02 ttnfe i mm • mm i ja« ni UL Ut. mi^F hhi ^tF ^m M Ih w H^r flHB hH 111« HH ^H ^t ^l^ wt^f v »■svrati t Preetor l m/m x 54 jw/* za navadne In male oglase 40 vhu za uradne razglase 60 viiu, za poslano in reklame 1 K. - Pri naročita nad 10 objav popust Vprasanjem glede fmentov naj te prilozi znamka a odgovor. VpravBJttoo JUov. Raroda" te „Karotea Tiskaru*« SatOm ■iis« st 9, prUUteo. - T«Mt* ŠL tO. V JVff*•**▼!!*I flMMMftf*! celoletno naprej plačan . K 84'— celoletao...... K 95*— polletno ........ 42** poUetao....... M 50-— iiKiicuo • » • , • • u *i o ncican ■ * « • « • w «o-™ ■ » • •••••» ** •* • • • • • m 9*— Novi naročnild naj poS1je)o v prvič naročnino vredno W^T po nakaznid. Na samo pismena naročita brez potlatve denarje se ne moremo oziratt lninHff „Hot. Mai*da« Knaftova alles st 1» L naiHnpH Valftatt st#Vs «4« sj#plM sprttfssis to p+dplMDM tai nktostes ftmbsvsjsii flUs' slokOf^lsov us) vrscs* ^^PH Posamezna Itevllka valja 40 vinari«* Koroška Nacrt ki ga je sprejela mirovna konferenca v pogodbi z Nemško Avstrijo, kaže na orvi posled. da je ta nacrt kompromisen in da posreduje med minimalnim! našimi in nemškimi za-htevami. Ne da vses:a nam, kar smo za-htevali. pa rudi ne Nemcem. Mirovna pogodba se je prilagodila našemu mi-nimalnemu nacrtu, in je obenem upo-itevala minimolni nacrt*), ki ga ie za Nemce izdelal znani profesor Pfaund-ler. Iz Pfaundlerjevesa nacrta ie mirovna pogodba prevzela crto od Oster-risa do Jepe nad Moj strano in potem čez bvaško teraso na sever, toda do-čim se ustavi Pfaundler ob Dravi, s:re mirovni nacrt nam y korist preko Drave na sever od osojskih Tur med Vrb-skim in Osojskim jezerom. Me ja sn*e po osojskih Turah in naprej nad Go-sposvetskim poljem na Sinjo planino ter naprej na Štajersko, skoro prav tako, kakor je zarisana v slovenskem minimalnem nacrtu, ki je v tem pre-delu malone docela spreiet. Zanimivo je. kako so pri tem kompromisu delili: Od dveh slavnih mest so dali manjše, Beljak, Nemcem, večje. namreč Celovec, pa Slovencem. Istotako se je zgodilo srlede obeh spornih velikih jezer. Vrbsko nam, Osojsko Nemcem. Toda po tem nacrtu izgubimo malodane skoro ves takozv. srornii sloven. Korotan, zapadni del okrog Beljaka. Na zemlje-vidu izgleda Koroško, kakor nabubana vreča, v sredini zategnjena. in se deli na Zgromie m Spodnje Koroško. To ne porrfeni Severne^a in JuŽnesra Koro-Škegra, Spodnje Koroško je iztočni del. ki zravitira na Štajersko. Zjromje Koroško ie pa visokofcorski del do Gornjega Dravograda in pravitira srospo-darsko več ali manj na zapad. Celovec je glavni krai SDodnjega, Beljak pa Zsornjesra Koroškesra, v kolikor ere za slovensko pokrajino. Na ta način izsru-bimo po pariskem nacrtu razmeroma neznatni del Roža, Bvaško jezero, dolino Žilice in krasno Zilisko dolino z vsemi etnografskim i zanimivostmi in čvrstim slovenskim rodom. Ostane nam pa nafvečii kras koroške dežele, slovenski Rož. Vrbsko jezero in zgodo-vinsko Gosposvetsko polje s krnskim jrradom in našim vojvodskim presto-lom. Dobimo tako povrnjen del svoje domovine, drugi del. naso Žilo, Da naj bi po tem nacrtu izdubili za vedno. »- ■ — *) dei dr. Oblak, Koroška Slovenija, *5Iov. Narod« z dne 23. nov. 1918. Ob pogodbi. Kakor ie razveseljiva delna pravična rešitev. tako nam ostane želo. Naši neodrešem kraji se zopet večajo. Mirovna posrodba deli mejo v od-delke. Del me je od Peči preko Jepe na VogHče, Bukovje, Krko do Petelinjeka Imenujejo mejo s »pridržkom«. Ni čisto jasno, kaj pomeni ta pridržek, do-kler ne dobimo avtentičnejra teksta mi- rovne pogodbe. Naš poročevalec javlja, da ta del meje ni definitivno priso-jen nam. marveč da jra bodo prisodili po posebnem sklepu Ceh-orice z ozi-rom na »dejanski položaj«, ki bo dotlej ustvarjen z Aojaškimi operacijami. Glede tes:a dela naše Koroške je še to-rei treba vojaškega napora in diplomatske borbe v Parizu, proti Nemcem, njihovim zaveznikom Lahom in es:o-ističnim Francozom. Lahom prijazni »Le Temps« že piše Nemcem v prilog in Sesre je že na potu k pokajanjem, da bo nemškim delegatom za botra. Tuđi jjlede Reke so si izmislili nekak-sno resitev, ki se ji zadrega že na da-leč pozna. Reka naj bi bij^j kakor me-nica država n* vista na tri leta, potem pa priđe plebiscit. Reska država naj bi obsesala fcidi precej zaledja in otoke. Takšna rešitev naj bi tako nam. kakor Lahom delala upe. da dobimo eni ali druei to državico, uprava pa nai bi se sestavila že vnaprei v prid Lahom. Najhujši udarec za nas pi ie carinski in tarifni, ker dovoljm"e; ^ Nemški Avstriji neke za nas izred' škodljive senitute na naše luke in železnice. Okrog: tejra \i)rašanja se bo morala vrteti naša zunanja politika v prihod-njih letih. Ta rešitev ima pa tuđi svoio dobro stran: Prisiljeni borno vsi. da opustimo politiko vaškeera cerkvenesa z\'onika in politiko medseboinesra pljuvanja v skledo in se lotimo organiziranja strank in domaće politike s sta-lišča carine, tarifov, socijalne politike, r^orja, — iz kratka, da^se lotimo politike mesto domačih babjih afer. Kaj se to pravi, vidimo sedaj ob konferenci. Poiaianla ni mm na Korote LDU Kranl, 4. junija. Danes so se začela v Kranju pokajanja za premirie na Koroškem. Kralje\ino SHS zastopa četvorica delesatov. in sicer: podpred-sednik deželne vlade za Slovenijo dr. Gresor Žerjav kot predsednik, sreneral Maister, podnolkovnik Miljutin Nedić in kapetan Gjor^je Glihić. Nemško-avstrijsko republiko zastopa konzul Maks Hoffinsrer. kateremu so pridelj^-ni podpolkovnik Si^mund Knaus, major Josip Haver in ritmoister dr. Jakob Reinlein. V imenu ju?:oslovanske delegacije je početkom seje pozdravil dr. Žerjav d&egatz, ki naj čim prej prine-sejo v nesrečni, nam vsem tako dragi Korotan zaželjeni mir. Po zahvali konzula rfoffinsrerja so pričele razprave, ki se bodo jutri nadaljevale. Severnn melo. Iz svojega včerajšnjega posebnega izdanja ponavljamo svoja pr>ročila: Pariz. 4. junija zjutrai. (Izvirno po-ročilo 5>Slov. Narodu«.) V nacrtu mirovne pogodbe, ki so io zavezniške in asociirane sile predložile Nemški Avstriji, se meie te države določaja kakor sledi: 1. S Svico io Licfateasteinora kakor doslej. 2. Nasproti Italiji. Demarkacijska me ja od Reschenscheidecka do Drei-herrenspitz (na Tirolskem). potem istočno, razlikuje se od demarkacijske meje. v sodnem okraju Sillian med Wimbachom in Arnbachom čez Dravo, tako, da pripadejo Italiji kraii Innichen, Sexten in Vierschach; potem razvod je med vodama Drava ia Sartenbach na eno, Piave in Tasrliamento na drugo stran: nadalje na goro Osternik na Koroškem (severo - severo - zapadno Zabnice); potem razvodje med Žilo in Žilico (severno Trbiža), južno Vrat (Tori), na to čez Žilico do vrha Peči (severno Rateč). 3 S prldržkom: Od vrha Peči na iztok ob koroški deželni meii do Kepe (nad Mojstrano na Oorenjskem): od tod naravnost na sever. do severo-iz točno Beljak a, nekako do Zgor. Vo-glič (Oberwinklern) v občini Koštan?e (ali Gozdanje, Kostenberg med Osoi-skim in Vrbskim jezerom): od tod iz-točno meje med okrajema Št. Vid in Celovec nekako pri VeL Bukoviu (Grossbuchu. občina Dole Ponfeld): dalje vzdolž te me je na iztok do Stein-bruchkogla, petem severo - iztočno do TOke, kjer se meja rodnega okraia ve-likovškega loči od reke: potem ob nteii velikovškega sodnega okraja severo-iztočno na Snfk (Sreikkogel). ootem ju-troiztoč^ od K^sr»arstema pri $martnem (jnžno St. Pavla), občina Ruda, nato iztočno preko Labodnice severno Labuda do Petelinjeka (Hflhnerkogel), v občini Ojstrica nad Dravogradom (KienbersV 4. S KraUevtoo Srbor. Hrvatov In Slovencev: Od Petelinieka na iztok do Št. Urbana v otjini Pernice, čez štajersko deželno mejo, potem po razvod-ju med Dravo in Sekovo, meia med mariborskim in lipniSkim okraiem, vzdolž te meje do točke, kier se ta okraina meia reže z Muro nad Špilja-mi. Potem oo reki Muri navzdol do točke, ki se bo pri Segovcah (SSgersdor-fu) zapadno Radgone še določila: potem severoiztočno. na eni strani med Obraino ir krajem Dietzem, na drugi .strani med Pridahofom hi Tarovcaml (Pfarrsdorfom): nato na bivSo avstrij-sko - ogrsko melo med občinama Poltcn na avstrijski strani In Koroš-cem (Karolvfalva. Karlsdorf). na ogr-sVi strani. Od točke bivše meje med obema vašem a severno vzdolž bivše avstro - ogrske meje do točke pri Sv. Ani, občina Aigen, sodni okraj Fehring, kjer bo trojna državna mela med Av-strijo, Jugoslavijo in Ogrsko. (Ta točka je blizu Monoštra m Lendave). 5. Z Ogrsko: Od zadnje Imenovane točke vzdolž stare meie med Avstri-jo in Ogrsko do neke točke približno 4 km južno - zapadno Požuna. potem ob glavnem toku Donave do točke 4 km zapadno požunskega mosta, kier bo troina meja med Avstrijo. Čeho-SlovaSko in Ogrsko. 6. Nasproti CdioslovaškL Od ravnokar označene točke vzdolž plovnega glavnega toka Donave do iz- li va Morave; potem po crti, ki se bo na desnem bre^u Morave potegnila tako, da bo tok reke oopolnoma na razpoia-ganje Čehoslovaški državi in da ostane železnica z Dunaja na Suhe Krute in tfohenau Do^olnoma Avstriji, na t^ do izliva reke Thava, od tcd v smeri zapadno severozapadno, tako da reže meja železnico Hohenau Wilfersdorf in Hohenau Suhi Kruti 1 km južno postaje Hohenau. tako. da obdrži Avstrija zve-zo Laa med Poisdorfom in fterren-baumc:artenom do točke, kjer se železnica Laa Groš^baeh veže s staro mejo Moravsko - Ni?je Avstrijsko; potem po ^tari meif ti'^eavstriiski z Moravsko jn CeŠko do točke približno °V* km južno iužnoiztočno od Nove Bistrice, potem iusozaoadno v crti zapadno Hei-denreicbsteina in Schremsa med me-stom Gmund in odcepkom železnice Omund - Budjevice in Gmud - TTebon. Od tod ob reki Lanišici pol drug kjlo-meter navzgor železni§kes:a mostu pri Omiindu. potem ob reki do krivulje te reke približno 4 km severno kraja Waitra. na to iztočno kraja Scheiben v občini Grosspertholz na češko staro deželno mejo. potem vzdol? te meje med bivšo Češko in bivšo Gornje Avstrijsko do nemške državne meie od 3. av-gusta 1914. Gospodarske dolotbe. Dana), 4. junija. Nacrt mirovne pogodbe, v kolikor je bila do sedaj izro-Čena, ne obsega nobene določbe glede priklopitve NemSke Avstrije, niti v po-zitivnem. niti v negativnem zmislu. Nalvažnejše tirovsko-poDtične do. loQ>e so tele: NemSka Avstrija prizna s svoje strani pravico največjih udobnosti, iz-prva za, pet let in pozneje, kakor določi svet Zveze narodov, še za nadaljne razdobje. Izvzete od te pravice so mo-rebitne carinske olajšave med Nemško Avstrijo in čehoslovaško za dobo pet let OlajSave glede uvoza po morju se proporcijononalno k carinam vzdrže za tri