h jr m. ^ v JE* JI M. sq
glasilo slovenske narodne podporne jednote J48	cicaoo. Četrtem ti novembra (november) nn stev.-number s««.
^tnbuted^te permu (No. 148) authorized by the Act of October 6. 1917, on file at the Po.t Office of Chicago, IllinoU. B7 tfthe Indent, A. .7 Burleaon, Po.tma.ter General.
Vojne hraniln
vrevolu-
v nevarnosti
VOJAŠTVO Of CIVILNO P1B. BTVALiTVO XAPUMA
Jtalijanakl vojnl atan prlanava, da so ee njihove čete umaknile a postojank od Brente do Plava. Na vai fronti divjajo vroftt topnlftl boji ln na obeh atraneh manevri, rajo lata aa poaietje ob reki.
Avatro^Nemel ao ia 16 mUJ od Benetk ln Jih lahko doaalajo a težkimi topovi. Jtalljanako po. veljnlltvo Ja aklanllo prepuetltl Benetke aovrainlku rajll, kakor pa da bl ana aama granata padla na naietnlMco meeto. la Ourlha poročajo, da ja papal Benedikt i* •pellral na centralna d rla ve, da naj prtaaneaejo »godu vi nekim etavfcem v Benetkah In na bom • bardlrajo ter na oneiaatljo ma* ata,
(Dalja m I. str« 1. M.)
CESTNOŽJ
ta UBLUŽBEHt AKRONU.
»norajo valed aUvke ho-■N »a drlo ln ae vračati pei dokler ee ne organizira J* * voxmi in avtomobili De-P "Jdi doprinaiajo to Irtev, [£»««.jo svojim fttarjkajočim
b».rnf (ioodyear, Oocdrirh, P"* Miller prevažajo de-■ «voji,„i velikimi tevornl-
•vtocol.iii.
New York, V. "New York Call", eodalUtičnl dnevnifc, je d<*ll od poitarja Pet t ena <d>ve-•illo, da mu Je odvzela praviea do dragega poštnega razreda Ak-eljo je Predli glavni potter Bur-leeos po IplJooskrm zakon«.
®0W JI UL PO-
DA PRIDI DO IZORSDOV.
■itš
• adtonia, Tok. — Neka be r!.4"'*. ktere ime ao zaraol-** "J-ne v.rnoetl, je Izpo-r* v"jnim aod iščem, da ae vojaki Miri in dvaj »Mpolka dvignili hipno ■T "now j* Ml reč ar pr*d ■■ Zvarjen, da ae nekaj ko-
Danee obla/no v llllrtoi«!, v temperttoH ne bo apremembe.
Molnčni vzhod ob • M a. m t eolatoi zahod ob 4 30 p m.
ss9r0b
"THE
hp lk# Ikwak NttWul Benefit
PRIZNANJE KAPITALISTA.
PROSVETA
Tftr- T" "T1 "T*
'	dnevno rBitn neJiij in pfs§ofSP7»
,:h!MT iU.< « HO '»I'Jid M2»y>j
Padel bo gospodarski »istem, ki peha miljonrv revščine, in kmalu bo pozabljena gospodaiska sužnost, ko kapital ne bo več jemal delu bogastva, ki ga je samo produciralo.
Cene Hliiit po
(Iitm OKU • ; Chicago bl

BfiSKl
SS per peer;
^loopijT
Lee, Va — Gotova, bo nošo znance zanimalo, kako se nam godi pri vojakih. V ti kom-peniji smo tedaj »tirje Slovenci. Sploh je v tem taborišču precej Slovencev v vojaški suknji fc se Še aedaj vei ne poznsmo. Nekatere naše rojake eo iše poslsji v dru-ga taborišča.
Ob prostem čaau lahko poeete v tukajlna dva meata, ali pa ee zabavamo na ne načine.
Pozdrav veem rojakom širom Amerike. Chaa. Zallocker, Vine. Lesjsk, Prank Zupane ki Frank Kohol, Co. A let Provisional Bn., Camp Lee, Petersburg, Va.
Malokdaj ie dogodi, da finančni knsflft in industrijalni rnagnatje priznajo, da je gospodarski sistem brutalen ia izkoriščevalec v kterem živimo. Schwab, znani jeklarski knez, je to priznal, ko je govoril ljudem, ki so postali bogati, ker so vlekli profit od sadov pridnih delavcev. Iz njegovega govora naj služijo naslednji stavki v dokaz:
"V resnici ni nič kar šteje izven dela. Materijal — analizira material. Pronašli boste, da materijal ne pomeni drugega kot delo. Tovor in potrebščine. Analizirajte ju. Temeljno ne pomenita drugega kot delo — ravnotoliko delt.
"Z drugimi besedAmi: Od prvega magičnega dotik-Ijaja ps do zadnjega, ki spremeni vse v srebro in zlato, je vss dalo.
"Delo produeira vse, vsa bogastva, ves sijaj in ves blagostan.
"Nobena stvar nima vrednosti, dokler je ne obrne delavčeva roka.
"Vsaka stvar pričenja z delavčevo roko in neha z delavčevo roko.
"Delavstvo je produciralo vse bogastvo na svetu."
Mogočni jeklarski knez Schwab, večkratni miljonar, prizna odprto, da je delo ustvarilo vse bogastvo na svetu. AU gospod Schwab ravnotako dobro ve kot najkrutejši izkoriščevalec človeške delovne moči, da delavci proizvajajo, da Schwabi, Morgani, Fricki, Rockfellerji in drugi industrijalni knezi žanjejo profit, ki lastujejo naravne zaklade, orodj« in stroje, medtem ko delavci dostikrat pri trdem delu zaalužijo komaj za najnujnejše potrebe.
Delo produeira vse bogastvo, kapital si pa prilasti od njega največji del*ž. Da poreče kdo, to je že res, sli ka piUl riskira, vlaga in zato je upravičen do odškodnine.
Ce delo produeira vse bogastvo na svetu, do česa ima kapital pravico? Ce kapital ne ustvarja bogastva, nima logično tudi pravice do njega. Ako delo ustvarja vse bogastvo na svetu, je naravno tudi delo upravičeno do tega bogastva.In če jemljejo delu bogastvo, ki ga je delo produciralo, je delo oropano za njegove sadove.
Kdo js temu kriv? Gospodarski sistem!
Po današnjem gospodarskem sistemu produciramo za profit in rs sa potrebe. Surovine, stroji, orodje, sploh vsa produkcijska sredstva so privatna lastnina. In tisti, ki so lastniki teh sredstev, določajo, kako mora delo deliti bogastvo s kapitalom, dasiravno ga je delo produciralo brrs pomoči kapitala. Bogastvo ne ostane delu, ampak deliti ga mora s kapitalom po takem načinu, da delu ostane manjši dele!, kapitalu pa večji.
Ca bi delo lastovalo proizvajalna sredstva, zemljo in sirovins, bi bila slika drugačna. Bogastvo, ki ga produeira delo, bi ostalo delu in delu bi ne bilo treba z nikomur deliti svojih produktov.
Delo je bilo že izza davnih let suženj kapitala. Ali časi se spreminjajo. Pravljice, ki so obdajale kapital, so pričele izginjati, zofizem, ki ga je branil in mu še služi za ščit, se je pričel drobiti. Delavstvo sedanje generacijo mnogo več misli s svojimi možgani, kot da posluša sladke glasove dobrijanov, ki ga hočejo omamiti, da delo brez kapitala ne more kaj ustvariti. Delavstvo spregleduje in spoznava kakor slepec, kteremu je pričala padati mreža raz oči, da delo vstvarja vse bogastvo, sijaj in blagostan na svetu. In delavstvo se tudi več ne zadovolji s drobti-nami, ki so padale z bogato obložene mize kapitala, ampak zahteva vedno večji deleš od bogastva, ki ga js produciralo.
Schwab prizna odprto, da je delo ustvarilo vse bogastvo na svetu. To je gospod Schwab priznal prostovoljno, nihče ga ni silil do priznanja te čiste resnice. Povedal jo je v krogu svojih prijateljev in znancev, ki tudi prejemajo profit, ki ga ustvarja delo. Gospod Schsrah naj bo prepričan, da kadar delavstvo pride do spoznanja ta resnice, da ai dslo pridrži bogastvo, ki ga js produciralo.
SS
posteljo izvrstno in tudi zebe me ne. Tudi smo Že dobili vojsško opravo, teko da smo od vrha do tal pravi vojaki Jaa imam še po-■dbno srečo. Prvo no$ sem dobil itražno sliflbo na stranišču, drugo jutro sem moral pomesti po vsem nadstropju in tre j i dan eem moral pomivati posodo v kuhinji.
Prvi večer mojega iprihoda v taborišče sem najetel na Slovence in sicer po naključju. Hodeč po dvorišču, mi pade na uho ena prav mastna "kranjska kletvi, ca." Tiatile morajo biti pa gotovo "kranjSki" sinovi, sem si mblil m etopim k njim. In res, bilo j šest slovenskih (korenjakov, ve" noma h Red Lodge in okolice Montani. Pozneje eem ee eešel še z mnogo drugimi, ki eo prišli iz raznih krajev za;
Oamp Sherman, 0. - Naše iiv-1 jenje v kaiupi do sedsj še ni preslabo in ako ne bo slabše, ee bo Žc iShajalo. Pri tem oddelku, pri katerem sem jaz, nam tndi ni treba hoditi z loncem po menažo, ampak ee enostavno vsedemo k mizi kot v restavraciji. Postrežejo nam drugi. Tudi jedil imamo dovolj. Če imajo kje elsbo ku hinjsko upravo, ea ksr je v prvi vrsti odgovoren kuhinjski ear žent, ni treba drugega kot pritoži ti se poveljniku stotnije, ki hitro spravi vse v red.
