Leto LXXII, it. 261 Uredništvo . upravni Ljubljana, Kopitarjova 0. Telefon 13-61—23-64. Me*e6na naročnina 2J Ur, ta ino-lematvo «0 Ur. — Cek. »aS. LJubljana 10.650 tu naročnino ln 10.39« u 1 nabrale. Izključno taatopatvo ca oglase It Italija lo Inozemstva) DPI 8. U liano. BokovlaoT na vračamo. ES0 Poštnina platna v (otovtnL »- DU PoatgebOkr bat besaML Preis - Cena L 1 WVENEC NOVEMBER 1944 14 TOREK Erbitterte Kampfe im Ram beiderseits Metz Feindliche Pnnzerkrafte nn der Nied zuriickgeschlagen — Zfiher deutscher Widerstnnd bei Forli — Schlacht ostlich Budapest nimmt an Umfang und Heftigkeit zu Aus dem Fiihrerhauptquartier, 13. November. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: An der Westfront lag auch ain gcstri-jrcn Tag der Scliwerpunkt der erbitterten Kampfe im Raum beiderseits M o t z. Gegen heftigen Widerstand unserer Truppen und ihre Gegenangriffe knnntcn die Nordamerikaner ihren Briickenkopf nordostiich .Diedenhofen nur ge-ringfiigig erweitern. aher in die Stadt selbst eindringen. Um die alto Zitadello tvird heftig gekampft. Siidostlich Metz vvurden an der Nied die feindlichen Panzerkriifte ah-gefangen oder vvicdcr zuriickgeschlagen. I m Raum siidlich M orehi 11 gen fiigtcn unsere Divisionen in erbittertem Panzer-ireffen dem Gegner hohe Verluste 7.11 und vvarfen ihn aus einer Reihe von Ort-schaften. Seit Beginn der Schlacht um Metz haben unsere Truppen 222 ameri-kanisehe Panzer und Panzcrspiihvvagen vernichtet. Vor unseren Fcsiungen im Westen hat sich das feindliche Artilloriefeucr und die Flieger- und Kampftiitigkeit ver-starkt. Feindliche Angriffe gegen die Ost. front der Festung St. Nazaire seheiter-len. Das Vergeltungsfeuer auf London wnrde fortgesetzt. Im Etruskischen Apennin zersprengte schwere Artillcrie siidlich V e r g a t o stiirkere feindliche Kolon-nen. In der Schlacht ura Forli gelang es den Bpiten, gegen den ziihen Widcr-stand unserer Truppen erst nach schvveren, den gan/.en Tag iiber nn-dauernden Kiimpfen nordlich der Stadt auf schmaler Front in unsere Stellun-gen einzudringen und etvva 2 km vor-vviirts zu kom,men. Die Schlacht im Raum ostlich Budapest nahm bei erhohtem Kriifte-ciiisatz des Gegners an Umfang und Heftigkeit zu. Unsere Panzerverhiinde vvarfen den in J a s z b e r e n y einge-drungenen Feind im Gegenangriff vvie-der zuriick und schossen dabei 33 so-vvjetisehe Panzer ab. Durch den hart-ntickigen Widerstand deutscher und un-gariseher Truppen vvurden beidervseits Mezokovesd die mit t« Schiitzen-divisionen und zahlreichen Panzern angreifenden Bolschevvisten am weite-ren Vordringen verhindert. Siidwestlich des Dukln-Passes und beiderseits der Rominter-Heide scheiterten -sovvjetische Auf-kliirungsvorstoS«e, Im Raum von A u t 7. vei-stiirkte der Gegner seine am Vortage begonnenen Angriffe, die jedoch auch gestern er-folglos blieben. Im W e s t e n und iiber dem R c i c h s-gobiet vvar die feindliche Fliegcr-tiitigkeit am gestrigen Tage gering. Nemška ljudska vojska prisegla Fiihrerju Fiihrerjeva poslanica — Zaprisega pred Reichsfiihrerjem SS Ogorčeni boji na obeh straneh Metza Sovražne oklepniške sile ob Niedi razbite — Žilav nemški odpor pri Forli ju — Bitka vzhodno od Budimpešte postaja obsežnejša in silovitejša Monakovo, 13. nov. Udeleženci pohoda z dne 9. novembra 1923., so doživeli letos za svoje padle tovariše edinstveno spominsko svečanost. V zgodovinskem mestu bojnih zborovanj za novo Nemčijo se je zbralo simbolično nekaj bataljonov nemške ljudske vojske k zaprisegi pred krvno zastavo, pred možmi, ki so odgovorni Fiihrerju za ljudsko vojsko, Reiclis-ftlhrerjem SS in poveljnikom nadomestne vojske Heinricbom Hinimlerjem ter vodjem strankine pisarno Bormannom. ReichsfUhrer SS je preči tal Fiihrerjevo poslanico ter zaprisegel ljudsko vojsko, o katere pomenu je govoril Gauleiter Paul Giesler. Bila je to veličastna manifestacija svetega nemškega narodnega boja. Ljudska vojska je prisegla, da se bo borila v duhu starih udeležencev pohoda. Prisegla je na mestu, na katerem je Fiihrer nekoč že razvil zastavo s kljukastim križem. Prisegla je pred krvno zaotavo 9. novembra. Obsežni prostor so napolnili možje ljudske vojske v civilnih uniformah, poleg njih pa razen udeležencev pohoda m njihovih preostalih svojcev skoraj šn vsi Reichsleiterji in vodje strankinih organizacij. Mogočno je odmevala skupna pesem »Deutschland hoch in Eli r en«. V svojem 7. revolucionarnim bojnifti duhom prežetem govoru jo nato poudaril Gauleiter Paul Giesler: Tu v Monakovem sta se sešli dve koloni: tu sta se združili koloni borb za nemško svobodo. .Io to kolona, ki je korakala v temni dobi nemškega upora iz nujnosti z Adolfom Hitlerjem na Ffihrerjev glavni stan, 13. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na zapadnem bojišču je ležalo včeraj težišče ogorčenih bojev na področju oh •beh straneh M e 11 a. Zaradi silovitega odpora naših čet in njihovih protinapadov so Sevcrnoameri-kanci le nekoliko razširili svoje predmostje severnovzhodno od T h i o n v i I -I«, vdrli pa so v mesto samo. Za staro trdnjavo se bijejo siloviti boji. Jugovzhodno od Me t za smo oh Nfedo prestregli sovražne oklepniške sile, ali jih vrgli zopet nazaj. Na področja južno od Morchingena so zadale naše divizije v ogorčenih oklepniških spopadih nasprotniku visoke izgube. Vrgle so ga iz več krajev. Od pri-četka bitke za Metz so uničile naše čete 222 ameriških oklepnikov in oklepniških izvidniških voz. Pred našimi utrdbami na zapadu se j« ojačil sovražni topniški ogenj ter njegovo letalsko in bojno delovanje. Sovražni napadi proti vzhodni črti trdnjave S L Nazaire so sc izjalovili. Povračilni ogenj na London se nadaljuje. V Etrusčanskih Apeninih je razbilo težko topništvo jnžno od Ver-gata močnejše sovražne kolone. V bitki za Forli je uspelo Britancem, da so kljub žilavemu odporu naših čet šele po težkih, ves dan trajajočih bojih severno od mesta na kratki črti vdrli v naše postojanke in napredovali za kaka dva kilometra. Bitka nn področju vzhodno od Budimpešte postaja zaradi povečane uporabe sovražnih sil večja in silovitejša. Naši oklepniški oddelki so vrgli pri Jaszberenvju vdrlega sovražnika s protinapadom zopet nazaj. Uničili so 33 sovjetskih oklepnikov. Trdovraten odpor nemških in madžarskih čet je preprečil ob obeh straneh Meziikdvesda 1 desetimi strelskimi divizijami in številnimi oklepniki napadajočim boljševikom nadaljnje prodiranje. Jugozapadno od prelaza Dukle in ob obeli straneh Ro min ter Heide so se izjalovili sovjetski izvidniški sunki. Na področju Autza je ojačil nasprotnik svoje prejšnjega dne pričete napade, ki pa včeraj niso imeli uspehov. Na zapadu in nad ozemljem Nemčije je bila sovražna letalska aktivnost včeraj majhna. Prva poročila očividcev o »V 2« Stockholm, 12. 11. DNB. Ker je bil Churchill pod vtisom nemških poročil o obstreljevanju z »V 2« prisiljen, da odkrije v Spodnji zbornici kopreno tajinstvenosti, s katero je zakril resnico o »V 2c, so prispela sedaj tudi že prva poročila očividcev, ki pa so seveda močno cenzurirana. Poročilo predsednika »United Pres-sa« Hugha Baillija cenzura ni pustila objaviti. Baillie, ki se je medtem vrnil v New York, poroča, kako je slišal v svojem hotelu prvo daleč oddaljeno eksplozijo »V 2«. Ko je pogledal kraj, kamor je izstrelek padel, se mu je pred očmi odprlo velikansko žrelo, vse naokrog pa je bilo slično bojišču. Ljudje so bili izredno razburjeni. Niso vedeli ali je bil to meteor, bomba ali kaj drugega. Ostali,, ki so doživeli bombardiranje z »V 2«, so izjavili, da so izgledali nemški izstrelki kot »velika ognjena krogla«. Nek očividec je izjavil Reuter jevemu dopisniku: »Na nebu sem videl rdečo kroglo, veliko kot nogometno žogo. Nekaj minut kasneje je sledila grozna eksplozija.« Nek drug očividec je dejal: »Videl sem črn oblak dima in nato nekaj, kar je izgledalo kot svetla zvezda. Premikalo se je bliskovito hitro. Naenkrat je sledila eksplozija z oranžnim in rdečim ognjem.« Druge priče so zopet opazovale »V 2« kot »leteče brzojavne drogove;. Neko poročilo »United Pressa« iz Londona pravi, da je podoben »V 2« ogromni repatici, ki se nevidno in neslišno spusti na ila ter razširja strah po velikih delih Anglije. Komentator londonskega radia Lindley Fraser poroča da je izstrelek drugačen kot 1«, ker je hitrejši od zvoka. Dejal je: »V 2 je premagal sirene. Radijski komentator Archie Lee prikazuje takole svoje vtise o »V 2v: »V 2« sem videl pozno ponoči. Izgledal je kot žareča krogla. Padal je navpično po nebu, izginil na obzorju ter povzročil ogromno detonacijo, ki sem jo vkljub veliki oddaljenosti občutil.« Lmvrence Ilanson poroča: »Najprej sem mislil, da je bil utrinek, nato sem ugotovil, da postaja vedno večji in prava ognjena krogla. Nekaj sekund kasneje je udaril »V 2« daleč proč med hiše, na nebu pa se je pokazal rdeč sij.« Londonski dopisnik »Stockliolms Tidningena« pravi, da večina Angležev prvotno sploh ni vedela, za kaj gre. Govorili so o eksplozijah plino-hramov, municijskih skladišč in podobnih stvareh. Nato pa je javnost končno izvedela, da so se pričeli dolgo pričakovani napadi »V 2«. Brzina izstrelka je naravnost strahotna ter so zato vsi protiukrepi zaenkrat nemogoči. Londonski dopisnik »Svenska Dagbladeta« primerja padec »V 2< Eosledicami potresa. Po »Dagens Ny-eterju« imas vtis, da eksplodira »V 2« po presledku ene sekunde še enkrat. Londonski poročevalec švicarskega lista »Suisse« opozarja na Churchillo-vo sporočilo, da ima »V 2« še večjo probojno moč kot »V 1«. Bistvena razlika je v tem, da pade »V 2« kar naenkrat iz oblakov, tako da prebivalstvo ne more biti pravočasno opozorjeno. S tem v zvezi je tudi vtis na Angleže izredno močan. Von Ribbentrop sprejel Vlasova Berlin. Zunanji minister nemškega Reicha von Ribbentroppa je sprejel 11. novembra vodjo osvobodilnega pokreta ruskih narodov generala Vlasova. Maniu naj odstopi Budimpešta, Pri sprejemu ljudskega komisarja Višinskega pri kralju Mihaelu v Sinajskem gradu je po vesteh iz romunskih narodnih krogov Višinski energično zahteval, naj izgine Maniu čim prej s ix>litične pozornice, ker poskuša zbrati okrog sebe romunske reakcionarne sile ter predstavlja tako nevarnost za razvoj prisrčnih odnosov med Sovjetsko zvezo in Romunijo. Višinski-jev sunek je sledil silovitim napadom moskovskega radija proti Maniu, ki so ga obdolževali, da je odprl železni gardi vrata ječ. V krogih romunskega meščanstva in kmetov je naletel Višinskijcv postopek na največje zaprepaščeuje. čelu k Feldherrnhalle, kjer so zahtevali od njo za njeno prepričanje prvo krvno žrtve, njej pa se pridružuje veliki zbor nemške ljudske vojske, ki je semkaj prikorakal s tisoči svojih bataljonov. Obe koloni so tu združujeta. Iz vas tisočev, ki sto resno pričeli navidezno brezupni boj tn ga odločno nadaljevali, je nastal skupni boreči se narod, ki se bori za svojo svobodo v ljudski vojski. Sovražnik si naj zapomni: Za vsako puško ljudsko vojske in za vsako oklepniško pestjo stoji Nemčija. Dejstvo, da so v Monakovem zbrani bataljoni prisegli ob sjiomin-ski uri na mrtvece dne 9. novembra in za krvno zastavo, najdragocenejši simbol narodnosocialistične Nemčije, jih odlikuje pred vsemi ostalimi, obenem pa predstavlja zanje visoko obveznost. Nič ne vežo kake skupnosti bolj, kot pretres-ljali, ki jih častno prestane. Semkaj spada zlasti verno zaupanje. To neomajano vor o prinaša novembrska kolona iz leta 1923. kot svoj doprinos formacijam nemško ljudske vojske. Njen vzgled kaže Nemcem pomen stare resnice, da sta sreča in uspeli vedno le prolidajatev za zvestobo, naj>oro in žrtve. Če tako gledamo na 9. november 1923. izhaja iz njega oja-čujoča sigurnost, da bodo Nomci vseeno premagali vse svoje sovražnike. Zaključno besede tiauleiterja, ki je citiral Diet-richa Eckarta: >Gorje narodu, ki danes še spi — Nemčija, zbudi se!