atzf/1///. 2is>y]Jl& -Wj 22. 33pi$jiitgr 1295 Cst/JSl IĐO/JU fZ17 Zadruga mozirje V sodelovanju z Agromerkurjem iz Murske Sobote pričenja z diskontno prodajo piščančjega in puranjega mesa v Mesnici Mozirje, Na trgu 25. V času od. 19. do 30. septembra 95 vam nudimo še posebej ugodno: piscance po 355,00 sit/kg piščančja stegna in prsa puranji file po 455,00 sil po 955,00 sit/kg V petek, 22. septembra 95 od 12. do 17. ure prisrčno vabljeni na degustacijo Agromerkurjevih proizvodov. Sodelovala bo tudi Pivovarna Laško. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje______________ LB EUROCARD : ČE VELJAŠ, JO IMAŠ! Sedaj tudi v LB SB Velenje! Priložnost vsem tistim, ki ste jo v naši banki težko pričakovali in pa seveda vsem bodočim članom, ker ponuja mnogo ugodnosti: - kartica je brezgotovinsko plačilno sredstvo z odloženim plačilom - obveznost poravnavate s položnico ali trajnikom le enkrat mesečno - sami lahko izberete datum plačila obveznosti in sicer: 8., 18. ali 28. v mesecu - tudi stroške poslovanja v tujini lahko poravnavate v slovenskih tolarjih - od prihodnjega leta dalje bo možno dvigovati tujo valuto na 145.000 bankomatih po svetu - ne nazadnje pa so vsi imetniki kartice tudi nezgodno zavarovani. Prošnje za izdajo LB Eurocard kartice lahko dobite na vseh naših enotah, enako kot tudi vse dodatne informacije. Cbni 0b saving tel: S41-512 JABOLKA ZA OZIMNICO MELROSE j 49,50 SIT (rdeča, počaka do januarja) JONAGOLD 55,50 SIT (rdeča, počaka januarja) ZLATI DEMSE 55,50 SIT (rumena, poča! ca,; do januarja) AJD/ « * k & % 55,50 SIT (rdeča, pojaka*® ^do maja) / / MITSU 55,50 SIT (rumena, počaka do maja) ČEBULA 69,00 SIT ČESEN /190,00 SIT KROMPIR DESIRE 21,00 SIT KROMPIR ERIZIJA - b^l 23,00 SIT KROMPIR ZA SVINJE 13,00 SIT KMALU NA ZALOGI ZELJE ZA OZIMNICO BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! N*fcloVn*@* Ob vznožju Savinjskih Alp Foto: Ciril Sem A 28. MOS Celje: Ogledalo slovenske uspešnosti o n® Lastništvo Glina ostaja (zaenkrat) še nedorečeno Zlata harmonika Ljubečne 95 se zlati tudi v naši dolini !i/ Ribiška družina Mozirje je praznovala 40-letnico C. 9A Fedor Pirkmajer, prokonzul gradiščansko-panonskega reda vitezov vina Zgornjesavinjska liga v malem nogometu: Kokarje v vodstvu LJrednikov Uta, Ua... Spoštovane bralke, cenjeni bralci! V pričujoči številki boste, vsaj tisti, ki vas to zanima, zaman iskali gosta meseca septembra. Po pravici povedano -izmuznil se nam je. Zaradi nujnih obveznosti je moral že dogovorjeni termin odpovedati, časa za iskanje akemathme rešitve pa ni bilo dovolj. Upam, da boste namesto enega obsežnejšega intervjuja zadovoljni z dvema krajšima. Že v prejšnji številki smo vam predstavili radijskega reporterja Silva Terška, tokrat pa je posebej za vas spregovoril prokonzul gradiščansko - panonskega reda vitezov vina, gospod Fedor Pirkmajer. Lučani ga kot svojega krajana bolj poznajo, drugi pa verjetno malo manj. Povem vam, izredno zanimiv možakar, kot je zapisala kolegica Slavica Slapnik, vreden vsega spoštovanja. Gost meseca pa pride na vrsto prihodnji mesec. Prav? V času med obema številkama se je v Celju "zgodiT 28. Mednarodni obrtni sejem, ki je s 1.735 razstavljavci in 270.000 obiskovalci potolkel vse dosedanje rekorde in dokazal Sloveniji in tudi širše, da postaja v pravem pomenu besede ena najpomembnejših tovrstnih prireditev v Evropi Če je verjeti ocenam organizatorjev, je bilo na sejmu sklenjenih za preko 10 milijonov nemških mark poslov, to pa je številka, ki sejmu daje še dodatno vrednost. Kar 210 razstavljavcev na sejmu ni dobilo svojega prostora, ostali so tako rekoč pred vrati. Ne vemo, če so bili med njimi tudi naši obrtniki, dejstvo pa je, da jih je bilo v Celju (spet) zelo malo. Kot boste prebrali v notranjosti, smo o razlogih za takšno stanje povprašali najodgovornejše. Kaj so nam odgovorili? Da bo v prihodnje drugače. Bomo videli. Vsekakor pa velja ob tem čestitati zasebnemu podjetju iz Nazarij, ki je v savinjski prestolnici prejelo zlati ceh. Ko bi le bilo še več takih! V tokratni številki objavljamo tudi obljubljeno informacijo o namerah Glinovega večinskega lastnika, da proda eno od njegovih hčera. Skupaj z mozirskimi ribiči smo praznovali njihovo 40-letnico delovanja, z velikim veseljem pa smo dočakali tudi rezultate finalnega tekmovanja za Zlato harmoniko v Ljubečni. Zdravko Detmar in Bernarda Podlesnik, ki sta zastopala Ljubno oziroma Zgornjo Savinjsko dolino, sta se namreč odlično odrezala in Bernarda je prejela celo najvišje priznanje občinstva. Bravo! Ne bom več našteval ostalih prispevkov, saj jih boste itak poiskali in prebrali sami. Skušali smo pripmviti za vsakogar nekaj, kot običajno. 19. številka letnika XXVII je hkrati tudi 26. v času našega izdajateljstva, s katero se izteka prvo leto napornega in odgovornega dela. Vem, da časa za praznovanje ob "1. rojstnem dnevu" ne bo veliko, a si bomo kljub temu nazdravili. Komentar ob tej skromni obletnici naj prihranim za prihodnjo številko, do takrat pa lep pozdmv! IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fac 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. 28. Mednarodni obrtni sejem v Celju Ogledalo slovenske uspešnosti Letošnji Mednarodni obrtni sejem Celju, tokrat 28. po vrsti, si je s svojo podobo in vsebino prislužil oceno enega najbolj uspešnih, če ne celo kar najuspešnejšega v svoji zgodovini. Sejmu je namreč uspelo ostati obrtni sejem in se ni spremenil v trgovsko podjetniško srečanje. Podobnega mnenja so bili tudi visoki gostje sejma z dr. Janezom Drnovškom na čelu, ki sejem tudi otvoril. Seveda so obrtniki izkoristili priložnost in predsednika slovenske vlade povprašali glede reševanja perečih problemov, kot so finančna oziroma plačilna nedisciplina, visoke obrestne mere, drag investicijski denar itd. Dr. Drnovšek je povedal, da vlada pripravlja določene rešitve za ta vprašanja, vendar vsega ne namerava zakonsko regulirati, saj bi to pomenilo preveliko birokratizacijo. Da je v državi treba čimprej zagotoviti plačilno disciplino, se je strinjal tudi finančni minister mag. Mitja Gaspari, ki pa je hkrati zavrnil možnost za administrativno urejanje tega vprašanja. To bo imelo na krajši rok nedvomno negativne posledice, saj sedanja zakonodaja bolj ščiti dolžnike kot pa upnike. Nespoštovanje plačilnih rokov se bo tako samo še bolj razširilo, namesto da bi se poslovna morala začela krepiti. Finančni minister zagovarja tezo, da je potrebno postaviti sistemsko zakonodajo na dolgi rok, njen del je menda že v parlamentarni proceduri. Na sejmu je bil predstavljen tudi projekt Pospeševalne mreže malega gospodarstva. Projekt je pripravilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ker po besedah ministra dr. Maksa Tajnikarja sedanja mreža za pospeševanje drobnega gospodarstva vodi v nered. Na državnem nivoju naj bi svojo vlogo odigral Pospeševalni center za malo gospodarstvo, poleg katerega naj bi delovali tudi regionalni in lokalni pospeševalni centri. Pospeševalna mreža naj bi pokrivala štiri ključna področja: promocijsko dejavnost, zagotavljanje potrebnih informacij, svetovanje in uresničevanje finančne funkcije. Predstavljen projekt naj ne bi pomenil večje admin- istracije, pomenil pa naj bi manjšo razdrobljenost finančnih sredstev, namenjenih za pospeševanje malega gospodarstva. V času sejma je potekala tudi razprava o poklicnem izobraževanju. Nova šolska zakonodaja bi morala imeti za posledico, da bodo učenci prihajali v obratovalnice z več strokovnega znanja, država pa naj bi finančno podprla izobraževanje bodočih vajencev in mojstrov. Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je napovedal, da naj bi že prihodnje leto uvedli pet višjih poklicnih programov, ki pa ne bodo zaživeli niti v Ljubljani niti v Mariboru, temveč v drugih slovenskih mestih. Tako kot lani je bilo na obrtnem sejmu v Celju tudi letos zelo malo razstavljavcev iz Zgornje Savinjske doline. Svojevrsten paradoks se je kazal v tem, da so bila med tistimi, ki so se vendarle odločili za nastop na sejmu, v večini podjetja: Glin Žagarstvo, Glin IPP, M GA, H ERI itd. Obrtnikov (razen izjem) skoraj nismo našli. O razlogih za takšno stanje in o splošni oceni sejma smo povprašali predsednika Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice Franca Benda: "Menim, da je sejem v Celju vsako leto večji in boljši. Sejem napreduje na podlagi vsakoletnih izkušenj in letos imamo možnost videti res veliko število kvalitetnih izdelkov. Kar se tovrstne ponudbe tiče, je Slovenija v zadnjem času bistveno napredovala. Opaziti je namreč veliko novih idej in veliko novih proizvodov, ki se tudi že tržijo. Marsikaj podobnega, bodisi da gre za stroje, naprave, gradbene materiale in drugo, smo morali do nedavnega uvažati, danes pa se proizvaja doma. Napredek sejma se pa po drugi plati kaže tudi na ta način, da počasi prerašča samega sebe. Prisotne so stroke in materiali vseh Vrst, zato bo verjetno potrebno razmišljati o delitvi sejma na razstavni in komercialni del. Pozitivno je tudi to, da prihajajo obiskovalci ne samo iz Slovenije ampak tudi iz sosednjih držav. Tudi iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Kar se nastopa naše zbornice na sejmu tiče, moram povedati, da je bilo sedanje vodstvo izvoljeno v času, ko so bile prijave za celjski sejem že mimo. Bilo je enostavno prepozno, da bi lahko karkoli storili. Seveda pa v bodoče ne bo tako, ampak bomo storili vse potrebno za primeren nastop zgornje-savinjskih obrtnikov tako na sejmu v Celju kot tudi na katerem od drugih sejmov, v kolikor se bomo tako dogovorili. Mnogi naši člani so lahko upravičeno ponosni na svoje izdelke, zakaj jih torej ne bi predstavili širšemu krogu potencialnih kupcev?" Franci Kotnik tel.: 832-306 Takole so se predstavljale gorenjske obrtne zbornice (foto: F. Kotnik) MOS Celje Zlati ceh za HE-R-I d.o.o. Nazarje V času mednarodnega obrtnega sejma v Celju so bila poleg tradicionalnih zlatih, srebrnih in bronastih cehov Obrtne zbornice Slovenije in priznanj Mestne občine Celje podeljena tudi posebna priznanja Celjskega sejma najodmevnejšim razstavljavcem. Za Zgomjesavinjčane je bila nedvomno najbolj zanimiva in razveseljiva vest, da je poleg podjetja Ragosi iz Ljubljane in podjetja Kamnolast Brezavšek iz Nove Gorice dobitnik Zlatega ceha Obrtne zbornice Slovenije tudi podjetje HE-R-I d.o.o. iz Nazarij. Omenjeno podjetje je prejelo zlati ceh za program brusilnih strojev s priborom za brušenje različnega orodja in žag. Gre za program univerzalnih, večnamenskih brusilnih strojev (od najmanjšega za hobby do profesionalnih za orodjarje). Model VBS-50 (na sliki) sodi med srednje velike stroje te vrste in je namenjen majhnim in velikim delavnicam. Z njim je mogoče natančno brušenje in ostrenje vseh vrst ročnega in strojnega orodja ter brušenje ravnih elementov. Na voljo je veliko dodatne opreme (na primer pokončni gibljivi steber-vreteno, razne delilne glave, primeži itd.), s katero se spekter možnih opravil še razširi. Podjetju HE-R-I ob tej priložnosti iskreno čestitamo, Zlati ceh v njegovi vitrini pa naj bo v vzpodbudo ostalim obrtnikom in podjetnikom v Zgornji Savinjski dolini! Franci Kotnik Herman Remic, direktor podjetja HE-R-I ob brusilnem stroju, nad katerim visi zlati ceh (foto: F. Kotnik) Glin Nazarje Lastništvo podjetja še nedorečeno Kdo bo v prihodnosti lastnik Clinovih podjetij? Tujci, delavci sami ali nekdo tretji? Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so zgornjesavinjski župani obiskali direktorja Sklada za razvoj RS, Uroša Koržeta, in se z njim pogovarjali prav o tej temi. Sklad za razvoj Republike Slovenije je trenutno namreč (še) večinski lastnik Glina, saj je odkupil večino njegovih dolgov. Po tem, ko je bila prisilna poravnava dolgov uspešno izpeljana in ko se je breme iz preteklosti na ta račun (pravzaprav na račun upnikov) zmanjšalo za polovico, je sklad začel razmišljati o tem, kako bi porabljena sredstva za od- stev. Nekako v tem smislu je izzvenel tudi Koržetov odgovor zgornjesavinjskim županom. In zakaj sploh županom? Lokalna samouprava vendar nima zveze z gospodarstvom!? Pa jo ima, če ne direktne pa vsaj posredno. In dovolj posredno je že to, če v katerem od podjetij v dolini ostane kdo brez službe, saj gre večinoma za Čigav bo v prihodnje Glin in čigava bo (če bo) tovarna ivernih plošč? (foto: ToP) kup dolgov dobil nazaj in hkrati zagotovil nadaljnje poslovanje podjetja. Padla je odločitev, da se del Glina proda, kupnina pa se uporabi kot vračilo porabljenih sredstev. Kot očitno tržno najbolj zanimiv subjekt je bilo določeno podjetje Glin Pohištvo, ena od hčera Gli-novega Holdinga. Preostanek Glina naj bi se lastninil v skladu z veljavno zakonodajo, ki sedaj omogoča odkup s certifikati tudi v podjetjih, ki so v lasti Sklada za razvoj RS. Za nakup Pohištva se je na podlagi javnega razpisa prijavilo tuje podjetje (po neuradnih podatkih iz Nemčije), poleg te prijave pa so svojo ponudbo za odkup skladu posredovali tudi delavci samega podjetja. Od takrat je minilo že kar nekaj mesecev, sklad pa se še vedno ni odločil niti tako niti drugače. Edino, kar je iz dosedanjega poteka dogodkov mogoče brez dvoma sklepati, je, da je "domača" ponudba očitno vrednostno prenizka, to pa je seveda v nasprotju s prvotnim namenom - dobiti denar za povračilo sred- občane domačih občin. Zainteresiranost novih občin za ugodno rešitev Glinovega problema je tako razumljiva, vprašanje, ki se ob tem zastavlja, pa je povezano prav z njimi: kaj se bo zgodilo s t.i. poplavnimi sredstvi, ki so še vedno v Glinu? Jih bodo občine po končani delitveni bilanci v smislu lažjega preživetja Glina spremenile v lastninske deleže ali pa bodo terjale izplačilo v denarju? Na odgovore bo treba še malo počakati, prav dolgo pa najbrž ne, saj je Sklad za razvoj RS, kot je dejal njegov direktor Korže, trdno odločen, da prodajo Pohištva izpelje še letošnje leto. Samo da bo kupec ponudil zadostno vsoto denarja. V vodstvu sklada pri tem ne skrivajo simpatij, da bi podjetje ostalo v domači lasti, vendar zahtevajo znesek, ki jim po njihovih izračunih zadošča za povračilo odkupljenih dolgov Glina. Bo torej Glin Pohištvo tudi v prihodnosti slovensko podjetje ali pa bomo imeli v dolini še en "emgea"? GOSPODARSTVO Podjetniški kotiček Začetek meseca septembra je za malo gospodarstvo posebnega pomena. Svojo ustvarjalnost, želje in potrebe prikažejo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer se ob njih zbirajo vplivni ljudje, ki za to priložnost običajno tudi ponudijo kakšno novost oziroma pobudo za rešitev globalnih problemov malega gospodarstva. Ob številnih srečanjih in okroglih mizah je bil v torek na Obrtnem sejmu v Celju tudi dan pospeševalne mreže malega gospodarstva. Srečanja se je udeležilo veliko število ljudi, ki so tako ali drugače povezani z malim gospodarstvom. Iz Zgornje Savinjske doline so se srečanja udeležili predstavniki UE Mozirje, Obrtno podjetniške zbornice Mozirje in podjetja VISING Mozirje, pogrešali pa smo predstavnike posameznih občin. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je predstavilo nov koncept pospeševalne mreže malega gospodarstva, poanta novega pristopa pa je v skupnem sodelovanju vseh ministrstev, ki razpolagajo z določenimi sredstvi za malo gospodarstvo. Cilj takega pristopa je združitev sredstev in s tem bolj zadovoljen končni porabnik. K sodelovanju naj bi pristopili tudi Obrtna in Gospodarska zbornica ter drugi partnerji. V razpravi, ki je sledila predstavitvi koncepta, je bilo čutiti določene pomisleke, predvsem s strani obeh zbornic, tako da realizacija zamisli najbrž ne bo preveč enostavna, predvsem pa ne hitra, čeprav ne smemo pozabiti, da je pred nami predvolilno obdobje, ki bo najbrž obrodilo določene sadove. Kakorkoli že, najbolj razveseljiva novica od vseh je bila, da se bo okrepil Sklad za razvoj malega gospodarstva, ki bo v kratkem (predvidoma že v oktobru), ponudil nov razpis za pridobitev finančnih sredstev, tudi za kredite po sprejemljivih obrestnih merah (obstoječi razpis, ki je odprt do konca meseca septembra, ponuja samo subvencioniranje obrestne mere na že pridobljene kredite bank). * * * V Uradnem listu 45/95 je objavljen novi Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri. Kot je znano, je bila dosedanja zamudna obrestna mera R + 25% na letnem nivoju. R je predstavljala mesečna stopnja rasti cen na drobno v Sloveniji. R naj bi po novem zakonu zamenjala temeljna obrestna mera (T), ki jo mora določiti Banka Slovenije in bo veljala naslednji mesec po njeni objavi v Uradnem listu. Temeljna obrestna mera je definirana kot obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja ohranitev realne vrednosti. Temeljna obrestna mera služi tudi za revalorizacijo obveznosti, ki dospevajo v obdobju daljšem od 30 dni. Obveznosti z rokom dospelosti do 30 dni se ne revalorizirajo. Dokler temeljne obrestne mere nimamo, se zamudne obresti računajo na podlagi aritmetične sredine (povprečje) rasti cen na drobno v zadnjih treh mesecih, tej obrestni meri pa se doda eskontna stopnja Banke Slovenije, povečana za 1,8-krat. Od 1. septembra dalje je obrestna mera zamudnih obresti izračunana takole: + povprečje mesečnih stopenj inflacije zadnjih treh mesecev na letnem nivoju (%, ki nadomešča Temeljno obrestno mero) 6,26% + eskontna stopnja Banke Slovenije 10% * 1,8 18,00% Letna mera zamudnih obresti 24,26% Obrestna mera zamudnih obresti je torej nekoliko nižja od doslej predpisane. * * Na pobudo podjetja VISING d.o.o. Mozirje bo v letošnjem letu (v tolikor bo za to dovolj zanimanja) možnost izrednega študija, ki ga razpisuje Ekonomska fakulteta v Ljubljani, tudi v Velenju. Izobraževalni center SMERI d.o.o. Ravne na Koroškem, kot organizator n Ekonomska fakulteta v Ljubljani, pričenjata akcijo vpisa v 3. letnik VISOKE POSLOVNE ŠOLE te dni. Tako je približana možnost študija na 2. stopnji ekonomije vsem, ki so končali 1. stopnjo EF v Ljubljani ali VEKŠ-a. Študij, ki je razpisan letos prvič in je tematsko zelo prib-ižan praksi, bo v Velenju stekel, če se bo prijavilo zadostno število candidatov. Izkoristite ponujeno priložnost! * * Zbiramo prijave za tečaj vodenja poslovnih knjig po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva. Tel. 832-543. 