Slovenci smo v vejah že precej ispopolneni, četudi nismo zmotni angleščine v (govoru in pisavi, so oficirji z nami pri vajah zado-voljnejfti kot z vojaki, ki govore angleščino. Nak, Ameri kancem se že ne pustimo, da bi nssvprekosili.
Vaje imamo vsak dan, isvaete so le nedelje in delervniki, če je slabo vreme. Tudi kopljemo atrel-ske jarke in cesto smo še poprav Ijali, da se ob deževju ne bomo zgubili v blatu in vodi.
Zabave imamo raznovrstne, igramo žogo, ob večerih pa tre tirno čas po dvoranah Y. H. C. A. V njih so pisalne mize, prodajajo se razne razglednice in poštne znamke in pisalni papir jena razpolago vsakemu. Kdor red čita; si lahko ieposojujs razne etare knjige, ki eo jih razni ljudje podarili omenjeni organizaciji, da razpolaga z njimi v prid vojakov.
V	vsakem kotu je glaeovir, kjer se lahko učimo petja.
V	262. številki "Glas Naroda" pod rubriko Piama slovenskih vojakov, eem opazil dopia z mojim Imenom in naslovom. Jaa se nikakor ne etrinjam z vedbino omenjenega dopisa ln poživljam rojaka, ki je to moje pismo izrabil in <ge poslal na 44G. N.", da odgovornost vzame naee. V pisani eem se prizadetemu rojaku le zahva za dar, nI pa Iblla moja želja, < se ga pošlje v kak časopis, Tu<Ji je vsebina pisma v listu ponarejena ln ne odgovarja resnični vee-blnl mojega pisma.
Opozarjam rojake, naj bo^o pr pošiljanju pisem vojakom pri pi aenju naslovov opreznejšl. Ne pišite ime ln priimek nealovljenca pretollzo vogala, kjer je*<proator zft znamke. Priimki so mnogokrat poštnimi pečati tako popackani, da jih je nemogoče čltatl, iz če-> ser sledi, da vojaki ne dobe pi sms, ali pa se tisti; kl kličejo na slove, mudijo s takimi nečitljivi mi naslovi in ee potem jeze ne^ vojaki, ki pa nieo ničesar krivi. Vsak lahko pusti na kuverti dovolj prostora za znantfte ln poštne pečate.
(Nadalje priporočam rojakom, da kar najvefc mogoče razširijo Prosveto in (Froletarca med našim narodom v Ameriki. Veša posebna skrb bl morala biti, da ohranite se slovensko delavstvo v Ameriki najboljša lista.
Držite ae trdno neše delavske politične orgsnlsseijs in jI pridobivajte nove Člsn4. Bres agita? eije nI uspehe, brez boja ni zmage!
I gnats Slabe, Co. Slat Sth Fr Rn., Camp Sherman, CMllicothe Ohio.
Tsntaaa, Week. — Kakor mnogo drugih ismed Adamovih sinov, teko sem bil tudi jas pozvan
dne 1. novembra v ermado Stri. ea Sama. Mislil sem, da mi be dolg čas tu, ps je revno nssprotno »ruščine imsmo rasnovrstne, bele, črne in tudi Indijance imsmo med seboj.
Meni se življenje v taborišču ns idi nspsčno. 1 lnu»t imam dovolj.
Za enkrat končam, ker ee približuje čas kosila in mi ibo treba poiskati kuharja, da si potolažim želodec. Obljubljam ti pa, dragi čitatelj in čkateljica, da ee še o-gimdm, ako bo kaj takega, ksr bi vaju mogoče zanimalo.
Prijateljski pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, posebno mojemu bratu in njegovi obitelji v Mili l-rpn, Mont. Živeli!
, Tony Birtič.
Gary, Ind. — Naznanjam mo jim prijateljem in znancem, da me je po šUrib mesecih mojega bivanja y Gary ju, Indiana, doletela velika želost. Neisprosna smrt mi je ugrabila ljubljeno hčerko Josipino v starosti deset let in najmlajšega sinka v starosti treh let. Oba sta umrla za o-trdftko boleznijo davioo.
Pokopali smo ju na (katoliškem pokopališču 10. novembra.
ujoči ostali, John in Uršula, stariši. John Mary otroka.
(Vojakom dopisnikom. Pri dopisih na list ae izogibajte stvari, ki imajo strogo vojaški značaj, kot premikanje čet iz enega tabo rišČa v drugega, podrobnih opisov vojaških vaj i. t. d. Aiko zapazite, da v dopisu manjkajo po ssmesrti' deli vašega poročila pomnite da ste posegli preveč podrobnosti, katerih vojaška cenzura ne dovoli priebčevati. Op •ured.) _
A. A. B« s
0
(ItiaiJnahl
Že žival je namreč estetjčna prikazen. Ima dušo — narava je nima. (Pisatelj misli mrtvo, neču-tefio materijo. — O tem še ni veda šfcttf na jasnem. Op. ur.) Tods kje se da žival le primerjati e človekom I Glavo, ki neposredno izraža našo notranjoet nosimo na naj višjem mestu telesa, ona je krona cele poetave. Pri živali pa visi navadno navsdol in nja pošamezn deli nam karakterizi rajo bKje nitje vrste: čelo nI dovolj izraženo, sploh nš samostojno in očesi ata navadno na različnih straneh, ne moreta fiksirati ln imata tako na sebi nekaj praznega in ločenega; gobec — kar je prav karakteristično — je pomaknjen naprej.
A poglejte človeka! Poznate eaerda kak objekt v naravi, v katerem ni bilo združenih, toliko berve, ki kar zaigrajo in zažare, Če jih obtjame svetloba, dajejo dovolj peeno občutiti ono bujno življenje, ki se pretaka pod bledi-kasto barvo kože po celem našem organlamn.
Mislite ei kje na morskem obrežju nago človeško telo, še blesteče od mokrote, ko gs zlati solnee, in kontrast meče vode hledne reflekqp na njegovo eenoo. Koliko barv je na tej koži, podobni taznovrstni pletenini, katero je naršva razgalila in pokazala V vsem njenem bogastvu! A poleg teh barv odločnejše barva las, ustnie in oči, bctlne sob, ki moč-neje riše poteze obraza, zrcala naše duše (Izražanja barvitega življe neše notranjosti, op. ur.)
O tem nem stara umetnost ni vedela mnogo povedaU; pečala se je bolj z obliko našega telesa, ki je veeskos dovršen, nepresegljlv umotvor. Le poglejte roko, katere si'popolnejše ne morete predstavljati, kosti, keterih vseka ime svojo lastno obliko, mišice, kl tvorijo povsod lepo valovito linijo, ker os soš^jejo tam, kjer se
njajo in končujejo proU sredini pa polagoma naraščajo.
Kaj šele če se zgene kate Unija nafega telesa, kl veže rez a# dela in ude! KoWw mnogo, vrstnih lepih linij nam tfeh> poka-kako precizno nam izrsže najmanjše gibanje, kako se narav-konštruira v proti-moč, v mašino! Kako izrazito govori o delu o miru ki počitku!
(Naravi ni bilo mrače, da bi nam bik zlila človeško življenje v eno samo obUko: lepota se namreč porodi samo tam, kjer skupno in hkratu učinkujeta dva nasprotna elementa, in kjg^qden nad drugim prevladuje. To nasprotje opazimo pri vseh estetišnih elementih narave, že pri linijah, barvah in zvokih. Pri človeku pa ims ta razlika med obema spoloma na slednji pomen: on del nam pred etavlja princip stva^jenia, drugi princip spočetja. Kar se tiče morale, kaže prvi one krepoeti, katerih otrebuje delovanje,' aktiviteta zadnji temu nasprotne pasivitete (Dulden; tu dobrota, tam moč. Dalje, Intelektualno stremi prvi pp splošnosti, drugi brani p osa meznoet; tako prevladuje v enem karakteristika, v drugem harmonija, vsebina sli pa oblika.
»Moškega stvarjajoČo in delavno stran, njegovo moč, trdnost in značaj nam izrazito predočujejo odločno zarisane, skoro da ravne črte in bogata nuuskulatura. Tako se duh podaja našim očem.
Nasprotno so pri ženski linije vetiko bolj zaokrožene; mehkoba in mir sta razlita po njenem telesu; tako nežno, gibčno in lahko je, kot bi bilo oporo potrebno.
Nadaljuje se ta rasllka v gi ban ju in kretnjah, bijž ko jih pre sojamo po njih estetični vredno-sto. Že v hoji se oba spola primerno razlikujeta, kaj se ne bi šele tam, kjer je kretnje provzro-ča notranje življenje, kjer se kar te to, česar se človek zaveda, al ne, kjer je elelo smotreno aH le golo igranje. Na najvišji stopnj preide ta razlika že v osebnost Ljubkost in apoštljivost, ki se eemtertja povzpnete eelo do čarobnosti in veličanstva.
Tako ee naše telo,1 moško in žensko, moč in lahkota, izraža gibanjih in pretvarja v oblike, k niso več izraz anim&lttne duše, nego Že človeškega duha.