« so naletele na ogromen odmev. Nato jo prenesla godba mogočno, težko in opominjajoče to pesem v prostor iu simbolično v vso Nemčijo. Potem pa je napovedal Gauleiter: >ReichsfUhrer SS in poveljnik nadomestne vojske l>o prečital Fiihrerjevo poslanico ki pravi med drugim: Zahteve totalnega vojevanja so me prisilile, da sem preložil spominsko svečanost 9. novembra na naslednjo nedeljo. Prav tako mi delo v glavnem stanu ne dovoljuje, da bi ga tudi ie za nekaj dni zapustil. Razen tega smatram, da ne obstoja danes moja naloga toliko v prirejanju govorov, kot pa v pripravah in izvedbah vojnih ukrepov, ki so nujni za dokončno zmagoslavno končanje te vojne. Kajti prav tako, kot v času krize leta 1923., tne preveva tudi danes ona sama vodilna misel: Sedaj moramo še prav posebno storiti vse, kar potrebujemo za nujni uspehi Kot smo takrat po desetih letih Lahko upravičeno rekli mrtvim tovarišem, da eo vendar zmagali, tako mora in bo tudi v velikih borbah našega naroda za biti ali ne biti zmaga na koncu pripadla njim, boreči se fronti in nič manj junaško bojujoči se domovini. Res so se časi v primeri z letom 1923. spremenili, toda ostalo je bistvo nam vsiljenega boja: 1. Naš lastni cilj, namreč ohranitev našega naroda, zagotovitev njegove bodočnosti z vsemi sredstvi in pa 2. Cilj naših sovražnikov, uničenje našega naroda, njegovo pokončanje in s tem prenehanje njegovega obstoja. Da vse to ni le teza narodnosocialistične propagande, nam je nekoč jx>ka-zalo dejstvo notranjega nemškega razpada ter nam danes jx>trjujejo proklama-cije naših sovražnikov. Noben narodnoso-cialistični propagandni minister ne bi mogel jasneje očrtati ciljev naših sovražnikov, kot je to delal desetletja židovski tisk in dela to še prav posebno danes, ko jih poleg tega javno s svojimi ministri objavljajo sovražni državniki. Cilj naših sovražnikov je torej preveč javen. Boljševizem, ki ga podpirajo demokracije, je nekoč poskušal, da bi naš |>okret uničil znotraj s terorjem. Od demokracij podpirani sovjetizem si prizadeva, da bi razbil Nemčijo in uničil naš narod. Evropa je bila skoraj vedno skupnost številnih med seboj tekmujočih narodov in držav. Kljub temu pa jo dobil j>ojein Evrope svojo duhovno predstavo večinoma le v eni državi ali eni skupnosti sorodnih narodov. Večni spor evropskih narodov med seboj je imel pri tem tudi velike prednosti. Kot vsako tekmovanje, je podžigal sposobnost in udarnost posameznih narodov. Toda v časih najtežjega boja vseli za biti ali ne biti je obstojala velika nevarnost razbitja sil pred grozečim navalom azijatskega vzhoda, te stalno latentne nevarnosti za Evropo. Narodi, predvsem pa njihovi državniki, vojskovodje in diplomatje so v vseh časih lahko prenašali dneve sreče in s tem uspehov. Značilni za velike može svetovne zgodovine, kot za narode, ki so poklicani k velikem delom, so bili vedno njihova vztrajnost v dneh težav, njihovo zaupanje v časih navideznih brezupnosti, njihovo kljubovanje in njihov pogum po udarcih. Dejstvo, da so monarhi popolnoma pozabili na pomen svojega, danes- le še zgodovinskega ]x>ložaja, izgubili pogum in postali izdajalci, je utemeljeno v njihovi medsebojni plemenitvi, ki je povzročila duševno in moralno degeneracijo. Narodi zahtevajo v takih časih drugačne voditelje kot obolele stare rodbine. Ako so se pustili tudi takozvani državniki in vojskovodje zapeljati, da je mogoče zgodovinsko obračunavanje za biti ali ne biti odločiti s podlo kapitulacijo sebi v korist, nam to prav tako dokazuje le tisočletno izkustvo, da ne živi na zem- lji istočasno mnogo velikih duhov. Vsepovsod tam, kjer je prišlo do take kapitulacije, kjer so o njej premišljali, ali bi morda o njej še danes hoteli premišljevati, pa njen rezultat ni enostavna rešitev svetovnozgodovinsko krize, temveč nujno in sigurno uničenje dotičnega naroda in s tem tudi njegovih odgovornih mož. Kajti boljševizem, zmede in državljanska vojna so le prve posledice. Druge se prično z izročanjem takozvanih »Vojnih zločincev«, to je dragocenih mož ter se končajo z nepreglednimi kolonami ljudi na j>oti v sibirsko tundre, da bi ostalo tamkaj kot žrtev slabosti svojega državnega vodstva. Čeprav so bile posledice teh izdajstev za Nemčijo kot glavnega nosilca boja v pričetku vojaško zelo težke, kljub temu niso omajale stavbe Nemčije, niti niso mogle premagati odpornega duha. Obratno je postala bojna volja naroda bolj trdna in šele prav fanatična. Srečni smo, da so se pri nekaterih narodih, ki jih je zajel razpad, našli elementi odpora, ki se zbirajo v Italiji okrog voditelja nove države Benita Mus-solinija kot Duceja, na Madžarskem okrog Szalasija, na Sloveškem pod vodstvom predsednika Tise in na Hrvaškem pod Poglavnikom Paveličem. Vsi ti so vodje mladih narodov. Vemo, da so pri ostalih narodih prav tako nastali odbori in vlade, ki nočejo priznati kapitulacije in enostavno zato bili za uničenje narodov, ker eo odpovedali nekateri brezznačajni slabiči ali pa 60 sanjali neumneži o možnosti, v katere danes že sami ne verjamejo. Naša velika zaveznica Japonska je smatrala vojno od prvega dne kot to, kar je, kot odločilni spopad za biti ali ne biti. Zato se bori z junaštvom resničnega naroda junakov. Od odpada italijanskega zaveznika z vsemi njegovimi težkimi posledicami, ki so s tem nastopile za naše vojskovanje, so izdajstva prizadevala naš narod. Kljub temu se niso uresničila upanja naših nasprotnikov. Vedno znova se nam je posrečilo obdržati fronto in zaustaviti nasprotnika. Tako je preostalo le upanje v odločilni sunek znotraj Nemčije. Brezznačajne osebnosti, mešanica fevdalno arogance, meščanske nedostatnosti in bivših parlamentarcev, so se zbrale upajoč, da bodo takoj nato dobile plačilo za to podlo dejanje, zlomile namreč nemški odjior pri koreninah. Vsekakor so pravilno predvidevale: Dokler živim jaz, ne bo doživela Nemčija usode od boljševizma pregažene evropske države. Dokler bom dihal, bosta moje telo in moja duša 6ledila zgolj misli, da postane moj narod močan pri obrambi in v napadih proti grozeči mu smrtni nevarnosti. Kajti, ako so bile prejšnje vojne vojno za dinastične ali gospodarsko interese, je smisel te vojne v boju za ohranitev našega naroda. Zato predstavlja logično posledico vseh žrtev le nemška ljudska država. Ako se nekateri dogodki temu še upirajo, ne moremo nič pomagali, ker bo ta ljudska država preko njih postala resničnost. Ako menijo posamezniki iz že premaganih strank, razredov ali drugih odtenkov našega naroda, da je prišel morda sedaj čas za njihov ponovni nastop, bodo v trenutku doživeli popolno uničenje. Narodni socia-jizem, ki so ga nekoč krvavo preganjali, je bil napram svojim političnim nasprotnikom jh> prihodu na oblast ne le naravnost spravljiv, temveč celo šlrokopotezen. Le proti onemu, ki je z besedo ali dejanjem napovedal boj novi državi, smo postopali jio zakonih. Poleg tega sem omogočil z načinom prevzetja oblasti vsake- mu Nemcu in zlasli vsakemu uradniku in častniku, da je lahko izpolnjeval svoje dolžnosti, no da bi prišel v s|>or s svojo vestjo. Kdor pa misli sedaj, da lahko spravlja v sj>oie z vestjo ostale ljudi, ne da bi sam kaj takega doživel zaradi mojega postopanja, se mora zavedali, da to IHiineni smrten konec. Dokler so preganjali samo mene, sem lahko veliko]>otez-no spregledal to preganjanje. Kdor pa bi danes dvignil roke proti Nemčiji, bo brezobzirno uničen. Nekaj ur je zadostovalo za zadušitev poskusnega upora dne 20. julija, nekaj mesecev za odstranitev vse klike teli brezčastnih katilinskih ljudi. Kot mi je služil leta 1934. upor male skupine v po-kretu za izvedbo očiščenja, tako je predstavljal novi upor pričetek temeljite preureditve vsega državnega aparata, Ča6 kompromisarskih značajev in ljudi s pridržki jc dokončno mimo. Nemška vojaška zastava je v teh dneh simbol narodnosocialistične revolucije in državne ideje, polkovna zastava nemške vojske. Uvedli smo nemški pozdrav. Ljudske grenadir-ske divizije bodo pomagale, da bo zmagala narodnofiocialistična ideologija. Po tem 20. juliju me je najbolj prevzelo in razveselilo dejstvo, da so vojska, mornarica in letalstvo — vojaška SS je bila že prej izven dvoma — ne da bi bilo prej navzven vidno, tako prežete z narodno socialističnim duhom, da nam ni preostalo nič drugega, kot da pomečemu nevredne iz stranke, države in vojske in tako izvedemo popolno enotnost stranke, naroda, države in vojske v njihovih pogledih in volji. Kljub temu so bile posledice tega izdajstva grenke. Naši nasprotniki so misleč, da lahko sedaj Nemčijo na hitro pregazijo, strnili V6e svoje sile. Da sc jim je načrt ponesrečil, se moramo zahvaliti junaškemu obnašanju vojske, predvsem pa hrabremu obnašanju nemške domovine. Odgovora na poziv k izgraditvi utrdb in v ljudsko vojsko sta le simbola za vedno bolj jasno nemško ljudsko skupnost v tem usodnem boju za bodočnost našega narode. Tako stopa popolnoma enakovredno poleg starih vojakov vojske, mornarice in letalstva