leta. Carina, ki je veljala leta 1914., se Šest mesecev ne srne povišat!. Pogodbena carina za sadje, zelenjavo, olivno olje, jajca, prašiče in izdelke iz prašičevega mesa se tri leta ne srne poviša ti. Vsaka antantna država bo tekom Šestih mesecev sporočila Nem§ki Avstriji. katere prejsnje pogodbe vzdržule v veljavi. Te in druge določbe glede trgov-skih odnošajev in državnih pbgodb se glase enako, kakor določbe v nemških mirovnih pogojih ter je Nemška Avstrija primorana enostransko priznati pravico naivečjih udobnosti tuđi nacijonal-nlm državam. Tretji odstavek nacrta pogodbe glede đolgov se glasi enako, kakor to-zadevne določbe v nemekih mirovnih pogojih* Enako tuđi četrti odstavek, z nekaterimi izpremembami- Tako določa člen 297 v doetavku, da premoženjski davek ne srne zadeti pripadnikov xa-vezniških in asociiranih držav- Doeta-vek k členu 298 vsebuje doloĆbo, ki razveljavlja določbe gospodarske toj-ne, izdane po 1^ novembru 1918. Določbe glede zelenile, vodnih čest in pristanišč so podobne nem&kim mirovnim določbam ter obsegajo: Eno-stransko pravico do najvećih ugodnosti za antantne države ter dolinost Nemške Avstrije. da pripasti, da antantne države na nemško - avstrijakih' tleh grade železnioe* Posebno se ome-nja predelska železnica in lelemioa preko prelaza Rešen, glede katorih se določajo tuđi prispevki Nemške AvstrV je- Nemški Avstriji se prizna prosti dohod do Adrije v sploinlh ^^rfti1^ prostost provoza tja in do prejšnjih av-strijskih pristanišč* Ceho • Slovakom se priznavano lastni vlaki na progl Požun - Reka in Budjejovioe - Lins-Trst, enako tuđi podtne is brzojavne crte preko nemško - avstrijskega ozemlja- Bistvene določbe mirovne pogodbe z ozirom na vojne vjetnike in civilne internirane© so te-le: Vojne vjetnlk* in civilne interairance mora Memika At-strija čim prej poslati domov- flUoMFs nosi Nemška Avstrija« Podrolmoetl glede izvedbe povratka dolofl konisifa zastopnikov Avstrije in prisadetih eb-žav- Disciplinarno kamovani ae mora* jo poslati domoT, sodnijako kaaBOvasŠ se smejo v gotovih slucajih pridršatf. Obe stranki se odpovesta povimfiDH stroškov. Generalu Slatinu se Je ie % obeh strani priznalo, da bo Begef v kratkem stopiti v uatni racgoror s an-1 tantno komisijo, kateri so pnnwst]sMS vprašanja vojnih vjetnikov* Pridriek. Paiis, 3. junija- Glede meje, fi Je označena v tretji točki mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo in ki se tifte ee-lovške kotline, bo svet Četvorice se posebej odi oče val- V poučenih krogilt1 so pa mnenja, da ne bo napravil nebens premembe* Ilemef m pritotaj«|e. Sagri sa| p«aaga. Stajerei protestirajo proti AuleSM meja- Grade«. S- junija- Deželni odbor jš sklenil protest proti đoločitvi meji na1 Stajerskem in proti odstopitvi Radgone in Maribora* Protest se poftQe miFOvnl, komisiji v St- Germain- To^be in protesti koroSkitf tn i«n|sv-skih ekspertom. < Pariz, 3. juni ja* Eoroika veMalra pri nemško - avstrijski ^flgftftjf Schumi in Wutte protestirala v neod- USTEK. teiinflfi ni M lilUiil Ćim večji napredek raznih panog arheologije tembolj se kaže kako daleČ posega postanek inženjirskega stanu notri v davno dobo meglene prazgodo-vine človeškega rodu. »Prainženjerji«, če jih sploh moremo tako imenovati, in prvi tehniški iz-najditelji so že bili v transpaieolitični dobi, t. j. v prvi alpinski ledeni dobi. Neizmerno dolga doba od takrat do klasične prazgodovine je obenem razvojna zgodovina tehnike, saj nam ravno izvori tehnike to najjasnejše spri-čujejo, ki zaeno odkrivajo kulturni razvoj človeštva od svojega početka sem. Samoobsebi umevno ne more biti znana izza te prazgodovinske dobe no-bena beseda. s katero bi takratni člo-vek nazival inženjerski stan. Sele v Pohomefjevi grški zgodo-vini zasledimo za tehnike nazivanja >tehnites« jn »arhitektos«. Orška beseda »tehnec pomeni prvotno toliko kot »umetnost« ali »rokodelstvo«. ki se je rabila posebno za kovinarje, za kar priča več mest iz Odiseje in Ilijade. Od Grkov so prevzeli omenjena nazivanja za inženjerie že v dmgem stoietiu pred Kristom Rimliani. Svoje inženjerje m> nazivali Rim-lianf predvsem »arhitekte«, ne ^lede na to, če so bili isti sužnji ali svobodnjaki, zasebni ali državni nradniki. Rimske »arhitekte« si pa ne sme-mo misliti samo stavbnike ali umetnike v današnjem smislu besede. Iz različ-nih spisov rimskih inženjeriev vemo, da so imeli v svojem rx>dročju posebno cestne in vodne zjcradbe, zraven pa tuđi konstrukcijo vojnih strojev. Tako je n. pr. v »de arehitektura« naslovljeni knjigi znamenitega rimske-V2, inženjeria »Vitruvija«, iz leta 24 med Kristom opisana zradba. oziroma konstrukcija visokih stavb. vodnjakov, kapnic, vodovodov, mest, pristanov, mostov, trdnjav, okopov, gradov, le-stvic, od rov. vojnih strojev. goda], mli-nov. strojev za vlak in dviganje. Rimski » arhitekt« je bil torej vsc-stransko izobrazen inženjer, predstavi-telj one dobe, ko» je bilo mogoče še ob-vladati vse panoge takratne inženjerske vede. Inženjerskih specijaKstov Rimljani nišo poznali saj za današnjo jasno raz-ločevanje med arhitekti in inženjerji takratni čas §e ni bil goden. Temu obšir-nemu znanja pa so bile vsporedne tuđi velike zahteve, tri so jih stavili Rimljani na vzgojo svojih mženjerjev. Tako zahteva VitmvU v že zgoraj otnenieni knjigi od njih znanja: geometrije, aritmetike, optike. fOdbe, roo- droslovja, rgodovine, pravoznanstva, medicine in zvezdoznanstva. Modroslovja je potreboval, da se ie uČ?l plemenito misliti; godbe. da era je učila kanonjčnega in matematičnega razmerja: medicine, da je spoznaval, so li podnebje. voda in zrak zdravi ali ne; pravoznanstva, da je znal pravno prav postavljati skupne stene in stresne kapi in ni bil opeharjen pri grradbenih po-godbah; zvezdoznanstva, da je spoznal oebesne strani in je vedel graditi ure. Ni torej čuda. da so Rimljani posvetili vzgoji svojega ipženjerskega stanu največ pozornosti. Sele zgodovinska raziskavanja zadnjih desetletij so prinesla v to, doslej še malo poznato panogo stare rimske kulture nekoliko jasnosti. Ta raziskavanja nam pričajo, da se izobrazba inženjerjev ni vrSila enako kot ona rokodelcev, ampak so žanje že tskrat obstojale visoke Sole. Izobrazba je torej bila na vjšji stopnji, kot n. pr. ona starih egipčanskih mženjeiievv Tn-kaj je vladalo Se razmerje nčencev in pofnočnikov do mojstra, tam pa sta že pripravljala roka v roki teorija in praksa mlađega inžcnieria sa bodoa znan-, stveni poklič. »Stavbniki, ki so bres učenih ved stremili le za mehanično izsrienostjo nišo doživeli s svojimj deH slave, a oni zopet, kf so se opirali te na teorijo fn učeno vedo. so zagrabili te eenco namesto tdeat« nskga VitnvH nm enem mestu svojega spisa, In že v zadnji mladeniški dobi naj prično s štu-diiem oni, kj čutifo v sebi veselje za ta poklič jim kliče ta plsateli zopet na drugem mestu. Zanimive podatke zamoremo raz-brati iz različnih odlokov cesarja Kon-stantina. Tako je pisal 1. 334. svojemu afrjkanskemu namestniku: »Mi potrebujemo veliko inženjeriev. Ker nam jih primanjkuje^ vspodbudi osebe afrikan-skih orovinc za ta studij. Njih starost bodi kakih 18 let fn naj že imajo za splošno izobrazbo potrebne znanosti«. Drugje zopet ukazuje, da naj so so učenci in njih starši oproSčeni vseh davkov. Sinovi cesarja Konstantina so razširjali to ugodnost tuđi na one inženjerje, ki so se posvetiš učiteljskemu stanu. Cesar Dioklecijan je izda! zapisnik, iz katerega je posneti honorarie za učitelje tehniških ved. Se jasneiSi dokaz, da so imeli Rimljani tebniSke visoke Sole, ali vsaj ne-kake tehniSke fakultete, je pa listina izza dobe cesarja Aleksandra Severija (I. 228). Iz nje izvemo, da ie nastavil v Rimu zdravnike, govornike, gramatike, matematike, mehanike hi »arhitekte« z letno plačo kot učitelje in jim ukaza) poučevati v nalaSč zato pripravljenih učilnicah. Sinovi revnih, a svobodnih starSev, kl so bfli na tei Soli, so dobivali žito iz državnih zalog. Manj kot o vzgoji, nam je pa o javni Kradbeni upravi in pa o nem stališ ču rimskega inženjeria. Državni uradniki. ki so hneli vr-i hovno gradbeno vodstvo, ki so odda* jali zOTdbe, Kh vpravljali in vzdrževali, so bili običajno cenzori, pa tuđi edfit in kvestorji. V posebnih slucajih so bije? vpostavljene tuđi posebne komisije aH posebni »kuratorji«. Sprva je imela vsa javna dela v rokah država in Sele pozneje, ko ie ona postala preobširna, so postale javne zgrađbe državne in občinske. Predstojnild goriomenjenih državnih uradov sploSno nišo bili inžeajerft. Sprva se je podelila ta služba za državo zaslužnim možem, pozneje, posebno zft časa cesarjev, pa je bilo le mastno bt>-ritarstvo. Le redkokdaj se ie povspel kak nv ženjer do te visoke časti, Kakor n. pr. znameniti rimski inženjer »Jnltt Prott-nije, ki ie bil dlje časa »cnrator aq«M rum« (nadzornik vodovodov) v RimjL Med plaćanim nradniStvom pri oa-sarskih namestništvfli 9O pa med hm-rnspices, međici in interprete —ft i« tuđi »arhitekti«. Pri vsaki rimski annadl |e bfl od tefaničen zbor, ki je skrbel za vidrie-vanje voineisa materijala ter obrambom in oblesrovalnih pripomočkov. Tndi bof-ne stroje bi mostove ie zfirradfl ta «bor »fabriiev«. Pri kopanju so pomafaH *O-iaki pod vodstvom tehnftor. Stran 2. „SLOVENSKI NAROD** *bc 5. Jmija 191«. 