Ni treba teh mnogobrojnib razlik, ki imajo sicer vse globok pomen, še nadalje razlagati: dajo se kar neposredno občutiti. Pač f>a je nesmisel vprašanje, čegavo telo je lepše, moškega ali ženske To je dvoje različnih lepot, popolnih vsaka po svoje; celotno sliko človeka nam podajata le tedaj če obe hkratu in skupek vzamemo Hermafrodit ps» ki naj bl druži obe lepoti v eni sami obliki, ksr pa ni motno, ni reprezentlral no benege nazora o lepoti, nobenega umetniškega kreda že propele dobe, pač pa je bil le ilustracije mita in je simboliziral oni trenotek v življenju dvoje ljudi, ko b se hotelo eno telo v drugo kar zliti, ko' iz -brezmejne sreče vzraste hrepenenje po večni združitv£j(|
Življenje je gibanje. Absolutnega miru sploh nI Večen boj nasprotnih si naravnih sil, kjer tO, kar živi, izknša vcepiti življenje veemu, kar je mrtvega, v tem boju samo pogine irt ss slednjič v novi obliki povrne v življenje. Boj duha z materijo, in ker sta si drug drugemu pogoj, večen. Človek, U najvišja in najpopolnejša spojitev obeh, koncentrira v sebfr,v svojem človeškem življenju to igro celega vesoljetve. Ssm is sebe u-stvsrja, uničuje in zapušča novo življenje.
Tako se je tedsj človek uresnl-ČU v dveh teleonih oblikeh ln najboljša definicija za njih tunfta-mentalno razliko je ta, da je mož dtSi, kl ee j4 utelesil, ženske ps narava, katero je duh oživel. In če ee eploino sodi, da brani
S
Ju-
ter
neka v sebi več lepote nego mo-temu vzrok, de je moš od nekdaj že sam razsojal ta govoril v Imenu ČloveŠstva, In nobe do ni, da je primal ženski pote, ^a jo je poetavU na kot poosebljeno lepoto samo.
Ker pravzaprav js ves človeška lepote seksualna. Tprsšajts žensko ia poreče vam, da je moški lepši od nje. Smisel spolnosti je ljubeaen, pot do ljubezni je pe-željenje, in poželjenje vsbujs lepota. Ta je, da se nam ženska do-psde, mora keaaU svoj Ženski značaj, In bolj kot ga kale, bolj nam dopede, večje je poželjenje ip večje je IjnfccMiu ' Iste mlell ena e nas* reč razko-
kot nam kdo ofcta, ^ »»jo nsše želje ^ **
Skoro izključno o ie,«kl bomo govorili v muledujik ceh zato, ker im* vr p
ta veliko bol rCbV* 1
n zategadelj tudi bolj p^JJ Plavam, ki ae dajo ™ *
Saj«amivemo,da.evM>db U
ienski ve iko laije ntri,\l nego še bi iiueli pres<(jati k i«n«d nge. Sodimo torej i
reče kdo, kar n prva in največja čedno* e ia etene lepota. Lepota oblik ■ ta njenega telesa, kakršno^ vsmo od bitja, v katerem prev
dnje narava ,kjer je t».)e nje p vi značaj. In glavne poteze ul lepote so skozinskoz spolne, ki nss pustijo sklepati na dol mater m redsiico. Zategadelj tr, tudi njena lepota le dotlej, dok je v stanu izpolnjevati fundam talne funkcije njenega življe« dokler lahko rodi in hrani, to povpreono do 45. leta; s že pri letžk se sme le malokatera žen več pokazati v popolni nagoti] moškem se ta doba po navadi leče veliko dalje.
Pas deli žensko lepoto skupini; v ono, ki je nad njim^ ono, ki je pod njim. Večje v nosti je seveda zadnja ker tu središče materinstva, tu ieni spočne in rodi, tu hrani celih vet mesecev sad svojega tel« Zatorej je pri njej medenica lika širša nego pri moškem, so boki veliko bolj okrogli B polnih prsi bi pa komaj dojila te z lastnim mlekom.
iDa j<* v pasu veliko ojja nas, ima tudi svoj pomen. Ji[e mo da bolje povdarja ono valov linijo, ki se vije od prsi doli boko in nas opozarja na te bn oblike, tudi popolneje se združimo, lažje si jo osvojimo, zastonj bolj okroglih in zalitih dov, manjše glave, neznatnega la, manjših'nog in rok, nižje artave in bogatejših las, iz kat diše opojnost in veje slast roki rije po njih.
(Dalje prihodnjič.)
morilčevo orožje 80 h
Sli v stranski ulici.
Okissgo, di. — Detektivi so šli krvavo sled in okrvavljen tek kos železa za "Williamsono poslopjem. To je nova sled, k je odkrils polici js pri izsledov nju morilca, ki je umoril pons ščuka John A. BeokerjsvSk plesovem poslopju.
{Policijski kapitan Meagher sdej opustil teorijo, da je bil morščak umorjen v poslopja da je v afero zamotana neki | na. Odredil je svojim policiji da iščejo doksze v bližini p slopja.
hmelj odhaja v južno afriko.
Portland, Ore. - Frank Nil
na Iz Indepedenca je pred«! 4 svežnjev hmeljs, ki ga odpošlj« v Južno Afriko. Hmelj je pr* po 40 centov.
v Ameriki ims leto« slsbo no, kajti pivovarnarji ga ne kuj jejo, ker se boje, ds se «nii« k« zum piva.
^AJJMSSSS1
S OoBnetorille,Pa.-.h. c ^
Coke kompanija nsznssj«, ^ povišala svojim delsvcem mM ta 20 odstotkov. Povišsnje je a pilo v veljsvo z brom in prizadetih je » 000 d
lavcev,
deček je ubttdfck*
Pittsburgh. Pft
d domUUj*j". '>»
metnef.. to i«™»J» "Zi* kom * l«r.H « jS^^a Pri UD n* pomWIJ". » "Vj,
I,« pov.ro.''>I<■ fc	,npl
■Spe«*.'	... ,.j
Kk. «««od«« j«
ob profi SJum01* * M blUo Wood. Hun.
v.* jf °:/pr£k
s
^^■•Rok.kvttk"	r
tr.w.ku Je po«l	^
T MM I«r«dll M . j JijK i, Ur > Mk.j w •^L**

PB08VBTA
svidenje »aobotol

iMlUlouJ. ■
■Uii < . I, i
lapadaa froHl*
JThTov. - vojni, rt«
je .sovražnik »olo ak -
T. .rtUerijo na befcgai" Včeraj «o Nemci ljuto
fcrdirali M^.^ g«k okrog Paucheodaeja.
■Jtfanterijskih bojev m bi-Jriili so »e mnogi amfini spoli nov. — Rasen, lokalnih napadov, ki ae niao ni ni« novOft e franeo-
aana w ie m ** vi *
: Tokoj nato ao miniotri « Pain levom vred zapustili abornico in rcsignirali v celoti. Opozicijo proti vladi je vodU aocialist Renau-del.
Painlevov kabinet ja bil na krmilu dva uioseea
Avstrijski oaaar pravi, verniki ponudili Avstriji paratni mir.
opoxieija proti Kerenakiju potrdilo ljudskih pravic po miru, kn* hu, kemiji, oblaati in avobodnemu življenju. Junaški boj čet is Pol-kova potrjuje atvar delavske in kmečke revolucije. 'Nazaj ue greda >0 aa- mo več. Pred nami je ie boj; od-itriji sa- .«t ranit i je treba ie nuiogo ovir in inu»wu mir.	žrtvovati ae moramo, ali pot do
Amsterdam, 14. nov. — "Koel- zmage je gotova. Revolucionar-nisehe Zeitung" piše, da ja r^elLa Rusija ki eovjet sta lahko po-avstrijski cesar Kari sledeče: nosna na.Čete b Polko va, kute rim "Francoski in angleški državniki poveljuje polkovnik Walden. i\e-ao že večkrat ponudili Avstriji smrten spomin in slava borite-prijetne koncesije, ako sklene se- Ijem, revolucionarnim vojakom in paratni mir. Zavezniki so a svojo častnikom, ki so ostali zvesti ponudbo dosegli gotove narodno- ljudstvu 1
ati in stranke v uvstro-ogrski Živela revolucionarna, demoni ona rhi ji. Toda hababunžani in k rat uma, socialistična Rusija! Uohenzolernei so danes tesneje V imen«, ljudskega komisar! -združeni kot so. bili kdaj prej. jata	Trockij,"
Zmage v Italiji Ibodo mogoča tvo- Brzojavke, ki naznanjajo zma-rile podlago za mirovni program go Kerenskija, prihajajo ia Koda-centralnih držav. Avstro-nemžka nja in Btoekholraa. Depeše i* sila je močna zato, ker je »druie- Danske pravijo, da so Kerenskije-nt."	ve čete okupirale Petrograd in
London, 14. nov. — Uradniki boHteviki ao ss zsbarikadlraM v angleške vlade izjavljajo, da ni palači Smolni. Ia Stockholuis pa Anglija nikdar ponujala Avstri- poročajo, da je Korniiov vzel Pe-ji koncesije za separatni mir. trograd v ponedeljek, "ko so bili
boKeviki poraženi' na Nevakem
in prisegel, da jo bo branil Nato so Črnogorci odšli, toda kaanejs
so ae vrnili, ker se jim j« *<ltlo, i s so ga premalo kaznovali. Ne-do je priueeel vrv a sabo, da gs iikčsjo. Oglasili ao ae trezuejii med njimi ln eo dejali, da ja bolj* ie, čc ga izroče oblestlui. To so izvršili iu Nagy Čaka sdaj na preiskavo.
