za socialno revolucijo !
MUGENIŠTVO SAMOSTANSKEGA DUHOVNIKA.
Dunajski uradi se sedaj bavijo s skoraj neverojetnim dogodkom, kakoršnega še ni bilo v dunajski lokalni kroniki. Gre se za razkritje baš nezaslišanega slučaja samostanske justice v samostanu Mehitaristov na Dunaju. One dni je prišel v omenjeni samostan policijski zdravnik dr. Lipschiitz ter vprašal po patru Raphaelu Barancz, ki ga je hotel preiskati, da napravi zvedeniško spričevalo radi oddaje v norišnico iSteinbof slaboumnosti osumljenega patra. Po daljšem obotavljanju so se samostanski 'višji’ konečno odločili ter policijskega zdravnika povedli v malo celico druzega nadstropja, v kateri se je nahajal blaznosti osumljeni pater. — Pri vstopu v celico, nudil se je zdravniku grozen prizor. Mala celica i-mela je za edino opremo leseni klečalnik. Druge oprave ni bilo v brogu, ne stola, ne'postelje, da, niti umivalnika ali pa kozarca za vodo ni bilo. Na tleh je bilo pred dolgo časom nekaj nastlane, na pol strohnele slame, ki je bila pokrita s človeškim blatom. In na tej gnili slami, ali bolje rečeno na tem gnoju je ležala vsega pomilovanja vredna človeška podoba, neko nepremično truplo, čez in čez pokrito z mreesi, s skreevito zategnjenimi nogami, v katerih mesu so bile globoke "jiojne rane, obdane s skorjo nesnage, z nohto-vi na rokah in nogah, ki so merili preko 10 centimetrov. Upadlo lice, kot mrtev lezočega, gola glava, do prsi segojoča mršava brada in brez svita oslepele oči, vse to naredilo je naravnost grozen vtis. Tako skrajno zanemarjenega 66 letnega patra. Rapbael Barancz je bil oropan govorice. Ni se ga moglo zaslišati, da bi razodel zadevo njegovega neprimerljivega stanja. Po poizvedbah zaznal je policijski zdravnik, da je stari pater 26 let preživel v tej celici. Poskusilo se je vero obuditi, da si je sam prostovoljno izvolil samotarsko življenje, toda ves položaj je naredil vtis, da je menih žrtev samostanske kazni, ki je bila nad njim izvršena radi kakšnega pregreška. Na vprašanje zdravnika, zakaj se ni že popred poklicala zdravniška pomoč, trdili so samostanski bratje, da je zavodni zdravnik dr. Gabriel lečil bolnika. Neki policijski poročnik je bil nemudoma odposlan k dr. Gabrielu, le ta se pa je izrazil, da pater Barancz-a ni nikoli videl, ga ni lečil in da o njegovem bivanju v samostanu sploh ni ničesar znal.
Pred vsem so bolnika skopali, ostriglji brado in lase, porezali nohtove, rane očistili gnoja in obrezali ter po dolgih letih je nesrečnež dobil zopet čisto perilo. Brezvoljen in docela otrpnjen je pustil, da so ž njim delali, kar so hoteli. Zdravniki v umobolnici Steinhof, kamor je bil pater prepeljan, imajo nado, da ga po marljivi oskrbi ohranijo pri življenju. Kaj se bo zgodilo z beštjami, ki so odgovoime za to nezaslišano zločinsko surovost? V farski državi Avstrijski, se jim pač ne bo kdo-znakaj pripetilo.
Vsakemu poštenemu človeku se lasje ježijo in srce krči, ko čita o tem neprimernem zločinu. Jožo Udmanič, Grasel, Rinaldo Rinal-dini, Mosolino in vsi drugi tolovajski načelniki so bili pravi plemenitaši proti tej farski bandi.
In v 20. stoletju se zamore kaj taeega zgoditi v središču Dunaja, ki je opremljen z vsemi moderno-policijskimi aparati! Da, da. farsko farizejstvo cvete V Avstriji, kot malo kje drugod; toda naše mnenje je, da so tudi v skrajno korumpirani Avstriji ure štete.— Kolikor preje, tem bolje.
Iz vsega tega je pa jasno, kakšni zločinski lopovi so le ti nebeški agenti. Pravijo, da so Kristovi namestniki, a so pa pravcati namestniki belcebuba. Oni trdijo, da se trudijo za naš dušni blagor, oni hočejo po vsej sili nas spraviti v neka nebesa! Mi se zahvalimo, da bi taki peklenski izrodki posredovali med nami in pa našem božanstvom; vse to lahko sami storimo, brez da bi se v naše zadeve vtikal kakšen lopovski slepar, lažuik in denuneiant! S. tako bando proč od nas!!
Škoda, da ima upravnik toliko posla pri upravniški mizi, da še nima časa, da bi bral tiste klobasanje, katere proizvaja nek žgan-jarski pater, škoda, da je zadnji teden prišlo toliko dopisov na u-rednika, da mora skoro ves list posvetiti našim dopisovalcem in more kratko malo črtati skoro vse odgovore Rev. Kranjcu in široko ustemu .Sojarju, ki se ponaša s tem, da je svojemu duhovnemu bratu nastavil nož na prsi in mu zaklical: Kalan prekliči ali pa u-mri, ki se ponaša, da je z enim udarcem dobil nad $800 itd.
Še večja škoda pa je, da je revni Kranjec skočil pod klop in da je bilo vse samo velikanski bluf glede onih $1000. Že smo računali na tisti tisočak, pa glej rev-ni Kranjec, ki ponuja kar po $1000 se je zbal, češ nekaj pa le imajo v rokavu, da so se tako junaško potrkali na prsi in mi pisali, da naj pripravim tisti tisočak. Šmet. bolje drži ga, kot lovi ga, odgovoril ne bom nič, v list bom pa zapisal : Glas Svobode, Konda in Skubic lažejo kot so dolgi in široki. pa bo vse. dobro.
Kakor rečeno, tako storjeno. — Rev-ni Kranjec, urednik edinega kat. lista, ki je nekoč -rekel v So. Chicagi (on že ve kje in pred kom) : Vera je business in busi-ness je business, ima še nek drug križ, jezi ga, ker mu je predsednik K. S. K. J. v nos porinil nekaj šnofanca, katerega ne more kar tako lahko prekihati.
Sicer pa to nima nobenega stika s tem, kar smo hoteli povedati. Stvar, da urednik, rev-ni Kranjec ni odgovoril na naše pismo, je jasen dokaz, da kar smo pisali o duhovniški prisegi, o duhovnu P. A. Seguin in škofu Ignaciju Bourget je vse gola resnica, da NAMEN POSVEČUJE SREDSTVA da so neumni in zabiti vendar tako “kunštni”, da nekaj napišejo, kar jim (rim. kat. duhovnom) beli lasi in kar jim brenči po glavi, da še spati ne morejo, da so tako nervozni, da še sami ne morejo pisati člankov in morajo prositi svoje duševne bratce ali patre, da namesto njih napolnijo list z _psovkami, katere so se učili štiri leta v lemenatu.
Naše čitatelje opozarjamo nato, da prinesemo v prihodnji izdaji DOKAZE glede one duhovniške prisege, zato če le mogoče pošljite karnajveč novih naročnikov, da bodo tudi oni deležni tistega veselja nad zmago nad tolikanj študirano slovensko duhovščino v Ameriki.
Naš zastopnik na B. v Minn. nam pošilja $9.00' za naročnino in piše: “Cenjeni prijatelj Skubic! Prav čudno se mi zdi, da Rev. Kranjcu, ki je tako nesramen ne zalučate v obraz, dogodek, ki je znan po vsih Poljanah in Črno-melju. Če Vi nočete ali ste pa pozabili, tedaj pa naj jaz povem kako se je zgodilo. Bilo je leta 1893. Sedajnega vzor Rev. Kranjca, so tisto leto bacnili iz šeste latinske šole, ker je ljubil ne samo Kozlerjevo pivo, ampak onega junaka, ki nima hlač in mu je nosil pivo na mizo. To se je zgodilo na Rožniku. Sicer pa Vam o tem lahko več pove rojak . . . ., ki je sedaj v Chicagi. Prelesje je lahko ponosno, da se je tam rodil Rev. Kranjec, (vrag me v deši!) profesor der unbekannten Wissenschaften.”
Upravnik bi lahko še kaj druzega dostavil, ampak mora odkrito povedati, da življenjepis gospoda iz Kočevskih hribov je na poti v Ameriko, zato rajše počakamo s streljivom, ki smo ga nabrali po South Chicagi, Pittsburgu in drugih krajev. (Iz Californije smo dobili pod prisego potrjen življenjepis). In kedar bodemo priobčili tisti življenjepis tako slavnega učenjaka, ki je cela štiri leta trgal hlače v lemenatu in se nčil o Ligurijanski morali in veri, katere pa ima prav malo, (tako je sam rekel v South Chicagi) pa mu bo skočil pater na pomoč in zapisal: Hold on, Glas Svobode laže. Tako se je zgodilo, ko je patentiranemu lažniku Sojarju rekel naš dopisnikar, da je po Šiški kel-narce poljuboval.
Toraj tisti, ki ste prepričani, da Glas Svobode piše resnico, agitirajte za Glas Svobode in., pridobivajte nove naročnike.
Kdor je enkrat naš naročnik, ne 'bere več Vašega lista. In to je najboljše spričevalo, zato pa ima naš upravnik vedno polno dela.
| SoliwitzneT.it ve otMe so najboljše! §
gl	-	—	g
jgj	Ste se že pripravili za zimsko obleko? . ^
H Naša zaloga najboljša iti največja na j|j gj	Blue Island Avemie.	gg
¡H Obleke in suknje od $7.00 do $25-00 P
Popolna zaloga spodnjih rimskih oble k, srajc, klobukov, kap itd. - - -
1828-30 BLUE ISLAND AVE.
Največja in najstareja lekarna v Chicagi
C G FOUČEK 33
Lekarnar 25 let
1801 Center ave. vogal 18. cesta
Kedar potrebujete zdravila, aN Jeka rs k o pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem.
V	moji lekarni uradujejo skušeni češki-slove-nski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno.
V	moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete.
C. G. Fouček
1801 Centre Aye. CHICAGO
Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
ti
5»
o
o
c
o
o
a
o-
©
o
o
©
e
©
O
©
©
©
KDOR HOČE DELA
naj se nemudoma naroči na najnovejšo 'knjigo:
Veliki Slo rensko-Angleški Tolmač
q	da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. —
©	Knjiga obsega poleg slov.-angl. slovnice, slov.-angl. rgzgo-
O	vore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl, pisavo, spi-
p	sovanje angleških pisem in kako se postane amerikanskl
O	državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov.-angl.