danes vojaška domovina ne le s svojimi možmi, starčki in mledeniči, temveč tudi ženami in deklicami. Ako pregledam skupno vsoto vseh ogromnih naporov, ki jih danes doprina-ša naš narod, vse trpljenje, ki ga morajo prestajati milijoni ljudi v naših mestih, pot naših delavcev in delavk ter podeželskega prebivalstva, potem bi vprainl zločince z dne 20. julija lc še sledeče: S kako pravico bi lahko zahtevali toke žrtve, ako ne bi bili sveto prepričani, d.i bomo ob koncu lega boja ojačili nemško ljudsko državo, jo vedno bolj izgradili in končno napravili to veliko obdobje na-žega naroda za rojstno uro Nemčije ki ne bo le navzven obsegalo vseh Nemcev, temveč jih tudi navznotraj osrečil? S tem, da se borim za narodnosocialistično državo, podajam največji borbi naš^ zgodovine edinstveno moralno in nravno vsebino. Kdor misli tudi v teh urah le na svoje stanovske koristi, ne postopa zgolj kot zločinec, temveč je blazen egoist, blazen, ker misli v svoji neverjetni omejenosti, da se je narod morda pol stoletja navduševa za boj na življenja in smrt le radi kake srednjeveške fevdalne države. Ko je bilo leto 1923. končano, sem napisal v ječi »Mein Kampf«. Neprenehoma mi je lebdela pred očmi uresničitev narodnosocialistične ljudske države. Dolga leta smo se borili ea to idejo, po prevzemu oblasti pa za njo praktično delali. Ob pogledu na dosežene uspehe v gospodarskem in socialncm življenju, na naraščajočo kulturo in pomiritev razredov sta prevzemala naše nasprotnike bes in zavist. Ako danes objavljajo v drugih državah tako zvane »socialne načrte bodočnosti«, potem je to le slab odsvit tega, kar je narodnosocialistična Nemčija že praktično uresničila. Zato se danes lahko izjavim le za nadaljevanje tega dela. Kot star narodni socialist ne bom v boju niti sekunde kolc-bal, ako bo šlo za izpolnitev naloženih mi dolžnosti. Slednjih si nisem sam izbral, temveč jih je vsakemu Nemcu naložila previdnost, ki zahteva, da storimo vse in ne opustimo ničesar, s čimer bi lahko zagotovili nemškemu narodu bodočnost in tako njegov obstoj. Na najtežje udarce usode bomo odgovorili g kljubovalno zagrizenostjo, neprestano prežeti s prepričanjem, da ljubi tudi previdnost cesto le one, ki jih vzgaja ter da mora ljudi preizkušati da bi našla njihovo vrednost. Jaz pa sem neomajno odločen, da dam zanamcem v tem boju prav tako svetal vzgled, kot so ga dali veliki Nemci v prejšnjih dobah. Moje lastno življenje ne igra pri tem nikake vloge, to sc pravi niti svojega zdravja, niti življenja ne bom iuval pri izpolnitvi nalog, ki so mi naložene kot prvemu Nemcu. Ako v tem času nemškemu narodu malo ali redko govorim, potem se to dogaja, ker delam in izpolnjujem one naloge, katere mi je naložil čas in katere moramo izpolniti, da zopet obrnemo usodo. Ker imam voljo m ker moj narod zvesto stoji za mano, ne dvomim niti trenutek, da bomo na koncu' uspešno prestali dobo preizkušenj in da (Nadaljevanje na druni strani.) Zaprisega nemške ljudske vojske (Nadaljevanje s prve strani.) se bo nato približala ura, ko nam bo Vsemogočni zopet prav tako podelil svoj blagoslov, kot v dolgih dobah pred tem. Takrat smo izvojevali največje zmage svetovne zgodovine in se kljub temu nismo prevzeli. Časi udarcev nas ne bodo nikdar upognili in bodo tako sliko o značaju nemškega naroda pri zanamcih potrdili le v dobrem smislu. Zato upam z neomajnim zaupanjem, da bo z našim delom in z našimi žrtvami nekega dne prišel trenutek, ki bo končno iS uspehom kronal naše delo. Cilj našega boia pri tem ni prav nič drugačen, kot je bil oni, za katerega smo se morali boriti leta 1923. in za katerega je šlo v smrt prvih 16 mučencev našega pokreta. Rešitev našega naroda iz stisk in nevarnosti, zagotovitev življenja naših otrok in njih potomcev do daljnjih rodov, to je naš cilj. V scnci našega naroda pa koraka ona Evropa, ki občuti, da ne gre danes le za nemško usodo, temveč za bodočnost vseh onih narodov, ki se prištevajo k Evropi in ki zavestno odklanjajo boljševiško barbarstvo. Tako pozdravljam iz daljave moje stare strankine tovariše po glasniku tega prepričanja, z zagrizeno odločnostjo, s svojim starim nezlomljenim bojnim pogumom in z neomajano samozavestjo Ob tej priliki se še enkrat zahvaljujem bor-ccm pred 21 leti, ki so nam prav tako dali vzgled za bodočnost našega naroda Velikonemškega Reicha.« Teciu poročilu so sledile viharne ova-cije navdušenja in veselja. Možje nemške ljudske vojske so z vročimi srci sprejemali besedo za besedo, razumeli so, da Fuhrer sedaj ne more govoriti, temveč da hoče zmagovito končati to vojno. Vsi so najbolj jasno spoznali smisel in pomen besed Adolfa Hitlerja. Živahno so odobravali Fiihrerjeve besede o junažtvu Japoncev. Z velikim veseljem in hvaležno zahvalnostjo so odgovorili na Fiihrerjevo obljubo, da ne bo Nemčija nikdar izročena boljševizmu in da bo vsakdo, ki bi dvignil roko za sunek v hrbet, neusmiljeno uničen. Z grmečim odzivom so potrdili opozorilo o brezkompromisnosti nemškega boja. Oči so se jitn zasvetile, ko je Fuhrer pohvalil junaško obnašanje nemške domovine. Vsi so bili s Hitlerjem edini v veri v bodočnost in v spoznanju, da morajo junaški nemški vojaki izvojevati srečo* in mir za vso Evropo. Ljudska vojska prisega Reichsfuhrer SS Himmler je nato zaprisegel ljudsko vojsko. Njeno odposlanstvo je stopilo pred krvno zastavo, dvignilo desnico in položilo levico na sveto blago. Tisoči so na velikem obsežnem prostoru izgovorili prisego: »Prisegam pri Bogu to sveto prisego, da boni Fuhrer ju Velikonemškega Reicha Adolfu Hitlerju brezpogojno zvest in poslušen. Obljubljam, da se bom za svojo domovino juna-• ško boril in raje umrl, kot da bi izdal svobodo in s tem socialno bodočnost svojega naroda«. S petjem narodnih himen se je ta pomembna svečanost zaključila. Berlin, 12. nov. Medtem ko stoje nemške divizije na bojiščih na zapadu, vzhodu in jugu v težkih obrambnih bojih, v katerih zadajajo sovražniku visoko krvne izgube, in medtem ko je nemški vojak prežet z neuklonjivim občutkom premoči ter z žilavo voljo za obrambo svoje domovine, se je dvignila tudi nemška domovina, ki je pripravljena braniti nemške meje do zadnjega. Stotisoči nemških mož so v nedeljo v vseh pokrajinah Nemčije manilestirali svojo pripadnost k nemški ljudski vojski in položili eveto prisego Fuhrer ju. Očetje in sinovi, možje iz vseh poklicev in starosti so stali drug poleg drugega združeni v prisegi, da bodo dali od sebe vse, da bi zaščitili sveto nemško zemljo pred sovražnikom. Tako je postal 9. nov. 1944 največji in najVzvišenejši spominski dan vsega naroda. Vsi Nemci stojo z orožjem v rokah združeni v prizadevanju junaštva nemških vojakov in pa v prisegi, da ne bodo odložili orožja prej, dokler ne bo dosežena zmaga. Nemška prestolnica je sličila v nedeljo velikemu vojaškemu taborišču. Na desetih velikih mestih so so zbrali vojšča-ki, da bi skupno poslušali govor svojega Oauleiterja, ministra dr. Goebbelsa. On je pred desettisoči očrtal na velikem berlinskem trgu dogodke te vojne. Dejal je, da je hotel sovražnik na tem trgu stati že konec oktobra. Sedaj pa stoje na njem vojaki nemške ljudske vojske pred svojim Gauleiterjem. To so bataljoni odločnosti, bojne pripravljenosti, borcev za svobodo in življenje Velike Nemčije. V Gdansku, na izpostavljeni postojanki na vzhodu, je govoril štabni šef oddelkov SA Schepmann. Dejal je, da so ob vzhodni meji, kjer se razbijajo valovi sovjetskih divizij, že stali prvi bataljoni v borbah s sovražniki ter prestali svojo preizkušnjo. Ti možje, ki so Sli v b.oj, da branijo svojo domačijo, svoja polja in delavnice, so prisilili sovražnika do največjega priznanja. Nasprotnik je spoznal, da nemška ljudska vojska ni prazno ime, temveč simbol nezlomljive nemške odporne moči in neuklonljive zmagoslavne volje. Prisega nemške ljudske vojske nudi berlinskemu nedeljskemu tisku priliko, da se obširno bavi z enotnostjo vojske, naroda in narodnosocialističnega pokreta. »Viilkischer Beobachter« prikazuje v svojem uvodniku notranjo povezanost med narodnimi socialisti iz novembra leta 1923 in ljudsko vojsko sedanjosti. Upor 1923 ni bil nikak paradni pohod. Tudi ljudska vojska ni gardni zbor s sijajnimi uniformami, pač pa je s skupno usodo ojeklenela in s skupnim ciljem zvezana edinica. Možje teh oddelkov niso sledili prisilnosti zakona, temveč povelju svoje vesti, prav tako kot prostovoljci v Monakovem. Ljudsko vojsko je treba označiti kot »armado največjih nemških idealistov«. Nemška ljudska vojska ni zadnji in poslednji, pač pa najodločilnej-ši, neuničljivi in najplemenitejši nemški vojni potencial. »lojna kot merilo vrednosti« Berlin, 12. It. Pod naslovom »Vojna kot merilo vrednosti« se bavi minister dr. Goebbels v svojem najnovejšem uvodniku v »Reicliu« s posledicami, ki jih povzroča ta vojna v notranji strukturi narodov, zlasti pa nemškega naroda. Dr. Goebbels ugotavlja, da je generacija, ki prestaja v sedanji vojni svojo veliko preizkušnjo, poklicana, da vzraste v vodstvu države. Kajti njej se bo treba zahvaliti, ako bo izšla Nemčija ojačena in utrjena iz te vojne. Ta nova skupnost nemškega naroda, ki bo njen rezultat, mora imeti socialistični značaj ter odklanjati tudi zadnje preostanke na razredne razlike vezanega mišljenja. Predpravice, izvirajoče iz starih, že zdavnaj nepotrebnih naslovov, nimajo v tem novem vrednotenju nikakega pomena več. Velja le še osebnost, ne glede na to, kakemu poklicu ali stanu pripadaš. Če je že narodnosocialistič-na revolucija predstavljala prodor naroda do države, potem bo to tem bolj veljalo za to vojno. Ona mora roditi Francija drvi v državljansko vojno Berlin. 