ITLLIMflSA BO ODVXDU V ječo
izguba g tedna.
don, H. nov. - Angleže m bojiščih, v zadnjem te-tjo 25,066 mož. Ulitih kov prostakov 4373 j i„ pogrešanih častnikov "prostakov 19,595. ' tjžnjem tednu so AoglOži iz-131,889 rnoii
letalci na polotu v Nemčijo.
„xa fronU v (Franciji, 14.
Amerika je zanesla vojno,	——	I »L iTL
ijo. Amerižki avijatiki so Angleški parlament si ja podalj- Prospektu. i. francoskimi bili na po-	dalšal dobo.	Vsa petrogradska garanja ja
Nemčijo in metali ao ; London, 14. nov. Angleški par- '-spustila rribele. , na nemška mesta Udele- lament si je a posebno odredbo še ' h Moskve javljajo, da, kozaki „ M tudi oglednega poleta četrtič podaljšal termin, odkar gospodarijo v južni Rusiji, ki je i nemškimi zakopi, na katere traja vojna. Sedanji termin je po- «v«»ta Kerenakiju. 1 Z bombe. V napadih na daljšan do 30. julija 1918.	o Ameriški poaijnik Francis i
mesta in militaristične Velika parlamentarna bitka	nabenegapo
ke je 'bilo več apopadov kuha zaradi govora Lloyd Geor- Mla od 'bolševikov niU glasu iz kkni letalci ki so pa bili gft v Parizu, ki je odprto naštel Waahingtona Vsi ameriški avijatiki ao napake zaveznikov. Liberalno ča- ^vena, načalnikauer^e^-li nepoškodovani. Nekateri .opisje fte napada Geonja, da bo- niške komisije v ^aijl, ^ nahaja j teh avijatikov so ae izveš- če z načrtom za medzavezniški J Moskvi in poroča, da ae tam vr-
, letanju šele na Francoskem, vojni štab ponišati Anglijo. (Listi * hudi boji. _
vo francoskega avijatiike - poročajo, da morda odatopiU	u.i
ara se je telo pohvalno Ura- feMmatial Haig in general Ao-	sooistott obsojajo boL
i drsnem vedenju ameriških berte, šef angleškega generalne-
ga štaba. Znamenja kažejo, da se Stockholm, 14. nov. - ]B. Han *mke čete v zakopih so se L bivši ministrski predsednik™, urednik tukaji^s^-rakrat premenilo in zdaj ao Aa«aith posUvil na čslo opozicije stičnega lista ''Soc « 5 črti že tretje Bata. Iz- iTprldfužil ee jo tudi lord Norih- Jbb". Je ^vu« n* čet se je izvršila bre*cliffeAsquitb je dejal včeraj v kim amertfkim poročevalcem, da
Ban Praneiaoo, Oal — Warren Uillingsa ao odvrnili v folsoin -sko ječo, da nastopi avojo kasen. Obsojen je bil v dosmrtno je6o radi dinamitneiga napada ua demouat racijo aa vojno priprav-janje v juliju 1916.
Medtem, ko je bil Billinga na potu v ječo, je bila tukaj komi -aija, kl jo vodi delavski tajuik Wilson, da iavnši pripravljalna dela za preiakavo na željo pred aednika Wilsona, ki šell izvedeti resnico o bombnem napadu.
ava
r&Ua . orez c iffe. Asquitn je aejai včeraj v -— ——j , sovraintkft. Am.riž.ni p.ri.m«n"», d. mor. George po- M»»J""*** ,t p&truljirajo "niSe^vo j^U ^oj "«lo D.v«ni .oTor" «"^ kot S moto MM^
/S	tod. K v P.rix«. Zbornic, i« burno odo- »^^.^.trorimom
•popada od »dnj«*. boj* br.valft VUquitlwvo opombo. ^^ JL'^^XT."
Topniiki dvoboji«^vir^^ži^feT^.^^^
{ft o^H-bi.in |lhuia 'boj v zoormci
_	..I laiimtvA v Pitrnirimlll. da iim Je
šminki lirtka
Ue«aao*ljei.»
Padporaa
AU PRIDU DO STAVKI MA V1USZH JBXBXZa?
Washington, D. 0. — Med laat niki ladij ua Velikih jaaerih in _»topniki mornarjev ao zopet nastale diference glede nedčaea ln odpuatnega lista aa mornarje po končani plovbi na Velikih jezerih. Zastopniki mornarjev pravijo, da vsled ošabnega nastopa gospodar jev pride najbrž do atavke. |Na koiiferenei js bil navaoč kot sveani pogajalec R. B. Stevsns, podpredsednik odbora aa trans portacijo. Konsfrenaa je konča la, ker j«.William Livingston, predsednik podjstniške onganlsa olje Lake Carrier'a Association vstal ki ošabno isjavll, da aa noče dalje pogajati s Andrew Furn-sethom, predsednikom "Msdna rodne unije mornarjev, Victor O-landerjem, predsednikom mor nareke orgsnizaolje za Velika je Mrs in drugimi zastopniki.
21,000 ZDRAVXULOV SI JB PRIJAVILO KA VOJKO SLUŽBO.
Chieago, QL — Joseph Colt Moodgood, predsednik priprav llalnega odbora "Južne zdravnice družbe," pravi, da šteje rasaiO vhl zdravniški sbor 14,000 zdravnš kov. K temu zboru ae je prlglas lo še 7,000 zdravnikov, tako d«
lake*. If. jsaljs 100T V AHL lUluola. --
Q LAVNI BTAN i aaiT-S» Ba ULWNDAL1 AVA, OKIOAOO, iLUNO«.
UP&ATNX OSBOAl
Predaednlk: Joks Vagrt«, boa »»0, Ls Balla, U. L Podprsdtsdalkt J. »istkovll, ». F. IX 4, kes aa, Olrar4. Kasa n. ]'odi>r«da«<tiulki JoUt ltak.lj. WSS Kwtag Ava, Ba. Oklaage, UL Tajnik: Joka V.rterbsr, 1TOS Be. Lawsdala Ava, Oklasgo, Ul Ulagajnlki Anton J. Tarbavsa, P. O. Bos 1, Olaere, UL Zapisnikar: Joks Holak, 400S W. Hit Bt., Oklasge. UL NADZORNI ODBULl
Jole AmbreU«, Ml bes, Osnosaburg, Pa Pasi Bergvr, T4I — lat Bt, la Bali«, UL f. B. Tssakar, 674 Akaaj Ava, Boakiprlsga, Wya
POBOTMX OIMOBt Aston Hraat, SU - Mtk Ava, New Dslatk, Miza Jata BsdlAak. boa Ut, Baltktes, Pa BnžeU Pletartak, 414 bes, Brta^vllla, Pa Jskob Mlklsvč^. L. Bos t, Wlllock, Pa M. Pat rov tak, 14S10 Dala Ava, OaUiswea«, O.
UBSSNXK •*PBO«fB«a,»l
Jola Ksvartslk.	_
VRHOVNI BDBAWXXl
F. J. Karz, H. D., «101 Bt. Olalr Ava, Oevelaai, OMa
VBB D1NABNS ZA OH VI IN BTVABI, ki M tiiaje gL spmvsaga
la B. N. P. J. saj aa pollljsje sa aaalov«
H JOHN VHHDHHHAH, MAT—08 «a LawndaU Ava, Oklaage, UL
FBITOtBB OLHDH OHNBHALMHBA POSLOVANJA
naalevi
JOlH AHBBOftlO, Bes Ml, Oasssrtatg, Fa 1ADBVH FKKPIBLJrVB VBHBINH, kl ata jlk »aiUi prrs U •tanea, ae poliljajo aa aaalov i	^^ 1W -
ANTON HHABT, IU - Mik Ava, New Datath, Mlaa
VBI DOFIBI, rsaprsva, llaaki, aassazila HA sa "P»esvete" aa peMJajs
ns aaalov i	"	1
UBKDNIftTVO "PBOBVITl", IMT—M Ba Uwalals Ava, Oklaage.
VBB TTPBAVNlftM BTVABI, nardatss, oglasi, ss polUjsJa sa asalevi PBAVNliTVO "PBOBVBTB", HIT—M Ba Lawaftalc Ava, Okiaaie, UL
V keraapeašaaal s tajalltvosi B. N. F. J, s»ajslllvem Proaveta" M rsblU Im.n »rsdnlkov. mnrv.« nnpHite SSaUv, kl je ta BBve» dsn,'ake laUta. ša bo vsaka atvar kltro ralasa
Baje glavaaga spravaegs edbeia m vrHJe vsaka »ste sseia la lalaiak ok aal sH psfeUaa, ,
prrs U draga la-
KADITB TILLKAM OIOABB.
Unijeko izdelana
Ibjkna Olgara .......*:c lOo
"U Oasara" Olgara......10c
TXLLMAH OIOAB 0a
AURORA, MINN.
neva, Švica, 14.	^	^ jim ^
nkfurter Zeitung" piše, da je prišel grški ministrAi pred- «o "menica^
lie občutnjo prisotnost a- .ediiik Veniteloa	Braavladja v Pstrogradn. ... - --------- - M
. ke armade na zapadni iron-	--~~ "T7	Potniki kl zbor Šteie 21,000 zdravnikov, lz
[hednost uvanlkor t zraku London odobrava *«•«» Mgjjj*	K -oT^
jbobolj narašča. Veliko ingU-	tot.	Ulada v P.trogr Ju prava anarhi- prigla^lo zdravnikov za prosto-
I letnikih eroplanov v zadnjem § L^don, 14. nov. - Londonsko T ž . ^ jQ voljno alušbo. je pripisati dejstvu, da ao {MOpUja kraša veliko zadovolj- }*• voitki;opajo trgovine, na- 'To ŠUvUo zdravnikov zadoata-riiki avijatiki ojačili franco- nogt ntd g0vorom predsfdnlka	^ ^^ ln p^enja jO sa armado 2^00,000 mol
Wilsona na konvenciji Ameriške* ^
h.	- delavzke zveze v B«#f a u.	^ • ^--KUCOI SI MORAJO SILITI.