©	in angl.-islov. slovar.
p	Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana, (nad 421 stra-
©	ni) stane $2 — in se dobi pri:
§	V. J. KUBELKA, 53 8 W. — 145 St. New York, N. Y.
g	Edino in največje založništvo slov.-angl. in raznih slovenskih knjig. — Pišite po cenik.	©
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOTOOOOOOOOOOOOOOOuOOOOOQt
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TELjCANAL 445
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. :
n
Yina! Y Irmi
Rojaki po Ameriki sosebno pa slovenski gostilnica j ji 1 i kupujejo od mene doma izdelana vina, «e gotovo dobre poznajo in v ta namen se jim, kakor tudi drugim rojakom in gostilni čarjem priporočam za obila naročila.
MRS. FRANCES LAUSCHE

6121 St. Clair Ave.
CLEVELAND,OHIO
■J
^ A «à A »6 »k.
L ^ Jbt d r
Kako je z vašimi zobmi«) :
rr»’i immuMMiiiHiiiiMinmnii . , r»-i •
Ako imate iste v slabem stonju, ne odlašajte, da te sezdraviti takoj, kajti pozneje utegne imeti to slabe posledice vaše jdrav-e kakor tudi za vaš žep Pomaga) sem že v sto in sto slučaji! tukajšo-im Slovencem očemur se lahko prepričate do svojih rojal ih. Vsako orodje v mojem uradu, ki gre o vaša usta je čisto in prekuhano s električnim aparatom. Zob» derem bre» bol» čin. Po večletnem delovar ju sem si pridobil «vmpatbe tukajšnih Slovencev. Drugi zobozdravniki zlorabjajo mojo pril jublienost mtd Slovenci stem, da «as varajo, da smo v kompaniji Ne dajte se preslet iti, ampak pridite naravnos v moj urad, kjer imate njbo’jšo sl-vensko žensko pestrežbo.
DR. A. A. KALBFLEKSCH
WHITE CK0SS ZOBOZDRAVNIK 6426 St Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO
F w w w y kr v	w v
■f f * w v w w

Slovenska Delavska Podporna in Penzijska Družba
Ustanov.
2!. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, Kans. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adams burg, Pa.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North (Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH PETRIČU, I., Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAiJGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GOMILAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
Za $1.000.00!
Na članek, ki smrdi po namenu, ki posvečuje sredstva, v štev. 4 Rev. Kranjčevega in Sojarjeve-ga glasila v Jolietu, z dne 27. dec. 1. 1. pod naslovom: “Glas Svobode” — patentiran lažnik, v katerem nam obljublja oziroma ponuja urednik, Rev. John Kranjec nagrado tisoč dolarjev, če dokaže' mo, da rim. kat. duhovniki položijo tisto duhovniško "prisego, katero smo priobčili v Glas Svobode št. 51, če dokažemo, da se v Stevens Point, Wise, nahaja P. A. Se-guin, ki je položil tisto prisego in če dokažemo, da je oziroma da je bil v Montrealu škof Ignacij Bourget, smo odgovorili Rev. Kranjcu in mu stavili naše pogoje, kakor je bilo razvidno iz po-natiska pisma poslanega, Rev. Kranjcu, v štev. 2 Glas Svobode.
Omenimo naj, da pismo je bilo pisano, naslovljeno in poslano u-redniku Rev. John Kranjcu, na 813 N. Scott St.,. Joliet, 111., v soboto, dne 4. januarja, toda od Rev. Kranjca nismo prejeli še do danes (15. jan.) nobenega odgovora, dasi pride pismo iz Chieage v Joliet v recimo pol dnevu (s poulično karo vzame še ne 2 uri) to-ra.j je imel Rev. Kranjc 11 dni časa za odgovor.
Da je Rev. Kranjc lagal glede nagrade smo bili uverjeni še tisto minuto, ko smo čitali njegovo ponudbo. Iz tega je razvidno, da Riev. Kranjec, je mislil doseči sredstvo z navadnim blufom. To dokazuje, da jezuvitski rek: Namen posvečuj© sredstva velja tudi za ostale bratce v duhu, da se je raztegnil na katoliške kontra-bant urednike in vse agente rimsko kat. cerkve.
Rev. Kranjec, če ste možak še imate čas, da položite tistih $1000 v roke tretje osebe in ostanete mož beseda v očeh občinstva. Ne skočite pod klop, ker svet se vam bo smejal in Vas prehitro spoznal za navadnega blufarja! Zapomnite si, da vi ste izzivali, ponujali nagrado, se širokoustili, mi smo se pa potrkali na prsa in rekli: Če je Kranjc mož beseda bo zgubil tisočak, kot Čič čik kedar ga kraška burja na tla vrže, če je pa figa mož, bomo vseeno svojo stvar dokazali, ob enem pa opleli z bičem dokaza farsko, farizejsko bando kameleonov, da jim bo samo beseda : “Glas Svobode” brenčala po ušesih na veke vekov in da se bodo vselej odkrili, kedar se spomnejo batine, ki jih je spravila pod klop.
Predno pa gremo dalje, Vam in vašim kolegom, sosebno tistemu patru, ki zna tako lepo naštevati psovke in priimke, tiho na uho povemo: Tisti, ki hoče nekaj ovreči 's košem psovk, še ni dokazal in izpodbil ničesar, obratno pa v svoji “sveti” jezi potrdi tisto, kar hoče spodbiti s psovkami.
Rev. Kranjc, vse kar ste pisali v št. 4 pod člankom: “Glas Svo-Ikx1 e ’ ’ — patentirani lažnik bomo izpodbili, laž, ki jo nam mečete v obraz bodete vtaknili v svoj žep.
Tedaj!
DOKAZ ŠT. 1.
Vaš prvi odstavek je lepo zve-rižen. Vi pravite: “Da se “Glas Svobode” in njega lastnik Martin Konda lažeta — nesramno, lažeta, o tem več nihče ne dvomi.”
1)	Glas Svobode, listu, še niste do današnjega dne, ne vi, ne Rev. Sojar, ne vaš list in ne tisti farizejski pater, 'ki se skriva za uredniškimi članki, nobene laži dokazali.
2)	Martin V. Konda ni lastnik lista, lastnik lista je korporacija.
3)	Martin Konda nima nobenega stika s pisavo teh priseg.
4)	Vi, vaši pomagači in morda en odstotek od vaših naročnikov, katerih dvomimo, da imate nad 1500, morda dvomite o tem, da Glas Svobod© in Konda lažeta, ker v resnici, le dobro veste, da je vse gola resnica, kar je Glas Svobode pisal in če hočete že tudi ono Franeeljnovo afero naprej prinesti, smo prepričani, da je istina, kar se je takrat govorilo in pisalo. Ko bi mogli mrtvi vstati in govoriti resnico, ko ne bi bilo jude-ževih srebrnikov! — če vzamemo vse slovenske duhovne v starem kraju in vsih devetdeset tu v A-meriki in še tistih 150 versko fanatičnih vaših naročnikov in vas pomnožimo z miljonsko številko, še ne morete reči, da nihče ne misli o tem, da Glas Svobode in Konda lažeta. Nasprotno pa lahko rečemo in smo prepričani, da je nad 4800 naročnikov Glas Svobode, poleg drugih, ki list čitajo in niso nanj naročeni, da se strinja s tem, kar Glas Svobode piše, da o-dobrava našo pisavo in so prepričani na ta ali oni način o resničnosti iste.
5)	Največja neznalica je tisti nezakonski otrok, ki še ni rojen in kedar je rojen ne čuti in ne ve da je njegov pravi oče — rimsko kat. duhovnik.
6)	Rimsko katoliška cerkev je edina, ki dela kšeft z lažmi na debelo . . . Odpustki, ostanki raznih živali itd., ki jih zdelujejo v Vatikanu, čudežna moč v Lurdu itd. Edino rim. kat. cerkev je tista priviligirana organizacija, kateri dopušča pošta Zdr. držav, da sme v svojem časopisju z lažjo loviti kaline. Drugim privatnim osebam pošta stopi na rep.
Toliko glede prvega odstavka, katei'i pa se še ne tiče onih ponujanih $1000.
DOKAZ ŠT. 2.
Drugi in tretji odstavek se dobesedno glasita:
Toda v zadnji štev. “Glas Sv.” to je v 51. štev. z dne 20. dec. je v lažeh prekosil sam sebe, če bi to bilo mogoče. Evo dokazov! Neštetokrat se je temu človeku že dokazalo, da je njegova takozvana “prisega” duhovnikov iz trte zvita in izmišljena, obljubila se mu je nagrada, če dokaže pristnost te prisege, pozivalo se ga je, naj gre v Washington ž njo, a vsega tega ni storil, ampak v omenjeni št. je nagromadil to-le laž:
“Da pa ne bodete mislili, da smo pisali laž, prinašamo tu dobesedno prisego duhovna P. A. Se-guin, Stevens Point. Wise., na ka-
tero je prisegel pred javnim notarjem.” (¡Sledi izmišljena prisega, bedasta, kolikor mogoče, v an gleškem jeziku, ki se je vršila dne 25. okt. 1912.)
1)	Niti enkrat niste dokazali, da je takozvana “prisega” duhovnikov iz trte zvita in izmišljena. Psovke, ki ste jih nagromadili na Skubica še niso dokazi.
2)	O duhovniški prisegi, ni bilo ponujane niti najmanjše nagrade izvzemši vaše nagrade $1000, s katero ste pa junaško pod klop zlezli.
3)	Sojarjevo mišmarenje glede nekakega jezuitskega poslopja na 12. cesti v Chicago in hudobni napad na Slov. Zavetišče se je nanašalo na prisego Jezuvitov, ako ne bodete hudi gospod reverendissi-me. In o tistem blufu smo vam tudi primerno odgovorili. Glede prodaje zemljišč oziroma prehoda lastninske pravice tičoče se cerkvenih nepremičnin glejte prisego, ki jo položijo kardinali. Kaj pa more en jezuvit dati? Prodajte Vi če morete cerkev sv. Jožefa v Jolietu! Ne bo nič gospod' Laž je obtičala v vašem žepu.
4)	Res je, da nismo šli v Washington radi kakšne prisege, ker i-mamo dokaze doma, če pa je vas tako bolelo, zakaj pa jo niste pobrali v glavno mesto in prinest* proti dokaz? 'Sicer pa tisto se je nanašalo tudi na jezuvitsko prisego.
5)	Besedila prisege se nismo mi izmislili, pač pa izhaja iz Rama. O tem bodemo spregovorili kasneje.
6)	Bedasta? če jo vi tako obsodite, pa naj bo. To dobro vemo, da kaj pametnega ne prihaja iz Rima ali njegovega področja
71 Dotična prisega se ni izvršila dne 25. oktobra 1912, pač je na tisti dan Peter Alphonsus Seguin pred javnim notarjem, Johnom R. McDonald, pod prisego potrdil, da je resnično položil tako prisego v pričo škofa Ignacija Bourget itd.