182. itev. jtfanti HstHi proti izročitvl 70 ttooč ko-jrdUdh Nemoev in nad tft tise« vtttae-ma NemeoM prijftsdh Slcreaeev Jvgo-»lavlji. Takien raskroi Koroike bi Ml *& veo detelo velika rniriii Izražmta ;nado, da m odradi plebiscit pod nepri-stranskim vodstvom- Dr- Kamniker, štajerski ekspert, izjavite v listih; >O izvedbi tako često svečano omanjevar ne praTioe o aamoodločM narodov ne more biti govora« Po ctradnih zatir»» njih, ki eo jim bili izpoet&vljeni Nemd ;©d mooeoa novembra na Spodnjem 3ta~ jerskem in v »aeedenih krajih, so nam priaodili ta nova nasiletra, ki nimajo primere v agodovini- Antanta se je da-j&a samo enostransko poučiti po jugoslo-yan&ki delegaciji, ki že več mesecev «edi v Parizu. Vsa naša objektivna pojasnila, ki smo jih neprestano objavlja-li, so bila zanjo brezpredmetna- American! so se v Mariboru in Radgoni na Ilicu mesta poučili o položaju; tuđi to ni spremenilo odločitve nam v korist. Za Štajersko tuđi Italijani, ti naravni na-sprotniki Jngoslovanov. nišo imeli no-1>enega interesa- Vse zahteve drja Žol-gerja brez izjeme so bile izpolnjene-tS tem se bije v obraz pravici in pošte-nosti in dela se nasilje nemškemu 'oaemlju* Nacrt je tako gorostasan, da txdh5e ne more verjeti, da bi se dal izvesti- General Segrč pri koroSko-jugo* slovanskib pogaianjih. Dtmai 4. iunija. General Sesrrć Je včeraj odpotoval kot zastopnik Italije v antantoi komisiji na Koroško, da se ndeleži koroško - jucroslovanskih po-gajanj. »Le Temps« za nemškl Celovec«» Pariz, 3. junija. »Le Temps« se za-vzema za to. da bi se popravila nem-Ško-koroška meja. Del celovške kotline s Ceiovcem nai bi ostal Nemški Av-strijL »L' Oevre« obljublja Nemški Av-striji. da bodo zavezniki v financiialnem oziru z njo milo postopali. Reka v zaledjem — svo* bodna država za 3 leta. Pariz, 3. junija. Po poročilih italijan-skih listov iz Pariza se da sklepati, da bo prišlo v jadranskem vprašanju do sporazuma. Kakor »Secolo« iz ameri-ske*?a vira javlja, bo Reka z vzhodno Istro, Sušakom in otokom Krkom pod komisaijem zveze narodov na tri leta neodvisna država. Nato se Ima izvršiti plebiscit Med tem ima Reka carinsko svezo % Jugoslavijo, Madžarsko in iNemsico Avstrijo, katere države imajo svobodno vporabo železnice in prista-nišča. Ako se Reka priklopi Jugoslaviji, mora fmeti Iste predpravlce. kakor svolečasno pod Ogsrko. Rommrt prodlrafo v GatlcfiL Lucent 3. jimija. Varšavski listi po-ročajo. da so Romuni zasedli Kolo-mejo, Nadvorno in Tlumacz. Avstrfla mora teročftl povzročltelje vofeie. Lncero« 3. juni ja. Glasom mirovnih posojev bo tuđi Nem^ka Avstrija ^primorana Izročiti zavezniškim vofeškim sodiščem vse one. ki so zakrivili iz-brtih svetovne voinc. Mirovni posoli so za Avstrlio nesprejemljivL Dunaj. 4. iunija. Včerai se je se-stal glavni odbor pod predsedništvom prezidenta S e i t z a. Državni tajnik dr. Bauer je poročal o mirovnih po-gojih in jih označil kot nesprejemllive. Temu mnenju se je pridružit ves odsek. Avstrilska narodna skupština ta mirovni pogoil. Dunai, 3. junija- Prezident Seitz, državni tajnik dr. Bauer hi drž. pod-kancler Fink so odpotovali v Feld-kirch, kjen bodo imeli posvetovanie z državnim kanclerjem Rennerjem. Za soboto je sklicana na sejo narodna sknpŠČina, ki bo razpravljala o mirovnih poffojih. Vm&n|6 TOfBBIHftL PoverjenOi n uk la bocočastie dr. Vntovšek je prejel to - le bmlsvko: Beosra4 4. junija. Zahvalni za pozdrav s slavnosti ob olwi>itttl tehni* skih tečajer v U ubijani. PrMrvfujem se z iskreno želja da bi prinaiali ti te-čaji Čim več sađn oneraa delu našejca naroda, ki mu doslej ni dovolila neprijateljska zavist da bi se razvil do viška kulturne moči. Bodite uverieni, storiti hočem, da bo roogoče otvoriti čim prej v Ljubljani najvišft kulturni zavod — vseučiliSče: Vale sanje. Vaše želje. — Minister prosvete Ljubomir Davidović._____________________ Oh, te naredbe! V 99- številki >Uradnega lista« se nahaja pod št- 501 naredba celokupnc dež. vlade za Slovenijo, ki preeega zo-pet mejo dopustnega in odpustljivega, kaže veliko površnost in pri tem sove-da bije v obraz vsakemu socijalnemu in demokrati Čnemu čutn, ne pozna osno^^lih pojmov pedagogike in nima nikjer in v nobenem § potrebne zaslom-be- Dotična naredba namreč odreja, da voditelji in lastniki enoletnih trgovskih tećajev in zavodov tuđi za šolsko leto 1918/19 ne smejo več izdati gojencem in gyjenkam končnih izpričeval, temveč vsi gojenci se imajo podvreći eklepni preizkušnji pred izpraševalno komisijo, ld jo je seetavilo poverjenlstvo za uk in bogočastje* Take naredbe niti naša najhujša tlačiteljica, bivša avstrij-?ka vlada ni izdala, tako netaktno ia nepedagogično niti znani nemški >hof-raU pri kranjski dež. vladi ni nasto-pal, da bi izdal enako naredbo tri tedne pred sklopom šolske^a leta- Vzroke za to drakonično naredbo — žalibog — ne izvemo- In tako ie treba, v kolikor nam dopušča urcdništ o prostora, to nganko reševati- Morda je gospodo napotilo do te naredbe dejstvo, da nišo vsi zavodi javni- To je deloma opravičljivo, ven-dar bi se morala napraviti v tem slučaju izjema vsaj pri onih trgovskih teča-jih, ki z lahkoto dokažejo, da so bili vedno javnega značaja, če eo bili pri-klopljeni javni soli- Na takih te^ajih eo bili in so nastavljeni javni funkcijo-narji. ki so pod prisego vezani, da se vrše pouk in izpiti v redu, so torej vse nerednosti izključene* Tuđi ta zadnji morebitni vzrok torej ne bo držal- Mo-goče je tretjič, da se sklicuje poverjeni-štvo za uk in bogočastje na dejstvo, da nišo učiteljske moči povsod zadostno kvalificirane- Kar ee te kvalifikacije tiče. bi bilo netežko od slučaja do slučaja dokazati, da pa morebiti le ivJL iz-pitna komisija za enoletni trg. tečaj saj na enera zavodu približno enako uspo-sobljenost, kakor gg- izpitni komisarji za dvora zredne trg- sole one od pover-jeništva sestavljene komisije, ki še le prosi v štev. C- >Uradnega lista« v >Pozivu< na str- 346 za vpošiljatev u5-nih načrtov — katerih do sedaj še niti ne pozna, po katerih pa vendar hoče svoje žrtve izprasevati- Premnogo j« končno pedagogičnih vzrokov, katerih vsak zase in sam že dovolj drži, ki go-vorijo proti tej naredbi- V Času, ko želimo povsod bolj enostavni razvoj, ko odstranjujemo težkoče, zajaha naSa vlada še hujšega vladnega šimeljna in spusti v svet naredbe, s katerimi jemlje ugled odličnim zavodom, dela učitelj-stvu nepotrebne težkoče in nalaga mladini — čisto nemoderno — nova bremena- Politttne vesti. Gustinčič na poslu. Javnost naše ie ne pozna Gustinčiča, no. mi ga poznamo prsv dobro in njegovo delovanje tuđi. Mož se je vrnil Dred dobrim tednom iz t Zeneve v Ljubljano, kjer je takoj iel i FTodajati svojo modrost najprvo rado- ' vednim posamnikom. v torek pa tuđi ši- ! toki iavnosti v oblild lnterviewa, ki ga * je priobčil »Naprei«. Iz izvajanj g. Ou- Pozneje. ko so bile Čete v stalnih srarnizijah, so preskrbovali in dobavljali ti zbori tuđi dnijre potreb§čine. Tako najdemo med njimi omenjene arhitekte, vodne graditelje (librator), mojstre vodnjakov, mojstre cevovodja, inžc-njerje za napravo jarkov in zejnliemer-cc. V vojnih pristaniščih so našteti med uradniki še ladjotesarji (naupegi). Ti vojaški inženjerji so bili najbrže graditelji velikanskih mostov in ekvaduktov na najrazličnejših mestih prostrane rimske države in stvaritelii ogromnega cestnej?a omrežja. kl so še danes priča podjetnostl in smelosti rimske tehnike. NiUi imena nam pa nlso ohraniena, ker fe vrhovni državni urađnik, ki je vodil zgradba imel pravico se oveleo-večiti na zgradbL Tako n. pr. verao, pod katerim cesarjem je nastala zgrad-ba, kateri cenzor je bil »curator operis«, ne vemo pa za ime moža, ki je izvršil nmstveno delo zgradbe. Državne interese pri zgrađbah ]e torej zastopal visok državni oradnik, večinoma le tehniški lajik, imenovan »curator operis«. On ie vodil vrhovno upravno vodstvo zgradbe in je po do-končanem dela prevzel zgradbo od podjetnika. Enako kakor pri Orkih ie bila tuđi pri Rimljanih oddaja del podietnikom le zelo razvita in v nnjmangih podnih ttnrtih ĐrcihMsana. Rimljani so poznali tud) že oddajo dela v akordu in ravno tako tuđi od-daio v akordu raznih stavb, kakor sve-tisč, vodovodov, čest, mostov, kloak, kar je privedlo staro rimsko podjetni-Štvo do bujne špekulacije. Oradilo se je po podatklh stavbnih mojstrov. ki so bili obenem pođjetniki in dobavnjki stavbnepa gradiva, Ntim so bili podrejeni različnl« nadzorniki, zemliemerci, delovodje in preddelavct. Dela so se morala vršiti natančno po načrtih, ki so bili od oblasti potrje-ni. Za vsako izpremembo je bilo potrebno posebno oblastveno dovolienje. Država je imela pravico porabljiv materijal, ki je bfl v zasebni lasti, kakor zemljo, ilovico, kamenje, opeka les itd. po zapriseženih cenilcjh ceniti in zasečL Prostor, ki ie bil potreben n dovoz materialij do stavbilča ie moral posestnik za dobo zgradbe brezplačno prepustiti. Potrebna pripregm xa dovox gradiva se le od slučaja do «tu£aj* oblastveno predpisavala. Končana zgrađba |e bfta od Pfi-stofnega državnega stavbnega vradnf-ka prevzeta ta izid »kotavdacijo« to ponavadi zaznamovaH m zgradbl •»-mi. Tem zaznamkom imamo naiveč zahvaliti podatke, ki iih hnamo o stavb-stvu starih Rlmljanov in kl sam kažejo resnieo francoskeiri izreka »tout oomme cbez wom*._ ■aj» Ch9 Pvfc aHBČiča m aam t* aetr*am * 9ribi-Jamo tc-le ^iraJrt^rittifaii ođatavka* »Hl vmšma* koliko aaie zemlje dobilo Italijaai— a»k ie star* naj oinVaaji in vae, kar ae daaes floal okoli tega vprašaala, le tamo ia ma» škarada, 4a se rešl eresflf tega a4 one* ga Trumttća ali Soaatna aH waaona — važno pa ie, da mi ae dobhno tuje zemlje in tuf* mćst. ker dcriblmo lahko 4a* nes od tale zemlje toBfco, kolikor bi *i je samo ieleli. Ne poztbimo, da ie Italija med na ml najmanj imperialis t i Sna. Ona dobi samo 4 do 5% tojega elementa. Francoska ga bo imela 15%. Angle-ška skoro polovico. Cehi čez 30% in naša bodoča Jugoslavija čez 20%. Ne ezimo se torej na tatove, uokler sami kradetno... Kadar bo Jugoslavija sovjetska republika, bom tuđi ?az centralist ker v rt j i ne bo ne policije, ne žan-darjev, ne pokvariene urad-niske kaste, ne žele naških ' t r g o v ć e v in ne spridenih profesor j e v...« V^raš^mo. dati živi med nami Slovenec, da ne govorimo o Jugoslovanu, ki bi oznanial z narodne-g:a in dnmovinskecra st^liŠča tako zločin s k i evangelij proti najvitalneišim interesom našega naroda in naše mlade države, kakor ga oznania inženir Gustinčič? Italija nam ugrabi vso Goriško in Trst, dei Kranjske ne mara in Istro, a to zanj — za GustinČiča — ni važno, je popolnoma v redu. saj ne smemo »poza bi ti, da je Italija med n^mi naj-manj imnerialistična« in ne ere, da bi se ježili »na tatove, dokler sami krademo«. Konstatuiemo, da se doslej v vsi Jugoslaviji še ni našel ino rođen, kamoli domač človek. ki bi se upal postaviti na tako izdajalsko protunarodno in protidržavno stališče, da bi odkrito zasrovarjal in odo-braval pod jarmi jenje skoral pol milijona našega najbolj-šega, najbolj zavednega in najbolj izobraženega narod-Bega elementa! Ta dvomljiva slava ie ostala prihranjena inženerju Gustinčiču. Da takSen brezdomovlnec ves gori za boliševištvo. za »sovjetsko republiko, kjer ne bo ne policije, ne žandar jev, ne pokvarjenih uradnikov, ne zelenaških trgovcev in ne spridenih profesorjev«, se potem ni čuditi. Čudno pa je to, da srne tak človek svojo anar-histično godlja ki izpodkopuie temelje vsaketra ure^erteea državnecra ustroja, svobodno in neovirano prodajati ćelo v javnem časopisju! Kesrannost SeštereijaiiceT- Ako priđeš ob tej ali ob tej uri na okrajno glavarstvo v Ljubljani, naletiš gotovo na bivšega šentviškega župana Belcm-In čemu ti pogosti obiski? Splošno ee sodi. da bi se ta mogotec silno rad «pet urinil v občino na mesto odstopiv&ega gerenta. Zato je kuhan in peSen pri okrajnem