MZtfltttVa. "Morning Post pravi: "Želeti Umm 1 ^ js, da bi nekateri naši ministri
Dr. JAHKZ KVAMOKLIST ^ ^ Panika Wilsons
KREK UMRL.	kl V**™	1
vem mestu."
BTAFRID1S.
I Prosveta ' pila u blagoatpja ljudstva Ako ss strlftja a nJW-mi idejami, podpiraj trgovoo, kl oglašajo v Prosveti. V aalogi imam vi^ aa vsakdanja potrebščU ns po imsrnl oinl
AHTON ZORJfIK, Banniaia, Pa.
Okarlia Kam Ib Još Hapaatl
I Prvi ja stanoval pred latom dni v Sheboygan, Wia., in drugi pa v Milwaukee, Wia. Ganjena Rojaka prosim, če kdo vo sa njihovo na-slovo, da ml jih nasnanl, aa kar bodem vsakemu aalo hvalsžln, alt pa naj sa mi aama prijavita, kšr dobro vssta, aakaJju iščem. Moj naslov jat Joa Skabita,
»
Ameriške vesO.
RUSKA BBVOLTA W WALL
k Londona poročajo, da ja u-.
Idr. Janez Krek, deželni ln dr-l Umrljivostv ^^^
poslanee, vodja progresiv-	****	, V0I14	----- — i
V- ije v klerikalni alovanaki Amsterdam, 14. nov. -- ls nar	^reet v minolcm tednu, ražju.
li atranki. Svoj čaa je poaku- lina poročajo, da jn umrlJWoat	m ^ ln Dvajset zveznih podm
•trditi med Slovenci krtčan- med cWUUti v Nemčiji ravno tv	delnice ao izgubile od 20 pričalo Ukoj obveščati
.u_u___j________I x,Avltnn kakor med vojski na	... w_< u s va v nrenovedanem pi
Haw York, H. T. - Na obrežju Greater New Yorka ja bilo v zad-, njem času več požarov, a katerih | sodijo, da ao jih zanetili sovražni _	Inozemci. Zvezne oblasti ao odvze-
KloA V t — Ruska re-| Is nemškim podanikom dovolje-vohTjs Mprsvlla velik ušinek | nja, kl živa ob manhatanakem ob-|
aršalov je Nemec, kl
venci kričan- med civilisti v Nemčiji ravno ia-	■ j Ugubils od«,,----------- - -	• ,
" "m, a se jT^tem pri- ko številna kakor med ^akl na	Med »piXtl je zo.|žlva v propovedanm« pasuja^J
■ popolnoma delu Ukratnejfronti. "Frankfurter Zeltung jr^	^UM atrak
olnoma delu Ukratne fronti. "FranWu^r Zeltun*	^ ^^ utrgh
-ke narodne stranke. Bil ji piše, da le močnejši \Mk «ad P«	--
tr govornik in eden najspoaob- prabivalatvom bodo Frettveii ia-	--------
Kh politikov med klerikalci. V koto. Učiirkl hiranja valed IJj
MSeia zboru je bil jako akti- manjkanja redlne hrana ae se. ^^^ ^ _ John Njegov največji ^ poliUčen kažejo po vsi Nemčiji.	^ ^ Madžar In rudar v
otnik mu je bil član njegove1	-|jj	1
i atranke, m erii«', kl se mu »lo potisniti dr ouidje. Kadarkoli
vražne inosemeo, da aa morajo| preseliti v 34. urah.
I0BSKA OTLTURMA BASfTA-l
VA IA uimriBSi
JVOCJI pouuceu aaaaj« ...... • •	Ntfy ^om Madtar in ruoar v	nrlrsdlll
i bil član njegove	- . .M n8hala v okrajni ječi ln OktoBgo, m. - Cehi so priredili
nazadnjaški dr. Italijani dolže Ismoa	od str.nl .vez- valiko kulturno ^rodno razstavo
»u ja parkrat po- Rim, 14. nov.-B^nlJjlpri-	v 0 N ju prfpov<1 J na univerzi v Chica«u
Kreka v po-lhajajo lz -verne ItallJs. ^^ SSaio.Ts js preklinjal In prete- (^ večerih n«topalo čeakl pov-oo oradje. Kadarkoli ja posta- j du jejo o nemških barbaratvih, kl « >	k,f ^ if iMeskl zbori lo	—
Krek šušteršišu nevaren, da prekdUjo selo zlodsjstva ^' ^n^Tomov amrrlBko zm.Uvl- .Uvljene jo sllks, k fs in Ibpuli vodstvo U rok, ss je jevihSat v Belgiji a^tkom voj- P^^ bije ^ M je n^a umetna ^J™* » issilnžU Intrig, kl so mu fne. Pravijo, da nemški vojaki «m- c®hJ^MtiJvlc0f potem jo Je po- fcsklh s k.rje v po "j »•vedno uspešna	L.dajo ženaka in pobijajo	^un„ niuJo. Razst/ivljene so tudi pletenine,
^ »lov«-1i*kcm političnem življe- ^ očmi nmter, Cs». - ^ K » Zjd bedeli » ^^^tl A-|
, J dr. Krek priboril	fytf" jST11®*8 H
IK aaoomnitl, kdaj ^ - Arn,,i I ^P^klcknU dollT poljubil | ^^tnacljn.__|
LBTAIJO TO*M»afy,
nsstopslo českl pev-čeaki telovadil. Ras-do-dela letu 1M60.I
Bleda lica. upale oči
aa gotova koja, sajavoljsoat, alab spomin, aaapalaoat, ptalljl-veai, vse ta ae aaaaa«ija, šs^sl-ata adravl ls tnlal. Ako ats aps-sili katarsgakoll Uk aaamtaj prt vsa, aa odlalajta dolge ls sa pa-akutajt« vaakovratalk »kodljlvlk ftašatev, t«a»val narollta li SS an dolar adaa, all ps as M.00 laat Savo jav JUVITO TABLBTB. Ako leUte aavsrovatl pollljatav, poMjKs lds val. Ta ladovlto 4* lajalo prlradso adrsvlle va« kl Iro la gotova povraa »al, kakor Jo podaja tlaalbs la tlaolln dne ginu, kalarl so mogolo v faUko Slsbajasm ataajs, kskor «to vt.
Naalov jat
al U VltO
Laboratory
Boslk BIH Hrsaah 4, FtTTSBUHOK. FA
pr. Koler
SLOVKNSKI ZDRAVNIK IMPiBaAr PIMikWfh, PB.
'OHKlI
BIOVIIAL.
•	14 nosr. — Ministrstvo
H v'»«Utvotn Painleva je enoči nrjpil«, ko je parlament izrekel PjK neranpnico. Zbornica jo a ff ria*ovi prfttl 198 odokrUa |s>litarutš'ni program vlade, kar ustanovitve medzavezni-**a v<,JM^t ^^ Nlto ja pri-U vrsto diskaaijs o ikands ■■ v zveal c raznimi ifioft-rojslistišakal zzrotzml. ' 1 prosU 8
v	j>ronn V"*'
Ji «dloie to radevo toliko
sa kopana zaveaniška kon-
protl koncu tega me-•s*»«,ialisti aa Mil odločno ri 'in po vrači debstl eo S^aii tudi posUnel desniee a
proti svojim bivšim zaveznikom
PTjgNO VESELICO
NA
VABILO
pšm

I.
fit
III S
Ps.
MaMfitown9
1917
v
17
nov
■rt
i.
ob
zatetek
ODBOR.
Vabi
fart Wortk, To*. - Ksdel WalUr I. Jones U Mlnnespolisa, Minn., je padel z letalom is vlao-Aiue B00 levljrv ns tls. Jones je bil na mestu mrtev, njegov apr#-m-Ijevalee ja dotyl Uhke poškodbe,
BS 0LAIOV L W. W. UMOL
Omaha, leb. — Zvezni uradniki! In policaji ao aretirali M članov L W. W., kl so prišli na konvenai-ja L W. W. kot delegatje.
Na konvenciji so biU delegatje] Iz Beveme In Južne Dzkote, Min
oaaate ln Nebrsske.
POTREBUJEMO U PREMOGARJEV ZA NEW RIVER COMPANY.
Drolls, ts aaa»*a. Ml IsMasi* pmamm as M alavaasklk pfaamgsrjev, kl aa Frl% 4«lat>, kj^ sa a.Mi «d SIM* 4a 41.500 as 4v0 U4ss.
SorkaTw šv— - -r-Hva Pr^ jo -Ml la H + 9«'»JJMJJ
vla^.. Koai|'aslJ«ks »K^ajala. Ja	J. Istfl ^	^
ovoj d*s aa lakk. obroka. Bavl as peleg 4vak IsIomU, kl 4sjata ^Jl prl vmkdssjoa. dais, Pršite oo^ao all ps ptHta v val-N« Mis
takoj asi
Ma c r. ASDzasos, mcDosalo, w. va.
...................................................................I
NORTH SIDE STATE BANK
hock snu/tos, wyo.
IMA SAWTALA W SZZZSVE lig^WM*
-* ' .. .