Rev. Kranjc je mojster zavijanja in zato ni čuda, da je eden njegovih najbližjih sorodnikov in dobrotnikov rekel: Janez. Janez, ta Vam je majster! In te kompli-mentainčne besede smo si zapomnili.
DOSTAVEK.
Ker še vedno pričakujemo, da se bo Rev. Kranjec pokazal možaka in položil nagrado $1000 v roke tretje, nepristranske osebe, bomo počakali z nadaljnimi dokazi do prihodnjega tedna. Tisoč dolarjev niso mačkine solze . . .
Predno pa končujemo naj le toliko zabrusimo Rev. Kranjcu: Vi se norce brijete iz Konde in ga iia-zivljate “veleučeni bogoslovec” “blazni Konda” ter pravite. Rou-da v svoji neumnosti še tega ne ve, da mi lahko vzamemo v roke “The Official Catholic Directory and Clergy List for the Year 1912.” Dobro, za enkrat ste si prste dobro opekli. Če imamo tiste knjige na razpolago ali ne, je naša stvar. Da pa poleg dokazov, ki jih imamo na rokah dobimo še druge, smo se obrnili na Nadškofa Bruchesi, v Montrealu, Canada. — Pismo, ki smo ga pisali njemu, se glasi v presledkih:
Chicago, Jan., 2, 1913.
To His Lordship Archbishop Bruchesi,
Montreal, Canada . . .
In order to............ the un-
dersigned takes liberty to ask for some information, which your high offices can give ....
Q. No. 1. Was there a Bourget man that was a Bishop in Montreal?
Q. No. 2. Was there a man called Peter Alphonsus ¡Seguin ordained at the Grand (Seminary of Montreal on or about . . .?
Q. No. 3. Where is Rev. Seguin now and what become of him?
Q. No. 4. Did that Seguin. in fact any priest who is ordained promise, voice obedience, reverence to the Bishop ?
Q. No. 5. Does the Bishop ask the Candidate to be faithful to all the laws of the Church, enacted in Councils ?
Q. No. 6. Does the Bishop vise the following words (in Latin) when He ordains a young man “Promit-tis mihi ohedientiam et reverentiam?” to which
the Candidate says — “'Promitto”. —
Q. No. 7. Promitto (promise) — what?
Trusting to ... .
Yours etc.
Albin II. Skubic.
Y slovenščini se glasijo vprašanja tako le:
Vpr. 1. Ali je bil neki Bourget za škofa v Montrealu?
V,pr. 2. Ali je bil neki Peter Alfonz Seguin v mašnika posvečen v Grand seminariju v Montrealu dne (tu datum izpuščamo iz raznih zrokov.) ?
Vpr. 3. Kje je sedaj Rev. Seguin
in kaj se je ž njim zgodilo?
Vpr. 4. AH je ta ¡Seguin, oziroma vsak duhoven, kedar je posvečen, obljubil in prisegel na zvestobo in spoštovanje do škofa?
Vpr. 5. Ali škof vpraša kandidata, če bo zvest vsim postavam cerkve, ki so sklenjene na cerkve^ nih zborih?
|Vpr. 6. Ali škof rabi sledeče besede (v latinščini) kedar posve čuje mladeniča: ‘Promittis mihi o-bedientiam and reverentiam” (A-li mi obljubiš pokorščino in spoštovanje), na kar kandidat odgovori: “Promitto” (obljubim)?
/Vpr. 7. Promitto (obljubim) kaj? . . .
Ko bi bili res tako zabiti kakor si Rev. Kranjc predstavlja, bi se
ustrašili njegovega blufa in lepo molčali — tako pa je moral sam vkljub njegovi “učenosti” junaško pod klop zlezti, kjer pači svoj farizejski obraz kot otrok, kedar vgrizne v lesniko ali kislo kuma-Dalje prih.
ro
VPRAŠANJE.
Tisti farizejski pater, ki zna tako lepe (!) uredniške članke pisati za Jolietskega urednika, naj nam odgovori vsaj enkrat v dostojnem jeziku. Danes mu stavimo ta vprašanja:
1.	Če so ljudje pri našem listu tako zabiti, zakaj pa tako razsaja proti njim in jim kar ves list posveti — ne da bi kaj dokazal, temveč samo zmerja kot kak cestni pobalin.
2.	Če je vaša vera in rimsko kat. sistem, katerega hočete Vi zagovarjati, ne z dokazi, ampak s psovkami—tako dobra, za,kaj pošteni duhovniki prestopajo k protestantizmu ?
3.	Koliko protestantovskih svečenikov je prestopilo k rim. kat. cerkvi ?
Odgovorite, ki ste tako “kunšt-ni”.
Kdo je slepar?
Na to vprašanje nam je odgovoril nek dober, veren rimokatoll-čan.
'Največji slepar je tisti, ki zvabi denar iz tebe na nepravičen način, ki proda nekaj, kar nima, za drag denar. Tisti nekaj je gold briek.
Pater nam bi lahko povedal, koliko gold brickov je on prodal, koliko denarja je zvabil iz ljudi.
Nebesa, plačilo na onem svetu, strah pred peklom, odpustki itd. so razne vrste gold brieki. Rimska cerkev, njeni agentje izvabijo miljone iz vernega ljudstva za te gold brieke.
Kdo je slepar, tat in lažnik?
Ima veliko uporab.
¡Severov Antisepsol ni samo izvrstno ustno izpiralo, ampak je tudi bilo rabljeno okrajno v slu čajih katara v nosu in tokov iz od-prtnin z velikim uspehom. Njegove uporabe so popolno opisane v knjižici, ki je ovita okoli vsake steklenice. Cena 25 centov v vseh lekarnah. W. F. Severa Go., Cedar Rapids, Iowa.
(Advertisement)
NAJEMNIK & YANA,
Izdelovalca
iodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač,
82—84 Fisk 6t, Tel. Oanal 1408
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Scihoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-mijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 2348 Bine Island Ave. Chicago.
AVSTRIHMERIONSffA-LINIJA,

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK In OBRATNO
~¡W
W
__	PARNIKI PLUTE io IZ NEW YORKA:
■^^ee............februarja I Argentina, .... 19. februarja
Martha Washington, 8. febr. | Oceania,.............. 5, marca
Parniki odplujejo redno ob iredah ob 1. uri popoldne iz priatanilia Bush s Stores, Pier No. Ina koncu 5Jte ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristaniiSa najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
CU.AVIH
ZA8TOP
ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. kempt giavnizast. nazapadu 120 N. La Salle St. Chicago
obleke in svršniki.
Največja zaloga, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri
JELINEK ia MAYER, imitelja.
Blue Island Ave in 18 cesta
0’
M. A. WEISSKOPF, M. D.
?
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
V lekarni P. Platt,
814 Ashland Ave.: od 4.—H. popoiudne.
Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoiudne od I. —3. ure popoiudne in od 6.—8:30 ure večer.

h
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
B LAQER j MAGNET | GRANAT "j
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compagnie Generale Transatlantiqne
Iz New York v Avstrijo čez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačno hrano na parnikih dražb«, snažne postelje, vino in razna mtMt jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New Yark CitV
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France nov dvovijak)	8. S. La Provence
S. S. La Lorraine	8. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3, pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara
S. S. La Touraine Glavnizatop na 19 3tate S: , Nesv Y>rt	JW4URICE W. KOZAH
glavni zastopnik za zipviu, 139 N. Dearborn St. Chicago
naw.
i, nj.
DOBITE DOBRO URO Z LAHKA!
To elegantno imp. RAILROAD URO s 21 kam-L® ni. navijakom, ročajnim opuščalom, patentiranim regulatorjem in s mnogima 'drugimi stvarmi, absolutno natančno in zanesljivo, 20 LET GOLD FILLED hunting pokrov, ki lepo zrisan. Ta ura je nalašč zdelana za železničarje, ki morajo imeti zanesljiv časomer. Oboje velikosti, POSEBNA PONUDBA: To uro pošljemo na vaš naslov C. O. D. $5.75. Ekspres plačate sami. Če ni ura taika, ko je preiščete, ne rabite plačati niti centa. Pozlačena verižica in privesek zastonj z vsako uro.
EXCELSIOR WATCH CO.
505 ATHENAEUM BLDG.	CHICAGO, ILL.
444444444»4444*4444444l4«4«44a4*4.944444444!4
t
«
»
*
4
s
4
4
1
4
*
4
4
4
4
t
DOPISI.
Federal, Pa
Da ne bodo ljudje mislili, da tukaj čisto spimo sem se jaz pre-drznil napisati nekaj vrstic iz te približno trideset let stare slovenske naselbine. Slovencev je tukaj precej veliko in večinoma imajo vsi svoja domovja, kiše in tudi nekaj zemlje zraven. Ukvarjamo se tukaj nar bolj s kopanjem premoga in sedaj delamo s polno paro. Zaslužek je pa kakor ima kdo delo • ali prostor v pre-mogokopu, ampak to se pa ne ve koliko časa bode vsakdanje delo trajalo zato ker iz tukajšnih krajev pošiljajo premog večinoma po jezerih na severne kraje. In kakor hitro jezera zamrznejo pome ni za nas premogarje popolni po čitek, ali pa k večjem delo po dva do tri dni v tednu. Ko ravno pri mizi sedim naj še omenim od tu-kajšne slovensko farske afere, katera se je ravno pred kratkim odigrala. Tukajšni Slovenci so si postavili svojo cerkev nekako pred osemnajstimi leti, in pokojni Rev. Joseph Zalokar je bil kot u-stanovitelj in vse je bilo dobro do njegove smrti lansko zimo. — Na spomlad se je pa priklatil iz West Morelanda okraja dobro poznani Rev. M. Tušek in on je ti bil prve vrste (izkoriščevalec slovenskih delavcev. Zatoraj Slovenci, če se bode hotel vgnjezditi, kjer ste 'Slovenci čuvajte se ga, da. vas ne bode nasmukal kakor je tukajšne farane. Tukaj je prišel preteklo pomlad in prva stvar njegova je bila Slovence spraviti proč od cerkve in to je tudi storil. Razun enega so se vsi poslovili od cerkve, eden je pa rekel kar so me starši naučili to hočem tudi držati, čeprav vidim, da ni prav da “gospud Slovence tako fiksa”. In ta farska gonja je trajala precej dolgo. Slovenskih otrok ni hotel krstiti; kadar je šel kak Slovenec k spovedi, ako mu ni obljubil da ne bode nikdar več v petek pokusil mesa, je rekel, poberi se prasee, odveze nimam za tebe; Slovenke ravno tako, ako mu ni mogla ali hotela obljubiti, da ne bode več v petek mesa kuhala in on je pa začel vpiti vpričo navzočih: Svinja kranjska meso zreš!” Za, pokopovanje mrličev ravno tako ko je bil vprašan ob katerem času da hi bil privolji pokopati tega ali druzega Slovenca je bil odgovor od njega: jaz ga ne bom, če ga hočete tukaj gori na pokopališču leži (Zalokar), on ga naj vam pokoplje če pa niste s tem zadovoljni, ga pa sami poko-plite v gnoj.