11. nov. Francoski minister za delo Marcel Deat je izjavil po poročilu agencije OFI, da se de Gaulle zaman trudi, da bi se zaščitili proti neizogibnemu razširjanju boljševizma. Reagirati hoče z nekako socialno demagogijo, ka-1ero pa mu bodo njegovi zaščitniki v Londonu in Washingtonu prej ali slej zavrli, ker bodo imela gesla Moskve m Thoreza vedno prednost. Neučakanim ekstremistom meče de Gaulle glave, dokler ti ne bodo zahtevali njegove lastne. Nekega dne bo imela nesrečna Francija hrepenenje po miru in redu, ker se danes z vedno hitrejšimi koraki približuje neusmiljeni državljanski vojni med boljševiki in konservativci. Takrat pa bo prišel trenutek novega zedinjenja, v cigar sredini bosta stala maršal in njegova vlada. Zato mora ta vlada misliti bolj na obnovo, kot na maščevanje in represalije, kljub vsemu barbarstvu, pod katerim morajo trpeti danes oni tovariši, ki so ostali v Franciji. Bern. Po vesti »United Pressa« iz Kaira sta priznala oba morilca lorda Moyna, da sta člana židovske organizacije »Zvezda«. Družina junakov in družina mučencev Zavedna slovenska kmečka družina Šukljetovih iz Lokvice pod Gorjanci je za lepšo bodočnost našega naroda darovala že dve hčerki-mučenici in dva sinova-junaka niče, pa je bil opozorjen, da je njegovo življenje v nevarnosti. Pridružil se je metliški legiji, ki se je osnovala predvsem po njegovem prizadevanju. Kmalu sta mu morala slediti še brata Tone in Tine, da sta ušla komunistom. Komunistom pa ni šlo v račun, da jim žrtve uhajajo, zato so se hoteli znesti nad ostalo družino. Prišli so po mater, ki jim je komaj ušla v Metliko, zato pa so odpeljali obe nedoletni hčerki M^cko in Nežko in ju zločinsko umorili, vso hišo pa izropali. Pustili so doma samo bolehnega očeta, ki je ostal brez vsega in bi moral od revščine umreti, ako se ga ne bi usmilili nekateri dobri sosedi in mu prinašali hrane. Legionarski patroli se je slednjič posrečilo, da so šukljetovega očeta prepeljali v Metliko, kjer je kmalu umrl lx>lj od žalosti ko od bolezni. še pred 3 leti je živela na prijazni Lokvici tam pod Gorjanci sredi vinogradov v skromni kmečki hiši srečna krščanska družina. Oče, mati 3 krepki, zdravi sinovi, 2 cvetoči hčerki. Takrat se ni ločila ta hiša od drugih preprostih belokranjskih domov, razen da je bila družina povezana med seboj po vernosti in delavnosti bolj ko druge družine. Pač nekaj je bilo, kar je družini bilo v jvonos in ji je prineslo pri sosedih še večji ugled. Pri Šukljetovih imajo študenta, imeli bodo gospoda, so govorili s spoštovanjem. Tega se je veselila mati, bratje, sestre in z njimi vsa vas. Vsi ti lepi upi, vse te lepe sanje, vsa sreča dobre družine se je zrušila v nič kakor bežen privid. Pred kratkim časom srečna družina je po zlobi zapeljanih »osvoboditeljev« postala ena najbolj nesrečnih družin. Toda pred usodo te družine se moramo klan jati s spoštovanjem, kajti postala je v strašnih preizkušnjah komunističnega divjanja družina mučencev in družina junakov. Šukljetova poštena hiša je postala komunistom takoj spočetka trn v peti. Vedeli so dobro, da v tej krščanski družini znak rdeče zvezde, znak srpa in kladiva ne bo nikdar priznan. Najprej je moral pobegniti od doma Stanko, ki jc prišel domov na počit- Mati in bratje so junaško prenašali uničenje svojega doma in svojih dra-gib. Čeprav so vedeli za krivce mecf va-škimi zaščitniki, so niso hoteli mašč«. vati, dasi bi se mnogokrat lahko. Skle. nili pa so, da dajo svoje življenje na razpolago domovini in kot legionarji stražijo slovenske domove in slovenske družine ter se v častnem, odkritem bo. ju borijo za vero, čast in poštenje slovenskega naroda. Tako je padel lani ob prevratu neznano kje brat Tone. tako je padel kot pravi vojak v junaški borbi sedaj po. ločnik Stanko. Kaj smo z njim izgubili, vedo najbolj njegovi tovariši legionarji metliške legije in tovariši domobranci udarne bojne skupine. Njegovo bridko izgubo pa občutijo vsi njegovi znanci in prijatelji, .saj je bil zaradi svojega odkritega značaja in svoje skromnosti vsem najboljši tovariš. Tolaži pa wp misel, da ^e je s svojim junaškim žrtvovanjem pridružil nosilcem in graditeljem lepše bodočnosti, ki jih bo ohranil slovenski narod trajno v hvaležnem! spominu. Slava mu! — II' Svečana slovesnost HSDAP v Operi V nedeljo, 12. novembra, se je v ljubljanskem opernem gledališču na svečan način počasti! spomin in simboličen pomen 9. novembra, dan nacionalso-cialistične ideje in njenih pionirjey. Prve žrtve za veliko idejo narionalsocializma so 9. novembra 1921 postavile trden in neporušljiv temelj velikonemškemu Rajhu. Svečanosti so prisostvovali člani stranke. zastopniki nemške vojske, predstavniki najvišjih nemških in slovenskih oblasti in častni gostje. Slovesnost samo je otvorila L. v. Beethovnova uvodna glasba »Egmonta«, bogat in globokemu pomenu primeren spored pa je izpopolnjeval kor podoficirske šole. Spregovoril je SA OhersturmhannfUhrer Verhouz, ki se je v svojih izvajanjih spomnil vseh padlih iz prve svetovne vojne, vseh padlih iz današnje velike borbe nemškega naroda za svojo svobodo in nacionalno npodvisnost in vseh številnih nedolžnih žrtev, ki jih je terjal od nemškega naroda anglo-amerikanski terorizem. Gospodarstvo popolno ljudsko državo, sicer bodo Nemci kljub zmagi vojno izgubili. Kajti kaj drugega kot to državo pa branijo danes? Nemška vztrajnost ni le posledica nemških stabilnejših značajev, temveč tudi posledica logičnejše in družbeno smisel r.ejše razčlenitve nemškega državnega in družbenega življenja. Ljudska država, po kateri Nemci streme in ki jo hočejo po vojni dokončno uresničiti, ne predstavlja nikake splošne izenačitve. Saj prinaša pravice in dolžnosti. Kdor drugih ne priznava, tudi nima prvih. Nemci se z orjaškimi koraki bližajo novi dobi, ki bo stala onkraj običajnih utesnitev. V njej bodo imele zasluge za narod prednost pred vsemi ostalimi čednostmi. Le oni, ki je v nevarnosti zvesto in neomajno branil narod in njegov obstoj, ima pravico govoriti v imenu svojega naroda, braniti njegove pravice ter paziti na obrambo njegovfli zahtev. Preizkušnje te vojne bodo edino merilo vrednosti. Kratke vesti Stockholm. Kot poroča finski radio, je prevzel Paasikivi nalogo, da osnuje novo finsko vlado. Javljajo, da se je včeraj razgovarjal z Mannerheimom ter mu že predložil neuradno svoj ministrski seznam. Nanking. 10. novembra je umrl v starosti 62 let na Japonskem, koder se je zdravil, ministrski predsednik Vančing-vej. Z novico, da so prepeljali posmrtne ostanke predsednika iz Japonske v Nanking, so obenem objavili, da sta narodna vlada in Kuomintang sestavila skupen pogrebni odbor, ki mu načeluje predsednik Juan — legislative Išen Kung Po. »Slovencev koledar« bo knjiga za vsakogar in vam bo prišel neštetokrat prav. Naročniki »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovenčeve knjižnice« in »Sveta« imajo to ugodnost, da jih ta koristna knjiga v prednaročilu do 1. decembra stane le 30 lir, nenaročnike pa 40 lir. — Po 1. decembru bo »Slovenčev koledar« v prodaji stal t» vse lir 50. — NaroČite se pravočasno! — Vsaka slovenska hiša bo imela »SLOVENČEV KOLEDAR«! Neue Geldscheine in der Provinz Laibach Um den Bargeldumlauf in der Provinz Laibach vvieder zu normalisieren und gevvisse aufgetretene Miingel zu besei-tigen, wird die Sparkasse der Laibacher Provinz auf Grund der VerfOgung des Chefs der Provinzialvervvaltung vom 14. September 1944 in der n&chsten Zeit Geldanvveisungen zum Nominalvvert: Lire 50.—, 100.—, 500,— und 1000,— aus-geben. Diese Geldanvveisungen werden im Rahmen des Guthabens, welcbes die Sparkasse der Laibacher Provinz bei der Banra d'ltalia besitzt. ausgegeben. Es ist also fiir jede Geldanweisung bei der Notenbank volle Deckung in Lire vor-handen. Die Geldanvveisungen stellen also denselben Wert dar, wie die Noten der Banca d'I{alia, und es wird sie selbst-verstandlich jedermann als Bargeld zum Nominalvvert annehmen, wie dieses die Verliigung des Chefs der Provinzialver-waltung es zur Pflicht macht. Eine vom Chef der Provinzialverwal-tung besonders ernannte Kommission hat die Aufgabe, die Ausgabe der Geldanvveisungen streng zu beaufsichtigen. Diese Aufsichlskommission bietet volle Ge-w»hr, dass nur soviel Geldanvveisungen in Umlauf kommen, wie volle Deckung vorhanden ist. Wird ein Normalzustand im Umlauf der Barmittel erreicht, werden die Geldanvveisungen wieder eingezogen. Der Chef der Provinzialverwaltung wird einen angemessenen Termin veroffentli-clien, innerhalb dessen dem Cberbringer von Geldanvveisungen Noten zum Nominalvvert der Emissionsbank umgetauscht werden. Es wird daher nochmals darauf hingewiesen, dass die jetzt zur Ausgabe gelangenden Geldanvveisungen der Sparkasse der Laibacher Provinz ein voll-vvertiges Zahlungsmittel darstellen, und selbstverstiindlich von allen ftffentlicheu Stellen, vvie auch von der Bevolkerung zum Nominalwerte angenommen vverden mussen. Nove denarne nakaznice v Ljubljanski pokrajini Da bi se zopet ustalil gotovinski denarni promet in da bi se odstranile razne težkoče, bo Hranilnica Ljubljansko pokrajine na podlagi odredbe Šefa pokrajinske uprave z dne 14. septembra 1944 stavila v teh dneh v promet denarne nakaznico v nominalni vrednosti po 50.-, 100.-, 500,- in 1000,- lir. Te denarno nakaznice se bodo izdale le v okviru dobroimetja, ki ga ima Hranilnica Ljubljanske pokrajine pri Banca dTtalia. Ža vsako denarno nakaznico je torej podano polno kritje pri Emisijski banki. Denarne nakaznice imajo zaradi tega isto vrednost ko novčanice Banca d'Italia in jih bo seveda vsakdo sprejemal kot gotovino po nominalni vrednosti, kakor je to predpisano z odredbo Šefa pokrajinske uprave. Izdajo denarnih nakaznic nadzira posebna od Šefa pokrajinske uprave imenovana komisija. Ta nadzorna komisija nudi zadostno jamstvo, da bodo prišle v promet le denarne nakaznice, ki imajo polno kritje. Ko bodo glede gotovine nastopile zopet normalne razmere, se bodo denarne nakaznice vzele iz prometa. Šef pokrajinske uprave bo razpisal primeren rok, v katerem se bodo denarne nakaznice zamenjale prinositelju po nominalni vrednosti v novčanice Emisijske banke. Ponovno 6e poudarja, da so denarne nakaznice, ki jih da Hranilnica Ljubljanske pokrajine v promet, polno veljavna plačilna sredstva in da se morajo sprejemati r nominalni vrednosti od vseh javnih službenih mest in tudi od prebivalstva. ^^^^ • Sovjetske zahteve iz Finske. Nadaljnja občutna obremenitev za državne finance je zahtevek sovjetske kontrolne komisije v Helsinkih, ki je zahtevala 1 milijardo finskih mark z» 700 političnih obsojencev; ta znesek naj bi plačala ttn-ska vlada na moskovski diktat. Srbija proti sovjetskemu nasilju Izšla je nova knjiga »SLOVENČEVE KNJIŽNICE« Theodor Choinskii »POSLEDNJI RIMLJANI« Roman prikazuje dobo, ko sc rimsko poganstvo zadnjič skuša dvigniti in potlačiti razvijajoče se krščanstvo. Osrednja postava je krščanski barbar Fabricij, ki ljub. ootransko vestalko. Zgodba se razvija napeto, poživljajo jo opisit nmskih razmer, 'v katere vdira barbarski živelj. - Knjiga je prvi dei precej oosirnega romana. Drugi del izide še ta mesec. Ne pozabite, da