glavarju. ki ei silno prizade-va njegovim Željam UBtreči* Menda jim še ni dovolj izdajstev in neredno«ti ▼ obcini- Gospodom evetujemo, naj raje poskrbe, da se skoraj (izrrei revizija šolskih, aproviza€niH in občinskih ra-čunov- In nikar naj ne pozabijo. da ne živimo ve6 v dobi SuSterSicevega abso-lutizma- Ljudje, ki so še po razkohi v SLS bili etebri takratne nove ŠusterSiS-Kregarieve SLS, ne smejo nikdar več v javnost, ne kot gerenti, ne sicer politično ali upravno. To naj si oni in — drugi zapomnijo* Poaesreeena demonstracija. LDU* Beograd, 3- junija« Iz Bukarešte javljajo, da je prisostvovalo mitingu, dne 29. maja jedva 1000 ljudi* Od poli-cikov ni bilo nikogar- Udeleženi bo bili le dijaki, ki 00 klikali proti Srbiji in Franciii. Zahvala. LĐTJ- Beograd, 8- ju-nija- Odbor koroških bsguncev v lijub-ljani brzojavi ja: Vzradoščeni po lepih nspehih osvobodilne akcije na Koro-fikem, se zahvaljujemo Srbom na brat« ski pomoći in prosimo, da ne popuste, dokler nišo oteti vsi Slovenci izpođ tež-kega nemškega jarma- Mir, red in var-nost življenja in imetka na Koroškem so mogoči le, ako zasedejo jugoelovan-ske čete Celovec, Beljak in Ziljsko dolino* Prosimo todaj sa nadaljno izdatno pomoč- Tragedga srbskega naroda. Včeraj je predaval slavni srbski pisatelj Đrani-slav Nu5IĆ v opemem gledališču o tragediji srbskega naroda. Oledališče Je bilo zasedeno do zadnjega sedeža; na obeh stofiščih se je trio mlađega poslu-šalstva. Ko se je prikazat Nušič na odru v sred? jned poklonjenimi venci m cvet-iem. izbruhnil je bnren apiavz, ki ni hotel kmalu ponehati. Predstaviteli se ie Kinjen zahvalil za ovacije, poudarjajoč, da ne smatra teh ovacij prireienim njegovi osebi, ker sam tega ne zasluži, antpak srbskemu narodu in jugoslovan-skemu tnedinfenfu. — Predavanje je bilo izredno zanhnivo. občmstvo nm fe sledilo z napeto pozornostk>- Z lahko kretnjo rok. z Izrazito mfanfko |e preda-vateli podaial sliko n sHko v krasnem Jeziku, pometn pesnttkega vzletm. Svoto srčno bol. srčno bol svojega naroda }e ovu ▼ čarobno poeztio. prepleteno z mnogotnointuii poetlčnitni urlapodoba-nri: ponosno plove no morin ogromna lacflt »ntanfc«, sama zase mla drfarra. Vses^i hita na krovu: mlade^ birtnega tfvHenla. ftedanjfie, sabere. Pa se zaleti v ledeno goro in mala država vto-ne. Bujno se ie razvijalo {fvl'enfe v Srbi«, na H naenkrat nade v bok nenriia-telf fn cefa država vtone. Kakor lava iz ▼vlkana Jo opustoši nenrOateli. Vratilo ne nam nred t*Cm\ pretresujoče slflce onia nrvfli novembrskA dat leta 1915. Ne vm U nekasere - kdo ta kedaj bi popisal vse gorje naroda - nračenlka! Vidimo trndne, iimnčenr vojnike, one-moele starčke. bolno ia sestradano de-cow snanc ssnave* vBflssso* vee stnani nBF 1 od« nvezenajoč« seetradaav knmreč ti nebfttinih srtnlh in tstesafji ran od prve do sadnje nostaje njegoreica krifeveia pota. SnremBamo ca vse od Beograda do mosta vsđihov, ko se poslavta od domaćega aofnca in zraka, od domafie građe, spremljamo ga skozi puste In neprflazne albanske gore do sinjega Ja* drana. k)er nričakuje umlrajoč reJiinfh ladii. Vidimo med njim ostvelega kralja. Vse njegovo spremstvo: trije čast-niki in ?est vojakov. Telesno obnemo-gel je Se vedno junak. Peš, opirajoč se na rame svojega spremljevalca, zapu-Sča s cetfm svojin: narodom domačo grudo. Potrpežfiivo prenaSa s svojim narodom vse njegovo trpljenje. »Nečem! To je Tvoje! V^el sem ti vse, po- i Ije. kočo. domovino. Ne morem ti vzeti $e zadnjega grižljeia,« reč~ tretje poziv-niku. ko mu ta ponudi zadnji hleb kruha, ki ^a hrr»ni za najhu's"! clad. Bajka! Kot so nam naši dedje pri-povedovali tuna^tva naših pradedov, tako bomr mi nriDovedovaM svojim vnukom. Njhče si ne bo moc:el predstavljati grozne resnice, vse bo le baj-, r„v-~ ^-^t]X^ jn vendar ie res! Narod je §el skozi Krozne muke ln jih je prenese!. (Naša naročita iz Beograda in Zagreba.) TAJNA SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA ZARADI ZUNANJE-POLITICNBGA POIX>2AJA- — W-NISTRSKI SVET- Beograd, 4* junija- Danes popoldne se je vršila tajna seja Narodne ga Predstavništva v obliki parlamentarne kon-ferenoe- Ministrski predaedoik Protić je izveetil parlament o zunanjepolitič-nem položaju in povedal, da so Kai danes do&pele važne brzojavke iz Pariza, ki pa do zvecer še nišo bil© dešifrirane. O vnebini brzojavk se bo j«tri po-svetoval ministrski svet- Informacije ministrskega pređsednika je »prejel parlament na znanje. Zaradi velike važnosti vnanje-političnih dogodkov, ki se sedaj odigra-vajo v Parizu, je parlament skienil binkostne počitnice omejiti na najkraj-si čas, tako, da se bo prihodnja seja Narodnoga Predstavništva vršila že v sredo po binkočtih- STRAH PRED AGRARNO REFORMO PRI HRVATSKIH VELEPOSE3TNI- KIH- Reognd, 4- junija* Različni po-sUnci in člani vlada so dobili iz Zagreba neko brošuro, katere vsebina je govor ministra sa agrarno reformo dr-Poljaka, katerega je baje (!) imel na nekom shođu v Vinici (?) Konstatirati jeT da je ta brošura seatavljena po popolnoma iskrivljenih beležkah neke-ga ministrovega govora in je izdana brez mintetrove vednostl in je grda mi-stifikaeija javnosti, pripravljena od gotovih veleposeetniških krogov, ki nporabljajo v boju proti ministru dr-Poljaku najrazličnejše intrige in objav-ljajo njegov govor falsificiran, da bi ga javnosti predstavili kot nekakega boljševika, in demagoga- V parlamentarnih krogih se trdi, da ie ime tiskar-ne (»Hermes«) na dotični brošuri jasno kaže, H katerih krogov dotična brošura Izhaja- PREDLOGI FINANCNEGA MINI-STRSTVA- Beograd, 4. junija- Vlada je spreje-la predlog finančnega ministra, po ka-terem bo vsled nedostatka dovolj kvalificiranih konoeptnib uradnikov fi-nančno ministrstvo sprejemalo tuđi pravnike, ki so Sele pravniške stadije absolvirali in še nimajo popolnih izpi-tov, kot konoeptne praktikante. V slučaju potrebe bo finančno ministratvo sprejemalo tuđi še neabeolvirane juriste kot aspirante* Nadaljnje napredovanje dotičnih uradnikov bo seveda od-visno od polaganja izpitov-USPEH DR2AVNEGA POSOJILA- Beograd, 4- junija* Kakor se izve iz krogov finančnega ministrstva, ie državno posojilo znatno prepisano-IMENOVANJA V POSTNI SLU2BI Beograd, 4- junija- Za generalnega ravnatelja v ministretvu pošte ln tele« grafa je imenovan bivši ravnatelj za-grebške poštne direkcije Pavel Hažič. Poleg njega je Imenovana se oela vrsta vlSjih uradnikov in voditeljev v poštno ministrstvo, med drugim!: za načelnika personalnoga odđelka v rangu načelnika višjega poštnega inšpektorja Via-doje Trautner, za načelnika admini-strativnega oddelka dr. Dragotin Frank, za inšpektorje ▼ rangu U- razreda so postavljeni poštni svetniki: Jakob Vrečko, Nikola Vučeti«,*dr- Želj-ko Horrat, Mihajlo Njeadić in Dragotin Radovlč- Za pomočnika načelnika^ v prezidijalnem oddelka je imenovan 6tojiša KarbaTmc za pomočnik* poštnega oddelka »Ck pa dr- Fran Pauli6 BINKOSTNE POČITNICE MDflSTROV. Bssgiađ, 4- funija- Minister sa pošto ia brzojav dr. Edo Lukinič se ed-pelje t petek na daljši dopust. Za časa njegove odsotnosti ga bo nadomestoval minister ▼erstva dr- Alaupovic- Ministra dr- KoroŠec in dr- Kramer se isti dan ođpeljeta htm praznike domov in slear dr- Koroiec ▼ Maribor, dr Kramer pa t Trborlje. 8BJA DEBIOKEsVnn ZAJBDNICB O AGRARNI REFORMI* Bsspml, 3. jmija. (ZekaeBelo) Paaee popoldne je v pet ur trajajoči seji faapre^ijala Demokratska zajednica efc udoleibi ministra za agrarne re-fonee dr- Poljaka o resolurfji, kaiera naj Demokratsko zajednico veže pri sklepanju zakona o agrarni reformi* Sprejeti sta bili po izredno rzerpnl raz-praii dve točki resolneije in slcer prva sogUsno, druga pa* većino glaeor* PregUsovani člani so izjavili, da kljub temu sodelujejo tuđi še naprej- Jutri se dobaia nadaljuje- Pred razpravo je po-dal ob Telikem, napetem pričakovanju navzočih poslancev minister Pribiče-vić porocilo o zuneuijepolitičnem položaju- Zahteve na polju državne uprave eo tvorile tuđi danes predmet vsestran-skih predlogov* ZAKON O DRŽAVLJANSTVU. Beograd, 3. junija* (Zakasnelo-) Parlamentarni odbor za zakon o državljanstvu je danes ▼ svoji seji, kateri je prisostvoval poleg vladnega referenta dr- Sagadina tuđi minister dr* Kramer sprejel zakonski osnutek, kakor ga je predložila vlada, potem, ko je sama pristala na želje odbora in v tem smislu redakcijo revidirala- Po novem zakonu pripade državljanstvo vsem, ki eo bili državljani Srbije, Crne gore ali pripadniki Bosne in Hercegovine in ki imajo domovinsko pravico v kaki obcini bivše avstro-ogr* ske monarhije, ld leži v našem ozemljn. Oni Srbi, Hrvati in Slovenci, ld imajo domovinsko pravico v občinah našega narodnega teritorija, ki ne pripada naši državi (Trstu. Gorici itd) in ki žive že sedaj stalno v naši državi ali pa se po pravu opcije priselijo, đo-bijo državljanstvo, če se pri politični oblasti prijavijo, da žele postati naši državljani* S tem se je ugodilo želji veefc onlb naših sobratov, ki imajo domovinsko pravico v okupiranih kraj ih našega narodnega ozemlja- Glede prebivaloer naše države drugih narodnosti se zakon postavlja na načelo narodne samoodločbe, vendar pa tuđi v tem pogledu vsebuje utemeljeno razlikovanje- Prebtvalstvu slo-vanske narodnosti daje zakon pravico opcije za državo svoje narodnosti v roku enega leta* Prebivalstvo drugih, ne-sloransldh narodnosti, pa 4eU po tem, ali so zadobili domovinsko pravico v občinah našega ozemija pred leto» 1871. ali pozneje- Od te dobe se namrec' zaeenja ona vmetna in nasilna Invazija Neveev, MađSarov in Židov v naše po-krmjine, kateri Je sele zruSlier avstro-ogrske monarhije napravila konec- Onim, ld so se pred letom 1871- doselili v naše ozemllje (Koe**ar$i, ftva-W v Banata) se daje praviea, đa v rek« dveh let po sklejm definitivnoga miru optir&jo za državo svoje narodnosti ln se isselijo, oni pa> kl so prišli kot avantgftrda gennanizadje tu madžarl-zaeije po letu 1871- v naše kraje, se mo-rajo v istem roku izjaviti, ali sprejroe-Jo državljanstvo- 8 tem se Jim tore] a priori ne prizna našega državljanstva* Če se izjavijo za nafie državljanstvo, še s tem siso postali državljani, anpak dobe državljanstvo sele tedaj, €e pristojna oblast to prijavo vzame na manje in jo odobri Ako se ne odobri, se raorajo izseliti- S teai seveda ni rečeno, da se boce vse te izseljenee iztirati iz drSave- Hoćemo imeti le proste roke glede onih, ki se ne ntorejo tn noeejo vživetl v nov položaj od katerih ni pričakovati, da bi bili lojalni sodržavljani. Ves zakonski osnutek se priobči v prihodnjih dneh- ITALUANI RUJEJO TUD1 V ALBANIJI. Beoip'adu, 