1. Obveščamo vas, da bo v dneh od 28.9.1995 do 8.10.1995 potekal BAVARSKI TEDEN v Ljubljani. Program prireditev je na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. Posebej opozarjamo na gospodarski del programa, ki bo obravnaval ustanavljanje podružnic na bavarskem, in na bavarsko-slovensko poslovno konferenco. Prijavnice s spiskom bavarskih podjetij dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje. 2. Opozarjamo vas, da je bil v POROČEVALCU št. 38/1, 38/11, in št. 39/111, objavljen predlog Zakona o carinski tarifi. 3. McDonald’s širi mrežo restavracij po Sloveniji in išče franšizing partnerje. 4. Obveščamo vas, da bodo od 16. do 20. oktobra 1995 potekala poslovna srečanja med kanadskimi in slovenskimi podjetji. V okviru obiska poslovne delegacije iz Toronta, v sredini oktobra letos, bo Gospodarska zbornica Slovenije skupaj s Trade facilitation Office of Canada organizirala seminar na temo "KAJ IN KAKO IZVAŽATI V KANADO". Seminar bo potekal v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Seminar je brezplačen. Vse podrobnejše informacije in prijavnice so na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje. 5. V Lizboni bo 24. in 25. novembra 1995 prireditev Europartenariat, ki je namenjena srečanjem poslovnežev malih in srednjih podjetij iz Evropske unije, Efte, srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav, Sredozemlja, ZDA in Kanade s portugalskimi podjetji. Podrobnejše informacije so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje. VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2 (ZGRADBA ZAVODA ZA URBANIZEM). TELEFON: 063/856-920, FAX: 063/855-645. g___ ms TmusTJčRO Bna§TV< REČIC?! OR SftWRJX pripravlja v nedeljo, 22. oktojrra "LENARTOV K sodelovanju vabimo vse mojstre starih obrti, tudi tiste, ki se s tem ukvarjajo ljubiteljsko (kovači, čebelarji, izdelovalci raznih izdelkov, čipkarice, lectarji...) Hkrati TD Rečica zbira tudi ponudbe za gostinske usluge na "LENARTOVEM SEJMU". Za vse podrobnejše informacije pokličite 832-762 ali 831-464. lilillliHIIlIiiiiiiiRiiaiiaiiiiiiiiaillllllllll Vpliv TE Šoštanj na gozdove Ogrožena je tudi naša dolina Od takrat, ko so se pred desetimi leti na območju Zavodenj nad Šoštanjem pojavili prvi ožigi na iglicah smreke kot resno znamenje onesnaženega zraka, so bile do danes izdelane številne raziskave o vplivih onesnaženega zraka na gozdne ekosisteme, vendar še vedno ni znanih dovolj podatkov tako o obsegu kot o vrstah in intenzivnosti poškodb, ki naj bi nastale zaradi škodljivih vplivov izpušnih plinov iz Termoelektrarne Šoštanj. Gozdno gospodarstvo Nazarje Pritožba glede odločitve občine Mozirje Gozdno gospodarstvo Nazarje je spomladi poleg še nekaterih drugih podjetij sodelovalo na javnem razpisu za izbiro izvajalca vzdrževalnih del na gozdnih cestah na področju občine Mozirje v letu 1995. S svojo ponudbo je bilo podjetje sicer najugodnejši ponudnik, vendar je mozirski občinski svet izbral kot izvajalca Javno podjetje Komunala Mozirje. Sledila je pritožba, v kateri Gozdno gospodarstvo navaja, da “iz zapisnika in ostalih poroči! o postopku izvajanja javnega razpisa nedvomno izhaja ugotovitev, da je glede na razpisane pogoje in merila najugodnejši ponudnik GG Nazarje. To potrjuje tudi zapis v 5. točki zgoraj citiranega dopisa (gre za dopis Odbora za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo občine Mozirje, op. F.K.), kjer je navedeno, da je izbrani izvajalec - JP Komunala bil izbran zaradi prednostnih interesov naročnika, ki pa niso in ne morejo biti predmet pogojev oz. meril iz javnega razpisa. S tem je seveda grobo kršena Odredba o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS 28/93 in 19/94), ki v 6. členu med drugim določa: Vsi ponudniki, ki sodelujejo na javnem razpisu in izpolnjujejo pogoje, so enakopravni.’“ V nadaljevanju pritožbe Gozdno gospodarstvo ugotavlja, “da so bila razmišljanja naročnika pri izbiri izvajalca sicer vsebinsko razumljiva, žal pa neskladna s pogoji javnega razpisa in v škodo najugodnejšemu ponudniku. Ob vseh dosedanjih pozitivnih prizadevanjih pri vzdrževanju in modernizaciji gozdnih cest na področju vaše občine pričakujemo, da bo občinski svet vendarle sprejel odločitev, ki bo skladna s pogoji javnega razpisa in po postopku, ki je predpisan za izvajanje javnih razpisov." V zaključku pritožbe GG Nazarje opozarja, da bo v nasprotnem primeru prisiljen zahtevati revizijo postopka javnega razpisa pri pristojnem ministrstvu in zadržanje sredstev iz državnega proračuna. 0 odločitvi mozirskega sveta, ki je pritožbo obravnaval včeraj, pa v prihodnji številki. Na Zavodu za ekološke raziskave Erico iz Velenja v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Oddelkoma za lesarstvo in agronomijo pri Biotehniški fakulteti, Inštitutom za biologijo v Ljubljani in še z nekaterimi institucijami že nekaj let potekajo raziskave o vplivih onesnaženega zraka na gozdne ekosisteme. Letos je bila izdelana sintezna študija teh raziskav, iz katere je razvidno, da je bilo v preteklih letih izvedenih več popisov propadanja gozdov, raziskovan je bil prirastek, popisani epifitski lišaji, narejene raziskave biokemijskih parametrov v iglicah smreke, nekatere morfološko-anatomske raziskave, proučevan je bil vpliv tal na vegetacijo, vpliv onesnaževanja na rastlinski citogenetski material, ugotavljane posledice posameznih onesnaževalcev v zraku na nekatere testne rastline in vplivi na reprodukcijsko sposobnost smreke itd. Rezultati so pokazali, da je Šaleška dolina zelo onesnažena. Ožje vplivno območje z zelo onesnaženim zrakom meri 63.598 hektarjev, od tega 41.975 hektarjev gozdnih površin in je v bistvu precej večje od same Šaleške doline. Po teh izračunih površina širšega vplivnega območja onesnaževanja TEŠ obsega 215.887 hektarjev, vendar na teh območjih hkrati že prihaja do mešanja emisij tudi iz drugih vplivnih območij (Zasavje, Maribor, Celje, Ljubljana). Na podlagi podatkov iz posameznih raziskav so strokovnjaki izdelali različne karte, s pomočjo katerih so ob upoštevanju klimatskih, fizikalno-kemijskih meritev izdelali karto vplivnih območij onesnaževanja, ki so jo razdelili na štiri območja: - strnjeno (osrednje) vplivno obmoge, - ekstraconalna vplivna območja, - sovplivna območja, - potencialna vplivna območja. V osrednjem vplivnem območju sploh ni nepoškodovanega gozdnega sestoja. Zadnje raziskave dokazujejo, da kljub čistilni napravi na IV. bloku TEŠ še ni zaznati bistvenih sprememb na bolje, kar je po svoje razumljivo, saj je naprava začela obratovati šele v prvi polovici letošnjega leta. Rezultati naj bi bili vidni v naslednjih petih do desetih letih. Omenjena študija, ki jo je pripravila mag. Cvetka Ribarič-Lasnik, pomočnica direktorja zavoda Erico, predlaga tudi nekatere ukrepe. Na prvem mestu je zmanjšanje žveplovega dioksida in dušikovih oksidov, na drugem mestu je uporaba energijsko bogatejših goriv z nižjo vsebnostjo žvepla, na tretjem mestu pa sonaravno gospodarjenje z gozdovi, kar pomeni predvsem zasaditev listnatih gozdov namesto umetno zasajene smreke. Franci Kotnik Vir: Frana' Dovč: Pozitivni uanki astilne naprave bodo zaznavni v petih do desetih letih (DELO, priloga Znanost, 13. 9. 1995) IZ OBČIN AVSTRIJA 0&HJ4MA ,KJBP &VA AM-£y*&P&k£M. "?gVEAJS7W v' .LO^T & te ,LXTV'U . V ToWtl>e.W»e>. ■'TipSf”...Scrcino ie oj> -fcetiA.' $j~ fi'WRßAT >o SUD RAV' B£ß.V'^Äb£ ÄfefUi/K- $K> "reUHKt. ^ Wi>- - Ol ^V-/U ui viciiwA , y/- i'K O^o^i. ß r*4<2> ao; i’t lu *5 K IQ 3 ' o X. N < ^ § 1 > w > q i1 ■3F $ -aQ m SUPER KREDITNE POGOJI .