vam knjige »Slovenčeve knjižnice lahko najlepše krajšajo dolge večere, ki že prihajajo. List »Deutsche Adria Zeitung« objavlja pod gornjim naslovom zanimivo poročilo o stanju v Srbiji po sovjetski zasedbi. Iz poročila je razvidno, da se srbski nacionalni krogi ne marajo kar tako podvreči sovjetskemu nasilju, ki ga na eni strani izvajajo Brozovi komunisti, na drugi strani pa sovjetski vojaški krogi. Srbski nacionalni krogi se zbirajo v oborožene skupine ter napadajo sedanje oblastnike v Srbiji ter podirajo in rušijo važne javne naprave. Poročevalec poudarja, da so komunisti celo v farnem Beogradu stalno izpostavljeni napadom srbskih rodoljubov, — Po tem uvodu omenjeni nemški dnevnik objavlja o sedanjem stanju v Srbiji naslednje podrobnosti: Po beograjskih ulicah odmevajo posebno ponoči streli iz pušk, ki so namenjeni sovjetskim častnikom in vojakom. Čujejo se tudi številne detonacije in razstrelit ve. In tudi požigi so na dnevnem redu. Vse to kaže na različna sabotažna dejanja. Tako so n. pr. srbski nacionalni borci za svobodo pognali v zrak železniške naprave na postaji Zit-kovac ter sta zaradi tega iztirila dva sovjetska prevozna vlaka. V Smederevuso srbski rodoljubi zažgali skladišče in zaloge bencina. Pri tem so nastali veliVi požari. Tako zadržanje srbskega prebivalstva, ki sega tudi v srbsko podeželje, kjer srbski kmetje napadajo in preganjajo sovjetske rekvizicijske komisije, nato pa z vsem beže v planine, ima za posledico, da so pričeli boljševiki v Srbiji nastopati zelo kruto ter izvajajo nad prebivalstvom strašno naselje. Strah in groza spremlja sovjetsko napredovanje po Srbiji. V treh vaseh pri Požarevcu so boljševiki zaprli domačo pravoslavno duhovščino ter jo obdolžili protiboljševiške propagande. Pravoslavne pope so najprej zelo mučili nato so jih pa pribiti na steno. V okolici Bora so boljševiki pometali več delavcev v rove, jih polili z bencinom in zažgali. Posebno krvoločni so bili boljševiki v okolici Raške, ki je znana po svojem protikomunističnem prepričanju in zadržanju. Po teh krajih so boljševiki naravnost divjali. Številne njihove žrtve so postale posebno žene in otroci. Srbski rodoljubi so boljševike pregnali iz Zaječarja. Boljševiki so bili v tem mestu 24 ur. Pa že ta čas js boljševikom zadostoval, da so izropali vse mestne trgovine in privatna stanovanja. Kdor se je temu upiral, je bil ubit. Skupno z boljševiki so vdrli v to mestece tudi domači komunisti, ki so prav tako divjali po mestu ter so v zaječarski bolnišnici 17 srbskim ranjencem prerezali grla. Begunci iz Beograda nadalje poročajo, da je tam že pričel poslovati komunistični tajni po- Svečana slovesnost se je s počastitvijo vodje velikonemškega Rajha. Adolfa Hitlerja, zaključila. Dokazala je neraz-členljivo poveianost nacioaalsocialističnc ideje z nemškim narodom, ideje, ki je porok svobode in bodočnosti velikonemškega Rajha. »Generallajtnant« Rozman je padel Bern, 11. nov. Exchange javlja iz Beograda, da je padel v bojih v četrtek »general« Franc Rozman, šef Titovega »generalnega štaba« za Slovenijo. • Rozman je bil star komunistični revolucionar, ki se je udeležil že španske državljanske vojne. Zaradi skušesnj, ki si jih je tam pridobil, je dosegel med ko munisličnimi tolpami »vodilno« mesto. Zaplenjena imovina upornikov Z odlokom šefa pokrajinske uprave v Ljubljani (Službeni list št. 85, z dne 11. novembra 1944) je zaplenjena imovina uj>ornikov: 1. dr. Zwitterja Franca, univ. profe sorja, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 17 a, in 2. dr. Šturma Franca, univ. profesorja nazadnje stanujočega v Ljubljani, Levsti kova ulica 25. Obvestilo Šef pokrajinske uprave opozarja na brezizjemno izvajanje predpisov o porabi električnega toka. Organi uprave policije in mestne elektrarno imajo nalog vršiti preglede in preiskave na vseh potročnih mestih z vso strogostjo. Ni dopustno v prepovedanem času, ko morajo biti lokali in pisarne zaprti, trošiH električni tok za zaprtimi vrati, v gostinskih obratih drugod nego v lruhimji porabljati električne kuhalnike ob času ko se ne kuha, za ogrevanje prostorov ali kakor koli izigravati predpisane omejitve. Nedopustno je žgati lestence z voč žarnicami za razkošje. Po danih navodilih bodo OTgsni mestne elektrarne pri vsaki opaženi kršitvi pobrali števec in električni tok izključili za izvestem čas, odgovorno osebo pa prijavili upravi policije v Ljubljani I z Trata Praznik sv. Justa. Kot vsako leto je tudi letos Trst slovesno praznoval god svojega patrona, mučenca sv. Ju sta, ki je dosegel svojo sveto in muče niško smrt ravno v Trstu, kjer so mu obesili na vrat mlinski kamen in ga v bližini današnjega svetilnika pahnili v morje. Seveda je bila tudi letošnja slovesnost bolj resnega značaja v skladu 6 sedanjimi vojnimi razmerami. _ 3. t. m. je tržaški župan, ki je obenem tudi patron bazilike sv. Justa, sprejel pri vhodu v cerkev tržaškega nadškofa, nakar se je pričela slovesna sv. maša, med katero je prepeval koralne pesmi mestni cerkveni zbor. Po evangeliju je spregovoril tudi tržaški škof. V svojem govoru se je predvsem spomnil nedolžnih žrtev, ki so bile povzročene zaradi bombardiranja Trsta. Poleg župana-patrona 60 se udeležili sv. maše tudi prefekt Kocijančič, kve-stor in poveljnik mestnih straž. Seveda so bili navzoči tudi vsi drugi vidnejši zastopniki javnega in vojaškega življenja. Zvečer so se vršile slovesne vecer-nice, katerih se je udeležila vsa tržaška duhovščina. Pred večernieami se je vršila slovesna interna procesija z relikvijami zaščitnika cerkve. Seveda pa tudi Tržačam niso pozabili na slavje sv. Justa, Po mestu je bilo še živahneje kot običajno m »e pozno v noč se je razlegala po mest starodavna mestna himna: Živijo sveti Just!«. licijski aparat ter uprizarja pravcato gonjo za častniki bivše jugoslovanske vojske. Prejšnje jugoslovansike častnike loy<> in zapirajo tudi po vseh ostalih erbskin mestih. Vse častnike gonijo v posebna taborišča, kjer so pod najstrožjo stražo. Družine zaprtih častnikov ee boje, da se zanje pripravlja nov Katyn. V krajin, katere so zasedli boljševiki, so prevzeli upravo Brozovi komunisti, ki izvajajo nad prebivalstvom svojo strahovlado. Tolovaji so povsod zaplenili vse zaloge žita in ostalih vrst živil. Pri tem je prišlo s kmeti na več mestih do spopadov. Boljševiške tolpe divjajo povsod z ognjem m mečem proti komunistično usmerjenemu prebivalstvu, kar ima eamo za posledico, da dobivajo pravi srbski nacionalni osvobodilni odbori v planinah vedno veeie dotoke novih borcev iz srbskih vasL Bt 28L »SLOVENEC«, foroR M. tttmanSga 19*4. Str— t Begunec iz goriškega tolovajskega raja »Goriški list« z dne 8. t. m. prinaša naslednje poročilo: Zanimivo je, kar pripovedujejo razni ubežniki iz komunističnih taborov in morda ee bo nad izpovedjo nekega mladeniča, ki smo ga izprašali te dni, tudi marsikdo zamislil. Ta mladenič, ki nosi uniformo — toda ne domobranske — je pri-poivedoval takole: »V bližini Gorice sem so znašel v počni uri, okoli pol desete. Zajele so me močne roke in tudi če bi imel orožje pri sebi, se ne bi mogel braniti. Govorili so md kair po domače in mi obljubljala, naj grem z njimi, češ da mi bodo dali angleško uniformo, da boni imel dovolj jesti in kaditi in ako bom hotel, tudi piti. Ako pa nodem itd z njimi, da bom čutil po hrbtišču. Kaj mi je kazalo storiti drugega, kakor itn z večino, ki me je obkrožala. Ko smo priSli nekam v vipavsko dolino — morali smo iti po 6amotniih stezah — sem spoznal, da od nikoder ni ne angleških čevljev, ne angleške uniforme, temveč eamo obupna revščina. Preiskali so me vsega, toda pri meni niso našli ne ure, sploh ničesar, kar bi bilo vredno odnesti, niti orožja ne, ker sem pač vojaik v delovni službi brez orožja. Ko smo .prišli v partizansko taboriSče, me je komandant taikoj nagovoril s »to- variš ti<, toda za hrano smo imeli slabo kuhan, neoabeljem in neslan krompir. Bil sem uvrščen v tako zvan zaščitni oddelek, to se pravi, da bi moral straiitii tolovaje, ki so se skrivali nekje daleč od nas. Delal sem se pogumnega tolovaja, in sem vneto hodil na stražo vseh deset dmi, pri tem pa čakal na priliko, kje bi zagledal domobransko stražo ali Nemce, da bi ušel k njim. Nekje v vipavski dolini, med Otlico in Črnim vrhom, na nekakšnih kozjih stezah, se mi je prilika zdela ugodna. Tolovajski vodje so se kar naenkrat stresli od strahu, ko so slišali, da se r en strani približujejo Nemci, z druge pa domobranci. Natančno o teh zadevah ne vem, toda prosil sem komandanta te tolovajske brigade, naj mi dovoli, da grem nekaj korakov nižje h kmetu prosit nekaj žganja, ker me boli trebuh. Čudno: tolovajski general se je od samega strahu pred Nemci tako napil, da ni vedel kaj počenja in je dovolil meni in še mojemu tovarišu etražarju, da amevo iti pok usi t novo žganje pri kmetu v dolino. Seveda sva Ma, toda šla sva še naprej in sioer do prvih domobranskih in nemških čet ter sva tako zopet srečna v Gorici. Ne želiva si več nazaj, da bi naju še kdo zavedel tja, kjer še vladajo tolovaji.* Ponižnost je človeku lastna čast pred Bogom. (Gertrud von le Ford ) Koledar: Torek, 14. listopada: Jozafat Kunčevlč, Škof in mučonoc; Nikol. Tavelič, mu«. Sreda. 15. listopada: Leopold, kralj; Albert Vel., spoznavale« in ustanovitelj reda; Šaloma, mučeniea. Lunina sprememba: mlaj ob 33.29. Hor-sehel napoveduje lepo vreme. Dra.nsko gledališče: »September«. Red B. Ob 16.30, Operno gledališče: »Jenufa«. Bed C, Ob 16.30, Kino Matica: »Immensee« ob 16 ln 18. Kino Union: »Nevarna pomlad« ob 16 in 18, Kino Sloga: »Deklica 1» FanBja« ob 16 ln 18. Lekarniška služba: Notno službo Imajo lekarne: mr. SuSnik, Marijin trg 5; mr. Deu, Oo-sposvotska cesta 4, in mr. Bohinc ded,, Rimska cesta 31. Martinovo v četrti vojni jeseni biteljem cerkvenega premoženja ler druge odloke splošnega tridentinskega kon- V soboto je bil letos sv. Martin, j mestki modre galice niso mogli v se- I fiU.Ker bi odloke i^Hevalitujipod^ patron vinogradnikov. Sobota je bila I danjih prilikah preprečiti razvoja bo- ložn.ki (beneški), ,e avstr, siki.iadi«>,voda orimeroma oblačna in zato so se vre- 1 lezni na vinskih trtah. Peronospora se m stanovi, k, so bili deloma že prote-menarH snom^li na star rek. ki veli: I je zlasti bohotno razvila na listju in ftantski, temu ugover,al ter s0 določbe menar;i spomnili ---- £rozdnih jagodah. Zaradi nenormalnih izgubile vso moč. Cerkvena reforma ,e •>■■ i-- ------.