Zaradi porok je bil ravno tako nesramen. Uglednega trgovca hči se je morala civilno poročiti zato ker je bila odkritosrčna Slovenka in če je ravno poročil računal je samo trinajst dolarjev. In ravno zato so bili Slovenci primorani civilno poročiti se. Ampak “vsaka sila do vremena” in to je bilo ravno tako pred nekaj tedni je začel črnak skakati po nemških hišah zato ker k Slovencem ni smel in je iskal podpise kdor da bi se bil hotel podpisati da naj še ničvrednež ostane. In čez par dni pa že dobimo novico da černuh mora v najkrajšem času zapustiti župnijo. In res noč ga je vzela in žnjim tudi ves denar, kar ga je bilo mogoče odtrgati včasu, ko je on tukaj ovčice pasel; denar je v svoje žepe stlačil. Od cerkvenih mož se je slišalo povedati, da je bilo nad tri tisoč dohodkov in sedaj, pa ko je nastopil novi duhovnik je pa dobil sedem in pol dolarjev denarja in vsako knjigo ko pogleda pa vidi samo dolg.
'Nemci sedaj silno žalujejo prvič ko so mislili da bodo Slovence spravili proč od cerkve in drugič če se razmere ne izboljšajo bodo morali še za pop red omenjenim izkoriščevalcem dolgove plačevati
K sklepu tega pisanja pozdravim vse bralce in bralke Glas Sv.
Opazovalec.
Gilbert, Minn.
Že mnogo časa je minulo od kar sem bil pisal v Vaš neprecenljiv list Glas Svobode, in pisal bi večkrat, toda nisem preveč izvežban v pisavi, torej veliko časa poteče predno je dopis spisan; to je vse kar me je naučil Kristov namestnik. Toda kaj učil? Krščanski nauk in pa križevpot molit itd., pisava in pa branje je bilo
pod klopjo. Danes se me je pa prijela neka jeza, ko mi je prišla v roke tista Jolietska obuval-na cunja z dne 3. t. m. št. 5, kjer sem zapazil, kako slov. narod tepta v člankih, pisano iz Gilbert, Minn. Kaj je vse pisal ta katoliški teliček, je že od sile. Najprvo hvali, da je lepa zima, mislim za to ker je vse belo, a tisto pa ne piše, da je mrzlo, da kar pokajo bajte od silnega mraza; po tem je tudi pohvala z delom, kar O. K. je že »pričetkom; hiše božje tudi ni pozabil, od vzunaj so jo že obdelali, sedaj se prične vznotraj. — Mislim, da se bode še dolgo delala, ker zmanjkuje groša. Ali škoda, ko ni res že dodelana; to se teliček silno pritožuje; baš uredniku v Jolietu piše, da se še sedaj mašuje v župnišču in zakramenti so tam shranjeni — mogoče pri . . .
Tudi to mu je težko pri srcu, ker piše, da se človek nemore nikdar zadosti bogu potožiti, če ni v božji hiši; — zares pravi teliček, ki mora imeti prokleto kosmato dušo in vest. Po tem piše, da se sedaj mašuje vjutro ob 7. uri, toda v župnišču ni zadostno prostora, kar je tem glumaču čez glavo tako, da je pozabil na nedeljo, ko se mašuje v tuji cerkvi a,li pa ni hotel zapisati, da se plačuje za najemnino ogromno svoto $12,00 in to vsako nedeljo že nekaj mesecev. Čemu ste norci prodali staro cerkev, ki je 'bilji dosti velika, pa še tujem narodu je šla v last!
Fe j! to je žalostno, ko se še dobi tak katoliški tramp, kot si baš ti! —
Dotični članek oziroma dopis, ki ga, spodaj podam, moram reči, da me je pričel boleti trebuh, ko sem ga čital; glasi se takole: “Jaz sem bil v Ghisholmu tri leta, pa sem videl vsako nedeljo polno cerkev, ki je še enkrat tako velika, kot je pri nas. Tu ima fara 5 kemip in mesto, pa ne vidiš ob nedeljah' in zapovedanih praznikih ljudi iz vsake kempe pri sv. miši, kvečjem kakih 15 oseb. To je žalostno; mislijo da je zadostno če gre k sv. maši enkrat ali dvakrat v letu. Kam smo prišli Slovenci! V starem kraju ima marsikteri e-no uro hoda pa gre v cerkev, tukaj pa drugi narodi hodijo, naš veren narod se pa odteguje. To je pa za to, ker ima naš narod slabe časopise in slab časopis je slab tovariš. Nekteri imajo namočen Glas Svobode, pa ga od hiše do hiše nosijo, a zakaj se pa ne bi od hiše do hiše nosil list Ave M. ali pa A. S. ne pa ta kačja zalega?”
V odgovor ti dam 1. da si budalo. Spričetka si pisal, da se mašuje v župnišču in da ni prostora kam pa hočejo iti vsi? 2. imaš zopet neumnost: ker si tako pobožen, ne bi se smel okolo ozirat pa preštevati ljudi, koliko jih je v cerkvi, razumiš li farizej! ? 3. Ako tako toiguješ po stari domovini; idi iz Amerike, bo vsaj enega hinavca manj tu. 4. Ne vem kaj se jeziš nad list G. S., ko ga nosijo od hiše do hiše; naroči si ga rajši, boš kaj razuma dobil. Zakaj ga nosijo, ti jaz povem: Vedi, da tisti ki je najn naročen, je mož poln eneržije in gleda, za procvit in napredek naroda, zato pa gremo odločno od hiše do hiše — do cilja. Čemu pa ti ne greš s tvojima dvema “vzglednima” listoma na popotovanje? (Mislim, da tvoja katoliška eneržija ti je v hlače padla; kaj ne?
Kur veš, da jih je malo, da bi se ozirali na tisto tvojo Ave. M. ali pa Jolietsko cunjo, tedaj tudi veš, da, je malo takšnih teličkov, kot si ti. — 5. Ti naznanim, da a-ko pišeš dopis, se daj tudi podpisati svoje lastno ime ne pa druzega. Jaz sem prepričan, da do-tičnik ni pisal, ker še dokaj pisati ne zna.
Tukaj ti je zrcalo, da si se do bro butnil po gofli, in 6. ti kličem pojdi na pot s tvojimi “dobrimi” listi, daj agitirati; “dobra roba” naj gre med svet! Mislim, da imaš strah pred ljudmi, se sramuješ, ker si katoličan!
Za danes naj zadostuje, h koncu dopisa pa kličem vsem naročnikom G. S.: Živili rodoljubi! in želeč srečno novo leto!! Tebi Gl. Sv. pa lOOOkrat več novih in db-brih naročnikov v letu 1913.
„	Opazovalec.
Ohisholm, Minn.
Tukaj delamo še dokaj dobro in tudi se zasluži tako, da si vseeno še 'lahko privoščimo kakšen kozarec ječmenovca in da se ob priliki razveselimo.
Tudi ne smem pozabiti, da nas je obiskal neki popotovalec iz Jolieta, 111., ki je trdil, da ga veseli nekoliko si ogledati naša železna okrožja, pri tem se je pa izdal za zastopnika A. S. Kakor se je videlo, je bolj zastopal G. S. in Proletarca, kot pa A. S., kajti pri vsaki priliki je imel na jeziku ta dva lista. Poleg tega je pa tudi povedal kako so napredni v Jolietu in kakšne “bogataše” imajo, samo žal ko ni povedal koliko imajo siromakov; no, pa saj je nemogoče, da bi bili siromaki tam, ker bomo itak kmalu prišteti v Joliet, v “sveto mesto”, kjer so vsi že sedaj tako sveti, da ni tam nobenega čitatelja Glas Svobode. (Op. ur. Oho! Kaj Rev Kranjec ni “nobeden”? In pa raz-ven tega čitatelja Gl. Sv. je tudi precej- naših naročnikov tam).
Pripomniti moram še Jolietske-mu modrijanu, da če je že zastopnik katoliškega lista, vendar še ne zna dovelj prodajalnega sistema, katerega se poslužujejo zastopniki druzih listov. In tudi naj mu bode povedano, da nas prav nič ne briga kaj je Konda ali kaj je on bil, toda reči moram, da Kondov list je prvi prižgal luč v Ameriki, katera tako silno sveti, da jo vsi Jolietski “katoličani’1’ s Sojar-jem, patrom Anzeljem in drugovi z vso blagoslovljeno vo do ne pogasnejo, in tudi Vi neumni in breznačajni K. Kolikor bolj gasite, toliko bolj gori in -sveti.
Nas tudi ne briga, kaj je Za krajšek, ali pa njegov brat; reči pa smemo, da je Zakrajšek izvrsten urednik za delavski list; druzega nas prav nič ne skrbi. A-ko je njegov brat župnik tedaj mu ni treba biti socialist, ima drugi “business”. Klepec naj si tudi zapomni, da socialist nemore biti, dokler dovolj ne razumi bedo, katera zatira delavca ter ga napravi še 'bolj nevednega, kot bi znal biti; to je za sveto ve ro in cesarja, geslo rimskih papežev in njih hlapcev — zatiralci ljudstva! Izrek pravi: Vrzi kamen v tistega, ki je čist.”
Opazovalec.
stre, po njih smrti pa izpla,ča dedičem posmrtnino, ter tako skrbi za vdove in sirote in osivele stariše.
Pozdrav vsim Slanim S. S. P. Z. ter vsim čitateljem G. S.
Anton Avb el.
-Springfield, 111.
Prihajam z žalostno vestjo za vse brate in sestre; nemila smrt nam je ugrabila našega vsem priljubljenega sobrata Frank Drga-na, ki je bil zvest član našega, društva št. 36 v Springfieldu. Orne njeni sobrat je bolehal na notraj-ni bolezni že čez leto dni, lansko leto je prebil v bolnici, čez poletje se je pa preživel pri tukajšnjih rojakih, seveda brez vsacega dela. Meseca novembra se je podal v vložno hišo; -kjer pa radi bolezni ni mogel prebivati, vrnil se je čez mesec dni zopet nazaj v našo naselbino, kjer ga je pod streho sprejela tukajšna slovenska obitelj Puš. 'Bil je tu najbolj po strežen ter preživel poslednje dni svojega življenja in dne 25. de-, eoinbra zjutraj ob 7. uri mirno in za vselej zaspal.
Živ dokaz v kako žalostnih razmerah živijo in umirajo proletarci, stvarniki vsega bogastva na svetu.