4. junija. »Pravda« po-roča iz Prizrena o organiziranih napa-dlh Amaotov na meji Albanije in v Lju-mi. Od vjetih Arnavtav se je izvedelo, da organizirajo te napade i talijanski provokaterji, ki so stvarUi Že močno organizacijo za napad na Prizren. Radi tega so posadko v Prizrenu žc olačili. NOVO PREDSTAVNIŠTVO DEMO-KPATSKE ZAJEDNICE. Zagreb, 4. junija. »Hrvat« poroča iz Beograda, da so bili izvoljeni v pređ-sedstvo Demokratske Zajednice poslan-ci: Dragotin Pečič, dr. Voia Marinko-vič, Bozo Popovič in Adolf Ribnikar. (Klub »Demokratske zajednice« tvorijo člani Demokratskega kluba, kluba srbijanskih samostalcev, kluba srbijanskih naprednjakov ter kluba srbijanskih nacijonalcev. Predsedniki ome-njenih klubov tvorijo predsedstvo »Demokratske zajednice«. Poslanec Pečič ie predstavite^ samostalcev, Voia Marinkovič naprednjakov. Boro Popovič nacijonalcev, Adotf Ribnikar pa Demokratskesra kluba. Vest »Hrvata« o volitvi predsedstva »Demokratske zajednice« je netočna, ker se sploh ni vršila* — Op. nred.) POBOŽNA 2ELJA »HRVATA« Zacreb* 4. mnija. »Hrvat« noroca iz Beograda, da Je zavladalo med člani Demokratskega klftba veliko nesoglasie in da se pričftkuje. da bo v kratkem zo-pet izstopilo iz kluba pet do šest članov. ZAVIST« Zagreb, 4. Junija »HrvftU poroča d Beograda, da le v poocde^ovl aefi Nar Stev. 132. .SLOVENSKI NAROD*. ćat 5. Jgnjfr 1919. SbmM. rodnega Predstavništva napade! posla« nec Skorih, nacijonalist, one svoje bivše pristade, Ici so vstopili v Demokratski Klub, in jim očital, da so za časa avstro-ogrske okupacije izmotavali Srbijo in pošiljali blago v monarhijo. SPLIT MINISTRU DR. TRUMBICU. Zagreb, 4. junija. V Splitu se je se-stal poseben odbor, ki mu stoji na čelu profesor BaraČ, častni predsednik pa je splitski župan TartagHa. Odbor si ie stavil nalogo, da zgradi dr. Trambiču za njegove zasluge v jugoslovanskem odbora in kot prvemu zunanjemu ministru naše države na lepem mestu ob inorju vilo. Odbor bo obenem izvršil vse priprave za dostoien sprejem dr. Trumbiča, ki se bo vrnii v domovino še koncem tega mes^eca. ZBOROVANJE »DRUŠTVA SLOVAN-SKE VZAJEMNOSTU V BEOGRADU. Zagreb. 4. jun i ja. »Društvo za slo vansko vzatemnost« ima jutri v Beogradu javno manifestacijsko slupščino. na kateri se bo obravnavalo o pomoći .Tugoslovanom v Rusiji in nienirn emigrantom. Na skupščini bo govoril t Rus, 1 Srb. 1 Hrvat in 1 Slovenec. neodređena domovino. Kako .ie v resnici »regulirana« valuta v zasedenetn oženili u. Iz Trsta in Gorice se nam poroea, da je imela za-metijava kron v laske lire popolnoma drugi uspeh, nego ie bilo obljubljeno tamošnjemu »rešenemu« prebivalstvu. Vkljub vsem naredbom, kaznovanju 11 d. stanejo živila, obleke itd. s e d a j v 1 i r a h ravno toliko, kot preje vkro-nah, vsled tega zahtevajo uradniki in drugi nastavljene! iste prejemke v li-rah, kar je bilo popreje v kronah. Zopet dokaz, kako težavno je rešavan-je valutnih vprašanj potom enostavne dolocitve relacije. Kako izpreminjaio Lani svoje pritoke- V Trstu z vso naglico izpreminjaio "Lahoni svoje priimke. V nekem laškem listn čitamo, da ?e imenuje Oskar Jerzabek odslej Callisraris. Al-brecht Alberti, Umberto Jerchig se ho zval Venuti, Jos* Laurencich Laurenti, Bradach bo Bradassi, Passauer bo Passauro, Zweck bo Conforto, Corsich pa se vrne k svojemu prvotnemu prl-imku Corsi- Torej Koršič se je zval prvotno Corsi, ali Jugroslovani in Avstri-ja, ki je hotela vee Lahe poslovaniti. so prenaredili njegov priimek v Korsič! Da s© priimek izpreroeni. se je treba kratko malo zglasiti pri goveroatoratu, kjer napravljajo iz najčistejšili jugoslo vanskih priimkov pri.rtno laske. 'Battaglioni di combattimento- -: Poročajo nam, da se laska šolska tnla-đež v Pulju uvrštava v nekake posebne >battaglioni đi conibattimento-« Vežba-jo jih lasici eastniki- Kaj hočeio ž njimi ubraniti Reko pred Jugoslovani? Na vojnem sodišču v Pnlju &e vr-sijo vsak dan razprave proti Jugoslo-vanom, katere ©bsojajo v ječe na leta in leta- Večinoma jih preganiajo radi tega, ker baje ne izlvanilejo dolžnega spostovanja laški vo^ki in la?ki zastavi, ker onialovažujejo laske zmage in ker veklikajot >Živela Jugoslavija, ži-vela republika fkar je za laska u5esa posebno strašen zločin) itd- Trebalo bi pohrigafi se za to. da bi procese tega laskega vojnega sodišča obnovila inter-a li i ran a komisija- SlovansK! svet, Položaj na Stovaškeni. Antantina pomoč. Prasca, 3. juni ja. Po zadnjih noro-cilih se je položaj na Slovaškem izboli-šaL Češke čete so ustavile prodiranje madžarskih rdečih gard. Danes je bil socijalistički blok v avdiienci pri pred-sedniku Masaryku, ki se ie pridružil njegoventu stališču, da je potrebna složna strankarska politika. »Pravo Lidue napada oštro Bćlo Kuna, po-udarjajoč, da so madžarski komunisti odvrgli maske in se izneverili dani obljubi, ker so obijubliali, da nimaio no-benih sovražnih namenov proti Ceho-SlovasTci, ki pred tedni ni dovolila. da bi madžarski aristokrati pod vodstvom grofa Batthianvja postaviti protiboljše-viško armado z 2000 Častniki. Danes je minister za narodno obrano Vaciav Klofač pred zastopniki časopisov izja-vil. da bo vlada poslala pomoč na Slo-vaško. Takisto !e tuđi šef sreneralnega §taba general Pelle v govoru, ki ea je imel pred nekaj dnevi, obliubil, da bo sovražnika, ld je zakrtvil velike besti-ialnosti. potolkel s pomočio antante. Naši ameriški rojaki so započeli veliko akcijo, da zbero primeren kapital za izdaianje mladinskeira lista. Cim bo nabranih 1000 naročnikav ,izide prva številka »Mlađinskesra lista«, ki bo izba jal v slovenskem in angleškem jeziku. ZoveznlM. Potovanje romiinske kraijevske dvojice. LDU Šibi nj, 2. juniia. (RDU Dacia.) Pri slovesni pojedini na Čast romunski kraljevski dvoflci v Sibinju, je predsednik državnejfa sveta Manta !mel ^ovor o duhu in značaju združitve Erdeliskega ter izpod oicrskcjra jarma rešenih pokrajin z romunskim kraJje-stvotn in je izjavit, da se je ta zđruži-tev mojela Izvršiti samo zaraditega. ker Je sodeloval kralj In je uspešno nasto-Dala romunska armada. Nadomeščujo-či ministrski Dredsednik je razoravljal o vzrokih navdušenja* ld ga Je mogla naljmi đvoiica % cvoMm mgmmtomm ooazovatl na vsem svoiem potovasju. Oovornik je Iztavfl, da se mora perece vprašanj e Banata resiti čim prel Ministrski predsednik Brttiann da si kar najboli prizadeva, banatsko TpraSanle resiti mirnim potom, da pa je trđno od« ločen, ne popustiti v nobenem pofcMu. Kralj Ferdinand je govoril o vtisih, ki jih ie bll dobil na svojem potovaniu, ter je lzjavil, da je nad vse zadovoljen s tem. kar je vldel. Glede Banata da bo storil vse, kar je sploh mosroče sto-riti, da se uveljavi pravica In zabrani krivica. — Romunska kraljeva dvojica se je s svotesa potovanja po ErdeU-skem in np osvobolenem, došlej okt-skem ozemliu. vrnila v Bukarešto. Na kolodvoru so io sprejeli vsi ministri Castna stotnija ji Je izkazala čast. Italija. Agrarno šibanje na Padovanskom je bilo postalo, kakor se da posnefi iz listov, že jako nevarno/Na VeroneSkem je bilo asrrarno iribanje že boliševiško in boljševiški značaj je dobivalo tuđi že v padovanski provinci. Vsled tega so se Iastnikt zemliišč pre^ej vdali, zvi-sali dnino in znižali delavnik. Poslanec Miani je izdal posebno pismo na pre-bivalstvo, kako da kmetiist\To nujno po-trebuje mirnih in plodo\itih Časov. »Sokol I.« naznania, da se njegova običajna letna priredi te v z javno telovad-bo vrši dne 6. iuliia 1919. Toliko v obvestilo in vtw>-števanje bratskemu Članstvu, ki Je naklonjeno So-kolstvu. — Na zdar! — Odbor. Salonski orkester »Sokola L« rabi nuino kapelnika in poziva tem potom vse brate in Sokolstvu naklonjene cođ-benike, da priskočijo na pomoč, eventualno tuđi protL Drimerni odškodnini. — Obenem se pozivlja vse brate, ki imaio veselje do elasbe in sami isrraio katerikoli instrument, da se zsrlase pri bratu Aloizlju MateliČu v Anončni dI-sami. — Na zdar! — Odbor. Sokolska župa Ljubljana L priredi sklopom svojeera obenesra rbora leto-5nji svoi župni zlet v Kočevie. 2e sedai opozanamo vsa bratska društva, da naj vpoštevajo pri svoiih pri-reditvah dan župnega zleta v KoČevje, dne 17. avaatsta 1919. — Na zdar! — Predsedstvo. Dnevne vesti. Popis tujcev- Na podlagi naredbe poverjeništva deželne vlade za notra-nje zadeve v Ljubljani z dne SI. maja 191?, žtev- 1470 preds- policijsko ravnateljstvo razglasuje, da se morajo ta-koj n? policijskem ra\Tiateljst\Ti v Ljubljani. I-I. nadstropje, soba štev 12 prijaviti ^leđeče osebe. pri drnžinah pa đružineki predstojniki, s tozad«vno iz-danimi modrimi zgla^ilnicami in sicer: 1* Vsi pripadniki Xemčije. Nemšk© Av-strije, Ogrske, Bolgarske in Turcije; 2-vse osebe nemške in madžarske narodnosti, ki nišo vsaj 30 let že pristojni v katerikoli občini sedanjega kraljestva Srbov, Hrjratov in Slovencev in 3- vsi odslovljenci iz javne službe in njih svojci- Potrebne zglasilnice so na raz-polago na vseh stražnicah in v zglase-vainem uradu. Pres+opki te naredbe ee bo kaznovalo po § 9. zakona % dne 5-maja 1669. drž- z«ik. štev- 66- z prlobo do 2000 K ali zaporom do 6 me3ecev- — Policijsko ravnateljstvo v Ljnbljanl, dne 4- juni ja 1919. Slovensko - franco*ka organizacl* Ja* Ravnatelish'o slov. franc. organizacije naproša člane cercla, da se zbe-rejo v petek 6. t. m. ob 5. uri popoldne na vrtu Narodnesca doma, kjer se bođo fotografirali v skupinah. Visokošolski transoort. Vsi zospod-je in gospodične, ki so se javili za vi-sokošolski transport v Ceho - slovaško remibliko, naj pridejo v petek 6. iuniia v Narodno kavarno ob 17. uri na razgovor. Transport jjre 7. junija. Janežič Pavel, cand. med. Prememba Imena. DeŽelna vlada za Sloveniio je dovolila rezervnemn nadporočniku gospodu Antonu Peteti-nu premeniti svoj priimek v Savič. Osebna vest. Konstatiramo, da se naša vest o ustavlieni uvodni preisfcavi zoper Aleksandra Franka ne tiče krojaškejra moistra na Opekarski cesti, tnarveč nekeira istoimeneea čevllarske-ga pomoćnika iz Vodmata. Iz Istre. Dne 28. maja se Je poro-čila v Vodicah v Istri hčerka tukaj-šnjejra lastnika in ravnatelja zasebnec^i učne^a zavoda, kosp. Josipa Christofa, srdč. Pavla ' C h r i s t o f, učiteljica v HruSici pri Poditradu, z jtosp. Gusti R i-b ari čem iz znane narodne rodbine iz Vodič. Mlađemu juKOsiovanskemu paru obilo blagoslova in sreče! Razpis profesorskih mst Ma državni obrtni soli r Ljubljani je razpi-sanih za prihodnje bolsko leto 9 ačnOi tnest IX^ ozir. VIII. čin. razreda in sicer: trofe uSnih za stavime infenerje, troje učnih mest za strojne inženerle, eno