-l 1-—1-1- I bila pri nas za dolgo pokopana — »Ko Martin oblake preganja, spremenljivo zimo oznanja.« Letos jc bil Martin precej mrzel. Napravil se je po stalnih vodah in mlakužah že prvi led. Jutranja temperatura je bila pod ničlo. Martin je v soboto pregnal oblake in zaenkrat odvrnil nalet še novega snega. Letcs se še kaj dobro drži prvi sneg. Samo to si želimo, da ne bi pritisnila huda zima. Na Martinovo dela vinogradnik splošne račune o svojem trudu in pa-porn in koliko mu je naklonila trta dobrega pridelka. Kakšna je letos vinska letina po naših vinorodnih krajih? O letini še ni natančnih poročil. Nn Dolenjskem je bila letina splošno slaba, ko jc. bila ponekod še kaj povoljna, tako v Br-dih na Goriškem in na Vipavskem. Prepogosto deževje v majniku in juniju je vinogradnikom sila otežilo pravočasno škropljenje. Tudi nado- prilik, ko je po mnogih krajih tolo-vajstvo oviralo redno vinogradniško delo, je ostalo mnogo vinogradov neobdelanih. Letos so bili vinogradi v splošnem obvarovani pred elementarnimi nezgodami, zlasti pred hudo točo, le v novomeškem okraju je toča dvakrat klestila po nekaterih vinogradih in napravila dokaj škode. Dolenjski vinogradnik se letos ne more veseliti svojega pridelka, kakor ga je bil vesel lani in predlanskim. Na Goriškem in Vipavskem je bila letina zadovoljiva, toda tamošnji vinogradniki ne morejo vedno srečno spraviti svoje vino v gotov denar, ker so v nevarnosti, da jim med vožnjo tolovaji ne prestrele sodov in se vinska kapljica razlije po zemlji. Splošna vinogradnikova bilanca na letošnje Martinovo ie pač v pogledu aktiv mnogo za bilancami prejšnjih let Dogodki in novice današnjega dne RflB-VV. NOVI GROBOVI + Alojz Marn. domobranec. Podlegel je ranam, ki jih je dobil v boju za lepšo bodočnost naše domovine, domobranec Alojz Marn iz Trebnjega. Pogreb bo v torek ob pol 5 na Orlovem vrhu. Terezija Kavčič. V 77. letu je izdihnila šolska upraviteljica v p., gospa T. Kavčič. Pokopali jo bodo v sredo ob 2 pop. iz kapele sv. Jožeta na Žalah. Naj počivata v miru, njunim dragim naše iskreno sožalje. OSEBNE NOVICE Poroka. Danes, 13. nov., sta se poročite v podružnični cerkvi v Kosezah gdč. Minka Kotšir, magistratna uradnica, in inž. Ivan Čucek, magistratni uradnik. Priči sta bili gg. Janez An-doljšek in inž. Rudi šegula. Obilo sreče in božjega blagoslova! ZGODOVINSKI PABERK) 13. listopada L 1463. je. papež Pij II. posredoval in sklenil mir med Benečani in Trstom. Priključitev Trsta Avatriji, je omogočila Tr-žačanom aktivno politično trgovsko udej-stvovanje v zaledju. Trgovci iz slovenskih pokrajin so trgovali ali s furlanskimi mesti ali z mesti v beneški Istri. Izogibali pa so se Trsta, ki je skušal s cesarjevimi rivilegiji in celo s silo usmeriti trgovino „ sebi. Tržačani so tega leta zaprli kraške poti, ki so »i notranjosti vodile k beneški istrski obali. Mesta Koper, Izola in Piran so se v Benetkah nad tržaškim ravnanjem pritožila in izbruhnila je vojna. Trst je bil premagan in po posredovanju Silvia Piccolominija, sedaj papeža je bil sklenjen mir. Trst izgubi Novigrad, Mo-hovo in Strmec; ceste v Istro pa morajo biti proste prometu — L 1813. s« je rodil v Svečah v Rožu Andrej Einspieler, politik, publicist in organizator. Osnovno znanje mu je dal domači župnik Tomaž Herker, ki mu je tudi omogočil nadaljevanje študij v Celovcu, kjer je dovTŠil licej in bogoslovje. Po službovanju v raznih krajih, je postal 1. 1852. katehet tn učitelj slovenščine na celovški realki. Umrl je 16. januarja 1888 v Celovcu. V javnost je stopil po dogodkih 1.' 1848. ter nato z Majarjem vodil politično delo koroških Slovencev. Zahteva! je zedinjenje Slovenije in zagovarjal ma-lonemško stremljenje. V dobi Bachovega absolutizma se je lotil organizatornega dela na prosvetnem, šolskem in cerkvenem polju in zahteval povsod uvedbo ma-ternega jezika; na Slomškovo pobudo je skupaj z Janežičem 1. 1851. ustanovil Mohorjevo družbo. Višek političnega udej-stvovanja v korist narodu doseže v ustavni dobi. Skoraj ves čas od 1. 1863. do smrti je bil poslanec v deželnem zboru. Bil je zagovornik mariborskega programa iz 1. 1865. Težnje koroških Slovencev je prinašala po propadu »Stimmen aus In-nerosterreich« in »Slovenca« časopis »Mir«, ki je prenehal šele med svetovno vojno. 14. listopada 1, 1865. je bil cerkveni zbor v Ogleju. Vzrok iza sklicanje so bile slabe razmere v cerkvi in širjenje protestantske vere na ozemlju patriarhata, kamor je spadalo tudi slovensko ozemlje do Drave. Razpravljali so o ženitvi duhovnikov in obhajilu pod obema podoboma. Sprejeli so stroge določbe proti priležništvu in ugra- 1. 1716. je umrl v Hennovru VCilhelm von Leibniz, filozof. Rodil se je 1. julija 1. 1646. v Leipzigu. Oče je bil profesor prava na tamkajšnji univerzi in pod njegovim vplivom se je prvotno vpisal na pravno fakulteto, toda je kmalu prestopil in študiral filozofijo. Po končanih izpitih in doktoratu je veliko potoval. L. 1676. postane knjižničar in svetovalec hano-verskega vojvode. Tu je deloval do smrti, čeprav s presledki. Razvil je nauk o prvinah (»monadah«) ter trdil, da se različno spajajo in na ta način tvorijo svet — 1, 1838. se je v Zagrebu rodil književnik Avgust Šenoa. Osnovno šolo je napravil doma, gimnazijo pa v Pečuhu in Zagrebu. Posvetil se je pravu in je s Stross-mayerjevo pomočjo šel v Prago. Ker ni študiral in se pečal raje e literaturo, je izgubil podporo. Po prehodnem bivanju na Dunaju se vrne v Zagreb, kjer postane 1, 1870. dramaturg. Umrl je 13. decembra 1. 1881. — Deloval je kot novinar, kritik, feljtonist, prevajatelj, urednik, književni teoretik i. t. d. S svojim vplivom je usmerjal rod mlajših književnikov okoli revije »Vijenac«, ki jo je urejeval. Najvažnejše pa je njegovo pripovedniško delo. Ustvaril je moderno hrvatsko novelo in zgodovinski^. roman. Čeprav po 6novi in načinu opisovanja spada med romantike, je vendar v svoja dela vnesel številne realistične in socialne momente. Poziv! Vsi zamudniki, ki dosedaj še niso zadostili svojim pozivom, se morajo dne 15. t. m. brezpogojno zbrati ob 13 na glavnem kolodvoru (v čakalnici 3. razr.) v Ljubljani. S seboj morajo prinesti odloke o obvezni službi in predpisano prtljago. Delovni urad — Ljubljana. Obvestila Prevoda Delitev jabolk Od 14. do 16. t. m. dobi mladina od 3. do 18. leta po 1 kg jabolk proti odvzemu odrezkov »b 213« in >o 820« (brez preliskanih črt) dodatnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega preskrbovalnega urada. Jabolka bodo prodajalo stojnico na živilskih trgih in trgovino s sadjem. Prodajna cena: 16 lir za kg. Režijske doklade k zavarovalnim premijam V smislu odloka Vrhovnega komisarju za operacijsko področje »Jadransko primorje« z dne 27. julija 1944 bodo zavarovalnice zaračunavale 15 odstotno režijsko doklado na skupne premije elementarnih zavarovanj, 4 odstotno režijsko doklado na skupne premije življenjskih zavarovanj in 3 odstotno režijsko doklado na skupne premije ljudskih zavarovanj. To doklado eo doKni plačati vsi zavarovanci za elementarna zavarovanja od 1. decembra 1044 dalje, za življenjska in ljudska zavarovanja pa od t- januarja 194-5 dalje. Združenje denarnih zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine, Sindikat zavarovalnic. MaSa zaduSnlea r.a pokojnim župnikom in duh. svetnikom g. Ivanom SaSljem bo v sredo, dne 15. t. m., oh 7 v stolnici pri glav. nem oltarju. novice Slomškov« družba sporoča avojomu 6Un stvu, da bo nadaljevala verski tečuj ob tor kili ob 6 v kunollčni dvoranici na portl pri fraučISkanlh. K ndeložbl vabimo vse, ki jim jo kuj nn tom, da izprosimo človoStvu čim prej propotrebut mir. Obveslito medsebojno ono tovariSo-lce, ki Jih dosloj Se niamo vi. doli pri tečaju. Ob inisll na žrtve, ki Jih prenaša nušo ljudstvo, bomo tudi ml prenesli te malo težuvlce, ki so združeno z oblakom. S. Zalivala, V počastitov spomina pokojnega g. prof. dr. Alojza Zalokarja so darovali *«-sobniki ln podjetja skupno 6500 lir za revno matore. Upruva Bolnišnico zn ženske bolesni v Ljubljani ao vsem darovalcem najlop*« zahvaljujo. Moški po dve cigareti, ženske po eno cigareto na dan Od 15. novembra 1944 dalje bodo prejemali moški po dve cigareti dnevno, ženske pn po eno cigareto dnevno ua pripadajoče odrezke tobačnih nakaznic. ItobtG Slovenska slovnica s pravopisom jo odina za ljudsko Sole ln odlna od oblasti odobrena. Založba Kleinmayr & Bamberg, Miklošičeva 16. Nalivna peresa boljSe vrste In dobro ohranjena »talno kupuje tvrdka EVEBE8T. Pro&ornova ulica <4. Nlžješolclt ke) dobo učno pomoč. — U4 gTBUKCIJE - NOVI TKO S. novoi Naša knjiga 2<>voj MerežkovskiJ D.: »NAPOLEON« Prevedel dr. Anton Mrak. 848 str. L 140. Javornik M.: »PERO IN CAS« Izbor iz let 1931-1941. 828 strani. L 130. Obo knjigi sta elegantno opremljeni. Knjižna tombola Zim. pomoči j ljudska knjigarna v ljubljani Kdor je zadel kak dobitek druge knjižne tombole, naj ga dvigne še danes, ker po 15. novembru ne bomo več izdajali dobitkov. Še vedno pa morete žrebati za knjige, ki jih je izdala Zimska pomoč. Zn 20 lir dobite lepo knjigo. Iz duhovniške službe Dušnopastii^ka služba med izseljenci. O naših duhovnikih, ki bivajo med izseljenci v Nemčiji, ni bilo že dalj časa nobenih vesti. Vse prijatelje in znance bo zanimalo, kje se nahajata Janko Pogačar, župnik iz Dobovca, doma iz Breznice na Gorenjskem, in Zaje, eks-pozit v Konjšici, ki je nekaj časa pred odhodom oskrboval tudi župnijo št. Jurij. V zadnjem času je prišlo sporočilo, da se oba nahajata v Ilerten na Baden-skem, kjer prebivajo izseljenci iz zagorske in litijske dekanije. O župniku Pogačarju pravi sporočilo, da je v taboru in da poučuje otroke. Letos je pripravil /a sv. birmo in za sv. obhajilo oo otrok. Tudi brati in pisati uči otroke ysak dan in mašuje za izseljence. V istem kraju se nahaja tudi Zaje iz Konjšice. Naročnikom m bralcem Slovenca in Slovenskega doma Komisar za cene pri Šefu Pokrajinske uprave v Ljubljani je z odločbo KC št. 647/1 z dne 3. novembra 1944 odobril nove cene za ljubljanske dnevnike in tednike z veljavnostjo od 15. novembra dalje. Od tega dne bo znašala mesečna naročnina za »Slrfvenca« 32 lir, v nadrobni prodaji pa bo veljala posamezna številka 2 liri. Za »Slovenski dom« bo znašala mesečna naročnina 8 lir, cena v nadrobni prodaji pa bo 2 liri za izvod. Cenjene naročnike prosimo, tla pri poravnanju naročnine v decembru doplačajo tudi razliko v naročnini za drugo polovico novembra 3.50 lire za »Slovenca«, 1 liro za »Slovenski dom«. Nova cena za nadrobno prodajo (2 liri za izvod) bo stopila za »Slovenca« v veljavo s številko, ki bo nosila datum 16. novembra. za »Slovenski dom« pa s številko z datumom 18. nov. Uprava »Slovenca« in »Slovenskega doma« KULTURNI OBZORNIK Slovaška prosveta lz poročila slovaškega ministra pro-svete Siva k a, ki smo ga omenili že zadnjič, posnemamo danes podatke o slovaškem šolstvu, ki bodo marsikaterega našega šolnika zanimali. Najprej je minister poudaril, da so v sporazumu s cerkvenimi oblastmi definitivno zasedli vsa mesta na ljudskih šolah, in sicer po razpisu. Izven razpisa se je nastavljanje čim bolj omejilo. Obenem je podčrtal izenačenje državnega in privatnega ljudskošolskega učiteljstva, ki ga plačuje država. V letu 1942 je odložilo svoje službe 95 omoženih učiteljic, v letu 1943 pa zopet 75, kajti težnja gre za tem, da naj bo žena gospodinja svojega doma. Uredile so sc tudi razmere otroških vrtcev: izenačeni so državni in privatni otroški vrtci, kar je državo veljalo preko milijona ks. Pri urejanju razmer na srednji h š o I a h in učiteljiščih je šlo predvsem za — slovakiziranje učiteljstva. V šolskem letu 1943/44 je biio vseh profesorjev 778, izmed teh 730 Slovakov, 25 Cehov, 2 Nemca. 