TRIJE RODOVI.
b	Spi-I
m.................*..............
s
"To jejjjoja, stvar. Za vaa je dovolj, da veste, kaj izvedem. In zdaj vaa vprašam: Ali hočete piti z menoj na mojo bodočnost — ali da se izrazim jaanejle — na bodošnoet zaničevanega iu na eeeto vrženega človekaf"
Hrupno in enogieano ja odgovorila družba:
"Hočemo! Pijmo!"
Zazveneli so kozarci.
Visoko je dvignil Pavel prazno čelo. Slovesen mu je bil glaa:
"In nihče več in nikoli več ne bo pil iz tega kozarca, ki sem ga izpraznil na svojo bodočnost I"
Zamahnil je z roko, in kozarec je priletel ob nasprotno steno in se razbil na drobne koece.
Zdaj se je oglaaila Pavlova peaem:
11 Bratje, bodimo veseli, dokler smo še mladi vai I Srečen, kdor ljubiti . .
Pavel nI mogel pesmi Izpeti do konca. Nekaj ga je prijelo in stisnilo za grlo, da se mu je hre-žčeče pretrgal glas, kakor bi kdo prerezal struno, ki zveni v jasnem napevu. Sesedel se je na stol in si zak ril oči.
"Kaj ti jet".
"Kaj se ti je zgodilot"
Pavel je molčal. Pred njim so se razpletale bele ceste, držeč v neznane dežele. In ko jih je gledsl in hotel videti bodočnost, kl prihaja z br-zimi koraki, se mu je začela iz dalje bližati dol-ga, hladna, črna senca. Vihrala je proti njemu kakor črn plažč z mrtvažkega odra. Zažumelo je okrog njega kakor rezek veter, ki naznanja vihar. Prižlis je zopet temna, mračna alutnja. Z ledenimi rokami ga je stisnila za grlo, da je umrl v njem glaa veeele pesmi ...
"Izgubljeno je! Ubijejo mel . . . Toda če ne morem, če je vae izgubljeno in če me ubijejo . . . Čemu potem vea napor t . . . Čemu ao mi gradovi v oblakih t... Ni moči in volje, zato se podirajo načrti, zato ugažajo miali, ki ao jih rodile; a oatane samo že vino, da v njem potopimo mislil"
Ispll je kozarec. Zatreslo ae mu je v aren. Mehkota mu je prepojila dužo, zasolzlla se mu je, In solze so mn prikipele v oči
"IA Uko je vse skupaj niči Vae same pene — blodne sanje . . . oblak v vetru, kl ga podi in raatrga. Kakor cunje naa pomečejo na gnoj — ne samo na eeato r- in smrt bo naž delež. Ubili ao očeta, pa ubijejo že alnal O, mati, mati I . . . Povedala ai mi, da moram umreti! ..."
Vae prigovarjanje prijateljev, naj ae umiri, je bilo zaman. Pavel je jokal in pil. Naposled je omagal. Vea je zlezel v en aam kup, držati zo ga morali, da ae nI sesedel pod mizo. Prijatelji so mu segli pod ramena in ga nesli proti domu. Noge so se vlekle aa njim.
"Ali gremo tja . . . kajne ... k Lenki..." je jecljal Pavel.
"Da, da; tja tjat"
Nesli so ga proti domu.
Zunanja prodajalnižka vrata ao bila priprta. Skozi odprtino je eevala bledordeča luč. Za njimi, za vratmi, je aedela v kotu pod podobo Se-demžaloatl stara, uboga mati, Marija PleŽčeva. Sedela je tam, topeč ae v solzah žalosti, ln čakala nanj, kl ga Že ni videla danažnji dan. Tistih sedem mečev aa je zabodlo v njeno arce, da je bilo vee bolno in krvavo.
Ko je aačula korake, sdaj nagle, zdaj zopet počasnejše, kl so se bližali hiži, je stopila do vrat. Nastavila je uho na odprtino. "O, ko bl vsaj že prižcl!" je klicalo njeno srce, vsa bolno ln krvavo.
Pred hišo so se vstavili pozni prihajale!.
"Ali amo tam ... pri Lenki ..." je saču-ia mati Pavlov glas.
"Da, tam amo I" ae je glasil odgovor.
In odprli eo vrata Vajeni ao bili tenvu. IX.
Franca Ribič, ehi avojega očeta, se je vrnil iz tujine. Prižel je z velikim pratanom na mezincu in r telko verižico na teiovnlku. Oblastno ja stopal pu meatu, ssj je vedel, da mu da oče poseetvo ht prepusti obrt, ko ae poroči sestra. Vrnil se je nekoliko prej, nego je bilo določeno, a moral je priti, ker so ae pripravljali na svatbo. Prehodil je tuja mesta, kjer govore tuj jezik ln kjer ao bogati hi gosposki ljudje. In goapostvo zunanjega »vrta ae je oprijelo tudi mladega Ribiča. Švignilo mimo njega in se dotaknilo njegove zunanjosti. Zato je biio v meatu malo njemu ensAclh mladih ljudi, ki bi se nosili v tako izbranem kroju in M bl nosili glaro tako pokonci kakor France, ata-rsga Ribiča edini sin. Visoko je dvignil a ustni smodko, ko si jo je prifigal. Ko je hodH po meatu, je držal roke v žepih, da je vaak videl težko verižico x debelimi priveski, s srebrno konjsko podkvijo, z veliko veflorvako glav« in a tedkim, nerodnim ključem. Desnico je vselej tižčal v žep tako, da mu je iz njega gledal mezince, okovan a velikim prstanom. Večkrat nego je bilo trOba je rsmiksl sm<a!ko med sohml, a takrat je vselej iz tegnil de«ni mezinec, da je zagledal njegov prstan v*sk, kdor ni bil slep, sli kdor mu ni vračal prezirsnjs s preiirsnjem.
Vhlel je tuji svet in ne nsvsdil živeti ln vese-lječiti Zdsj, ko je bil zopet doma, je popiral po gwillni«-sh in napajal svoje sovrstnike, ki že niso prišli preko drnnacegs praga, kaikor jih je abadal.
Z očrittfln se je tudi popeljal poglodat nevestino hodoče domovanje. Ko se je vrnil, so bile %se ff'Hftilnhre polne < odovkth novie.
"Tukaj še pojma nimate, kaj va* čaka našo l*iiko Tovam je denarja na atotfaioče! Č«mar nima ienki, to dodamo ml. Cakin poleg cekina M Ishlco poVolil po eestl od naa ps tja dol do Zsrin-
kovcev! In tsm, na domu, Um imajo vsega dovolj, žive kekor franka gospoda."
Od ost do ust je Rs bajka o brezmejnem bogastvu.
MZakaj pa trguje o preučil"
"Samo zategadelj, da mn ni dolgčas in da hodi med svat," je trdil France.
"Torej je bolje, da eU vrgli Pavla na oeeUf'
"Kaj hočemo z beračem! Pojedel bi in popil, kar bi mu Lenka prinesla na dom, in potem bl umrla za jet iko oha, tako bo vsaj aam 1 Beračev, pohajačev in pijancev ne maramo. Rajši zapalkn streho nad seboj, nego bi dovolil, da bi se priklatila v mojo rodov ino uko ničvredna zalegi! Za Pavla eo vialicc, a ne Ribičeva bči!" je kričal atari Ribič. Vea je bft rdeč in razvnet od jeze inatraoti.
IA Pavel aa ni mogel braniti. Bil je z doma. Nihče nI vedel, kod potuje. P noti večeru drugega dne, ko eo ga privlekli v materine roke, je odiel. Nfcoli ni šel tako tetko. Vselej so rasi bile noge lahke, kadar ac je razvijala prod njim cesta, dr -žeča v avet. Komaj da ee je ozrl na ovinku nazaj, da ujame zadnji pozdrav od Lenke. In ko je žel tudi zdaj mimo Ribičeve hiše tja proti mostu, oe jo ozrl na prvo nadstropje, kjer ao bila okna odprte. Želel si je njenega pogleda, zadnjega sladkega pozdrava, da ga okrepi m ojunaČL A Lenke ni bilo. Zagibali eo ae zaatori na oknu. Mislil je že, da zagleda Lenko za njimi, kako ga pozdravlja izza tihega aavotja. A Lenke ni bilo. Bil je večerni veter, kl je zibal zaOtore. -
In Uko jo ofeotoval aam. Ni bilo pogleda, da bi ura želel srečno pot, ni bilo pozdrava, ki bi mn bU prijazen, najdražji spremljevalec. Bil je popolnoma sam, zakaj že svojih misli ni imel e seboj. Rezgubile ao ae mu in rs&cpnštie kakor oblaki pod nebom, ki ac raagufce in raaprše, in silna, velika praznota gleda na zemljo. Na mater ni mieUl. Njeno arce je šk> za njim, a Pavel ni fatll njega bližine.
Daleč je bil že ia mesu, in pogledi so mu za-hrepfneli nazaj. Solncc se je bližalo goram. Po skalnatih grebenih ae je faprehajala ognjena večerna zarja. Nje krvavi bleak je odseval daleč naokrog, nad vaem mestom je plavala luč ugašajočega eotneo. Odsevala je iz šepet ajočfti savdkih valov, da jc Mk> Vidrti, kakor da objema mesto širok paa plaanenečc krvi. Svetloba je ugašala bofljinbolj. Napoaled je trepetalo iznad gori nekaj kot boječ utrinek velike luči, ki je porela, a ki jeiže ugašala.