*_jy SAVI NJSKA trgovska družba Žalec <£ ä Tekstil, bela tehnika, akustika, 25 drobni gospodinjski aparati, video tehnika... —» O -9» _Q Na 6 čekov ali obrokov brez obresti n£im >rvi — Z5 No lastni kredit do 12 obrokov ä o s Fiksnim pribitkom zo obresti. y> % Gradbeni material $8> No 5 čekov ali obrokov brez obresti H— X&; Do 12 obrokov no lastni kredit s Fiksnim pribitkom zo obresti Obre/ti no eno leto /omo 10 % ‘Premog na 6 čefgv aß oBroFgv - oBresti samo 4,6% ZGODOVINA IN NARODOPISJE Piše: Aleksander Videčnik Še nekaj Kocbekovih "štoru" Žalžena prerokovala V okolici Krope, da je bilo. Žalžena je ob rojstvu fantka prerokovala, da bo med veliko povodnijo utonil. Ko je že odrastel, sta mu mati in teta povedali, kaj mu je prerokovano. Fant je bil v skrbeh. Podal se je k župniku po nasvet. Svetoval mu je, da naj vsakič, ko zasliši zvonenje, poklekne. Bila je velika povodenj, ko so mu doma naročili, da nese žito v mlin. Napotil se je proti potoku, preko njega pa je vodila brv. Ko je že hotel stopiti nanjo, je zaslišal glas zvona. Pokleknil je prav tedaj, ko je podivjana voda utrgala brv in jo odnesla. Iz divjih valov pa je bilo slišati glas: "Ura je prišla, pa ga ni tukaj...1'. Zalžene pri Kosu Storija je spet iz okolice Krope. Dobre žene so hodile tudi h Kosu v Bočni. Pod streho domačije je ležal zelo star mož. Nekega večera je iznenada zabučalo (zavrelo), tako močno je bilo slišati, da so se ljudje prestrašili. Kosovi so vprašali moža, če morda ve, kaj je to bučanje pomenilo. Povedal je, da so ga obiskale žalžene in mu sporočile, da bo čez tri dni umrl. Zanimivo, marsikje so te žene iskale hrane, tudi moža so vprašale, če ima kaj za pod zob. Imel je le malo boba in jim ga tudi ponudil. Pojedle so ga in mu velele, naj ostanek poseje. Zunaj je bil sneg, vendar je ubogal. Pomladi je bob obilo obrodil. Starček pa je res v treh dneh preminil. Žalžene pri Radošniku Običajno so predivo za tkan- ine pripravljali doma. Tako so pri Radošniku nekega večera predivo vili, ko je prišla žal žena in rekla: "Dokler ne boš rekla konec, bo kar teklo, ko pa boš rekla to besedo, bo kar steklo...". Spet so nekega večera prinesle žalžene k Radošniku klopčič preje in dejale: "Nikomur ne smete zaupati, da ima tudi ta klopčič konec." Od takrat so pri Radošniku tkali in tkali, klopčič pa se ni in ni iztekel. Pa se je primerilo, da je nekdo od domačih zaupal skrivnost klo-pčiča. Ko so imeli za zimo spet tkalca, se je klopčič iztekel kot vsak drugi... Zalžene in deklica Spet je bilo na solčavskem koncu. Ni bilo slišati, da bi žalžene ukradle otroka. Toda prav to se je primerilo pri Radošniku. Ukradle so domačo deklico. Deklici se je močno tožilo po domu. Nekega dne je prisluhnila pogovoru žalžen o tem, kako bi jim lahko ušla. Spoznala je skrivnost, le pod kopino ji je treba zlesti in prosta bo. Toda kopina mora biti z obeh koncev zraščena v zemljo. Deklica je našla to odrešilno rastlino in zbežala. Kje stanujejo žalžene Lučani so verjeli, da prebivajo žalžene v vseh zijavkah Doline. Ljudem niso nič hudega želele. Včasih so jim celo prerokovale in tudi sicer pomagale. Pa so nenadoma izginile. Ljudje pa od tedaj verjamejo, da živijo le še v babilonskem stolpu. Zakleta deklica Visoko nad Solčavo je Kle-menškovo posestvo. Nekoč je hlapec kosil v Peklu. Pa se nenadoma pojavi pred njim zelo lepa deklica in mu reče, da jo lahko reši. Dejala mu je: "Ne boj se me, ker se bom pojavila v podobi kače. Če se me boš dotaknil, bom rešena." Ko je naslednje jutro spet kosil, je res doživel presenečenje. Do njega se je priplazila ogromna kača, ki je kazala znake napadalnosti. Hlapec se je kače tako ustrašil, da se je ni upal dotakniti. Pa spregovori kača: 'Vidiš tam suho smreko? Ta bo spet ozelenela in iz nje bodo naredili zibelko, deček, ki bo v njej, pa me bo nekoč rešil. Ime mu bo tako kot tebi, Peter." Hlapec je videl le še rep, tako hitro je kača izginila v grmovju. Gradišče To pripoved je zapisal nekdanji gornjegrajski dekan Or- -ali, ko je bil v Celju še dijak. Po votlini, ki so ji rekli kar zijavka, je bilo mogoče priti v notranjost hriba. Nekoč je ubogi pastir zlezel vanjo in se nenadoma znašel v veliki dvorani razkošnega poslopja. Povsod so bile razkošno oblečene grajske gospodične, na mizah pa kupi zlatnikov. Te je čuval ogromen črn pes. Takoj je hotel napasti malega pastirja. Toda gospodičnam se je zasmilil in so ga rešile pasjega napada. Povedale so mu, da bodo tako dolgo začarane, dokler jih ne bo rešil neki kosec. Fanta pa so povedle do izhoda iz zijavke. Tako se je srečno vrnil domov. Nekega dne je prav ta pastir na bližnjem travniku kosil. Ko se prikaže ena gospodična s polnim predpasnikom zlatnikov. Govorila je: "Rosi, rosi". Kosec ostrmi in preplašen vrže koso, da bi zbežal. Gospodična pa žalostno zakliče: "Nesrečnež, kako lahko bi me rešil, le z roko bi moral potegniti po rosi. Tako pa bom morala čakati do sodnega dne." In gospodična je izginila, kosec pa se je jezil, da je ni razumel. Ko les zapoje... Ljudje se vračajo k navadam iz prejšnjih časov. Tako je tudi povpraševanje po skodlah (šiklnih) vse večje. Le malo pa je še tistih, ki jih znajo pripravljati. Še manj pa tistih, ki so vešči pokrivanja streh z njimi. V naših krajih so nekoč bile vse hiše lesene. Kasneje so le tisti del, v katerem je bila črna kuhinja, zidali. Tudi ko so že imeli zidane hiše, so za kritino radi jemali skodle, saj so bile povsod na voljo. Veliko je bilo izdelovalcev in krovcev. Pripravljali so jih tako iz smrekovega kot macesnovega lesa. Prav zaradi ponovnega povpraševanja se spet vračajo nekateri od nekdanjih "šiklerjev" v ta posel. Obiskali smo Avgusta Pečovnika - Tanizijevega, v Lučah. Že kot 17-letni fant je hodil s stricem v gozd pripravljati skodle. Ko je bil star 25 let, je bil že povsem samostojen izdelovalec škodi. Kot pomni, jih je največ nacepil leta 1951, ko so še obnavljali požgane domove. Menda jih je bilo 18.000 kosov! Vse so bile smrekove. Da se les dobro cepi, ga je treba znati odbrati, mora zapeti, če udariš po deblu. Seveda je potreben za to "pesem" poseben posluh in tega Pečovnik ima. Pa še so pogoji za ustrezen les. Mora biti gladek, nezavit, korenine drevesa morajo biti enakomerno speljane, veje pa tanke in položne. Rast mora biti gosta in enakomerna. Deblo mora biti vsaj 42 centimetrov premera, da ustreza. Zanimivo, deblo mora biti gladko in nezaraščeno, brez grč dokaj visoko. Macesen se težje najde v te namene. Borovih škodi Pečovnik ne cepi, jih pa nekateri. Ko odbere drevo v gozdu, ga tudi sam podre, saj se že s tem prične pravilna priprava lesa. Odvisno od spravila ga obdela v gozdu, ali pa tudi ne. Če ga, potem olupljeno deblo nareže na dele dolge 80 do 120 centimetrov. Pač odvisno od naročila kako dolge naj bodo skodle. Sledi obdelava takšnega kosa. Razkolje ga na štiri dele. Sredina se izloči, ker tam les ne odgovarja. Nato te dele razk- Avgust Pečovnik pri cepljenju škodi (foto: A. Videčnik) olje na 10-centimetrske kose, to delo opravi s klinom. Sledi obdelovanje s "šik-lerco", to je posebne vrste sekira. Če je potrebno skodle malo popraviti, opravi to z "bognerco" (kolarsko sekiro). Lep šikl je brez grče in popolnoma gladek. Debel pa od 8 do 12 milimetrov in dolžine od 80 do 120 centimetrov. Streha, krita s skodlami, traja 25 do 50 let, odvisno od tega, če gre za smrekove ali macesnove skodle. Macesnove so bolj trpežne, zato pa tudi enkrat dražje. V 9 urah dela uspe Pečovnik nacepiti do 400 škodi, macesnovih pa le največ 300 kosov. Macesen se pač težje "kolje”. Krovci so v glavnem tesarji, največkrat priučeni. Pri pokrivanju uporabljajo za pritrjevanje škodi žeblje 80 do 120 centimetrov dolge in zelo tanke. Vsak "šikl" morajo navrtati, da ga potem z žebljem pritrdijo. Če bi tega ne storili, bi skodle v sončni pripeki razpokale in streha hitro propada. Sicer pa je po poteku leta po kritju dobro streho izolirati. Ko so gradili olcarske bajte po planinah, so skodle pripravljali kar v bližini gradbišča. Bajte so imele, če so bile trajnega namena, "šitlerske" strehe. Morda je dobro omeniti še orodje, ki 'ga rabijo izdelovalci škodi. Žago amerikanko, sedaj so motorne žage. Sekiro "oštako" za podiranje in zabijanje klinov, kline (leseni iz bukovega ali gabrovega lesa). Olcarji so rekli, da železni klin "ne vleče v drevo", zato jih niso uporabljali. Za lupljenje je bilä sekira malarin, pa tudi lupevnik (šepcer). Podiranje drevesa za skodle je zahtevalo posebno skrbno ravnanje. Najprej so odrezali koreničnik. Deblo v dolžini do vej se razreže. Zanimivo je še to, iskali so drevesa brez slepic in visoko brez vej. Olupljeno deblo so potem spravili do ceste. Če pa je bilo to zaradi neprimernega zemljišča nemogoče, so izdelovali skodle kar na mestu poseka in jih potem nosili, povezane v butare, iz gozda. Butare so štele 30 do 40 škodi. Pri cepljenju lesa so udarjali po šitlerci z lesenim' batom, temu pravijo "fučka". Nekoč niso uporabljali železnih žebljev za pritrjevanje škodi. Pribijali so jih z V časih stare Avstrije so naši ljudje iskali kruha daleč od domačega okolja. Tako je bilo tudi