16 Madžarov in 5 drugih narodnosti. Izmed 25 profesorjev češke naroduosli jih je medtem 13 še ptiščenih v državni službi, dva pa sta postala pogodbena. De- set izmed teh ima slovaško državljanstvo. Tako je izmed učiteljstva 93.8% slovaške narodnosti; 597 oseb je rim.-kat. vere, 17 grško-katoliške, 161 evan-geljske, 1 evangeljske reformirane, 1 pravoveren. Procent ženskih moči proti moškim znači 26.1% ali 203. Izmed teh profesoric je 85 poročenih, 19 poročenih se je odpovedalo službi, 26 jim je prenehala pogodbena doba. Skupno je sedaj v Slovaški 49 gimnazij in 15 učiteljišč ter 2 nemški gimnaziji in 1 učiteljišče. V gimnazijo je hodilo v tem letu 21.088 učencev, to jo 1103 več kot prejšnje leto. Na učiteljiščih je študiralo t(>17 dijakov. Ministrstvo je gledalo predvsem na to, da so se profesorji držali v poučevanju živih jezikov najnovejših učnih metod. Zato so izmenjavali učitelje z raznimi instituti v inozemstvo (Goethejev zavod v Miinchenu, počitniški kur-zi francoskega in italijanskega jezika itd.). Prav tako pa jc bila v Bratislavi ustanovljena državna slovaška gimnazija kot posebnu vadnica za profesorske kandidate. 1316 maturantov je položilo maturo na državnih gimnazijah, 385 pa na privatnih. Posebna težnja ministrstva gre za tem, da izdela mrežo trgovskih in še 47 asistent strokovnih Sol. Letn 1943/44 je > ti učijo 4 red bilo v 61 razredih' trgovskih akademi j 2870 dijakov ter v 50 trgovskih šolah 2428 dijakov. 458 jih je položilo ma-, turo. Ustanovila se je tudi državna gradbena šola kot del državne obrtne šole. Otvorila se je tudi rudarska šola ter se ustanavlja hotelska šola, kakor tudi umetnostno obrtna. Na obrtnih šolah je bilo v tem letu 2831 dijakov ter 128 pi-ofesorjev. Slovaška ima danes 21 nadaljevalnih izobraževalnih šol za ženske poklice, ki jih obiskuje 1164 notranjih in 960 eksternih gojenk. Na teli zavodih poučuje 125 učnih moči. izmed katerih jih je 118 slovaške, 2 češke in 5 ogrske narodnosti. Slovaška ima tudi 82 slovaških v a -jonskih šol z 879 razredi in 21.263 učenci. Na teh uči 118 internih in 616 eksternih učiteljev. Vajenskih šol z nemškim učnim jezikom je 10 s 64 razredi in 961 učenci, ki jih poučujejo 4 notranji in 64 zunanjih učiteljev. Ministrstvo hoče te notrunje moči poti ržaviti. Na katoliški teološki fakulteti Slovaškega vseučilišča poučuje 8 rednih profesorjev, 3 privatni docenti in 2 asistenta: na pravni fakulteti 8 rednih, 4 izredni, 2 docenta in 5 asistentov; na medicinski 14 rednih, 1 pogodbeni, 1 izredni in 2 izredna neplačana profesorja. Hnhilitirali so se 4 docenti. 1'oleg teh je na tej fakulteti še 47 asistentov. Na filozofski fakulteti profesorji, 1 izredni in 5 pogodbenih ter t neplačani redni profesor. Habilitirali so sc 4 docenti in 9 asistentov. Na prirodoslovni fakulteti uče 3 redni profesorji, 1 izredni, 1 pogodbeni, 5 neplačanih in 1 redni neplačani profesor. Na Slovaški tehnični visoki šoli uči 15 rednih profesorjev, 2 neplačana, 15 izrednih, 5 izrednih neplačanih in 1 izredni pogodbeni predavatelj. Asistentskih mest je 7. Število poslušalcev se vedno veča. Na Slovaški univerzi je v letu 1943/44 bilo skupno 2836 rednih in 176 izrednih slušateljev. Na slovaških trgovskih visoki šoli 1442 rednih in 90 izrednih slušateljev. Na slovaških trgovskih visokih šolah je bilo 1055 rednih in 4 izredni slušatelji. Na teh visokih šolah je bilo tudi 400 tujcev, predvsem Bolgarov, ki so se vpisovali zlasti na tehniko. Na koncu je minister Sivak omenil tudi razne podpore vlade, ki so namenjene dijakom. Za visokošolce je v letu 1943/44 šlo 3,300.000 ks, za srednješolce 1 milijon ks. Zavodi za socialno in zdravstveno pomoč so dobili 90.000 ks podpore. V petih letih je bilo ustanovljenih 5 srednješolskih inter natov. Tako poročilo o prosvetnem stanju Slovaške v zadnjem letu. Priobčujomo ga v izvlečku, ker utegne zanimati nnše šolnike in ker nam daje sliko prosvetne politike nove slovaške države. Vaclav SkruSnj, ief gledaliike slikarno. priredi v nedeljo 19. novembra za prijatelje slik ogled svojih najnovejših del, ln sicer v slikami na Blelirelsovi cesti (nasproti palače Pokrajinske oprave). Ogled bo med 9 In 17 brezplačno. Interesonti vab-ljeni. Formlcot pestite za dflilnltk(l]Q usi in prlo dobite t lekarnah. Zalivala. Gospodu Mergonthalerjn Adolfu so za spoštovan jo fantovskih pravic ob pri liki ujegovo poroko z gdč. Bnbar Cirilo naj. lepše zahvaljujemo. ZgornjeSiSenskl fantje, V LJubljani so umrli od J.—I. novembra: Kozjok Marija s. Helena, 34 let, usmiljena aostra tv. Vine. Pavel., SlomSkova ulica 20; dr. Bogina Anton, 82 lot, predsednik apelao. aodifiča v p., Hleivveiaova 7; Smuk Franc, 74 let, orožnik v p., Oosposka 10; Debevec Primož, pol letu, sin urailnika ZKSZ, Smar-linska 16; Tomo Viljem, 55 lot, rovldeot drž. žel. v p., Poljanska 18; Kljun Terezija, 55 let, služkinja. Poljanska 54; Zvan Marija, 68 let, vpok. tob. tov., Murmontova 17; Pirje. voo Aiu roj. Dolenc, 45 let, vdova kuvnrnar-ju, Japljeva 2; llrovut Franc, 82 let, livarski mo. ster, japljova 2; Karanovič Emu roj. Bo-lnnič, 26 let, »opr. orožn. nar. v p., Kožcljo-va 18. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Posega Antonija roj, Morhar, 52 let, žena kroj. mojstra, Postojna, Via Piavo *'.': Brvar Mira, 38 let, uradnica, OradaSkn 8: Nemanič Terezija roj. Muc, 50 let, posestnica, Curllc: Adamič Anton, 64 let, dri. ur. v p., Bohori-čova 12: Bcčoj llclona, 71 let, vdova strojnika, Itnkok 33; Snkljo Janko, 60 let, rač-rovidont v p., Ulelweisova 5; Scdoj Helena roj. Hribar, 6!) let, vdova zidarja. Vodnikova 8; Debcljak Ivana, 50 let, posestnica. Ko-roSčova S; KoMiirlj Katarina roj, Mortolj, 43 let, žena poŠt. aluž.. Pot na Dreniknv vrh 2; Steiner Ana, 25 let, hči kmc'ovnlcn, bolniinicn za duScvne bolezni. Drams iO gieduliSče Torek, 14. novembra, ob 16.30: 8eptemher«. Ited B. Sreda, 15. novembra, ob lf.30: »Kar hočete«. Hod Sreda, četrtek, l(. novembra, oh 16.30: »Matiček s« ienl«. Bod Cotrtok. Drama pripravlja kot naslednjo premieru komedijo M. Achardn »življenje Je lepe« v režiji prof. S^slsj, To delo jo bilo uprizor-jono na naSom ocru pred 10 leti in je Imelo velik uspeh. Sodobna Ifra z nekoliko romantično noto osvaja s toplo prisrJtMrttjo. Operno gledalliče Torek, 14. novembra, ob K iO; »Jenufa«. Kod C. Sreda, 15. novembra, ob 16.30- »Mlgnon«. Bed A. Četrtek, 14. novembra, ob 16,Sil- »Manan«. Bod D.' •OddotnltliE iHBjUBB JeicapiR« prlmirlt* RADIO LJUBLJANA Dnevni spored «a 3.. Mfiiikt: 7 Poročila v aiolv!»».skl koncert — 12.30 Poroiila v m-ifSiiui '.n h'p venščinl, napoved eno.-: la -• 1S<*> Kor-oort zh razvedrilo Izvaja t.-..ij'-l c/k. pod vodstvom I). M. fijanet - M i i ii v neiničini — 14.15 Od dvcl- 0j tr* .. i>..li — 17 Poročila v nemščini lr »'v 17.15 Popoldansko kratkočasit — glod Športnih dogodkov v :;.-t»«± venščini — 18.45 Zdravniška Krunc: Vpliv toplote na J.i\!l; — aka ljudska oddaja - 19.30 !Vv -f.U v «'<•• veničinl — 19.45 Pronos aktuVicc-? ;.r»-l.-vnnja — 20 Poročila v mnivMnl - M if Dunaj pozdravijo Ljubljano -- 1; iComn-M > glanbo izvajn komorni kvartet. *rJ*lni«io Leon Pfeifer in Albert Dormot violin* Cenila Sodlbauer, čelo, Marijac l-i*>v5.*l. klavir, vlolinn-solo l/«on Pfnlfor, pri kl» virju h. M. Skerjano -- 22 Poročil* v mhh. 4čini — 22.15 Plesni orkester vodi M V i,'u. piveo — 23 Prenos osrednjegi tu-in'•'.••.•»» sporeda. . n i -«.>» P:p-'.i ib »I-.-•>; "jvl .!> 1 bombami in strojnicami nad Ribnico l Kai *e novesa Pri naših sosedih? I slav srrada v Bosni ter so iim stalno Due 4. novembra opoldne in popol-• dne si> angloanteriški lovski bombniki napadli Ribnico. kier je poleg. znatne stvarne škode izgubilo življenje ttidi več prebivalcev. Domobransko glasilo prinaša o tem naslednje misli: »Ia padale so. Prva, druga, feirta... S strahom smo prisluškovali v slabo utrjenih kleteh, ali ie padla blizu nas, in tipali, ali je naša glava še cela... Spočetka smo mislili, da to ni res, da je to le pomola. Komaj so odšli, smo bili že delu: pospravljali, popravljali, pometali smo, kakor da sovražnih ptičev ne bo nikoli več. Vendar, zmotili smo se. Sredi dela je zapel zvon, kot bi mrličem zvonil. In zopet so-gorišča je toplota ognja spreminjala snežinke v mrzel dež, ki je v velikih kapljah padal ljudem v obraz, '/.& kar so se ti spet smejali. Ondi pa, kjer ni mogla doseči snežink toplota, ampak le rdeči sij plamenov, jih je spremenil v zlato migotanje. Ix; taip, kamor so valeči se oblaki dima metali »roje temne sence, je padal sneg sivo Jn otožno ko prej. Povsod drugod, pa ie curljal kot lesketajoči se zlati prah, kot blesteči se dež sumih demantov. Paglavci so tekali okoli, da bi njeli zlate snežinke. >Zlato in demanti!« so vzklikali, »'/lato in demanti!« Ljudje so se «mc-»j b Tt. Tolažba vdove se je udeleževal veselosti, le da bolj pritajeno. In mnogi odrasli so iztezali roke kakor otroci, da bi lovili snežinke, ki jih je toplota rok ko j raztopila v majhne, lesketajoče se bisere. »Zlato in demanti!« Vsi so vpili in se smejali. »To je pač prvikrat, da dežuje zlato na Uolmefjord!