Počasi ao ee premikale Pavlu noge. Čim dalje jo stopal, tembolj se je potapljal avet za njim v temo. liz njo oe jo svetlikala ceata, bežala naprej in ae pred njim iztekala zopet v temo. (Na desno in levo se je opuščala noč na zemljo. Nebo ne je nižalo, čisto ae je že naslonilo na gore na obzorju. Vae jo bilo videti majhno in tesno. A najmanjšega ae je čutil Pavel. iNiti sence njegove ni bilo vi -doti na cesti. Prebledela je bila kič zvezdi.
s s •
Pri Ribičevih eo oe pripravljali na svatbo. Šivilje ao prišle v hišo in ao šivale Lenki perilo in posteljno opravo. Stari Ribič je bil' radodaren. Kar je bilo najlepšega in najdražjega, je nakupil hčeri, da pride z bogato bak> na novi dom.
Kakor tedaj, ko ae jc preselil v io hišo, je dal tnadi odaj prebeRti ln ipreallkafti vne prostore in vao eobc. Ko eo trgali a zidov atari omet, da ga nadomoaU a novim ki prevlečejo a drugo slika -rijo, ao oo pokaaali ostanki izza dolgih let. Stari msideii oo se pokazali; pol pozabljeni dogodki ao zaživeli in neuamfljeno udarili ob arce. Delavci ao moraR hiteti a delom, da kolikor mogoče hitro prekrijejo glasne priče in pekoča očitanja, ki ao jemale Ribiču pokoj, g« razburjale in napravijale nemirnega in neprijaznega. Ljudje ao govorili, da ja aaUgadelj tak ,ker ae Miža hčerina poroka in kor mu bo vendarle težko dati edinko daleč z doma.	,
(Ribičeve miali niao mogle najti razvedrila. Hodil je po hiši k kota v kot, iz hleva v gostilniško eobo, ia mesnice oa dvorišče. Brskal je po papirjih, ralčunal, koliko bo zs hfter, koliko za lina in koliko ostane njemu — ali miru ni bilo v njegovo arce. V spaHnioi je visela podoba njegovo ženo. Nekoč je hodil tod mkno ubog, raztrgan umetnik, ki ja anal ribati obraze, da ao bili videti vai žalostni ki tolažbe željni. In tedaj je dal Ribič narisati na Lenkino prigovarjanje obraz Ovoje žene, ki je visel v njegovi apalnici. Bil je Mod ia otožen, globoka žalost je odsevala s njega. Oči pa je upodobil potujoči umetnik tako, da ao aa vodno ozirale za gledalcem. Na vae strani so ae obračale aa njim, kakor bi bile žive ln kakor bi al želele raagovora, da se rzzmielijo ln raz-jaana. Zsflcsj bile ao U oči napravljene tako, da jo vedno ki vedno gledala ia njih mračnoat in aol-eavoat. In te oči ao gledale sa Ribičem tako pro. soČe in tolažbe žehijo, da ae nI mogel ozreti vanje. A čimbolj je obračal pogleda od njih, tembolj so ga vabile oči, tembolj ao ga prosile tolažbe ln irte-hflk . Sklonjeno je sedel nad papirji ki računi in denarjem, o hrbtom obrnjen proti podobi. In hipoma jo aašutil, kakor da ga kdo kliče, kakor ds ga kdo voM, naj se ozre. In nehote in nevede se jo oari, la oši ao ga gledale talko proseče in tolažbe šef j no, da ga je premrazilo po hrbtu. Roka je teano potožil na kup rafanov, papirja in denarja; thai ao je. da ga kdo no o krade.
Ča jo legel trezen v posteljo, ni mogel zaspsti. •Prihajali oa spomini, ka so preganjali spanec, ds «1 mogel Ribič zrn krniti oči. Bilo je treba vsak veter mošne pijače, ki ga je omamila in sapavals. V omotici ja sanjal o W-pAH» časih, ki pridejo, ko ae preseli odtod k »čeri, kjer bo knel mir pred rnaem, kav ga adaj bega. Pil je RMč v velikih, dolgih poihtMi. Pagmdti je hotel a njimi pekel, ki ga jo nosil v prsih. Vaa kri mu je aUiU v lies Razgreta ae mu je pretakala po Mah, da ao mn kUa napete In eo udarjale sunkoma, plašno ki naglo. Roko jo položil na aree, da bl «a umiril. * Lenka ja Mla otožna. NM nI bila podobna ne-▼estl, kl hrepeneč čeka trenotka, ko ae sveže a iz-voijeneem svojega srca.
(Dalje sledi).
Utrinki*
ČRTICE DI POTOPISI.
Spisal Pranjo Krašovoc.
»•Polj-
(Konec).
IVečer se zgrinja nad zemljo. Tisočletja obsvetljuje dan in oUm-nuje noč, vedno ponavljajoč čiv do narava. Pinije, pl stane in akacije mečejo gigantične sence, v njih se vije peščena pot. Pripodijo se jezdeci. Kakor plamen švigajo iskri konji, na njih vitke, cvetoče južno hčerke v kodrih kamina -ste tulipane, ob njih petorica od Ijubend bolnih vitezov, zasledn-jočih vaako kretnjo svojih varovank — potem, ne aH bdiš ali sni-vaš, po glavi ae ti podč donkišot-ski viteški romani . . . V palmovih gajih eniva miadeniŠki svet o prvi ljobavi. Povsod ljubezen žirom zemlje, koder sije solncc! damenje valovja, vzbujajoči ae spomini, svežoet južnega ozona, neprestano criČksnje vseh mogočih glasov, vee to se preliva v grandijozen kaos in a čudno močjo mi udarja na živce« Z ne-odoljtvo silo me zavleče na senčno klopioo, glavo naslonim oib vejo močnega drevesa, in pred sabo gledam vrsto kratkih dni zavžitlh pod ažurnim svodom napoHtan-skim: podnebje premilo, loke pre-bujne, žepeUnje valovja preuspa-vajoče, da bi mogel tn nepevatl zared delaven, krepak in čil. Vsi smo umrjoči in treba nam borbe, da ostanemo jaki. Ker ozračje tako mehko in balzamično boža naše Čelo, tam nam izsrka mozeg iz o-koztja. Tn o*> nabrežju Partenopi nem bi moral napeti človek gi gantične moči in aile, da bi ae upi ral kerpajočim vplivom preljub ke matere narave. Nobenemu Izmed narodov, ki ao bili dalje v posesti teh elizijakih poljan, ae ni posrečilo; Grki, Rimljani, Nor manci vai ao podlegli enaki naodi! V Napol ju ae ne da enovati stvar jati, nego aimo snivati uživati!
ČEHI VA SLOVANSKEM JUOU.
Čehi se odloČijo, ds se v maogobroj nem itevilu udeleže sokMSksgs rleta v
Ljubljani. — Navdušenje v čeških vr Stah. — Priprave ss odhod. — ftuleovi potovalni pisarni — Odhod is Prsge. — Na potu. — Prihod v Lfsbljaso.
1 fllK M H MjjM
' Kde va vjšlch straneh každf tvfij les,
A v dolinich kviti sdobens ves v hfe barev s svttel pestfo se lati, kde jesar se hlsdiaa v smsragdech
slsti, ; I kde sloviask? lid tsk srdečnfi mil;, tak brstrsk? dobrj nsm v dstfeti pili, aas objlmi mftkee v objeti ltskjr, kde sdrsvi ažs sladse sloviaskč k risky
tsm sokoUck kHdel sk&al ss 1st tam v domov jak vlastnt aptje n&š sletl
Karol Piplch.
Na alovanak^ jih! V mejniku 1. 1904 je iadal glavni aokolaki od bor v Pragi U iskren poziv in časniki ter društva, uradniki in de-Uvel, goape in goapice, sokoli in neaokoll ao ga jeli širiti med dič-nim narodom češkim. Takoj so se pričele priprave v velikem obae gu, ki naj bi omogočile sijajno u deležbo češkega naroda na Ijub-ljenakem sokolskem izletu. Od aujnlka do julija ao ae vežbali češki aokoli dan za dnem; sijajno oo dokaaali Čehi, da ao prvi gim-naatični narod na svetu! Revnejšim pa bistrim, nadarjenim članom je dovolil glavni odbor brezplačne vozne liatke, da polete v čim večjem brojn na alovanaki ing. Zo neeokole po jc ekrbela Suleova potovalna pisarna v Pragi,*) ki je priredila udeležnikom
j potovalno, pisarno. Da je g. Sulc potrojil za to dobo svoje uradni žko osobje, bi mu nc primanjkovalo poela. Tu je bil v modrem jopiču tovarnižki delavee iz Smicho-va, ki jc prineael avojih grenko zasluženih 27 kron, da poleti med brate "Slovinec"; Um je aUl od-vetniški pisar, da kupi tudi on li-atek Ur ustreže Uko svojemu davnemu hrepenenju; zopet na drugem meatu je plačevala gospa doktor jeva svetle cekine, da se popelje do sinje Adrije; in zdajei je vstopil gospod dvorni svetnik, že-leč sc udeležiti celega potovanja po Adriji, in gospod Šulc sam mu jc zagotovil na ladji posebno kabino.