Tukajšnje društvo št. 36 S. S. P. Z. kojega član je bil rajnki, mu je priredilo veličasten pogreb, kakoršnjega še ni bilo v naši naselbini. Člani kakor tudi drugi rojaki so se vdeiežili v obilnem številu in tukajšna slovenska godba, katere je bil umrli tudi član, mu je pred hišo žalosti zaigrala par žalostinb, nakar smo ga spremili na pokopališče. Ob -gomili se je prečital primeren govor iz pravilnika -S. -S. P. Z., kar je napravilo globok vtis na vse navzoče. Godba je zaigrala -poslednjo žalostinko, pevsko društvo Prešeren” pa zapelo pretresujo-čo nagrobnico. S tem je bila končana pogrebna slavnost.
Rajnki je bil star 39 let, doma v Zagorju ob Savi, kjer zapušča očeta, brata in sestro, katerim izrekamo naše sožalje, a njemu pa bodi lahka -zemlja!
Slovenci, kateri še niste člani kake organizacije, tedaj se pridružite S. S. P. Zvezi. Naša organizacija skrbi po bratsko za obolele in ponesrečene brate in se-
Pony, Mont.
Lažje zavrtam tri luknje po dva čevlja globoke v trdo skalo (sem prospektor), ko-t pa spravim skup en dopis. Vseeno pripra.vil sem se napisati par vrstic.
Čudim se vaši vstrajnosti gospod urednik; koliko krasne, zanimive in čez vse koristne dušne -hrane prinašate svojim naročnikom, in vse to za dva dolarja na leto. Patentirani hinavci so vam -pa tudi morabiti hvaležni za mazilo, katerega prinašate zanje brezplačno in sicer je to mazilo izvrstno in ga niti Trinerjev Lini-ment ne prekaša, ki je prav dobro mazilo proti raznim bolečinam in trganjem.
Papež je Kristus sam. To velja tudi za sedanjega rimskega jetnika, ki je zakopan v zlatu in i-ma taka velikanska posestva, da ima na svojem vrtu velik zverinjak. Seve jaz tega zverinjaka ni sem videl in ne vem če so tiste zveri pravi levi, levinje, sloni, žirafe, krokodili ali pa samo tako nazivljajo razne kardinale, kanonike in druge celiba.tarje in ce-li-batarce. Naj reče kdorče kar hoče Jože -Sarto je po milosti božji postal rimski včlovečeni bog.
Ob tistem času, ko je bil Jože Sarto izvoljen za rimskega papeža je -pisal Slovenski Narod v Ljubljani o neki resnični do-god-bici, ki je prav značilna za sedaj-nega papeža.
Bilo je leta 1859, v času vojne med Francijo, Italijo in Avstrijo. Jože -Sarto je bil župnik v Tre-vicso, ki je spadala pod Avstrijo, v svojih cerkvenih 'govorih je vedno hujskal svoje verne proti Avstriji, svojega brata, ki je bil avstrijski orožnik, je pa pregovoril, da je dezertiral v Italijo.
Če bi pa takrat dobilo avstrijsko vojno sodišče župnika Jožeta Sarto v svoje kremlje, bi prav gotovo nikoli postal ‘nezmotljiv’, ampak dobil bi plačo za svoje izdajalsko delo najbrž na vislicah.
Razume se, da naši gospodje v črnih suknjah bodo stvar takoj znali zaviti in bodo svojim ovčicam rekli, da tako je hotela 'božja Previdnost.
Razume se, da v očeh pametnih ljudi, sosebno tistih, ki so takrat za Avstrijo trpeli in se vojskovali, ostane ta Kristusov namestnik ali Kristus sam navaden izdajalec domovine.
Če bi Krist v resnici eksistiral ali če bi mu bilo res kaj mar za rimsko kat. vero in cerkev, katero so tako popačili, da ne vsebuje niti jedra tega kar je Krist u-čil, potem bi se Krist sramoval takega namestnika, ga sunil s prestola in ga pognal med vrage — v kak jezuvitski klošter.
Po njih delih jih bodete spoznali ! Živeli svobodaši, ne bojte se črnuharjev, ki Vam namesto dokazov, mečejo podle psovke, ker itak druzega ne vedo. To se učijo štiri leta v lemenatu. J. Tokin.
It doesn’t pay to neglect
your. Health ¿üiiüla,
če pridete domov bolni, 6e imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr.. Richterjev
PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER Ô CO.. 215 Pearl St.. New York. N.Y.
<0	Dr. Richterjeve Congo Pilulo olajâajo. (25e. all 50e.)
Najstarojša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So, Cenite Ave,, Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči aa pristnost In skusni izdelek naročenih potrebščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik.
J. F. HALLER
aosTiust.a.
prvo vrst«.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 1006.
2103 Bloc Island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino ta »rebrnim*? Vae to najdete v našem ceniku, k te rega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terberec & Co.
P. O. BOX 25, DENVER, COL.
TheKoniadSchieierCe.
Shebojgan Wia.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK
PATENTI
Dobra Uaijska Gostilna,^!?
zek. : Pod vodstvom Jos. S. Stastny
2805 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za druitvana ln nnljike se)«, ln druga dvorana za konoert», žonitva ln zabav«.
Položaj dela.
Vsako delo, bodisi fizično ali duševno je odvisno v prvi vrsti od popolnega zdravja, ker stalno delo postane nemogoče^ kedar nam semintam naša moč odpoveduje. Najpoglavitejša zahteva je, da o-hranimo naš prebavni aparat v dobrem stanu. Dokler smo v stanu sprejeti in prebaviti dovolj brane, ne bo slabšala naša proiz-valjalna moč. Ko hitro zapazimo kako spremembo, bi morali takoj rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo deluje hitro in gotovo. Isto bo izti-ralo vso nesnago iz našega telesa in pripravilo prebavne organe za novo hrano. Isto bo ojačilo te organe in napravilo njihovo delovanje točno in regularno. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Trinerjev Liniment hitro prežene bolečine iz mišic in členov.
(Advertisement)
1	o				L r\
1	!	Delavci, širite	svoje	-u i
l		glasilo “Glas	Svo-	I
1 1 (V	1 O-	bode”!		I n
				-U
O !
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
ser. 19. Place.
Vam je na razpolago pokazati stojo najbolšo zaloge
jesenske ii zisKb
Phone: Canal 80.
H0ER1ER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemaniči,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Proatgorak Ln mrzel prigrizek Tzak dan.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bobemio”
kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia piro. Vse vedno na čepul
Izvrstna kuhinje. Fiaa vina la smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av.in zap. 18. ol.
eSRL STROVER
(Sob* št.v 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICA60, ILL
Tbl, ISM MAIN
GOSTILNA
kjer je največ žabam» is aajvwl
v Žitka ca par eentov a biljardne mizo na razpolago. Vm be ea Ml t gostilni
John Košiček
1807 8. Centre Ave. Ohleage, H
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Salo©ll,,
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
Im trgovec z vinom, cigarami, mrSUas pivom itd. — Se priporoča Slovencem I
trgovina s novodobnim obuvalme
V• t&noTljen« l.U HM
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kaapar jev« Bank.
Tel. Canil 1386
Dvora» za vat gritoiw*j.
VOIHKOV BUFFET
18 25 So. Loomis St.
rogal 18. Pince. CHICAG
Social (M Saloon
-Edina slovensk * tvdka v mestu -
J, Klancbnek in J. Pungert
312 Garrison Ave.
lastnika in prodajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARKANSA8.
Tel Canal 3764
RUDOLF SMRCE
Edina slovenska knjig veznica v Chicagi
1412 WEST 18th STREI
Se priporoča rojakcm.
**“ Nalnižje cene.
ČE NE PREJMETE
prihodnje številke Glas Svobode in če dolgujete na naročnini, je tc znamenje, da smo Vam list ustavili. Ponovite naročnino še ta teden.
Glavni urad : 82 Cortlandt St, NEW YORK, N. Y.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave, CLEVELAND, O.
Prodaja
Pošilja
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi
ÖLAß SVOBODE
RAZNO IN DRUGO
KRANJSKO.
Nesreča ali umor? V Hlevišah, glavarstvo Logatec, so našli kakih 100 korakov od pota moško truplo, ki je moralo že nad pol leta ležati zunaj. Glava, noge čevlji, vse je ležalo raztreseno drugo od drugega. Listin mrtvec ni imel pri sehi, zato se identiteta ne da dognati. Obleka je boljše vrste, truplo že skoro docela razpadlo ter poškodovano po zvereh. 'Nekateri spravljajo dogodek v zvezo z gradnjo nove ceste Rovte-Žiri. V obližju ni slišati, da bi koga pogrešali.
Ustrelil se je v Podragi pri Postojni 38 let stari čevljarski mojster Jožef Benčina z Reke. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih o-trok.
Zločinska mati. V Kranju je dne 9. m. m. samska dekla Marija Žičkar, doma iz Rajlienburga, ki je služila pri trgovcu Kranjcu, umorila svoje novorojeno dete, katero je utopila v škafu vode in spravila pod streho. Čez šest dni so dobili mrlička ondi zmrznjenega. Gospodar je hudobno mater o-vadil na sodišču, kjer je priznala zločin. Pri raztelešen ju iso našli v želodcu otroka kos-ledu. Hudodel-ka je zaprta.
Nesreča na železnici. Dne 17. m.
m. zvečer jie šel preko železniške prog na Lazah 45 let stari delavec Janez Makovec. V tem trenotku je privozil na postajo brzovlak. 'Stroj brzovlaka je Makovca zgrabil ter ga vrgel z vso silo na tla. Makovec je poškodovan na levi roki, nogi in na glavi.
Zemlja se je podsula v rudniku v Zagorju ob Savi na delavca Lo vrenca Borštnerja. Borštner ima zlomljen križ ter bo skoro gotovo umrl.
Samomor. Ko je dne 20. m. m. popoldne okoli pol 4. prišla Antonija Kiklj, žena vpokojenega železniškega uslužbenca, rojenega 1861 v Ljubljani in semkaj pristojnega, domov na Krakovski nasip št. 10, je opazila v omari za o bleko svojega, moža sloneti, ki je imel za vratom zadrgnjeno vrvi co. Takoj je poklicala zraven stanujočo stranko, da sta mu vrvico prerezali ter ga položili na posteljo. Ker je bil Kikelj še nekoliko gorak, sta ga začeli z blago slovljeno vodo obujati k življenju, a je bilo že prepozno. Na lice me sta došla policijska komisija je zamogla konstatirati le smrt in je odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k ¡Sv. Krištofu. Na nesrečneža so zadnje čase vplivale neke razmere tako, da je postal od dne do dne otožnejši in se je bil vsled tega menda preveč spustil v pijačo tako, da se povsem upravičeno sodi, da je ta čin storil v duševni abnormalnosti.
ja Gaglova v beljaški okolici 181etuega hlapca Luka Kronika. Ljubezni nista mogla skriti, zvedeli so ,za njuno razmerje sosedje, zvedeli so končno tudi stariši. (Nastal je doma strašen polom in mlada zaljubljenka- je moralo od doma. Zatekla se je k svoji teti Josipini Legatovi tudi iz Beljaške okolice. Toda s tem ni prenehala ljubezen in končno je prišlo dekle do sklepa, da pobegne is svojim ljubimcem v (Ameriko. Denar? Teta njena je imela hranilno knjižico. In šla je Marija Gaglova v tetino spalnico in ukradla knjižico. Pod pretvezo, d'a se vrne domov, se je odpeljala v 'Beljak. Tam se je sestala s Kronikom. Knjižica se je glasila na ime Josip Mayer in je bila vredna 4000 K, obresti so narasle že nad 600 K. Dvignila sta 3000 K in obresti in se napotila v Ameriko. Dobro sta se imela in srečno sta potovala. Toda v Ameriki jih je čakala nesreča. Niso jih pustili izkrcati, vrniti sta še morala nazaj, obenem pa jih je izsledila policija. Pripeljali so jih domov. Pri njih so dobili še nekaj čez 2 marki denarja, knjižico z vlogo 1000 K pa sta vrgla iz jeze v morje. — Obsojena sta bila 'Luka Kronik na 2 leti in njegova mitjenka na 18 mesecev težke ječe. —
PRIMORSKO.