n€no mesto za inženeria - elektrotehnika, eno učno mesto za dekorativno in fifcuralno risanje in eno učno mesto za obrtno trgovske predmete-Prošnje ie vložiti do konca t. m. oo-tom Solskega ravnateljstva na povene-niltvo za uk in bogočastjt. Službo plsarnlškeica oficUaitta (aH oficijantke) je razplsant nt državni obrtni Soli t Ljubljani. ProSnle je vlo-fiti do 20. junija t L na ravnateljstvo. Tipografska ialonij* na Simfc— br«g«- V nedeljo ee je vršilo v >Roya- igradbe tipografske kolonije ba Siro-k«m bregu Kolonija se sgrmđi T oblfki ril po najmodemejfeeav auglefikem sistemu- Posamezne vile se zgradijo nm troske konsorcija in kupci jib odpUču-iejo potom dolgoletne amortizacije- V prrem >koiuc, h kateremu j© povabl|e-no tuđi đraStvo noviBarjev, se zgradi okoli 100 vil- Neko veliko gradbeno pođjetji« bo projekt financiralo. UžitaiBski dav€k. Kakor znano, se udeležuje kranjska dežela pri zakupu državne užitnine že od leta 1891. Užit-nino pobirajo deželni užitninski usluž-bend. Alt bi ne kazalo, da IH se to uredilo tako, kakor ie imelo tržaSko fi-nančno ravnateljstvo na Primorskem, kjer pobirajo tinančni stražniki užttni-no na vino in meso? Ce je bilo na Primorskem svoj čas izpeliivo, bi se gotovo dalo tuđi na Kraniskem, oziroma v Sloveniji. Na več krajih na Kranjskem so pole« oddeikov finančne straže tuđi užitninski uradi. Čemu dvojih usluž-bencev, režija je vendar dra^a stvar. Deželni užitninski uslužbenci W bili pa gotovo bolj zadovoljnu da bi jih država pridelila finančni straži. Zveza jusosfovansktti planmsklli dmštev. Nedavno tec:a je imelo »Hrvatsko planinarsko društvo« v Zagrebu svoi letni občni zbor, na katerem se je sklenito delovati na to, da se osnuje skupno ju^oslovansko planinsko društvo ali pa vsaj zveza jugoslovanskih planinskih draštev. Doslet ohstojita samo »•Slovensko planinsko društvo« in »Hr-vitsko t'inninar^ko društvo«, đočim Srbi 5e nimnio svoje turistovske organizacije. Kaznio bi torei organizovati skunno jucroslovansko planinsko društvo in sicer po vzorcu sedaj obstoječe-c:a slovenskeicra društva. Iniciativo za to na? bi vzelo v svoje roke SPD. kot najstarejša in najmočnej^a turlstovska organizacija na slovanskem ius:u, W nam daie tuđi s svojim uspe^nim delom v prošlosti naiveč Jamstva za ustanovi-tev jake, življenja sposobne združitve juKoslovanskili planincev. Delo ne bo težko: spremeniti bo treba samo ime »Slovenskesa plajijrskesca društva in tenonolniti odbor s hrvatskimi in srb-skimi zastopniki, pa bo ideja o zajed-niškem jugoslovanskem planinskem druš'vu uresničera. Turistorski hotel »Allažev dom« v Vratili, ki je bil med vojno zatvorjen, se z letošnjo sezono zopet otvor!. Otvorltev bo 8. funija t. 1. in bo hotel od tejra Časa dalje do konca sezone dobro preskrbljen z jedjo in pijaco. Oskrbovanje hotela je »Slov. planinsko društvo« izročilo jedč. Marici Je-rajevi. ki je pred vojno več let y sploš^ no zadovolinost oskrbovala turistovski hotel v KamniSki Bistrici. Padel i« dne 29. aprila v blizini Tinja na Koroškem eden najvrleislh Častnikov celjske sca pešpolka, jurist Ivo Kieslinsrer, doma na Tehar-jih. Poveljeval je 1. bojni stotniji in bil ori moštvu ljubljen in čtslan kot malo-kateri. Njegovo junaško srce in nad vse dobrodušem blajc in moiat značai ostaneta vsem njeKovim številnim to-varišem, prijateljem in znancem v naj-lepšem In nepozabnem spominu. Sreč-no ie prestal vse opasne jrrozote mi-nole vojne, dasi js bfl kot dodelienec pri rusinsko - poljskem pespolku št. 80. domale^a v vseh frontah. Povrnivsi se povodom splošnega polotna napo-sled iz Macedoniie, vstooil ie v službo zopet pri domaćem polku in bil meseca jrrudna poslan s svojim oddelkom v tužni Korotan, na kojesra zvestem braniku je postalo njegovo mlado, idealno in nadebudno življenje žrtev oholega in zahrbtneg;a nemškejra nasilja. Bil je zapisan junaški smrti za svobodo svoje prave slov. domorine, koii je bil vsikdar zvest in veren sin. Sicer na: Umreti za blajcor očine — bodi Slovencu ponos; osobito v današnjih dneh, ko ere za prapor in čast njene istinite svobode. In ta okolnost naj bi njegovim izređno bridfco prizadetim svoi-cem kolikortolfko blažila Kloboko rano bridke žali vsled nenadne, krute iz-srube najdraSjega sina in najboUŠesra brata. f Oton Bayr^ Dne 25- maja leto?, umri je v Ljubljani po dolgi, mučni bolezni g- Oton Bayr, Tpokojeni prvi ravnatelj >Kmetske posojilnice za ljubljansko okolicoc v Ljubljani in đn© 27. maja smo ga pospremili na njegovi zadnji poti v mirno đomovanj© na Ijab-Ijanski >javni, akiipni vrt<. k St- Križu* — Oton Barr je bil pousta-novltelj in duša -Kmetske posojllnicec in kot tak izređno đelaven «a n|en procvit. — Iz malih začetkov, se je posojilnlca po njegovi zaslugi razvila v mogooen *a-vod ter ee polagoma iz skromnih Kne-zovih prostorov, preselila ▼ evojo lai=t-no palačo- — Blagi pokojnik in tuđi že umrli mu tovariš A- Jenko, sta upravljala tam na Marije Tereaije cesti vse posojilnične posle, katere danes vrsi ćela vrsta posojilničnih orađnikov* — Bayer je bil izredno nadarjen posojil-ničar in pravi ateber >Kroetske<- 8 strsnkami, ki so iskale v zavodu po«o-]U, je bil izredno prijazen in do skraj-nosti poRtrežljiv- Mamkatera etranka mu ve še dane« globok» hvmlefnoct sa njegove usluge- — ^aJ ^>°^o te vretice stromen epomin^ek na grob možu poštenjak« im blagi duši; vtaj ga bode moral Vedaj zgođovinar •loveneke^a posojilništra nvr^tUi med prve može, ki 00 y Ie] stroki med nami pa6 orali ledino, pa vžili malo hvaležnosti- — Ave. onima pls! Obrtni Vratnik. Izsla je že peta Številka te*a stantjvsko - strokovneea fdasila sk>venske*a obrtniškesa stanu. Vsem slovtnsldm obrtnikom tonlo pri-oaroSno ti tttnov* Btt U hote koristiti slovenskemu obrtniku in pod-jetafleu in MrHi stanrfvsko zavest. Na-raca se pri uprtvništvn Obrtnejta Vtstnflca v Uobljani Donaiska cesta Jt. 20. Brtvmo© bodo odprte na Đinkošt-no nedeljo do 12. ure opoldan, na B!n-koitni ponedeljek ceH dan zaprte. Odkladaoje amtti na prepovedauih profttorili- Nekater© stranke stresajo smeti in druge odpađke kar na cesto ali aa kup na druge prostore, zlasti pa na bregove Ljubljanice. To je dploh pre-povedano pa eedaj v poletnom času radi povzročenega smradu za zdravje izvanredno nevfirno- Smeti, pepel in dru- ga suhe odpadke je oddatt na mestnl voz, ki naznani svoj prihod* Kdor mk ne ho pokori 1 temu opominu, se bo etro^ go kaznoval po $ 109 cestnega policij-skega reda- Mesto obttafofu oblskov cb orllikl nastopa zdravniške službe v RocaSkl Slatini, daruje dr. Franjo Kolterer, ko-pališčni zdravnik, za koroške be&imcef 50 loron._________________________ Poiožnioe. Današnjemu listn smo priložili položnice za cenj. naroČnfke v Jugoslaviji katerim poteče naročnina. Prosimo, da se blagovolilo čim preje poslužiti, da jim po&iljanje ne zastane« Zakasnelcem se bode list u stavil dnd 25. janija, ako ne dospe naročnma pra-vočasno. Nainoveiša poročila. (Naša izvtrna porodila.) Protest tale Mmm. Pariz, 4. junija. Pariški »Journal des Debats< prica$a vest da dajeio nemški mirovni pogofl \vstriH izredno povoli-no mefo in druge ugodnosti. Naši delegati so Izjavili, da so iznenađeni, da se odobrava Nemcem na Koroškem ve^, nego so zahtcvalf. Delegacija \e vio/Ha cnergičen protest, da bi NemŠita Av-strtfa dobila slovenske kraje okrog Be-Maka. kakor hid! protest, da bi ItaVtia dobila več, kakor ji daie londonski pakt. Izjavili so. c?a če se spreimeio tak| po-ge?i, ostane Slovenija okrnjena na vseh strsneh. kar bi značilo isto. kakor deli-tev Poljske. »Journal« (zfavija, da se nadc»a v interesu mini, da dobe Jugo-sfovanl več. TrmfeHeva izjava. Kal« Mm. Pariš, 4» Jimija- Tnnnbić izjavlja našemu dopisniku: Informacije iz av-toritativnifa virov dajejo slede^o sliko položaja v jadranskom vp rasa nju- Pre-ziđent Wilgon vzdržujc svoje stalištfe, pred kratlvim izjavljeno, in ie pripravljen, da sprejme kompromis, ki bi ga poprej sprejeli obe nasprotni stranki. Tuđi soglasa $ tem, da predloži američka delegacija jugoslovanski đelepariji laški predio^, ki ga je sprejel tuđi Tar-đfou. predsednik centralne teritorijalne komisije- Ta pređlog ustvarja vmesno državico z Reko, Ttaliji pa daje zuna-nje dalmatinske otoke, (Vis. Biševo, 8ušac, Lastovo. Svetac, Bmsuik, Ka»-nik. Jabuku in Pelagraž). Naglasam, da razširja italijansko časopis]« o tem pređlogu kriv« vesti, ker ta prediog ne daje mesti Zader in Šibenik laški suverenosti, uasprotno. daje jih Jugoslaviji-Jugoslovanska delegacija je odgovorila na ta predlog. da v načelo sprejemn mi^el reske vm«$ne državice, zato da vzdrži soglagje z zavezniki v sedanjik okolšeina^ toda priđržnje sd iz većine korektore: 1. Meje Ie državice smejo segati santo đo ReHce in ne smejo ob* sebovati Sniaka in otoka Krka, marvec" mora to ostati Jugoslaviji- 2- Državica naj bf ob šepala vse sođne okraje Pazin, Labinj, Bazet Volosko in otok Cres-8- Zananji otoki Dalmaeije. ki leSe pred Zadrom in Šibenikom, morajo pripasti Jugoslaviji« 4- Nadaljni zunanji otoki Lošinj, Vis in Lastva morajo pripasti Zvesi narodov, da dobi Italija strateške garancije* 5- Jugoslovanska delegacija je zahtevala kot kompenzacijo za te koncesije popravo meje na Koroškem, kakor tuđi da dobe Slovenci komitate Žalo in 2elezno »a Ogr$kem. 6- Razven tega zahteva 250.000 ton bivSe avstro-ogrske trgovske mornarice za Jugosla-vijjo- — O teh točkab se vrti diskusija-Ameriška delegacija je te točite spreje-la kot temeljne in pri ostalih delegati-jah zaveznikov so te zahteve bile prijatno sprejeie. La^ka delegacija se trdo-vratno npira zlasti gleđe obseea reske državice v Is*riji (Pazin) in glede suverenosti Zveze narodov nad zunanjimi otoki* KONFERENCE DELEGATOV Z AN-TANTIN1MI DR2AVAML — \VILSON. Pariz, 4. juniia Pichon, Balfour in Lsnsiog so tineli včera] dolgo konferen-co z jugoslovansHIml delegati o nilho-vem pred?og« za resenie ju^oslovan-sftega vpra§anla, Prlčakuje se, da ho predsednik rVHson. k| Ie podpfsal aran-žma, porabfi vso svojo avtoriteto, da bo ta aranžraa spreiet tuđi od Lahov. Antantini državnik! so sprelleli na zna-nje. da smatra na$a delegacija svoj Hređlos za minimum, od katerega ne more na noben način od stopiti. Jugoslo. vanskf delegati bodo danes predložili še eno spomenico. WII*SON VSTRAJA- Pariz, 3. junija- >Chicago Tribune« je imveclela iz dobrega vira^ da |e Wil-son predložit Cleroenf eau-u in Llovd Gftorgu spomenico, v kateri izjavlja^ da se hoče točno držati izjav od 7- maja in da odklanja, da bi ee spremenile fi-pancijalne in ekonomične đolocbe v pogodbi x Nemčija, kakor tndi, da bi Nemčija vslopila ae sedaj v Zvezo narodov. FROTI NEMŠKEMU JEDBNSTVU IN PRUSOM. Pariz, 3. junija. Francosko časo-pisje pripisuje veliko važnost ustanovit-vi Porenske renublikev proti Prusom in pravijo, da znači nemško jedinstvo ne-varnost za svetovni mir. Glede pogt- _ML«J!sPGLMayliito^a m Ivi ufcfe iiih pismenih razjrovorov in da odHa-« rjaio vsako popuščanje. Samo nekaterf angleški kro^i so popustijiveiši. LASKA JEZA- Milan, 3- junija- >Corriere dela Se-*, ra< prinaša zanimive podrobnosti oi prvi seji, na kateri se je mirovna po« godba izročila nemškim delegatom in pravi, da so pri vstopu nemskih dele^ gatov vsi vsiali s sedežev rarveU Trumbića in Žolgerja- List dostavlja,, da bi ta dva bofcj spadala med premac gance. nego Kenner- — Pri prečltanjn Clemenceauj« vega govora je tolmafi gp* voril o nemško-avstrijski repnblikf, Clemenceau ga je prekinil in popravil, naj govori o avstrij&ld repnblikL — Po5 infonnacijah laskih listov se LaHi nda-< jajo nadi, da bi Šibenik še hitra anek« šija redila za Italijo. Vesti LDU. MET>ZAVEZVJ*KA BLAOAJNA ZM OĐŠKODNINO- LDU- Praga, 3- Julija- (CTTJ.y >Na« rodni PoliHkac javlja iz Pariza: Vele* sile menijo, da prelde vsa na oxemlJTf narodnih držav se nabajajoca, lastnio^ v pojest teh držav- Vr-ednost se ne !