2e dopoldne 15. julija ao prihajale čeU udeležencev v Prago. Prvi posebni vUk je imel oditi ieU-ga dne ob 8. uri zvečer. Ali naval je bil tolik, da je odžel šele malo pred desetimi. Na kolddvoru si videl prizore raznolike: kdor je i-mel listek v žepu in udobno sedel ob vggonakem oknu — temu bUgor. Ali kaj U tisočglava množica na peronu, ki ne more poleteti na slovanski jugf Bodisi, da ne dopušča enemu čaa, drugemu zopet alužba, tretjemu denarne razmere, da bi prisedel k srečnim izletnikom. Tem iskrenejše pozdra ve so izročili ostali svojim znancem in prijaUljem, da jim prisrč no izljubijo mile Slovence in 41 Nazdar Jlhoslovanč! Pozdravte bratr£ Slovince!" je odmevalo po peronu, ko je odhajal vlak.
Noč jc bila mila, luna se je zibala na nebu in prejko smo ae dodobra vdomačili v vlaku, smo pri šli v vinohradski predor : vlak o-aUvlja "matku zlatou Prahu" in po rodovitni krajini piha k Hoati-varum in RlČanom; za Senohrabi oetavimo Sizavo, na kateri atoji že cele veke zgodovinska straža "Hlaska." Za kratko preidemo Benešov. Odtod drvi vlak po enolični krajini h krasno položenemu Taboru. Pred dohodom na Ubor-ski kolodvor opazimo globoko pod seboj ribnik Jordšn; trepetajoča luna srebri njegovo mirno valov-je; mimo nekoliko za južno Češko prav tipičnih ribnikov po eno-tvarnih ravninah pridemo, zapu-stivži mesto Sobčslav, k važnemu križilču Vcaell-Nezimosti in ob jutranji zori smo v Budčjovicah. V ghtvi ae nam. vzbujajo spomini na krute borbe Čehov proti Nemcem v tem krasnem mestu; meato, ki je po veliki večini češko, je obvladano doalej z vsemi mogočimi, drugje gotovo nemogočimi' sredstvi, od nemške manjšine. "Však všeho do čaau!" pravi Čeh.
Naatopilo je krasno poletno jutro. Z Budčjovic prestopimo na najstarejšo železniško progo na Češkem ter na evropskem kontinentu sploh. Prvotno progo je gradil v letih 1825 do 1828 inžener Oerstner: posluževali so se jo pri prevažanju konjev. Na progi z Budčjovic do Trojanova je počela prva vožnja še dne 7. septembra 1827. Ootarifte stare proge je opaziti pri postaji Cartle (Zart-leradorf).
Z rodovitnih nižav amo prispeli sedaj v gorate krajine. Na desni strani je videti široki lesnati hrbet Kleti, pozneje pa pogorje sv. Tomaža; na levo je krasen pogled na goro Novohradsko. Ostavši sa ne hoj KapHco ac vozimo že po krajih, naael jenih z Nemci. Preko večjih prekopov in mimo nekoliko ribnikov doapemo okoli Šeste ure v jutro k poslednji postaji na zemlji čežke v lasti, k Češkemu Her-šlaku (Boehm.-Hocrachlag).
Sledeča poaUja, Sumerava, je že nn Gorenje-Avstrijskem. Istočasno smo prestopili z območja Severnega morja v območje Črnega morja. Za Cahlovenl (Frel-atadt) na desno opazimo grad Weinberg. Po dlvni gorski krajini hiti vlak mimo poataj Kefer markt, Praegarten k Gaisbachu, kjer sc odcepi proga na Linec. V
dva posebna vUka iz Prage v Mauthauaenu se prepeljemo preko Ljubljano. Za bornih 27 kron is Donave. Z češkonemških visočin Prsge v Ljubljeno in nasaj, ke- ee bližamo Alpam. Mimo Sv. Va-terih češki eokol hi se ne privoščil j lentina ob deanem bregu reke Ani-Mfal Kakih deaet dni pred odho- *e doapemo do Hteyra, kjer je znane je začel naval na Aulcovo na tovarna orožja. V Alpah smo.
IV Altenmarktu stopimo na Atajer
•) Vsakemu Slovencu, kl name- *ko. Preko Selztala po dolini Blat-
reva iti na kakšno daljše potova- ne (Kiten) k Sv. Mihaelu v mur-nje, priporočal M imenovano srli- *kl dolini spemo v veliki nsgliel. dno slovanako pod vzet je v Pragi Rime slikovito položenega Ju-(Genčk Anic, rent ovni kaneelaF denhnrga smo kmalu na razvod-Praha, Havličkovi ulica 1), ki je1 ju Mure in Drave, kot eminentno slovansko podvaet- Zdajei pride sprevodnik, ki ae je edino te vrste v naši monarhi z njim zapletemo v prijeten razgo-ji, izdaje " Rundreisebillrta" ter vor, ter nam pove, da nas je 1030 smelo Ukmuje a židovskimi pod- oseb na vUku! I*po število! Vo-jetjl U vrsU kakor Cook, Sehen- zeč se po zemlji korotanskl so Če-ker A Kom p itd.	Iki Sa kmoln m Brežsmi vpraševe
«»pet prav marliivn . g m
^o '-vtCSnSt rsi
*J jih" (Itlftui S Z Sa
" ' p^ob.mi opreujj j
S", « opuoni -loven.kih L j ■urodopunih ko. polity mer.
Čimbolj smo se bližali slovenj acmlji, tem večje, mogsčtMjeTI
velik tt* ^ J
velik del slovenskega K o rot J
aU nikjer nam ni zadonel siadl
pozdrav na uho, nikjer brhkem! denke, ki bi zračila ruti«, v J
adrav. Le tupatsm v gruesh in J
aamezno so izbuljali radovedni oči na naš nedogledni vlak s J KoroUne tužni, zakaj tako nel sdramno spiš?	1
Vendar enkrat! V Trbižu kiJ Pa tudi tu zgublja slovenska J vorica vedno bolj tal. Bližano1 kranjski meji. Vse se ruva ob o| nih. Vsak bi rad prvi zazrl obrl ze Gorenjk ter prisluškoval p J od blizu njih oduševljenim nI zdravom. V Radečah nam zadol prvi pozdravi. Potem je šlo miti naših gorenjskih meRt in vasi, dl kler ae niamo okoli 8. zvečer iu] vili v Ljubljani. Oduševljeni M vor, ki ga je imel starosta češki ga sokolstva Karol Pipich iie ('hrl dima na ljubljanskem kolodvori nam je še vsem v svežem spomini Opis sokolske slavnosti same bi il preobširen, aaj ao o tej v poliiel obsegu poročale naše novine. 1
II.	I
PreAuta noj na tivoUkpm traviill
—	Odkod is Ljubljane v pondeljek M julljs. — Posebni vlak i 1200 poti ki! — Sokoli potujejo t oWanikih kr| jih. Logaški tamburaii. — Taah| rica tipično jugoalovaniko glavbiio. M Postojna slavnostno odevana. — Kotfl sijastičen sprejem Čehov. — lVhl slavnosnane jame. — Na oihhiu pl "Ogrski kroni." — Ubogi ntukarfl
—	"My eheo-sM jlati.J" - I Postojne. — Krsa. — Nabreliaa. -I "Morje! morje!" — lliramar. - nI
uljudni aaluibenci. — Trst. I
Odhod posebnega vlaka eeškifl izletnikov v Trst je bil določen ul pondeljek, 18. julija, ol> 7. ul zjutraj. Že pred šestemi je bl ljubljanski / kolodvor napolnjel češkega občinstva. Nekateri nil spali niao ter so, ko je ob zori iui nula ljudska veselica v Tivoljl prišli naravnost ns kolodvor. Ti je bilo vrvenja v tem velikanke« vlaku, ki se naa je v njem nakdl pičilo okoli 1200 oseb! Izmed Si J vencev sem bil menda jaz — ial
—	sam; drugi so se prepozno zglsl sili. Po sedmi smo zapustili Ljubi ljano. Solznih oči so se mnogi Čel hi poslavljali od brstov Slovenj cev, ki so se mnogoštevilno zbral na kolodvoru.	I
Vreme nam je bilo izredno nai klonjcno, nebo jasno kot ribje »I ko. Prvi pozdrav je bil v Borovi niči. Tu so se zbrsls nsrodna drui štva ter požarna bramba, kojd krasna uniforma je Čehom inwebl no ugajala. Čas je bil odmerjeni kratko; jedva smo zavžili par irj notkov iskrenegs pobrstimstva, žel smo morali zaseti svoje prosiorf.l Zastave so se klsnjsle, naš vlak pa je drvil dalje ...	J
Mimogrede omenjam, da so (e-l hi-Sokoll došli s Češkega v Ljubljano v sokolskih krojih. Ns daljši poti Ljubijana—Trst—Bene* k* pa so jih zamen jsli z občanskimi.' deloma ker je bl! izlet v Benetke splošen ter bolj občsnski kot ofr cijelno-sokolski, deloma pa, w mogle rdeče košulje Uhe v »r«; edinem kraljestvu rszbur.li ter M nam mogla činiti italijanska vlsda kake neprilike.	.
Čehi ao ae interesirali » poedlni pojav ns zemlji slove* JkTVeeobče mnenje je bilo. h proga Ljubljans-P^tojna rd. leka nI tako romantična k* £
renjska. Kako jih je v tem šele razočaral Kras!
(Dalje prihodnjič.)
fedan f^i ^ JT«
"AH nfcrte tndi vi eden 11** ■ so mojemu možu sdstelDvah Poročiti mene?"	fn#< Oospodi -Eamo n^-milortljivs g«pe. kerj bila v največjem aovrsan«
▼ mdregL "T»» p** if 9j!.nT# — **0 ne, samo prem«"1 t
^"Saj vender nI peč ^
na!
— " Ampak rč**ej ^
bila'