z gozdnimi delavci. Mnogi so delali na Tirolskem, drugi spet v romunskih Karpatih, veliko jih je bilo v Bosni, Črni Gori in tudi na Madžarskem. Povsod so bili iskani zaradi pridnosti in dobrega poznavanja vseh del v gozdovih. Bogomir Supin iz Luč je zbral nekaj zanimivih podatkov o delu naših "olcar-jev" v tujih gozdovih. Znani rižmojster iz Luč, Franc Supin, je delal več kot 11 let v okolici Kronstata v gozdovih madžarskega grofa Mikeš Megje. V gozdovih istega grofa je delal tudi 10 let Lučan, Jakob Supin iz Krnice. Janez Mlačnik iz Krnice je delal v Bosni pri Višegradu 4 leta in to na žagi Kerleti na Drini. Celih 10 let pa je drvaril v gozdovih okoli Kronštata (Golena ves). Kot povedo podatki, je bil v službi pri podjetju grofa Mikuš Zabula. Če so imena pravilno pisana, je težko trditi. V navedenih gozdovih so iz Luč delali še: stari Repčar, Krasove, Tra-tički. Ljubenci pa: Grnač in Grabnar iz Trbiža. V Bosni je delalo veliko Lučanov, podatki so le za naslednje: macesnovimi cveki. To je bilo gotovo zelo zamudno delo. Ljudje se v marsičem vračajo k naravi, spet postajajo lesene strehe zanimive. Pečovnik bi lahko delal noč in dan, če bi hotel zadostiti povpraševanju. V Savinjskem gaju je prikazal cepljenje škodi, pa je bilo zanimanje zanje zelo veliko. Ali pa bodo tudi mlajši segli po lesu in šitlerci? Komnačev Još, Juvanov Andrej, Juvan-Škof, Mlačnik Tona-Mačkov in še drugi. Naj na kratko opišemo življenje v gozdarskih škorjevkah in bajtah. Držali so se strogega reda in brez pripomb ubogali "mojstra" (ferbajterja). To je bil skupinovodja, ki je skupino tudi sestavil. V bajtah je vladal povsem drugačen red. Vsak od delavcev je imel svoj pograd in svoje mesto v bajti. Zjutraj je najprej vstal "kuhar", ki je moral zakuriti in pristaviti vodo, da so si potem delavci skuhali vsak po svoje, kar so pač imeli. Ko je voda zavrela, je kuhar poklical ostale, zavpil je "auf in vsi so zlezli s pogradov. Skuhali so si "frištik" (zajtrk) in pojedli. Vodja skupine (ferbajter, rižmojster, mojster) je zmolil "Očenaš" in se pokrižal. To je bila neke vrste skupna molitev, Nato so se podali vsak na svoje delovišče. Tako se je delovni dan pričel, če se je delalo na akord. Če pa so delali na "šilit", tedaj je bil nadzornik pristojni gozdar (foršt-ner). Poleti so delali v akordu tudi od 4. ure dalje, če se je delalo več kot 11 ur dnevno, je bil opoldanski odmor 2 uri, toda to ni bil plačan čas. Naj bo to le bežen utrinek! Po prvem obhajilu leta 1932 je ljubljanski nadškof A. B. Jeglič povabil vse obhajance, skupaj z gornjegrajskim župnikom Maksom Šlandrom, v graščinsko dvorano na zajtrk. Sliko nam je poslala Fanika Repenšek iz Gornjega Grada. Na njej vidimo otroke, nadškofa Jegliča in župnika Šlandra slikane na dvorišču graščine. Naši drvarji po svetu Zdravniški nasveti Vprašanje: Stara sem 70 let. Večkrat sem se oglasila k svojemu zdravniku zaradi krčev v nogah, v trebuhu in nadlahteh. Ne vem, zakaj imam krče, ko nimam žil. Navadno sem dobila tekočino ali tablete proti krčem, pa je bilo malo bolje. Zadnjič pa me je poslal zdravnik v laboratorij in ugotovil, da drugo bi bilo še kar vse v redu, le kalij imam previsok. Zdaj me pa zanima, kaj pomeni to, da imam previsok kalij, za kakšno bolezen gre in kako se to zdravi. Jemljem že zdravila za živce in srce, včasih pa še kak aspirin. Zanima me, zakaj pravi možu njegova zdravnica, da ima krče od krčnih žil in da mu ni treba v laboratorij, jaz moram pa zdaj še enkrat dati kri. Naveličala sem se že čakanja v ambulantah. nn Odgovor: Spoštovana gospa! Vsak zdravnik se odloča za potrebne dodatne preiskave pri določenem bolniku po tem, ko se z bolnikom pogovori in ga natančno pregleda. Ker niti dva človeka na tem svetu nista enaka, tudi nimata povsem enakega poteka bolezni (če že imata slučajno isto bolezen). Tako je pač odločitev zdravnika v vsakem primeru drugačna. Vedno pa je odvisna skoraj izključno od zdravnikove presoje. Pri vašem možu omenjate le krče v nogah, medtem ko jih imate vi tudi v drugih telesnih mišicah. Krči v spodnjih okončinah so posebej značilni za krčne žile, saj se le-te celo imenujejo po tem znaku (krčne žile ali krtice). Če je zdravnica videla, da ima' vaš mož razširjene vene na nogah in zvedela, da ima krče samo po spodnjih okončinah, je bila njena odločitev glede diagnoze sorazmerno lahka. Pri vas pa gre za težave, ki niso omejene le na spodnje okončine in zato po vsej verjetnosti niso povezane z razširjenimi venami. Sicer pa še posebej poudarjate, "da nimate žil". Odločitev glede razloga za krče pri vas je torej bistveno težja. Mislim pa, da je kar prav, da se poišče pravi vzrok zanje. Povišanje kalija v serumu ali strokovno hiperkaliemija se navadno ne kaže s krči v skeletnih mišicah, ampak z mišično slabostjo ali celo ohromelostjo. Včasih opazimo tudi motnje srčnega ritma ali nepravilno delovanje ledvic. Nekateri od vzrokov za hiperkaliemijo so: motnje v presnovi (posebej neurejena sladkorna bolezen), povečan katabolizem (razgradnja spojin in njihovo izkoriščanje v organizmu), velika fizična aktivnost, uživanje nekaterih zdravil, srčne operacije, periodična ohromelost (redka dedna bolezen), odpoved ledvic, moteno delovanje nadledvične žleze itd. Omenjate, da jemljete tudi zdravila za srce. Nekatera zdravila za srce iz skupine digitalis lahko povzročajo povišanje kalija v serumu. Včasih je kalij v serumu lažno povišan zaradi okvare rdečih krvničk med odvzemom krvi za preiskavo. Če bolnik ritmično stiska pest, ko ima podvezo na nadlahti, je lahko kalij v krvnem vzorcu povišan. Kalij je včasih povišan tudi zaradi laboratorijske napake (Vsi smo zmotljivi, celo aparature!). Zato je ob takšnem izvidu, kot je vaš, potrebno najprej kontrolirati laboratorijski izvid, da izključimo možnost napake, potem pa iščemo ostale možne bolezenske razloge za povišanje kalija. Všeč mi je, da je vaš zdravnik tako dosleden. Predvsem pa bi moralo to ugajati vam, saj gre vendar za VAŠE zdravje. Čakanja v čakalnicah pa nikar ne jemljite tako za hudo. Vsi se trudimo, da bi bilo kar najkrajše, ampak brez tega pač ne gre, saj se bolezni, še sreča, ne da načrtovati. Sploh pa je v naši čakalnici kdaj pa kdaj tako zabavno in veselo, da mi je kar žal, da sem na drugi strani vrat... dr. Maja Natek, spec. spl. med. DIVJA ODLAGALIŠČA ODPADKOV Kadarkoli se sprehodim po lepi dolini Mozirnice, vedno znova naletim na divja odlagališča odpadkov. Pa že tolikokrat smo jih kritizirali, pa izvedli čistilne akcije in odvoz odpadkov. In vendar se vedno znova pojavijo nova. Kako je mogoče, se človek vpraša. Saj imamo vendar organiziran odvoz odpadkov na deponijo v Homu. Vsako gospodinjstvo plačuje prispevke za odvoz. Zakaj torej odpadkov ne dajo v kanto ali izkoristijo organiziran odvoz večjih odpadkov? Zakaj jih še vedno vozijo v gozd? Verjetno se enako sprašujejo ribiči, ko vsako leto znova čistijo obrežja naših rek, kjer se spet in spet nabere cvetje iz plastičnih vrečk in čudo ostalih odpadkov. Včasih dobiš občutek, da nekateri dobesedno nočejo civilizirano odlagati odpadkov. Prav imate, civilizirano odlaganje odpadkov je del človeške kulture, etičnega odnosa do svojega okolja. Mogoče bi veljalo vpeljati enajsto božjo zapoved: Spoštuj svoje okolje, živali in rastline, da boš dolgo živel in ti bo dobro na Zemlji- Če je pred leti veljalo, da so največji onesnaževalci okolja industrijski giganti in termoelektrarne, kjer pač posameznik ni imel dosti besede, je danes precej drugače. Glavni onesnaževalci okolja smo postali posamezniki, ljudje z imenom in priimkom, ki imamo od malomarnega odnosa do okolja lahko velike materialne koristi. Danes vsakdo lahko izbere, ali bo kupil npr. dražji avto s katalizatorjem ali cenejšega brez. Vsak lahko izbere ali bo kupil bon-' bone v nerazgradljivi plastični embalaži (ki bo ostala par sto let) ali pa v povoščenem papirju (ki se razgradi v nekaj tednih). Lahko kupite sadje, ki je prepotovalo polovico sveta (za kar se je pokurilo precej nafte) ali pa tistega iz bližnjega sadovnjaka. Lahko uporabljate za ogrevanje svoje hiše ali stanovanja cenejši premog z velikim odstotkom žvepla npr. velenjski lignit in zasavski rjavi premog ali dražje uvožene vrste z manj žvepla. Z vidika onesnaževanja je najboljša rešitev zemeljski plin. Lahko celo življenje odlagamo svoje vrtne odpadke v kanto ali kontejner ali pa si priskrbimo drobilec vrtnih odpadkov in jih kompostiramo in si tako pridobivamo kvalitetno gnojilo. Lahko peremo svoje perilo z dražjim biološko razgradljivim pralnim praškom brez fosfatov ali pa s cenejšim, ki bo onesnaževal reke in morja. Lahko kupite papirnate robčke in toaletni papir iz rjavega recikliranega papirja ali pa iz snežno belega, za katerega je