*-* plača Avstriji. nego se deponira v skup* no medzavezniško blagajno sa odikod-< nino- Ta vredno^t ne od^teje od meak«, ki ga bo morala medzaveznlSka bi a gatJ nica za od^kodnino pl&Čati driavam, nastalim iz bivše avstrijafc© svece- Vremensko porofllo. VBtaa Mi aMiv 3#t*2 InšM anW ttk TM ■■ ^ SUiiJe £& -» vama. imm £$ 4 2. pop 7367 11*8 brcmL oblate . 9. zv. 735 8 9-8 . feL dM 5 7. zj. 735*3 6*9 . Mfla Pidavfoa v 24 orah n mm — Srednja ▼čerajSna temperatura 1, Mf« malna 164*. — vremenska aapovtd nloMi. Večinoma lepo, vetrovno te toplo vftma> KtitBN. Umetnostna raastava v pmvtUmmi R- Jakopiča se otvori v »edeljo 8. ]ow ja ob 11- dopolđne- Raatafi eM^I ti dveh đelov- En oddelek je mmmmtmi umetni«kemu narafieaj«. ZaetepHd Ml flledeei slikarji: Anžfik F-# Jakae B-* Kos O. A-, Mflnnoviš M-, Plltft Y> Bmr* Ie F-, Šnbic F.. Zopaa F-, tmpmmm £> in Idparji: DoHbu> Ij-, Kralj W% &** din M- Dmgi oddelek vvebvje m*r* umetnine iz privatnih zbiric. Repertdlr Narodne«« rfedmffftča. Drama. 5. junija četrtek popoldaei Kroiaček junaček. DijaSka. liven abo-nementa. 5. i unija zvečer: Zt hčec« AmnestUa. A 62. 6. junija petek: Zm>r-to. 7. juniia sobota: Z& hčer. Amnestija. C 62. 8. junija nedelja poooldnei Veriga, Znižane cene.-Iz«eii abo«. •# junija nedelja zvečer: Pelikan, Izvetf abon. 9. juni ja nooedeljck: Zamtou 10. junija torefc: Za hčer, Amnestija B 62. 11. junija sreda: Listnica Boo-bourodie. A 63. Opera: 5. junija če* trtek: Madame Favart C 2/61. 6. *»* nija petek: Zaprto. 7. jinnja sobodi: Žongler. B 2/60. 8. iuniia nedelja: Prodana nevesta. Izven abon. 9. junija WH nedeljek: Madame Favart Izven abo-nementa. 10. junija torek: Đajad ni Evelina. A 3/55. 11. iuniia sreda: Zon* gler. C 2/60. Vaia orkestndnesa drnitva »Gtss^ bene Matice« se vrSi v petek, dne 6. fa* nija in ne v sobota kot domenjeno. —• Odbor. Osnatek reforme zatootm o delav-> skem bolnlškem ta aezsodneni zavaro-vanju, ki ga je izdelak) ministrstvo za socijalno politiko v Beogradu, je dala; Zveza bolniških blagajen prevesti na! slovenski jezik in iziđe prihodnje dnl v natisku. Knjiga bo obsegala do 100 strani in bo vetiala 20 kron s poštnino vred. na kar se opozarjaio zlasti bol-niške blagajne, strokovne organizacije« uradi zdravnild in vsi ki se bavilo t sociialnimi vprašanjL Naročila je naslovi jati: Zveza bolniških btagajen v Ljubljani, TurjaSki trg St. 4/U __ ____ _..________. _ _ _. __„______^_H_^^^_^^^^^^^A Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". . Stran 4." .«UJVPCM NAROD*, dne 5 JnnIJ« 1919. 1.13 Stev. ASPOttlBbOi . Industrijalci, trgovci hi o|»rtirikl, •ci se zanimajo za uvoz raznovrstnega Maza v Kanada in za izvoz blaga iz Kanade, se pozivljajo, da to sooroce Jatoi trgovski in obrtniški zbornici v Viubljani. V prijavah je natančno na-jvesti. katcre predmete bi posamezne ivrdke rade iz vazale iz Kanade m ka-'iere uvažale v Kan ado. Izvoz živu v Švioo. Tvrdkam, ki $e zanimajo za svoiečasen izvoz živil V Svioo, ie v pisarni trgovske in obrt-jiiške zbornice v Ljubljani na vpogled idapis trgovskega zastopništva v Žene-vi, ki se zanima za zastopništvo naših *vrdk. Izvoz iajc v Švioo. Tvrdkam. ki se «anhnajo za izvoz jaje v Švico, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice y UubBani na vpogled seznam švicarskih tvrdk, ki se pečajo z importom Ustanovitev trgovske hi obrtniške zbornice za Štajersko. Za lastno trgov-sko in obrtiiiško zbornico za štajersko pokrajino v Celju sklicuje Zveza južno-*ta.ierskih obrtnih zadrug za na bin-koštrfi ponedeljek, dne 9. junija 1919 ob 14. v celjski Narodni dom ztx>rovanje Bralnega društva v Mengšu« z izbra-nim programom. ZaČetek ob 4. popol-dne. Ljubiteljem krasne slovanske pes-mi se nudi po dolgem času izboren uži-tek in zabava. Kamnik, Domžale, vsa okolica, pridite! Vabilo na Pr©§eren-Č*ap©vo slavje v Žiro vilici« V Zirovnici na Gorenj- afeaaa ata m niđalt ifrr* apomiiMki »1©-*»: 1. Mariji Freftarea, rojeni fivetina, materi pesnika FreŠerna, v njeni rojsf-ni — MohoTČevi — hiši; 2- Mati ja Copa >v©Ukanu učenosti« v rojstni — Ovae-njekovi — hi«. Prvo ploičo j« oskrbel profesor 4r- Ivan Svetina, drugo monasi Znpan- Ploiči se odkrijeta s skromnim slaTJem blnkostni ponedeljek po-poldne- Spored: Ob pol 4- (1554) govor inons. S- Župana ▼ vrtnem salonu >Svo-tinov© gosti Ine< Po govoru odkritje ter ogled sporni nekih plo&č. Potem prosta zabava 6 srečolovom v korist korofikim beguneem* Ud«ležba je vsakomur prosta- Ivo Svetina, poštar in poseatnik v Zirovaiej._____________________ t AprovtaicUa hižae Želerntce ima za svoje odjemalce v založi kristalno sodo po 3 krone kilogram. t AmeHkasska akcUa za pdbolj-tek prehrane revnih otrok do 6. lete. Stranke s C izkaznicami ubožne akcije za Ljubljana, ki imajo otroke do 6. leta dobe izkaznice za kondenziran* mleko, kakao, sladkor in riž v mestni aprovfeadji Poljanska eesta 13, I. nad-stropja po sledečem redu: Vsak stranka mora prinesti s se-boj C izkaznico ubožne akcije in 1.) za otroke od rojstva do 3. leta zeleno izkaznico za zdrob in 2.) za. otroke od 3 .do 6. leta pa dokazilo (krstni izpi- za sek). da otrek ni manj kot 3 fn ne več kot 6 let star. Na vrsto pridejo stranke z C iz-kaznicami: St. 1 do 500 dne 6. junija od 8. do 12. ure, št 500 do 800 dne 6. junija od 3. do 5. ure, št 800 do 1300 dne 7. junija od 8. do 12. ure, St. 13'0 do 1600 dne 7. junija od 3. do 5. ure, St 1600 do 2100 dne 10. junija od 9. do 12. ure, St. 2100 do 2400 dne 10. junija od 3. do 5. ure, št. 2400 do konca dne 11. junija od 8. do 12. ure. V s i z a m u d n i k i A, B, C in I. ter II. uradni'ške skupine dobe izkaznice 11. junija od 3. do 5. ure pop. Na poznejše origlase se bode oziralo Ie v toliko, če bi do končani razdelitvi preostalo še kaj blaža, ker je število otrok, ki se bodo sprejeli v to akcijo — om ej eno. t Sladkorne iskaznice za junij se bodo izdajale pri vseh desetih komisi-jah v petek, dne 6. junija od 8. do 12. ure opoldne. Zamudniki dobijo sladkorne izkaznice na Poljanski cesti št. 13, I. nadstropje m sicer: iz I. in II. okraia dne 10. junija, iz III. in IV. okraja dne 11. junija, iz V. in VI. okraja dne 12. junija, iz VII. in VIII. okraja dne 13. junija, iz IX. in X. okraja dne 14. junija vsakokrat od 8. do 12. ure opoldne. V. k r u š n a komi'sija u r a -d u j e 6. junija v steklenem salonu na jrostilniškem vrtu jrospe Goršeiovc, Marije Terezije cesta. VII. krušna komisija, ura d u i e dne 6. junija v fcostilni z. Antom Gerbajsa, Celovška cesta.___________ Poizvedbe. Izgubljeno. Dne 2. t. m. je neka oseba izgubila oziroma v kaki trgovini pustila fotografije z znamko Berthold Ker so fotografije za dotično osebe velike važnosti, se pošteni najditelj naproša, da iste proti odškodnini vrn« v upravn. »Slov. Naroda«. Zlata Igla se je dne 4. junija zju-trai od Bavarskega dvora. Pražakova ulica, Resljeva cesta, trg, Prešernova ulica do liceja izgubila. Pošten najditelj se prosi, naj jo od da na upravo »Slov. Naroda« proti dobri nagradi, ker mi je bil to drag: spomin. Izgubila se je na Rimski cesti ma-rinarska rdeča kapica. Kdor jo je na-sel. naj se oglasi proti primerni nagradi pri rodbini Gomilšek, Rimska cesta št. 9, III. nadstropje. 5762 Mladenič, ki je v nedeljo zvečer v Litiji ukradel iz kočije dva koca, je znan in se nozivlja, da iste takoj vrne lastnikom. Če pa kljub temu opominu tega ne stori,ga takoj,brez vsakega ozi-ra na njegove neposredne sorodnike. katerim se sicer ne more podtikati ne-poštenosti, naznanim orožnikom. Do-kazi in priče so se javile. To v svarilo! Izdajateli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tlsk »Narodne ttakarne«. SRniniiO tO fiffillB vtrajnodelo proti 9PleJIIK)l SE SlVlIje dobri plači Marije ^erezljc cesta 13, »rata IM. II. nad. 5617 luni Mi ia rdece vino. ""'^:i!" ;fr. Mathafc, Brezice »b Sa?i.______5686 itDJIO IDIU, Ponudbe pod .Žensko lolo/575«- na upr. SI. Nar. 5756 Tfflllilll n ^™ ^iflBi, tzborne Z2 med 'llOtfUiC rezanco konjem ima na prodaj |bo40 vioarje? kila, Sever&k«mp. Ljubljani. 55J9 »*-------------------------:------------------------- Bfjtfi cfffii najboljeg sestdva, sasma UKIU dllUI, nov ili malo rablien že-Jftno kuniti. Ponude tvrtci Schwarezi Jnf. Zafreb, Preradovfćeva 1. 3347 Bflar9Wil9 ^Pn^ ur> zlatnine in sre-ruJfiOfIIu brnine sprejme F. Cuden Sin ;— nasproti glavne poSte v Ljubliani. jTočna in solidna iivrSitev. 5531 ^fanftnnifl s 4 nemebiovanimi sobaml viODHf flUJC se ođđa takoj v najem za 4 [mesece roirve se na Elizabeta i cesti fc/H, 5. 5747 jTnfirii kakor tuđi več nčence? se [ICmuiJI sprejme proti dobre mu plačiiu v I trajno delo. Anton Stelner, mestni itesarskl sofsUr, Lj«bl|anaf Jera-bots sita tL U 4844 tamtrfoirt« pp, &obr»aiiliezae: menja $e nadalje Tvonilrtm zaloga gra-[■»fMMV A. RASBCJH2ER, LjabUaiia, Sodaa 'vlica ft. 5665 SiiraifiSiiSo^^Žš: fslulbe kakršnekoli stroke Ponudbe na uprava Mi pod „Patoralsl arađaik 5708** 5708 iBratof AaddalDilfli zdnrroik ""r, ;!**•. Nastop 1. julija 1919. Plača po dogovora. Ponudbe na Bratovsko sklad-rit* r Trbotljak. 5759 MtmMm iffia ^^ ^ .roetta Ljubljane, wm proda. Vsč se ilire v gostUni pri »Zveidi« ? Sp. Siški. 5752 Kllfllm dUfl ntofi (^tanlrolibalken) RUflH IffC IIRII 130X250 cm notr. luč, ali 2 omaro vrtd 140X2«0 cm ter jSpectr. 