Žrtev dela. Pri razkladanju pn-
KOROŠKO.
Roparski napad v Beljaku. Be-
ljaška policija je našla dne 18. m. m. zjutraj pri cerkvi sv. Križa neznanega moža nezavestnega na cesti. Mož je bil težko ranjen in šele zvečer se je nekoliko zavedel. Še na pol zmeden je pripovedoval, da je doma na Kranjskem, kjer je prodal svoje posestvo za okoli 5000 K in se namenil v Ameriko. V Beljaku je ostal par dni. Napadel ga je nekdo pri cerkvi in ga pobil ter mu odnesel 4800 K denarja. Policija je uvedla preiskavo, ki je dognala sledeče. (Napadeni je Pran Petrič iz Kranjske in je res tisti dan dvignil v posojilnici 5000 K. Seznanil se je slučajno z bivšem hotelskim slugo Jakobom Potočnikom, s katerim sta popivala po gostilnah. Potočnik je seveda videl da ima Petrič denar in na poti ga je napadel. Potočnik je nameraval bržkone vreči Petriča v Dravo toda to se mu vsled telesne premoči Petričeve ni posrečilo. Pač pa mu je odnesel denar in pobegnil. Aretirali so ga v okoliški gostilni, kjer je popival in se bahal iz velikimi svotami denarja. Pred aretacijo je hotel pobegniti, toda to se mu ni posrečilo.
Zagoneten napad. V Celovcu so našli v nekem parku poleg dežel-nobrambne vojašnice delavca Fr. Franketa nezavestnega. Franke i-ma več težkih poškodb na glavi. Ko se je malo zavedel je govoril v odlomljenih stavkih, da ga je napadel mlad fant vsled' ljubosumnosti.
Ljubezen in Amerika. Zaljubilo se je šestnajstletno dekletce Mari-
robroda v novi luki v Trstu je ponesrečil 53 letni Ivan Ternič iz Rojana. Težki tovor se je vsul nanj in ga stisnil, da je revež kmalu na to izdihnil.
Vojak na straži ustrelil kmeta. Na železniški progi Gorica 'Sv. Lu" cija je ustrelil vojak, ki je stražil železniško progo kmeta, ker ta ni obstal na vojakov klic.
Razširjenje ladjedelnice v Sv. Roku. Upravni svet ladjedelnice v ¡Sv. Roku v Miljah je sklenil razširiti podjetje in nakupiti v to svrho zemljišča za 18,000 kvadratnih metrov.
Mlad zločinček. Dne 17. m. m.
popoldne okolu pol 4. je desetleten pobalin ranil z nožem desetletnega vajenca Julija ¡Simonoto, ki je na nauku v neki mlekarni. Pred dvemi dnevi je peljal svoj vožiček po ulici Čampo S. Giaco-mo. Mlad pobalin ga je najprej obmetaval s kamenjem in mu potem nagajal pred vozom, da ni mogel naprej. Ko se je vsled tega razjezil, jie privoščil mlademu zaušnico. Pobalin se je maščeval in ranil Julija v spodnji del trebuha in sicer zelo težko. Julija so peljali takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali in upajo, da mu o-hranijo življenje. Nesrečnež je živel s petnajstletno sestro Artemi-zijo. Mati jima je umrla pred leti, ko se je vsa družina vrnila iz A-merike v Trst. Oče se je pa pred meseci zopet povrnil v Ameriko in pustil Julija in Artemizo usodi. — Zgodbe vsakdanjega življenja revnega ljudstva.
Ranjen kmet. Dne 18. m. m. zjutraj je bil sprejet v tržaško bolnišnico kmetovalec Josip Križman iz Saleža, katerega je kmetovalec Josip Grilanc tudi iz Saleža ustrelil trikrat z revolverjem. — Stanje Križmanovo je nevarno.
Smrtna nezgoda vojaka na straži. Vojaka, ki je stal na straži na železniškem mostu blizo Prvačine je zadel brzovlak in ga popolnoma razmesaril.
Nesreča ali zločin? Krojaški mojster Balcar v Trstu je našel v sobi, v kateri je stanovala že več mesecev 401etna Virginija Dane-luti, to žensko mrtvo poleg postelje v mlaki že strjene krvi. Zadevo je ovadil policiji, ki je uvedla strogo preiskavo, kajti mogoče' je, da je bila Danelutijeva, kljub temu, da je opravičen sum, da se je pijanosti ponesrečila, zavratno umorjena.
Poštna tatvina na parniku. Na
Lloydovem parniku “Grof Wurm" brand” je izginila med vožnjo ob Dalmaciji poštna vreča, v kateri je bilo 10,000 K. Vse preiskave moštva, potnikov in narnika so bile brezuspešne in nimajo o tatu dosedaj še nobenega sledu.
ŠTAJERSKO.
Poskušen samomor. V Ptuju se je 15. dem. poskusil ustreliti narednik tukajšnjega pijonirskega bataljona L. Sachmann. Ranil si je s strelivom pljuča, vendar bo pa najbrž še ostal pri življenju. Življenje si je hotel vzeti zaradi nesrečne ljubezni.
Požigalec. V Ptuju so zaprli kočarja Alojza Kralja iz Krčevine,
ki je osumljen, da si je sam zažgal hišo.
Poizkušen samomor vojaka. V
noči od 13. na 14. m. m. se jie poizkusil na straži pri skladišnici v artiljerijski vojašnici s službeno puško usmrtiti topničar Janez Schleussner, rojen na Dunaju. — Krogla mu je predrla spodnjo čeljust in kost. Poškodba je huda, pa ne smrtno nevarna.
Napad na smodnišnico. V Kals-dorfu na Štajerskem jie> dhe 26. m. m. zvečer proti 8. uri ustrelil z revolverjem neki neznanec na vojaško stražo pri smodnišnici. Vojak Vaclav Babič je bil hudo ranjen. Izsledovanje storilca je bilo dosedaj brezuspešno. Kdor storilca zasledi, dobi 500 K nagrade.
Nesreča na železniški progi. Iz Dornberga poročajo:	Tu se je
zgodila na železniškem mostu velika nesreča. Proga je zastražena po vojakih in tako tudi most ki pa je tako ozek, da je prostora komaj za vlalk, Most je stražil vojak, ki pa se ni pravočasno umaknil pred vlakom z mesta. Vlak ga je prijel in povozil.
Konj ga je ubil. V Trbovljah je konj hlapca Antona Barliča tako močno udaril v obraz, da je Bar-lič vsled poškodb umrl.
Mrtvo so našli v Spodnjem Jakobskem dolu pri Št. Jakobu v Slovenskih goricah v njeni koči 681etno viničarko Jožefo Štiftar. Kako je storila smrt, se ne ve.
Trileten otrok zažgal. V Št. Petru na Medvedovem selu so te dni zgorela vsa poslopja posestnika Gregorja Škorca. Zažgal je triletni otrok, ki se je igral z vžigalicami.
RAZNO.
Ogrski krvnik v parlamentu. —
Pred kratkim se je prikazal v parlamentu v Budimpešti krvnik Miha Bali v fraku in cilindru. Seveda je vzbudil pozornost in par poslancev je bilo hitro okoli njega; stiskali so mu roke. Ali ni zahteval Tisza, da bi menda Bali kakega poslanca iz opozicije obesel, marveč Bali je le iskal poslanca Stankovanskega v svrho nekega priporočila.
O treznosti Jugoslovanov piše v Dnevu’’ zdravnik dr. M. 'Rus, ki je bil na Bolgarskem, takole: Nekaj posebnega je pri Bolgarih treznost. Sploh pri .Srbih in Bolgarih ni pijančevanja. V Bel-gradu se je zgodil slučaj, da se je neki vojak opil. Ko so ga gnali vojalki po ulici v vojašnico, so ljudje pljuvali pred njim in se zgražali nad tem, da sc srbski vo jak spozabi. Treznost je ena najlepših lastnosti ¡Srbov in Bolgarov in lahko rečemo, da je treznost mnogo pripomogla njihovim velikim uspehom. V celi bolnici nismo imeli niti kapljice vina, ali kake druge opojne pijače, bila bi pa tudi popolnoma odveč, ker bi bil bolgarski vojak užival alkohol kvečjemu za kazen.”
Gledališče zgorelo. Y 'Nantesu na Francoskem je zgorelo do tal gledališče, To je bilo najveeje provincialno gledališče na Francoskem. Človeških žrtev k sreči ni. Škode je okoli tri četrti milijona frankov.
Revolver, s katerim je bil ustreljen Canalejas, so na slovesen način popolnoma uničili. Stara španska tradicija zaukazuje, razpršiti tudi zadnje ostanke orožja, s katerim je bil usmrčen vladar ali visok državnik. In tako so tudi revolver, s katerim je bil ustreljen Canalejas, razdrobili in uničili.
Na Tarabošu poveljujejo nemški častniki. Tudi srbski vojaki so pravili, da so v turških večjih trdhjavah poveljevali nemški častniki, vsled česar je pri Shbih, ki smatrajo avstrijsko politiko za nemško, nasprotstvo do Avstrije z njihovega stališča razumljivo.
V vsakem Nemcu vidijo prijatelja zakletega turškega sovražnika in svojega neprijatelja. Y tem jih u-trjuje še bolj nemško časopisje, ki >se je Srbom kazalo sovražno, je njihove velike zmage zmanjševalo in o srbski armadi poročalo sploh le slabe reči.