« je dejal faktor s svojim suhim glasom, vendar ni odložil resne naličnice. Ko se je prepričal, da ni mogel nihče več videti njegovega obraze, mu je pa zaigral smehljaj krog velikih očL Sera Sturla in Finnur sta se skupno vračala v župnišče, ne da bi se ozrla in ne da bi spotoma le besedico spregovorila. Šele ko sta bila pred hišnimi vrati, sta se ozrla na pogorišče. Videla sta ogenj kot rdečkasto meglo skozi snežni metež. Nato sta stopila noter. In še zmeraj nista nič spregovorila, ko sta si krtačila sneg s svojih oblek. Šele nato so se jima srečale oči: segla sta si v roke in se molče razšla. Občinski predstojnik je poslal po sodnika in ga prosil, naj pride, da bo zaslišal ljudi glede na požar . Iskreno ga je prosil, naj pride navzlic slabemu vremenu, če mu je le količkaj mogoče, ker je on, kot upravnik konzum-nega društva tako rekoč stranka v tej zadevi. Sodnik je prišel in zaslišal kar množico ljudi. Izkazalo se je, sodeč po izpovedih, da je nastal ogenj zaradi kakega nesrečnega slučaja, nemara zavoljo iskre iz peči ali svetilke. Na podlagi zaslišanja so dognali, da ije Tolažba vdove bržkone pozabil ugasiti luč, ko se je bil zvečer odpravil domov. Njega ni zadela niti mrvica kakega suma. Požar je utegnil nastati čez kako uro nato, ko je bil on odšel iz poslopja. Sam je tako izpovedal in njegovo pričevanje je potrdila ženska, : katero je bil takrat nekaj spregovoril, a tudi njegova družina. Sodnik ga .je zavoljo njegovega junaškega ravnanja predlagal celo, da naj dohi denarno nagrado: saj ije bil rešil blagajno in knjige in je bil zaradi požara sam oškodovan! Predstojnik konzumnega društva je bil toliko plemenit, da je dejal, da je takšna majhna vsota de narja zares brez pomena. Ko je bilo konec sodnih obravnav, je nekega dne stopal neki moški skozi snežni metež vzdolž obrežja. To je bil Marko, ki je Holmefjordu obrnil hrbet. Prišel je bil semkaj S severa, zdaj ije romal proli jugu. Iz II r-vašlee Vojaški nastopi na HrvaŠkem. O sedanjih vojaških nastopih na hrvaškem ozemlju nam hrvaški krogi sporočajo naslednje podatke: Zagrebška radijska postaja med drugim poroča, da je sedaj področje 1'odravske Slatine popolnoma očiščeno odmetnikov, kateri £o se bili vkopali okoli dravskega prekopa 12 km severno-vzhodno od Podravske Slatine. Na tem mestu so doživeli odmetniki hud poraz. Njihova obrambna črta je uničena. Po končanem boju je obležalo na bojišču 150 mrtvih in okoli 80 ranjenih odmetnikov. Napad odmetnikov 26 km severozahodno od Ogulina je odbit. Tolovaji so imeli 110 mrtvih in 74 ranjencev. Vzhodno od Mrkopalja so ustaški oddelki v napadu zavzeli Bogovo. Pri tem so zaplenili 3 strojnice in 65 pušk. Na področju Babi-nega potoka — 22 km vzhodno od Otočca so ustaške enote uničile 322 odmetnikov, ranile 43, ujele pa 126. Odmetnikom so zaplenile 2 strojnici, 482 pušk, meUilec granat, 17 volov, 19 konjev in ostali vojaški material. — 13 km jugovzhodno od Dervente so se odmetniki j>o krvavi bitki razbežali na vse strani. Za sabo so pustili mnogo vojaškega plena. V okolici Travnika se odmetniki skrivajo jio okoliških planinah, potem ko so doživeli več neuspehov. Ustaški oddelki še nadalje zasledujejo odmetnike na področju Tomi- slav grada v Bosni ter so jim stalno ia petami. Tolovaji se umikajo proti Jadranu. Pri Aižani so imeli 72 mrtvili. Za &a-bo so pa pustili U konjev, 7 volov, štiri strojnice, 83 pušk in metalec granat. Ujetih je bilo 24 odmetnikov. Ponovni napad odmetnikov pri Obrovcu se ni obnesel. UstaŠi sedaj pode odmetnike proli morju. V boju z njimi je bilo ubitih 51 odmetnikov, ujetih pa 42. IJstaši so odmetnikom zaplenili tudi 1 italijanski top (badoljev-sl;i), 2 italijanski strojnici, 55 pušk. Med ujetimi odmetniki je tudi 16 badoljevcev, kateri so so skrivali po planinah. V Zgor-nje-poljski občini (pri Livnu v Bosni) so pričeli odmetniki znova z napadi, doživeli so pa pri tem neuspeh. V boju je padlo 24 tolovajev, ujetih je pa 15. Med plenom je tudi 1 top, 1 strojnica in 18 pušk. Ostanek gošarjav beži proti Sinju. Na jadranski obali ni važnejših vojaških dogodkov. Hrvaška vojska in ustaši se povsod poslavljajo v bran nasprotniku in ovirajo njegovo prodiranje v notranjost obale. Med bombardiranjem zaledja so bila sestreljena 4 nasprotna letala. V Sre. mu, na severo-vzhodnem hrvaškem bojišču, ni prišlo do važnejših spopadov z rdečo armado. Hrvaške udarne divizije drže celo bojišče. Rdeča armada v 22 dneh na tem mestu ni imela posebnih uspehov. Hrvaška vojska ima dobre rove in odločno brani vsak meter zčmlje. m KINO »UNION« Film mladostno romantike »NEVARNA POMLAD« Olga Cehova. VVinnie Marku«. Siegfried Breuer. Pa al Dahlke itd. P r e d s t a ve ob 11 ln 18. "L KINO »MATICA« ,WI Barvno v e 1 e d • 1 o »IMMENSEE« Kristina Soderbaom. Carl Raddatz, Paul Klinger Predstave ob II 4n 18. m KINO »SLOGA« ,,M Prekrasna drama po romanu Giintherja \\ eisenborm »DEKLICA IZ FANflJA« Brlgitte Hornev. Joaohlm Gottechalk P r e d s t a v e ob 1( ln 18. 'kom _____ ■mm^^^mm Pile j. Felicon-Trškan, Medved. Hacler, Pupo in ftanti. Tekmo je sodil g. Kos H. O tekmi sami ni povedati veliko. Ljubljančani so imeli seveda prvo besedo okrog okroglega usnja. Le preveliki kombinacijski igri domačinov so imajo Gorenjci zahvaliti, da rezultat ni bil znatno večji, saj takšnega so Ljubljančani po svoji igri, ki so jo predvajali, gotovo zaslužili. Vse vrste SK Ljubljane so bile lepo in smotrno povezane, med igralci pa so bili gotovo najboljši Santi na krilu, pa Medved v zvezi, Perharič in Vo-lavšek. Moštvo Gorenjske ni imelo velike besode, igralo pa je s srcem in veliko voljo do zmn. ge, ali vsaj častnega rezultata. Slednji jim je gotovo uspel, čeprav nismo videli od včeraj nastopajočih Gorenjcov mnogo, vendar smo prav gotovo veseli, da smo jih po dolgem času odmora spet imeli v svoji sredi. Želimo in lako tudi upamo, do včerajšnji njihov nastop ni bil zadnji in da jih bomo še večkrat videli na ljubljanskih igriščih. Za SK Ljubljano so zabili gole: v 10 min. Medved, v 32 min. Hsoler in v 40 min. Trškan na lep Santijev predložek s prostega strela. V drugem delu igre pa so imeli več sreče ali znanja gostje. Tako je v 12 min. Janežič zabil gol za Gorenjce, nekaj časa kasnejo pa je zabil Tičar prisojeno cnajstko ter tako znižal rezultat. Mladika : Kranj 3 : 1 V predtekmi je ojačeno moštvo SK Mladike gladko odpravilo nogometno moštvo iz Kranja x gornjim rezultatom. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H MALI OGLASI I Poizvedbe j REVNA ŠIVILJA ie izgubila rdečo torbico s pričeto temno modro jopico in sicer od Pražakove ulice do Mikliča. Posten najditelj naj gornje vrne v upravi »Slovenca«. Sobe I Hfalb B MIRNA GOSPODIČNA prosi usmiljena srca za skromen topel stanovanjski kotiček v mestu ali v bližini mesta. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Begunka« 10069. (c (Stanovanja G ližejo B ENOSOBNO STANOVANJE ali samo sobo kjer koli iščem. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 10070. (C | Kolesa 8 DAMSKO KOLO sivo, zelo lepo, moderno, z dinamo svetilko in sesalko, pro-d-aiu za 4900 L. Ogled v mehanični delavnici Ambrož, Dunajska 71. I Radio | RADIO MATERIAL žarnice, bloke itd., dobro ohranjen ali nov (talno kapaje tvrdka EVEREST. Pre-SernoTa al. 44 | živali _ J PRAŠIČKI v teži približno 50 kg naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca* pod št. 100?S._(j J JARCKE in petelinčka prodam. Ivan Košic . Cesta nn Rrdn S (j I Prodamo I PISALNI STROJ »Remington«, zadnjega modela, skoraj nov, poceni prodam. Ogled od 18 do 20. Naslov v upravi >Slov.< pod št. 10078. (I PRSNO OPREMO konjsko, za enega konja, prodam. Otrobe in seno vsako količino kupim. Vprašati v mlekarni ŽaSjek 6. (I OTROŠKE ČEVLJE št. 36, delavske čevlje št. 42, nizke lakaste št. 40 in nizke čevlje z dvojnimi podplati št. 44, ugodno prodam ali zamenjam za protivrednost. Društvena ulica št. 23. Moste. (1 1 Kupimo g PISALNE STROJB dobro ohranjene, boljše znamke kapi takoj po aajviift dnevni ceni tvrdka »EveretU, Prešernova nL 44. KNJIGE) Slovenske in nemške pripovedne, nemške znanstvene in sicer tehnične in .medicinske najnovejše dobe, Pleteršnik Slovensko-nemški slovar, Corti Kaiserin Elisabeth,. zemljepisne in zgodovinske o Koroški v vseh jezikih in tudi druge knjiec kupi knjigarna Klenimayr & Bajnberg, Miklošiče val6._ I Siv, stroji I ŠIVALNI STROJ original »Sinuer*. z okroglim čolničkoA — prodnm. Pred škofijo št. 19, II. nadstropje, bi?nic» ZAHVALA. Vsem. ki ste pomagali lajšati trpljenje naši Pold/ei t darovalcem rvetja in spremstvu na njeni /adnii poti, obilo Boc povrni. Zadušnica do v cerkvi sv. Petra dne 18. t, m. ob pol sedmih zjutraj. Ljubljana. Hammelbnrg, dne 13. novembra 1944. POLJAKOVI. Podlegel ie poškodbam, ki jih je dobil v boju za boljšo bodočnost sloven. naroda, gospod MARN ALOJZ domobrance iz Trebnjega Pogreb bo v torek 14. I. m. nb ViS ns Orlov vrh na Gradu. Trebnje, 13. novembra 1944. Zalnjoča mama, brstje in ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je 11. novembra t. 1. padel za vero in domovino, naš ljubljeni sin in brat Stanko Suhlfe poročnik Slov. domobr. Na zadnji poti ga bomo spremili v torek 14. novembra ob 3 popoldne z 2al, kapele sv. Cirila k sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v sredo ob 7 v križanski cerkvi. Ljnbljana, Metlika, dne 13. novembra 1944. Marija fiuklje, mati; Martin, brat; Jožef Kraševcc, stric. ZAHVALA. Vsem, ki ste na kakršen koli način izrazili sožalje ob bridki izgubi naše ljubljene žene, dobre mame in hčerke, gospe Karanovic Etne izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. zdravniku dr. Prodanu za požrtvovalno zdravljenje pokojnice. Stari mami za skrbno nego, vsem darovalcem cvetja, ter vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. - Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 18. t. m. ob 7 zj. pri Sv. Petru. Ljubljana, 13. novembra 1944. Žalujoči ostali. Umrla je po težkem trpljenju, v 77. letu starosti, moja tova-rišica, gospa Kovačič Terezija šol. upraviteljica v pok. Pogreb bo v sredo, dne 15. novembra ob dveh popoldne z Žal, kapelica sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 13. novembra 1944. Peterca Marija, učiteljica v pokoju. Ftix »Ljudska tisUrna« - Za Ljvtfcko tiikanioi Jože Kramarje m Herants eber. izdajata!}; jo&o KroSoll — SchrilUelter. orodni*: Janko Halner