moralo pasti drevo. Tako imamo vsak dan in pri praktično vsaki stvari možnost izbrati okolju prijazno ali neprijazno varianto. Vplivamo lahko tudi na ravnanje drugih. Lahko izbiramo, pri komu bomo potrošili naš denar. Ali bomo šli na pijačo v bife sredi Mozirja, ki vozi svoje odpadke za Mozirnico (obstajajo materialni dokazi z napisanim imenom lokala), ali pa v drugega, ki zgledno skrbi za svoje odpadke. Ali bomo še naprej kupovali v trgovini sredi Nazarij, ki svoje lesene in papirne odpadke lepo pokuri zadaj na dvorišču in nam bogati zrak s sajami? Kako se kaj počutijo trgovci in gostinci, ki si vsakdanji kruh služijo tudi s prodajo gore plastične embalaže in pločevink (to je tisto, kar nam prodajo pri vsakem soku ali osvežilni pijači, pa čez pet minut ne rabimo več)? Imenitno se mi je zdelo, kako je nemška javnost z bojkotom bencinskih črpalk multinacionalki Esso preprečila nadaljnjo gradnjo črpalnih ploščadi za nafto v Severnem morju. Torej, vzemite usodo sveta v svoje roke in vsaj malo vplivajte na čistejši jutri, pa čeprav je to povezano s stroški in dodatnim delom. Lep pozdrav! Zeleni Franček NASVETI ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE SEČNJA GOZDNEGA DREVJA V starih časih so za mladega človeka, ki si je izbiral poklic, rekli: "Če ne bo za drugo, bo pa volcer". To so bili res stari časi in nerazumljivo razmišljanje preprostih ljudi. Že takrat je bilo delo v gozdu tehnološko zelo zahtevno in fizično naporno, predvsem pa nevarno, mogoče se je lahko primerjalo le z delom v rudnikih. Z razvojem tehnologije, predvsem z uvedbo motorne žage pri sečnji dreves, so se fizični napori delno zmanjšali. Delo pa je bolj nevarno in zahteva neprimerno več znanja in sposobnosti. Na kratko bom prikazal, kaj mora sekač v gozdu znati, da je delo varno in učinkovito ter da se opravi s čim manjšim naporom. Varnost pri delu je najpomembnejša, saj je ni dragocenejše stvari na svetu, kot je človeško zdravje oz. življenje. Sekač mora poznati splošne nevarnosti pri delih v gozdu ter potencialne nevarnosti pri podiranju drevja in obdelavi sortimentov. Upoštevati mora varnostne predpise ter uporabljati pripomočke in postopke za povečanje varnosti. Sekač mora biti opremljen s čelado z zaščitno mrežo in glušniki, rokavicami in zaščitnimi hlačami. Tudi zavoj za prvo pomoč mora imeti vedno pri roki. Pomembno je to, da se pri delu v gozdu poznana varnostna in osebna zaščitna sredstva tudi dejansko uporabljajo. V Sloveniji je ogromno nesreč pri delu prav zaradi neznanja ali neupoštevanja sicer poznanih varnostnih sredstev in postopkov. Dokler se nič ne zgodi, je vse nepomembno. Po prvi manjši nesreči se šele posameznik zave pomembnosti uporabe zaščitnih sredstev in navadno jih po taki izkušnji dosledno uporablja. Poznavanje orodja za podiranje drevja, od katerega je najpomembnejša motoma žaga. Sekač mora detajlno poznati motorno žago, njene konstrukcijske lastnosti, predvsem pa tehniko vzdrževanja: - nastavitev teka motorja žage - regulacijo vpiinjača - način čiščenja žage - posebno zračnega filtra - brušenje žagalne verige -globinskih in vodilnih zob - poškodbe zaganjalnika in zamenjavo vrvice za vžiganje - stanje sklopke - menjavo gonilnega vretena - vzdrževanje letve in napetosti verige in drugo. Tehnika podiranja gozdnega drevja je zelo pomembna, da lahko ob čim manjšem trudu varno opravimo podiranje. Potrebno je poznati in upoštevati naslednje: - pravilno držanje in vodenje motorne žage - določitev najugodnejše smeri podiranja - priprave za posek in varnostni ukrepi pred začetkom dela - temeljno zaporedje del pri podiranju - upoštevanje težišča drevesa - pogoje in postopke pri krojenju in obdelavi sortimentov - tehniko kleščenja in lupljenja - pravilno izdelavo gozdnega reda zaradi varstva gozdnega okolja - sproščanje obviselih dreves To je zgoščen prikaz, kaj vse mora poznati sekač pri podiranju drevja. Seveda se tega ne da naučiti le iz knjig in časopisov, čeprav je literatura zelo dragocen pripomoček. Po zakonu o gozdovih je Zavod za gozdove Slovenije zadolžen tudi za področje izobraževanja in strokovnega svetovanja lastnikom gozdov. V ta namen bo Zavod za gozdove Slovenije - Območna enota Nazarje začel z vrsto tečajev za varno in učinkovito delo in gospodarjenje z gozdom. Prvi tečaj o sečnji in izdelavi drevja bo organiziran v sodelovanju s centralno enoto Zavoda in Gozdarskim šolskim centrom iz Postojne 6. in 7. oktobra 1995. Tečaj bo sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, potekal bo na terenu v gozdu. Stroški seminarja znašajo 15.000 SIT, od tega prispeva udeleženec 5.000 SIT, ostalo prispeva Zavod za gozdove. Interesenti lahko dobijo natančnejša pojasnila na svojih Krajevnih enotah Zavoda (Gozdnih upravah), kjer se lahko tudi prijavijo in dobijo program tečaja. Prostora je za 10 do 15 udeležencev, zato ne odlašajte! Jože Jeraj, dipl. ing. gozd. SILIRANJE KORUZE Čas siliranja koruze kot cele rastline se hitro KMETIJSKA približuje, zato je skrajni čas, da se na to SVETOVALNA pripravimo. Stene silosa je potrebno očistiti in SLUŽBA po potrebi premazati s silolaki, če so kisline SLOVENIJE je načele silosne stene (v razjedeni steni ostajajo ostanki silaže, ki plesnijo in kvarno delujejo na novo silažo). Najugodnejši čas za spravilo zgornjo tretjino silosa. koruze je v voščeni zrelosti, to je takrat, ko je koruzno zrno še sicer trdo, vendar ga z nohtom še lahko razk-oljemo, vsebino pa podobno kot vosek, svaljkamo - od tod tudi ime voščena zrelost. Primerno zrelost koruze za siliranje določimo tudi po opazovanju t. i. mlečne črte. To je črta, ki razmejuje trdi in mehki del škroba v zrnju. Če storž prelomimo in opazujemo zrnje na zgornjem delu storža, opazimo na zrnju dobro vidno črto med rumenim (zunanjim) in belim (notranjim) delom zrna. To je mlečna črta, ki mora potekati po sredini zrna. Koruza ima takrat okrog 30 odstotkov sušine, kar je najugodnejši čas za siliranje koruze. Rez koruzne silaže mora biti kratka (0,4 cm), zrnje mora biti presekano oz. načeto. Kratka rez tudi ugodno vpliva na sesedanje silažne mase in s tem na hitrejše iztiskanje zraka, da ne pride do kasnejše fermentacije. Silose moramo polniti neprekinjeno ter si-lažno maso sproti enakomerno razporejati po vsej površini silosa, hkrati pa sproti tlačiti, razen v 6 do 8 metrov visokih stolpnih silosih, kjer tlačimo le Tlačiti moramo zlasti ob stenah silosa in pri izme-tovalnih vratcih v stolpnih silosih. V primeru, da nas med siliranjem preseneti krajše deževje, s siliranjem prenehamo, silažo po možnosti poškropimo s propion-sko kislino (poraba 2 l/m2 -1 I kisline razredčimo s 4 1 vode) ter pokrijemo s folijo. Tudi ob koncu siliranja je priporočeno zadnje sloje tretirati s propionsko kislino, ki preprečuje delovanje kvasnic in plesni, Id povzročajo gretje silaže. Pri siliranju se v silaži tvori C02, ki je kot plin težji od zraka, brez barve, vonja in okusa ter zelo nevaren za ljudi, ki vstopijo v stolpni silos ob prekinitvah med siliranjem ali v času, ko silos odpiramo (preizkus s svečo!). V takih primerih vključimo puhalnik in siloreznico, da se zrak v silosu izmenja. Ker je koruzna silaža izrazito škrobnata voluminozna krma, med siliranjem ne uporabljamo nobenih silimih dodatkov. Vsebnost beljakovin v koruzni silaži povečamo, če jo siliramo skupaj z mlado travo, ki mora biti s koruzno dobro premešana, če ne želimo, da se nam pokvari. Štefka Goltnik MLADI BOBENCEK Danes se o vremenu ne bi pogovarjala s tabo. (Enostavno je današnji dan "meteorološko" na prenizki ravni. Sicer pa za dežjem posije sonce in ob izidu Savinjskih novic bo mogoče, zunaj no prostem, malo manj "fajhtno". Po greva roje no tekočo problematiko. Bobenček mi je rekel, do je zelo vesel, soj je prejel nekoj odlične pošte. Želi si še mnogo prispevkov, soj je svoje pol strani namenil tvojim izdelkom. Jo, presneto, koko se po imaš v šoli? Se je začelo dobro ali slabo? Sta si z najboljšim sošolcem (sošolko) že povedalo najbolj "cool" dogodivščine iz počitniškega obdobja? Piši kaj! Nostalgijo po lepih počitnicah bi lahko bilo privlačno temo za branje, se ti ne zdi? In kakšno bo današnjo vsebino no tej strani? Podobno kot pred enim mesecem. Na koliko vprašanj bi ti uspelo odgovoriti pravilno? Začniva! ZAKAJ SO OLIMPIJSKE IGRE VSAKA ŠTIRI LETA? Ko so olimpijske igre leto 1896 tisočletje in pol po zadnjih starogrških obnovili, so se odločili, do bodo potekale vsako štiri leto, prav tako kot v stori Grčiji. ZAKAJ V CIRKUSIH NASTOPAJO KLOVNI? Privlačnost cirkusa je v prikazovanju človeških sposobnosti in poguma, ki osupnejo. in navdušijo gledalce. Ko postane razburjenje med gledalci preveliko, go klovni pomirijo. Gledalce pripravijo do tega, da se smejijo in