Srbski vojak zaboden z bajonetom. ‘Ungarische Correspondenz’ poroča, da je neki vojak 6. infan-terijskega polka, Grb, nagovarjal sovojalke, naj Zbežijo ž njim vred v ¡Šibijo, kjer jih hitro sprejmejo v armado kot podčastnike, ki bodo imeli dobro plačo. Neki vojak se jie pri takem nagovarjanju razgrel, vzel bajonet in zabodel Grba. Ta vojak je baje hitro avanziral za korporala in še premijo mu je dal general Tresztianskv.
| Hranitev ljudstva
V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na t*™ da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrat hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete in smete zavžiti. Če je vaš apetit slab in prebava počasna rabite
Trinerjcvo ameriško zdrarilno grenko vino.
To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za:
¡JOSEPH TEIÎJEE'a

OF
Er vM
REGISTERED
ZAPRTJE,
BOLEČINE IN GRIZAVICO,
NEPREBAVNOST,
GLAVOBOL,
BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST,
ZGUBO TEKA,
SLAB POČUTEK PO OBEDU.
Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem!
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
ZASTONJ
MOŽEM
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
F-roto Knjižica je -Čredna £10.00 -CsaKema bolnemu čto-veKju.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi- Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu na vranci, ledvicah in v mehurju’ Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite urerjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brez olačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM.
Dr. JOS, LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 FifthAve., Chicag; 111.
Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, t< tako pošlite.
Ime. ...........................................
Pošta..................................Država. •.
ter vas prosim, da ra

GLAS svobode
NEKAJ ČRTIC O IZSELJEVANJU.
Dr. Slane.
Lepo razpravo o izselitvi avstrijskih Slo Vanov v Ameriko je spisala leta 3 9'10. Emily Greene Baleh, profesorica politične ekonomije na Wellesley 'College v Wellesleyii, Mass. : Slovansko priseljevanje v z j edin j ene ameriške države, katero je na nemški jezik preložil dr. Stefan pl. Philipovieh (Drmaj Franz Denticke :	Slavi-
sehe Einwanderung in der vereinigten Staatem.) Ta žena je tudi prepotovala slovenske, hrvaške, češke in gališke dežele, Dalmacijo, da spozna živi jenske razmere teh Slovanov v stari domovini.
Ker bo čitatelje, ki še niso 'bili v Ameriki, gotovo zanimalo, kako popisuje Amerikanka življenje naših ljudi v Ameriki, podam nekaj vsebine navedene knjige.
'Prelagatelj knjige piše v uvodu :
Avstrijski slovanski izseljenci dajo 70% vseh slovanskih izseljencev. Y desetletju 1880—90 do 1898—00 je Angleška na leto dajala 160,357 izseljencev v Ameriko, Italija 127,205, (Nemčija 122,-733, Avstrija 107,668. Y desetletju 1890—1900 do 1008—09 pa pa dajo številke izseljencev iz An gležke na letnih 58,737 — iz ‘Nemčije na okolo 20,000—25,000, Avstrija pa je pomnožila število na letnih 137,464 izseljencev, ki so po večjem Slovani, in potem pride Italija z letnimi 125,973 izseljenci. Torej je dala. Avstrija v tem desetletju četrt vseh izseljencev v Ameriko. Nemčija je imela še leta 1881. 220,000 izseljencev, potem 100,000, zdaj jih daje le 20—25,000. Leta 1007. se je cenil od izseljencev domov v Avstrijo poslani denar na 303 miljone K. Najboljše skrbijo Italijani za izseljence. 'Oni imajo državne zavo de, ki dajejo izseljencem v vsem potrebni poduk in jim dajejo po trebno varstvo na potovanju ter skrbijo v Ameriki za njih boljše izhajanje. Pri nas v Avstriji ima mo dva načrta postav v prilog izseljencem, ali oba še čakata in sicer že dolgo na rešitev. Greene Baleh razločuje izseljenje avstrijskih Slovanov po času. Izseljenje do leta 1850, — od leta 1850 — 1880. in izseljenje od leta 1880 naprej. — Že v letu 1658. se nahajajo Čehi v Ameriki. Na nekem kupnem pismu iz leta 1679. se je našel križ nekega Alberta ¡Sobo-rowski-ja v New Jersey-u. Do leta 1850. prihajajo le posamezni; — največ so to nezadovoljneži, ki niso bili zadovoljni s fevdalizmom stare domovine, ali pa tudi taki, ki so hoteli kaj novega življenja dobiti. Na pismu, v katerem so se izjavile severne države neodvisne od Angleške, je podpisan tudi Čeh William Paca. Dosti je najti pripadnikov Husa — “moravskih bratov”, “čeških bratov”. To so reformiranci, katere je katolicizem izgnal iz stare domovine. O reformiraneih sploh pišejo ameriški zgodovinarji, da gre njim pripisati zdajšno velikost ameriškega gospodarstva. Ti so bili naj-pridnejši in najumnejši delavci; Franeozki Hugenoti so bili kot izseljenci najomikanejši podjetniki. Največ je prišlo političnih nezadovoljnežev iz Poljske, Kosciusko in Pulaski sta bila v Ameriki. Poljaki so se radi udeleževali ameriških bojev za osvobojenje od Angleške. Avstrijski absolutizem je v 18. stoletju gnal dosti Poljakov in Čehov v Ameriko. V 19. stoletju pa je vleklo kalifomsko zlato. Dalmatince privabi to zlato v večjih množicah v 19. stoletju v Arne' riko. Dalmatince je pa že prej dobiti kot mornarje in ribiče v A-meriki. Y letih 1871—1880. je bilo 12,970 'Poljakov, 38,838 Rusov ; iz Madjarske 10,444, iz Cislajtanije pa že 68,923 — slovanskih izseljencev v Ameriki. Prijatelj neke češke familije v Ameriki je* poselil isto, ko je prišel tje. Našel jo je slabo spravljeno. Rekel je gospodarju, da so v stari domovini prešiči boljše nastanjeni, kakor on; odgovoril mu je, da rajše tukaj v slabi bajti živi; kakor v palači pod avstr, vladami.”
Slovani se v Ameriki radi med sabo družijo. Prirojeno jim je to nagnenje, druži jih pa tudi potreba, ker so tuji na novi zemlji. Ko so se izseljenci še vozili v Ameriko na barkah z jadri, so si na barki sami kuhali. Trpeli so dosti gladu, ker je potovanje trajalo dolgo in se ni vzelo dosti živeža
s seboj. Včasih jih je le polovica prišla živih v Ameriko. Privlačna sila za izseljevanje je bila vedno tudi ta, da pišejo izseljenci domu v stare kraje ter vabijo druge k izselitvi. V prvih letih izseljevanja iz Avstrije so dajali Čehi največje število. Naselili so se po večjem v državi Wisconsin. Najboljše se živi v državi Wisconsin. V njej je dosti avstrijskih Slovanov in tudi dosti naših slovenskih rojakov. Tam je prijazno obnebje, dober kmetijski svet za manjše cene, svobodno šolstvo in vseučilišče. Tam obstoja najlepše edna-kost pred zakoni, svoboda verstev, nič zapora zaradi dolgov, omejena rubežem, pasivna volilna pravica. V Wiseonsinu se priseljenca ne smatra zaj tujca. Ali sčasoma je bilo dobiti Čehe v vseh ameriških državah. Čehi imajo dosti svojega časopisja. Čehi so jako svobodoljubni tudi v Ameriki. S seboj ne prinesejo dosti, ali pridobivajo pa dosti, ker so pridni varčni. Pernice spremljajo Čehe tudi na teh potovanjih. Prvi slovanski naseljenci so storili kot kmetje veliko dela pri krčenju host ali prerij. Zgolj v pustinjah so začeli kmetovati. Ysa gospodarska poslopja, hiše in pohištvo so si sami pripravljali. Čehinje so posebno pridne in varčne. Zdaj se Čehi tudi nahajajo v zahodu, v Nebraski, Dakoti in Oklahoma. V New Yor-ku je naraslo v zdajšnjem desetletju število Čehov od 1487 na 8093 oseb. Čehi so se naseljevali po vsej Ameriki. Čehi so tudi fa brični delavci, v mestih krojači, čevljarji in ker so marljivi, so dostikrat žrtve izkoriščanja v manufakturah. Bojev za osvobojenje, a li proti državam, ki so še hotele vzdrževati sužnjost, so se udeleže vali Čehi, Poljaki in .Slovenci, V Lineoln-družbi strelcev so bili 1. 1860. tudi 'Slovenci.
Poljaki se naseljujejo kakor Čehi in v istih krajih. Poljaki so pa dobri katoliki tudi v 'Ameriki. Kjer jih je količkaj, zidajo si svojo cerkev. V Poliniji je zidalo 360 družin cerkev, ki je stala 70,000 dolarjev. Poleg cerkve je župna šola, hiša za sirote.
O Slovencih piše omenjena pro fesorica, da so Slovenci že stari izseljenci v Ameriko. Bilo je že gotovo v prejšnjih stoletjih ved no nekaj Slovencev v Ameriki, zdaj se jih šteje 100,000. Yeliko je Slovencev v Ameriki, ki so se tam stalno naselili. Y 'Chicagi in Iowi jih je dobiti že pred letom 1850. V 'Calnmetu, Michiganu so Slovenci. Leta 1866. so ustanovili Slovenci največjo kmetsko kolonijo v Brochway-u, Minnesoti. V Oma-hi so tudi. Okolo leta 1873. so se Slovenci v večjem številu v Jolie-tu naselili. Pisateljica omenja simpatično škofa Barago. Ona ve, da je bil rojen na veleposestvu v Mali vasi pri Trebnjem na Dolenjskem. Študiral je pravo, učil se je več jezikov, stopil je potem v duhovski stan. Bil je misijonar v Ameriki med Indijanci v severno-zapadnih krajih Amerike. Leta 1829. je bil že delaven kot misijonar. 22 let je živel kot župnik, leta 1853. postal je škof, kar Baragi ni bilo po godu, ker je moral kot škof mirnejše živeti; njegov element pa je bilo najtrše delo. Deloval je v Michiganu, v Wisconsi-nu, v Minnesoti in Ontari-u. Na smučicah je mož 24 ur strpel pri slabi hrani in v najhujši zimi. U-mrl je Baraga leta 1868. v starosti 70 let. Spisal je Baraga več jezikoslovnih spisov in gramatiko in besednjak indijanščine; najboljše knjige so te še danes glede tega jezika.
Dalje prihodnjič.
DOPISI.
Gebo, Wyo.