7n manufakt. stelažo In pufte, v dobrem stanju. Ponudbe na: Vinko flrcfi, Brdttce. 5590 ^VaAa r%lfia do^ ** nagrado, kdor ROME ICTIjC mi preskrb!2 meblovani ^sobi ali eno s dvema posteljema, v ^sredini mesta. Ponudbe na poštno le-žpče, ftavna pošta pod „Meblovana Mba". _______________5749_______________ Ripjei HBRkOT Iei, i;",1. nrV.r si okrogel ali rezan. Cene za ies nalo-žen v vajjon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga 2a drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 Ifills ti * dobro ohranjena kopa!na PrHl II. banja t pečjo, ena fovska puška za krogi 10 in dve z& ^rot, de-koratfvno oroif«. icrfaaste hlače in razne igrače (Anker-Bausteine). Kje, povc upr. Si. Nar. 574S mm u Nt, ss.Jn rz: pfsavo, vežč knjigovodstva, korespon-dence, strojepiaja, stenografije v slo-venskem in neAtSkem jeziku, iičt pri-meme službe. Poizve se v upravniStvu tega Usta pod ttPrihoiajMt 5702**. 5702 Ini n{ ieiin atonjciil motar-niti kilti. avtnraNn iinn piet- MiHbn vsake vrste za kolesa, motor je INlllil in avtomobile. — Florlančlć, Šeleflbnrfova alica 6. 4273 izin^stnioiurliirs grafije in strojepisja, se sprejme takoj Zglasi naj se v U radu za pospeSevanje obrti, Dunajska cesta št. 22, osebno s pismeno vlogo \n natančnimi podatki o dosedanjern službovanju. * V po Stev pridejo Ie strojepiske z večletno prakso, začetnice se* ne sprejmejo. 5684 faraimn ffl P1^^ ^koJSnjema vstopu iPlCjluL #C izurjena kontori«tinja# vesči tuđi knjigo vodstva iq ki ima veselje do trgovine, za večjo trgovino na deželi, s ćelo oskrbo v hi£i in dobro pličo. — Istotam se sprejme tudl izurien treovski ponočnik pod zsror-^im^eji^P^EMto fOA JU* Mg* Prađajapoliiitiair^fV^: Zagorju 82, ob 9. zjutraj. 5662 Mm slulkiflji -^u.^tV^ Bartman at Bleđa. 576^ rtinniraaifl event. tuđi s hrano IM« JlddOlOaJt! fant. Ponudbe pod .Faat 5750* na upr. SI. Nar. 5750 tfOMUirafinifl strojepisko iščem Na-alKnDyiaIIHJU9 stop t^oj. Dr. Ivančeme gospodarski pisama, MikloJičeva cetta III, LJablJana._________________________5714 Vlltil več vaSonov se proda skupno ■ lltO alt v manjših partijah po primerni ceni. VeČ se poizve pri Fra« Breskvarjn u Rimski cesti št. 12. Ljobljana. 5721 Več pistom stroiev ^^£*z Vprašati je pri Riđolfi Zore, Drorski trg 3/ni. 5739 UlE lIClUjU, (koja zna kuhati) in ena resna starejša k otrokom, se itteta za takoj. Ponudbe na g. r?ka Jaoekorić Zafreb, Zriijski trg 1. IL kat 5683 Drflfta fO nova ^rna smoking obleka, rlUlIu It žaket s telovnikom, zako s telovnikom, malo rabljen, po vrsnik za 15—16 letnega. Poizve se: Koliiejska alica 12, podpritličjc, Vi U Raža. 5705 fmfa iairs v originalnih zabojih a tfUid JIJUI 1440 komadov proda po 75 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo naprej Em. Snp-paoz. Rofatec Sp. Štajerske. 3411 Dr. UeBoslav Kokovec nazuanja, da se odslej na-haja njegova odvetnika pisama v Celju, PreSernova ulica 3 ------------(Ferjenova hiša). —------- Mlad Dalmafinec, ^Hf begu ne c, daje ure iz hrvaškega in italijanskega jezika, ISče tuđi meblo-vano sobo ter brezplačno poučuje, kdor mu jo odstopl. Ali event- da ga podučuje klavir ali mu ga samo od-stopi. Lnjo Aljiaorič, ITotei TitoII. 5740 9ŠF* Broinra "^8 Jod noTim orim" je iz§la v ponatisn.— Dobi se v p,Ba-rođnl Imlfgarml«* v LlvUlaat, Pre-šernova uiica 7. — Caaa s poštnino 6 kroa. Naročita se re§ujejo Ie proti pošiliatvi zneska v napraf ali pa po ___________DOTMtfaU ___________ Softjme se takoi Koresponđentiiia za tehnično pišamo. Vešča mora biti popolnoma strojepisja, slov. in neraške Korespondence. Prednost imajo kiznajo stenografijo ali hrvaščino. Začasno nastop event nekaj ur na dan. Natanćne ponudbe pod „&tro\mm tatar trU JaM poštno ležeče Ljubljana. 5753 M Eitaa 1 #a!katiča#slaMl /j*daa U C« ral i diMktiraa tar- 1 mm* ia kMtlaeatav IvIPIK termalno In btatM kopalSIt f 9hmW f i«ei «igi— \ ■ rwMiuiMif miš, m ■ afittai, afavtato, M f fajiffnt hi Mvttaa m I Uprava kopal&a Upfk. 1 WW licem sobo "VI proti dobri aagiadi. Naslov aa aprav. SI»t. Narrta. M54 NAPRODAJ: ogkMtld (traBtra), afeftik* a#-alall«, MB«iiBlk m pU», tortolctt u akta, M pram mfcl—it, — V Oril-fctrim ilig li, L latotr. Iiita !• fcvoterat Za naše meje. Prlsdrskf StovMd Mtaaeja zvestl Jar»-slavlJL Vrsebaje sijajni govor Dr. Dialao Paea v Narodnem pre&tavnlitvu. Ceaa 1 K 50 v. čisti dohodek Je namenjen Sol-stvn v zasedencoi ocemlja. ffaroCufe st v knjiganf Schwentnerja. Zanesllhr l#snl sfrokovnjak, dobro razumciii pri nakupovanja in sprejemanju lesa, fell tlafbe pri kmkSai podjetni lesni trgoviai, tvtfit gre k podjetnemu gospodo sa vodrtelta tn oskrbnika Iesne trgovine. Ponudbe pod poštae letače leaaa trgtviaa 210. LjaMJaaa. 1748 Čehoslovani! Koji iell povratak u Četka, Motiva, Slezsku i Slovačku tzs veoma niske cieae kupiti zentijiita, posjede, mlinc, tvornice, kuće, hotele, gostione I trgovine u gradovima i na selima, neka 5e prijave pismom na adresu Vaclav Krejčik, lasiektor Poteakere taake n Praga - češka. 5649 Knpujent i iKtin taiie {resio, les za jame. Prosim pmnitfbt s skr«|m cmoI nm rat itiiw. Proda se: đlBMHh 20X24 sveč, popolnoma nov, l#vskft hnk9 skoraj nov, smetom, tehtatoflt vrtal «*sll ta mlM, MTOk«plnui pr#to« Pod naslovnim! titram! ni L tf»3 ta ni laatlfli 41 Ftara., Ita^ a§aVSf KMBPa1 * a) BBBB^ v« 9723 meterska, žagana in cepljena se dobijo v Kolodvorski 31. S9S7 fflosteneInstrumente vseh vrst zlasti violine dobavlja takoj in najceneje J. Holltnann Frifja TlsMliratj, Strano* U. 44,________________5709 Proda se: ^H rjavi novi moiki čevlji St 40, lepa le-tna moika obleka pred vojno blago, 2 oblekci za dekllee za svetiti in dež-nl plaS£ od 4 — 6 let, ter večja mno-fina ratllCnih steklenic Dam za me-sfogasto kuhinjsko vago z oteži vred do 5 kg bel etamiR ta eno obleko. Vpraša se eri Jeran Rlmskn cesta St. 24 H od 12 — 3 popoldne. 5730 ANa^nsaks oHanvsnui tmiM, prapnfl MvtfRplJnje ____ m 1 i«M Cfcnrim TMctrj-ta t ~ fngnšl k ftet. al«p * M«k- «-• "*-"R. Satnik, Marijrn trg 5 PERUTNINO vsake vrste kakor kokoti za zakol, kokoši, ki bodo v kratkem nesle jajca zelo dobre jajcarice, piSčanee za pra-ženje, piščance ta pečenje, mlade gosi in mlade race ffilftfliBM vsako množino živo po pošti in po vlaku. Zahtevajte cene pri tidtlfm HorratiČa, trg*vea c teratalae. aoita Kritcrci pri Ljataaitni (Saedaje Stajeraat). 5743 Josip Jug stavlMl In poMitvmtl SIS pMajKi fM IIMr —% Rimska cesta iL 16. fiaznanja, da Se vedno dela s pristnim blagom. IsvvftlicT toćsau Iiaant oono> U vsa hrvrieaa 4ela Jaaičia t>e ierJ. f Razmili. X ^m p. n. obćinstvuiiaznanjam, ^A ^m da sem ^A ■ prttMHl trf*im* is ■ H Doba v Črnite ptt ope- ^1 ■ kami 9 In •tvtrfl tam ^m ^A mdi staroznano ^m Mht fin«« ~**m ^^L Za obilen obisk se ^B ^^L prtporttfata ^^m Ma ■ • lil fMJBJh IlIlTIIT !■ IlIlIlTTin -1— hOIHIV lO dm delo. 2a brano je preskrbljeno. Več pove HCllO|C Hi Vlikm Sm 1-, —r|« pri ■!•<■, 5711 •^B m ae sa malo poseatvo v Jugoslaviji,\ ^m w aajraje blizu Zagreba, rrfsa z nekaj m tf% MM #% Btt ■ •% lemlliKtoi a aadnlmdrćvjem ia hlev m - ■■ ■■■ ^^ III D na, v prav dobrem atasj«v • 7 »ta-mV VM ■ ■ ■ M0 ■ UM "W •ovanjl Hi ktotfo, aripravna )e tuđi za t«sdmov kar Idi aa okrozju dvahceat i« sosobe m ta naraas prrpravne; todi jt koBces9a pri hm sa trgovino % vwm l^ptvom in spscarilaUm blagom. HiU se noJiaja v a*kem meab na Nemlktm Sbkrsfcem, 9 mtaot od lele-znikft poataie 1« aa fađi isaeUtv« aameafa ali Ml proda. Več povt is pri-Mtfftoatt Ifiae. Uamjaaa, ftumia am» it Ufc 5757 Lojzc Oražem Emilija Oražem roj. Rojec poročena Moste SI. majnika 1919 Ljubljma Odvetnlk dr. Ivan Dobravei Jo otroril svojo pišamo 5S35 ¥ Radovljtcl, v Lectarjevl Mil 1000 delavcev rudarjev za moderno urejen premogornlk v Vojvodini M takaj aprafat« y v deto pod zelo ugodnlmi po goji. Javiti se je samo osebno vsak ponedeljek popoludne v naSem uradu v Ljubljani. Za dobro plačo, hrano in stanovanje je preskrbljeno, potni stroški se pa povme}o. Odhod vsak torek zjutraj i skupnih transporilh. — •Drža?na posrcdofilnica u dclt" v Ljsbljasl, OradISče ■mf" Prva Imoslovanska kroiaEnica za dam« In gospode ~VI Potoinlk, JelenJurjoua ulica Jt. 6.1. nadst, na tehaologičnem muzeja izprašani krojač naznanja cenj. obCInstvu. da je dobil iz Francije nainovejše modele za dame in gospode. Izdeluje natanCno po rnodelih v najhitrejšem času v osmih dneh, v smrtnem slučaju v 24 orah. Sprejema tudf v delo blago, kl ga cenj. naročniki sami prlnatefo. Izdeluje najmodemeje za gospode jakete nove in prenarejene Iz salonskih stikenj. ! SVETLA ! Batortfo, iaffBlao« otoktroteasltal prodmatl, (izddek svetovne atovanake tvornice.) Generalna reprezentanca za en groš v kraljeatvn SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, l882 žačasno Ljubljana, . Ilirska aiNoa it. 19/1. Wfr Sloviti zdravllnl vralol (kopalis6«> -^j [Krapinske Toplice (Hrvatska) zđravijo z zanesljivim uspeh om vso J vrste revmatičnlh afekdj miSic in Clen- kov, protin, vse živJne boleznl (ishias, nev* rastenijo, nevraigijo, histerijo, bolečine v hrb- tenici), dalje vse kronične bolezni na ledičan in me- hurju, zastrupljenje s kovinamt in kožne bolezni. Pri ženskih boleznih vpllvajo dobrodejno na nervozne pojave v klimakteriju, pri vnetjih maternice ter eksudatih. Matančnaia Informacijo In prospokto dajo zastonj ravnateljstvo« Št. 3565 ^^ 5744 Razpis. Mestna občina ljubljanska namerava v kratkem pričeti građbo eaatalh kasalov ▼ Maratantovl in KopaUiki viiot V ta namen se razpisujejo zemeljska, stavbna dela in pokladanje cevi, katere dobavi mestna občina sama. Glavni kanal v prvoimenovani ulici je 140 m dolg. v zadnji 85. Nacrti, stavbni pogoji in drugi pripomočki so na ogled v Tnestnem stavbnem uradu v Lingarjevi ulici 1. ob uradnih urah od 8.— 14. Pravilno opremljene ponudbe je v zapečatenem ovoju oddati v imenovanemu uradu najpozneje do |14. junija opoldne. Pred tem rokom je pri mestni blagajni vložiti vadij, znašajoč 5 •/• ponudbene svote. Z delom je pričeti nemudoma po oddajL Mestni magistrat ljubljanski, dne 29. maja 1919. Trpu lim n veliko Z- Andrija Golubić ?! Zagreb, »tšrVMmva Mlica IO- PRODAJE: Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino. Rom najboljše vrste do 40 % jakosti,- fini aroma, Slivovko lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žganof do 40% jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vse na vagone in manjših količinah, hitro in točno odpremljanjel Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro-izvodov itd. — tmmtmpmOL mm LfaMlaM te •hallM Ivan Koielit Trtalka cesta itv. 27-