sprostijo. ZAKAJ IMAMO SAMO DESET ŠTE rimska številk« VILK Z ENIM SR MIM ZNAKOM? Vse desetiške številke so sestavljene iz desetih znakov. To so 0, T, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9. Teh znakov je samo deset najbrž zato, ker so ljudje najprej šteli s prsti. ZAKAJ JE KOVINA HLADNA? Ko se dotakneš kovinskega predmeta, občutiš, do je hladen. Vzrok je v tem, do nekaj toplote odteče iz tvojih prstov v površino kovine. Ker kožo no prstih ob tem izgubi toploto, se shladi in čutiti je, do je kovino hladna. I If III IV V VI VII Vlil IX X o koža ZAKAJ PLEŠEJO KAČE PRED KROTILCEM? Koče v resnici ne poplesujejo ob glasbi krotilca. S počasnim, zibajočim se gibanjem le zasledujejo gibanje krotilca in se pripravljajo, do bi go pičile. Kobre, ki jih indijski krotilci koč najraje uporabljajo, se ne odzivajo glasbi piščali. V resnici so sploh gluhe zo visoke tone. Bližino krotilca in njegovi počasni gibi so tisti, ki kočo razburijo in jo pripravijo do tega, do se postavi v položaj z razprtim vratnim delom, pripravljeno, do useka. K sreči so kobre precej počasne in krotilci vedo, kdaj morajo prenehati izzivati, do jih kočo res ne piči. ZAKAJ JE V ZAVITKU 52 KART? Število kart v današnji igri je morda povezano z lunarnim letom. Kart je toliko, kolikor je tednov v letu. Celoten seštevek vrednosti vseh kart, če pripišemo osom vrednost 1, fontom 11, domom 12 in kraljem 13, je zelo blizu številu dni v letu. Natančen izvor kartanja ni znon. Kartati so najverjetneje začeli Kitajci, ki so tudi prvi uporabljali papir in papirnat denar. ZAKAJ SE VŽIGALICE VŽGEJO, KADAR JIH PODRGNEŠ? Kadar prižgeš vžigalico, podrsaš z glavico ob hrapavo površino no strani škatlice. Glavico se zarodi tega segreje. V njej so snovi, ki se vžgejo, kadar se segrejejo. Zato se vžigalico prižge. ZAKAJ VČASIH PADA TOČA? Če prerežeš zrno toče ugotoviš, do je zgrajeno iz mnogih plasti ledu, to je zato, ker se je zrno toče večkrat zapored dvignilo v najhladnejšo plast nevihtnega oblaka. Vsakokrat se je no njem nabrala novo plast ledu, dokler zrno ni bilo toko težko, do je padlo na zemljo. ZAKAJ SLIŠIMO GRMENJE VEDNO POZNEJE, KAKOR VIDIMO STRELO? Strelo je ogromno električna iskro. Grom je zvok, ki nastane, ko strelo močno segreje zrak. Oboje se zgodi hkrati. Vendar potuje svetlobo veliko hitreje od zvoka, zato najprej vidimo strelo, šele pozneje slišimo grom. Šolo v narovi Portorož 95 (Besedilo je na melodijo Bdijo Smolarja- Dvajset ljubic) Ko morje smo zagledali, iz sebe smo 67/ vsi. Hitro smo izstopili in v Korotan prišli. V recepciji odložii kovčke smo in vse stvari, na stopnicah omedleli smo mi skoraj vsi. JOJMENE... V sredo smo v Piran odšli, okvari j gledat' vsi. Še v piransko cerkev odpešočili smo mi. Čuditi smo se piranskim ozkim ulicam. Trg Tartini pa s soncem bil je obsijan. JOJMENE... V sobe smo se namestili, hitro, da je kaj. Na kosilo odbrzeli v čisto pravi gaj. Po kosilu na obali zbrali smo se vsi, plavat smo poskusiti v sloni "vodici". JOJMENE... Ker v četrtek dež je padal, čarovnik prišel je med nos. Naučil nas je nekaj trikov in še novih šal. Ker pa čas v družbi hitro je minil, spanec v naše sobe hitro, hitro je zavil. JOJMENE... Po večerji šli smo v svoje sobe hitro spot. No skrivaj pa k drugim na balkone vasovat. Mislili smo ie no plažo, morje, sonce, hec. Spanec pa do polnoči se dal' nam ni ujet'. - ’ JOJMENE... Smo v torek po obilnem zajtrku se kopat šli, v skupine smo se razdelili hitro, en', dva, tri. Smo čofotali v vodi čisto celi, celi dan. Zvečer pa smo utrujen' bli in čisto vsi zaspan'. V petek se hotel zatrese, močno da je kaj. Morje se močno razburi, pa ne ve zakaj. Veter piha v naše šipe, burjo kliče na pomoč, gremo v marino, saj bo kmalu noč. JOJMENE... Pa je že sobota, konec naših sanj. Bdijo sonce, morje, plažo in še Korotan. w. pijemo se že v Mozirje, Pečico, Nazarje. 3e vppndeiek v šole gremo po spričevaice. JOJMENE... JOJMENE... €vo Pibežl, 4. a OŠ Mozirje io zavrl ograde - UJPlKMl «g*»®*** . trihodnji stevjlkn izdala! minuti 14 dni (na žalost šolskih) je mimo in spet vam bomo natrosili nekaj glasbenih novičk. - Petinštiridesetletni slepi glasbenik Stevie UJonder je nedavno izdal ploščo sation Peace. Ploščo je založba Motown ob reklamnem pompu. 13 skladb in več kot 70 glasbe. Gre za še en rovniški projekt, ki je zelo iskren, žal pa premalo prepričljiv, da bi pustil večjo sled v zgodovini sodobne pop glasbe. - Organizatorji prestižnegajjj ■■BE heavy metal festivala Monsters Of Rock so imeli obilico težav. Nikakor i mogli najti glavne zvezde tivala, zato so že začeli razglašati, da le-ta odpade. Vse skupaj je rešila ki bo tako glavna točka letošnjem metal festivalu Doningtonu. Zvezde alternativnega odra naj bi bili bivši Little Rngels b.l.o.uu.. Pričakujejo okoli 100.000 ljudi. - Založba Korona te dni pripravlja nov album že malce pozabljene Moni Kovačič, pevke, ki je nekoč dvignila pre- cej prahu s svojimi slečenimi fotografijami v enem od hrvaških časnikov. Moni je najbolj zaslovela konec sedemdesetih let s svojima uspešnicama Brez ljubezni mi živeti ni in Nasmeh poletnih dni. Obe pesmi bosta v obdelani verziji tudi na albumu. - Nova faca na slovenski glasbeni sceni je Dadi, za katerega pravijo, da poje bolje kot sam Jon Bon Jovi. Dadi je napravil priredbo pesmi skupine Bon Jovi fllujays. Mladega multi talentiranega pevca je nedavno snubil sam boss skupine Pop Design Tone, da b|, zamenjal njihovega vokal istatfil ijgResnika.Mli,Hi je fes. Jr/: Nagradno vprašanje: pesmi Always? Odgovore no dopisnicah pöjdjite novic najkasneje do petka, vore bomo upoštevali pri žrebariju h Kdo bo srečni izžrebanec, po prel Lep pozdrav in pridno pišite! Koko Zgomjesavinjska liga v malem nogometu V vodstvu je Kokarje Rezultati 3. kola, 8. septembra: Kokarje: Zg. Nazarje 2:0 0:0) Razborje: Foršt-Gamit 2:6 (1:3) BAG-Šmartno/D.: Bočnica 2:1 (1:0) Solčava: Policija Prosta ekipa: Davidov hram 2:2 (2:1) V prvi tekmi 3. kola je vodilna ekipa v ligi gostila ekipo Zg. Nazarij, ki je imela v prvem polčasu kar nekaj priložnosti, katerih pa žal ni znala izkoristiti. Po starem pravilu “če ne daš, ga dobiš” je to uspelo ekipi Kokarij, ki je v nadaljevanju vzela niti v svoje roke in zanesljivo osvojila obe točki. V hudem nalivu smo spremljali drugo srečanje med občinskima rivaloma Razborjami in Foršt-Gamitom. Kot da bi dež bolj odgovarjal ekipi z Ljubnega, ki je za razliko od prejšnjega kola zaigrala odlično in brez večjih težav visoko premagala svojega nasprotnika. Manjše presenečenje je v tretji tekmi pripravila ekipa BAG iz Šmartnega ob Dreti, ki je tesno premagala sosedo iz Bočne. Tekma je bila dokaj enakovredna, po izključitvi vratarja Bočnice pa se je tehtnica prevesila v korist Šmarčanov. Najbolj zanimivo srečanje 3. kola je bilo na vrsti zadnje. Tekma med Policijo in Solčavo je bila polna preobratov. Na začetku so povedli Policaji, vendar so Solčavani z učinkovito in borbeno igro rezultat izenačili in proti koncu polčasa tudi povedli. V dmgem polčasu so se vrstile priložnosti na obeh straneh, vendar je imela vseskozi rahlo premoč Solčava. Ko je že vse kazalo, da bo Solčava osvojila svojo prvo zmago, je napako njene obrambe izkoristil najučinkovitejši strelec lige Marko Burger in rezultat izenačil. Rezultati 4. kola, 15. septembra: Bočnica: Solčava 2:5 (1:2) Foršt-Gamit: BAG-Šmartno/D. 6:1 (2:1) Zg. Nazarje : Razborje 4:4 (2:1) Davidov hram: Kokarje 4:4 (1:3) Prosta ekipa: Policija Čeprav se je Solčavanom že v prejšnjem kolu nasmihala prva zmaga, so jo dosegli šele tokrat. Po borbeni in kvalitetni igri so gladko premagali naspotnike iz Bočne. V drugi tekmi smo gledali izenačeno srečanje le nekaj prvih minut, ko sta se ekipi menjali v vodstvu. V nadaljevanju je pobudo prevzela ekipa Foršt-Gamita in zasluženo premagala Šmarčane. Sledilo je zanimivo srečanje med ekipama Zg. Nazarij in Razborij. V prvem polčasu so imeli rahlo premoč Nazarjani in odšli na odmor z minimalno prednostjo. V dmgem polčasu pa je bilo povsem drugače, saj so Radmirci s taktično in umirjeno igro obrnili rezultat v svojo korist. Ko smo že vsi pričakovali prvo zmago Razborij, je ekipa Zg. Nazarij zbrala dovolj moči za izenačenje. Neodločen je bil tudi derbi tega kola med ekipama Davidovega hrama in Kokarij. Prvi polčas je v celoti pripadel vodilni ekipi lige, ki pa je v nadaljevanju popolnoma popustila in le s težavo osvojila točko proti razigranim mladim igralcem gornjegrajskega prvaka. V času tekem 3. in 4. kola nam vreme žal ni bilo naklonjeno, saj je vseskozi deževalo. Kljub temu si je razburljiva srečanja ogledalo veliko število gledalcev, kar daje ligi seveda še dodaten motiv. Lestvica po 4. kolu: 1. Kokarje 4 310 15:6 (+9) 7 2. Foršt-Gamit 4 301 16:9 (+7) 