Po dolgem molčanju, kakor v grobu pravičnega, se danes zopet oglasim. Zaradi dela ne bom pisal, ker še sami samo polovico časa delamo. Tukaj smo samo tri Slovenci. Imam pa nekaj bolj važnega in interesantnega za poročati. Javim vam, da sem ob praznikih obiskal hribovito Montano, seveda ne gore, ki so pokrite s snegom, ampak rodovitne in bogate doline in kraje, kjer se topi tista žlahtna tvarina, iz katere delajo vsemogočni dolar. East Helena je precejšna slovenska naselbina, kjer sem se vstavil, toda samo nekaj časa., tako da nisem mogel obiskati vsih rojakov, dasi bi jih rad, in to pa zato, ker ravno ob poslovu starega leta in pozdravu novega je bilo malo prepozno,
ker kot svobodomislec nisem hotel nobenega buditi iz sladkih sanj pod krilom in predpasnikom matere rimokatoliške cerkye pred vhodom v gnjezdo v starem jablanu, ki se kumerno krivi liki starim vrbam ob žuburečem potoku. To gnezdo pa ni slavčkovo, ker je preveliko; v takem gnezdu čepi le kaka šoja ali krokar, v katero semintam položi svoja jajca prebrisana kukavica. Tisto gnezdo je rimokat. cerkev, kjer je absolutni glavar črni gavran, kateremu uboga para nosi svoj težko prisluženi denar, v tistem gnezdu semintam najdemo tudi ku kovičje jajce, katerega mora verno ljudstvo valiti in hraniti na svoje stroške in na račun svoje mladine, katerim morajo prikraj-ševati hrano, ker kukavica, požrešen ¡tič preveč zahteva. Toda, to še ne bi bilo tako hudo, če bi se kukovica zadovoljila s hrano in s tem kar ji marljivi starci prinašajo, ona hoče biti samovladar v tujem gnezdu in zato izpodriva ostaile in jih na vse zadnje umori ali pa vrže iz gnjezda. Katoliški far ni zadovoljen s tem, da ga verni dobro rede in polnijo žepe, on hoče vladati in zato pobija vse kar je napredno svobodomiselno.
Krokarji in kukovice se jeze, da je v East Helena preveč naprednosti in svobodomiselnosti med mlajšim svetom in zato jo bo treba iztrebiti in ven pometati. — Jaz bi rad videl tisti dan, ko bodete začeli trebiti- Rečem Vam, da Yam bo slaba pela, ker tu je že preveč napredne mladine in tako moram izjaviti s ponosom, da Vaša dopisovalka gospiea Mary Strainer je naročena na Glas Svobode, Proletarca in poleg tega še nekaj angleških svobodomiselnih in delavskih listov. Pri naprednih ljudeh nisem nikjer videl tistih nazadnjaških cunj, ki prestampu-jejo iz sanjskih bukvić, iz Tisoč in ene noči, prinašajo pridige, katere pišejo najveeji lopovi in skrunitelji morale itd. Znano nam je iz pod katerega grma pridejo krokarski napadi, znano nam je pod katero vejo visi strohnelo gnezdo, znano nam je, kje čepi sova, ki preži na nočno temo. — Rojaki pograbite kamen in vrzite v grm, prepodite kremplježa, prepodite kukovico in sovo, oklenite se (napredka in svobodomiselnosti ter socijalizma. Slovenci tu v A-meriki imamo dva lista in na ta dva lista bi moral biti vsak zaveden rojak-delavec naročen. Glas Svobode in Proletarec sta edina delavska lista in te bi moral vsak zaveden delavec podpirati in citati. Tisti, ki čita ta dva lista hitro spozna koliko let je kukovica polagala svoja jajca v naša gnezda, koliko let so naši predniki garali za to črno roparsko druhal, postali bo zaveden, pridružil se delavskim organizacijam, vedel bo komu naj odda, svoj glas ob času volitev. In tako bomo napredovali na organizacijskem, industri-jelnem in duševnem polju. Storili bomo nekaj za človeštvo, odpravili bomo zajede, in “mir ljudem na zemlji” bo zavladal proti volji tistih, ki ga sedaj oznanjajo, v resnici pa, so le ovira miru in sprave. Vemo ljudstvo, katerega mamijo z “mirom”, nima miru. Ubogi, priletni stariši, ki nemirno čakajo svoje otroke, da se vrnejo iz zaduhlih, nevarnih rovov, grobov, da prinesejo par centov, krvavo zasluženih centov, ubogi o-troci, ki morajo v prezgodni mladosti žrtvovati svoje nerazvite moči, kri in 'življenje, nimajo “miru”, črna golazen pomaga kapitalizmu izkoriščati to ubogo rajo pod pretvezo “mir ljudem na zemlji”. In ti mati — rimsko katoliška cerkev — prodajaš svoje verne in njihove otroke v sužnost kapitalu, namesto da bi jih osvobodila in rešila spon suženstva, namesto da bi rekla po vzgledu svojega ustanovitelja, pustite male k meni, jih pa prodajaš v sužnost, jih učiš pokorščine, jih odganjaš od sebe. In ker mlajši svet uvideva, da ti nisi zaščitnica u-bogih, zatiranih, lačnih, ampak si izdajica, ki za srebrnik stori vse, ti obrača hrbet. Zato pa nas nič mar, če nam da dober svet mladenič ali priletni starček. Ysak dober svet upoštevajmo, ne glede od kod isti pride.
Zato zagrabimo metle, ki jih nam ponujata Glas Svobode in Proletarec in pometimo nesnago
izdajalsko, storimo po vzgledu Krista, ki je nesramne čifute nagnal z bičem iz božjega hrama. 0-čistimo vero, očistimo hram, naša srca in bodimo pošteni s sami seboj in druigimi. In ko bo to storjeno, tedaj bo zavladal mir ljudem na zemlji. Naši starčki ne bodo trpeli pomanjkanje, naši otroci ne bodo žrtvovali zadnjo kapli-co krvi na oltarju Moloha, naše ■žene svobodno dihale in postale proste predsodkov, katere jim na-tvezuje dvomljiv spovednik. Mi, ki smo v stanu delati pa bomo šli z veseljem na delo in storili svojo dolžnost. J.L.P. &J.A.B., organizatorja.
Sublet, Wyo.
Y št. 45 je bila povedana resnica v obraz nekemu grobarju iz hribovitega mesteca Sublet. Resnica nekaternikom prav nič ne u-gaja, ker bode oči; kedar mačko za rep ščipmeš, mijavka in praska. Tisti, kateremu je bila resnica povedana se huduje in kremži, da ga je veselje gledati, kako se zvija. Z vso antipatrovo jezo se je vrgel nad čitalničarje, kateri se mu pa le hudomušno smeje. Tem potom izražam svojo zahvalo vsim tistim vestnim rojakom čitalni-čarjem, kateri se ne bojijo z resnico na dan.
Tisti dopis, je res poučil nekaj napihnjencev, da se bodo drugič ravnali proti svojim bratom delavcem dostojnejše in pravilnejše, kot se spodobi. Dopis iz Subleta i-ma dvojen pomen. Prvič čir. Shotiinispector ,se bo 'gotovo poboljšal, drugič Glas Svobode dobi sigurno, ako še ni nekaj novih naročnikov, ker se zares vsakemu dopade, da se list ni vstrašil obelodaniti, kar bi že zdavnaj moralo biti in so drugi listi zavrnili. Omenjeni zares ni druzega priimka zaslužil kot “grobar slovenskega delavca”.
Resnicoljub.
ZASTONJ — Darilo vredno $1.00 zastonj. Pošljite deset (10) imen in naslovov in deset centov na P. O. Box 12 Uptown-Pittsburgh, Pa.
ŠESTKV08T0V LIKERJA $1.00
Tu predstavljamo naš fini liker; mi bomo plačali vse pristojbine “ZANO-LA” za šest kvortov likerja $1.00 vaša lastna izbira. Kaj rabite — rum bourbon, slivovko, konjak itd.?
PRIHRANI Sl TRGOVČEV DOBIČEK
Mi ti pokažemo kako. Smo vešči di-sftiliranja in vemo, kako se dela domači liker, in po naši metodi prihraniš 50 prc.; rabiti moraš “ZAiNOL.” V dveh minutah je delo z “ZANOL-OM” narejeno. Likerji, narejeni z “ZANOL-OM” so čisti in finega okusa. Dobil zlato kolajno na Columbian razstavi. Na tisoče odjemalcev. Garantiran pod zakoni “Pure Pood Laws” U. S. Sert jalna št. 22115-A
SKUŠAJ KVORT WHISKEY-PROSTO
Naročite kvort whiskey na naše stroške, in če ni v vaše poveljstvo, se vam denar vrne.
ŠEST KVORTOV WHISKEY $1.00
in stem vse pristojbine plačane. Dvanajst .polnih kvortov $1.50, 24 kvortov $2.80. PROSTO—naša knjižica “Skrivnost in zgodovina, kako se naredi dober Iker doma”, se pošlje prosto vsakomur, ki: nam pošlje svoj naslov.
UNIVERSAL IMPORT CO. 4972 Universal Bldg., Cincinnati, O.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1913.
je izšel ter je dobiti 'za 30 et. s poštnino vred. — Koledar je obsežen in ima več slik ter mnogo zanimivosti. Dobite je pri
SLOVENIC PUBL. CO.
82 Cortlandt St., New York. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.

BERNARDOVA VINARNA
» vil rrrf mit y v rrtf y
in veletrgovina
S Californijiskimi in Importiranimi vini, žganjem in
likeri se nahaja na
1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo cista prirodna vina.
Specijaliteta:	JBlancbe Champaflne.
Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in sam« proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Ysa pisma naslovite na
JOS. BERNARD,
1903 Blue Island ave.	Chicago, DL
Možjeozdravljeni v5dneh ....
—nnr—MBOLEČIN.
Ozdravim vsaeega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljanje, živčno nezmožnost, vodenico im bolezni tičočb-h se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se ne»speš o zdra'ili p i drugih zdravnikih. Moja 15 letna praks > vam je na razpolago in jamči ooptlro ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitlvn« želedec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treha plačati.)
TAJNE MOŠKE
STALNO OKREVANJE
BOLEZNI
GUBA NAGONA, BOLEZ-ZlVLEDICAHIN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene ome-moglostll slabost, na. por, zastrupljanje in zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchitl«, srčne bolezni im pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
Nasvet zastonj.
DR. ZINS, 183
Odprtood 8 zjutraj do 8zve6«r. Ob nedeljah od 8 zjutr. d» 4 »op.
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prtiče, lucije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju ln druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
st Chicago
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS, FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chlcage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in -'r'-"it'.rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
remu pustiš od nevednih aobo-zdravnikov izdirati svele, mo-
foče še popolnoma zdrave zobe?
’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127,
I i2SSŽ£ESŽE££SmES>2BS£SžS2.SŽE
s Pijte najboljše pivo
a Peter Schoenhofen Brewing Co. ^

PHONE: CANAL 9	CHICAGO, ILL.
sJ
Hrani dete.v Imel boš jutri!
Prični še to večer!
44 polletno izplačevanje obresti na hranilnih vlogah. Obresti bodo kreditirane 1. januarja, in bodo izplačljive ali pa pripisane glavnici gori omenjenega dne.
Nove hranilne vloge, ki pridejo do 15. januarja nesejo obresti od 1. januarja naprej.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto v sobotah večer ob 6 do 8 ure. — Gotovina nad pol
milijona.