6 3. Policija 3 120 12:9 (+3) 4 4. Solčava 3 120 8:5 (+3) 4 5. Davidov hram 3 111 9:7 (+2) 3 6. Razborje 4 031 10:14 (-4) 3 7. BAG-Šmartno/D. 4 112 8:15 (-7) 3 8. Zg. Nazarje 3 012 4:10 (-6) 1 9. Bočnica 4 013 4:11 (-7) 1 Komisar lige: Franjo Pukart PREDSTAVLJAMO VAM: KOKARJE EKIPA USTANOVLJENA: 1988. leta KAPETAN: Jože Zakrajšek IGRALCI: Ljubo Žunter, Jože Colnarič, Iztok Zakrajšek, Milan Krefl, Robert Kreti, Goran Polak, Zvone Blatnik, Niko Blatnik, Boštjan Cigale in Franc Hren MATIČNA LIGA: krajevna liga v Nazarjah USPEHI V MATIČNI LIGI: Prvaki lige v sezonah 1990/91, 1992/93, 1993/94, 1994/95 DRUGI USPEHI: Večkratni zmagovalci na raznih turnirjih in občinski prvaki NAČRTI: Uspešno nadaljevanje igranja v Zgornjesavinjski in krajevni ligi, brez hujših poškodb, čimveč športnih uspehov ter večje vključevanje mladine v delo ekipe. Delo in uspehe ekipe so finančno podprli sponzorji: GAMIT Var-polje, Avtoprevozništvo Slapnik, Avtoprevozništvo Zakrajšek in SARUS d.o.o. Ekipa se jim v imenu vseh igralcev najlepše zahvaljuje. PF Začetek veteranske lige v malem nogometu Na igrišču v Nazarjah so v torek, 12. septembra pričeli s svojo ligo malega nogometa tudi naši neumorni veterani. Namen lige je predvsem prijateljsko, kontinuirano igranje malega nogometa starejših igralcev Zgornje Savinjske doline. Spodnja meja starosti je najmanj 35 let, tekme se odvijajo po štiri krožnem sistemu igranja, vse ostale tekmovalne propozicije pa se nanašajo na pravilnik igranja malega nogometa NZS. Za to sezono, ki je preizkusnega značaja, je tekmovalna komisija formirala štiri ekipe in sicer: TRG in TRNAVA iz Mozirja, ODPISANI iz Nazarij ter BAG iz Šmartnega ob Dreti. Želja vseh je, da bi bila liga v prihodnjih sezonah številčnejša, okrepljena še z ekipami in igralci iz drugih krajev, katerih prav gotovo v naši dolini ni malo. Rezultati 1. kola: Odpisani : Trg 3:1; BAG : Trnava 2 : 4; Lestvica: Odpisani in Trnava - 2 točki, Trg in BAG - 0 točk. PF Krajevna liga Nazarje Rezultati 4. kola, 9. septembra: Metka & Tragal : Kokarje ml. 0:7, Pekel : Zg. Nazarje ERBO 0:7, Polda’s dub : Kokarje 1:0, Miš Maš : Pizzerija Turky 2:5, Odpisani : Markelj 1:5, Mladost : Mesarija Bogner 4:4. Rezultati 5. kola, 16. septembra: Markelj : Mladost 1:9, Kokarje : Odpisani 12:1, Zg. Nazarje ERBO : Polda’s dub 0:1, Mesarija Bogner : Miš Maš 3:0, Pizzerija Turky : Metka & Tragal 4:1, Kokarje ml. : Pekel - preložena. Lestvica po 5. kolu: 1. Polda’s dub 10, 2. Kokarje ml. 8, 3. Kokarje 8, 4. Mesarija Bogner 7, 5. Pizzerija Turky 6, 6. Mladost 4, 7. Zg. Nazarje ERBO 4, 8. Markelj 2, 9. Metka 8; Tragal 2, 10. Pekel 2, 11. Odpisani 2, 12. Miš Maš 0. PF Vaška liga Bočna Rezultati 1. kola, 3. septembra: Faraf : Delce 10:2, Čeplje : Otok st. 1:2, Otok ml. : Bočnica 3:9, prosta ekipa Sutna. Rezultati 2. kola, 10. septembra: Sutna : Faraf 4:1, Otok ml. : Otok st. 1:2, Bočnica : Čeplje 6:3, prosta ekipa Delce. Rezultati 3. kola, 17. septembra: Bočnica : Otok st. 8:1, Čeplje : Otok ml. 7:1, Sutna : Delce 7:4, prosta ekipa Faraf. Lestvica po 3. kolu: 1. Bočnica 6, 2. Sutna 4, 3. Otok st. 4, 4. Faraf 2, 5. Čeplje 2, 6. Delce 0, 7. Otok ml. 0. PF Krajevna liga Radmirje Rezultati 1. kola, 3. septembra: Smreka : Homce 2:1, Juvanje : Razborje 0:0, Gmajna : Radmirje 5:3. Rezultati 2. kola, 10. septembra: Radmirje : Smreka 1:2, Gmajna : Juvanje 2:2, Homce : Razborje 0:1. Rezultati 3. kola, 17. septembra: Gmajna : Razborje 2:2, Radmirje : Homce 2:3, Smreka : Juvanje 2:4. Lestvica po 3. kolu: 1. Gmajna 4, 2. Juvanje 4, 3. Razborje 4, 4. Smreka 4, Homce 2, Radmirje 0. PF Krajevna liga Luče Rezultati 8. kola, 27. avgusta: Luče : Alpinisti 10:0, Struge : P’dololek 2:2, Solčava : Bliski 3:0, Jagri : Krnica 3:0. Rezultati 9. kola, 3. septembra: Bliski : Jagri 5:3, P’dololek : Solčava 4:8, Krnica : Luče 1:11, Alpinisti : Struge 1:0. Rezultati 10. kola, 10. septembra: Struge : Luče 1:3, Bliski : Krnica 2:1, Jagri : P’dololek 1:6, Solčava : Alpinisti 3:0. Rezultati 11. kola, 17. septembra: Krnica : Solčava 0:3, P’dololek : Alpinisti 6:1, Jagri : Luče 1:6, Struge : Bliski 6:1. Lestvica po 11. kolih: 1. Solčava 21, 2. Luče 17, 3. P’dololek 15, 4. Struge 13, 5. Bliski 12, 6. Alpinisti 6, 7. Krnica 2, 8. Jagri 2. PF Krajevna liga Šmartno ob Dreti Rezultati 1. kola, 3. septembra: Želve : Input 1 : 8, BAG 2 : BAG 1 1:4, Teksas : Bohinc 2:5, Turky : Vološki voli 3:4. Rezultati 2. kola, 10. septembra: Bohinc : Vološki voli 2:3, Teksas : Turky 0:3, Input : BAG 1 1:3, Želve : BAG 2 1:4. Rezultati 3. kola, 17. septembra: BAG 2 : Turky 0:3, Teksas : Vološki voli 1:8, Input : Bohinc 2:1, Želve : BAG 1 0:4. Lestvica po 3. kolu: 1. BAG 1 6, 2. Vološki voli 6, 3. Input 4, 4. Turky 4, 5. Bohinc 2, 6. BAG 2 2, 7. Želve 0, 8. Teksas 0. PF flO-RUK liga Ljubno Rezultati 3. kola, 10. septembra: Foršt-Gamit : Trbiž 3:1, Struge : Rastke 2:1, Zalugnca : CVR 4:1, Solčava : LD Ljubno 4:3, Lumpi : Savina 2:1. Rezultati 4. kola, 17. septembra: Lumpi : CVR 4:2, Zalugnca : Struge 3:0, Solčava : Rastke 2:1, LD Ljubno : Trbiž 4:2, Savina : Foršt-Gamit 2:4. Lestvica po 4. kolu: 1. Lumpi 12, 2. Foršt-Gamit 10, 3. Solčava 10, 4. Zalugnca 9, 5. Struge 6, 6. Savina 3, 7. LD Ljubno 3, 8. CVR 3, 9. Rastke 3, 10. Trbiž 0. PF Tolkac liga Moziije Rezultati 3. kola, 10. septembra: Lepa njiva : Motorčki 8:2, Žabe : Trg 3:0, Ljubija : Polda’s club 3:8, Policija : Hmeljar 7:4, Podvrh : Trnava 1:5. Rezultati 4. kola, 17. septembra: Hmeljar : Podvrh 14:4, Polda’s club : Policija 2:2, Motorčki : Trnava 2:4, Trg : Ljubija 3:2, Lepa njiva : Žabe 1:7. Lestvica po 4. kolu: 1. Trnava 8, 2. Žabe 7, 3. Polda’s dub 6, 4. Policija 5, 5. Hmeljar 4, 6. Lepa njiva 4, 7. Trg 4, 8. Motorčki 2, 9. Ljubija 0, 10. Podvrh 0. PF Občinska liga Gornji Grad Rezultati 1. kola, 3. septembra: Geronimo : Smreka 2:3, Trobej Pri Jošku 5:2, Davidov hram : Bife Mali 1:2, Phenomena : Novo naselje 1:8, Najgl : ŠD Nova Štifta 6:3. Rezultati 2. kola, 10. septembra: Pri Jošku : Geronimo 1:4, Bife Mali : Trobej 0:2, Najgl : Phenomena 7:1, Smreka : ŠD Nova Štifta 1:5, Novo naselje : Davidov hram 1:3. Rezultati 3. kola, 17. septembra: Davidov hram : Najgl 3:3, Phenomena : ŠD Nova Štifta 2:4, Smreka : Pri Jošku 0:6, Trobej : Novo naselje 2:2, Geronimo : Bife Mali 4:4. Lestvica po 3. kolu: 1. Najgl 7, 2. Trobej 7, 3. ŠD Nova Štifta 6, 4. Novo naselje 4, 5. Geronimo 4, 6. Davidov hram 4, 7. Bife Mali 4, 8. Pri Jošku 3, 9, Smreka 3, 10. Phenomena 0. PF mmm m mmm hlzlhvnm OttOV HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA B0JLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A TEL. FAX: 063-720-138 TEL. 063-720-406 41/ 4t/ ■H** /V A ■- . ...........-■ DELOVNI ČAS TRGOVINE 8-12 IN 14-18 SOBOTA 8-12 EP v lokostrelstvu Premalo mednarodnih tekem Slovenski predstavniki so se vrnili z evropskega prvenstva v poljskem lokostrelstvu na Norveškem. Žare Krajnc iz Gornjega Gradu je v kvalifikacijskih bojih z golim lokom med moškimi z 281 krogi pristreljal 18. mesto. V ženski konkurenci pa se je Bernarda Zemljak v neomejenem slogu z 290 krogi uvrstila na 21 mesto. Po vrnitvi iz daljnega Hafje-lla je dolgoletni reprezentant Žare Krajc, nekoliko razočaran nad svojim rezultatom, takole strnil svoje tek- bo lahko udeležil prvenstva, potem so to rezultati, s katerimi se naši reprezentanti, kljub lastni kritiki, upravičeno lahko ponašajo. Skupinski posnetek lokostrelcev movalne vtise: “Norvežani so nas zelo dobro sprejeli, tudi tekmovalni pogoji so bili primerljivi z našimi, tako, da sem resnično pričakoval nekoliko boljši rezultat. Dejstvo je, da nam manjka kvalitetnih mednarodnih tekem, vrh tega pa smo vsi skupaj psihološko izredno slabo pripravljeni za tekme najvišjega ranga." Ob tej samokritiki vendarle velja zapisati tudi to, da se morajo reprezentantje poleg lastne priprave največkrat ukvaijati še z vprašanjem, kako zagotoviti denar za samo udeležbo tekme. Gre za to, da je Lokostrelska zveza Slovenije zagotovila samo denar za Startnino na EP, ostalo je bilo prepuščeno iznajdljivosti klubov in dobri volji raznih spon-zoijev. In če še štirinajst dni pred samo tekmo, tako kot Krajnc, ni znano, če se “Na državnem prvenstvu v Kranjski gori (16. in 17. 9.) bom štartal na najvišja mesta. Sebi in drugim moram dokazati, da nisem pozabil streljati z lokom. Priložnost za popravni izpit bo prihodnje leto, ko bo naša Kranjska gora gostila najboljše svetovne lokostrelce." Bo pa potrebno poleg lastne volje in razumevanja klubov ter sponzorjev marsikaj spremeniti v sami Lokostrelski zvezi in konceptualni zasnovi oblikovanja vrhunskih tekmovalcev. Sam trening še ne prinaša željenih rezultatov. Rutina in samozavest se pridobivata na velikih tekmah, teh pa, kot je slišati, primanjkuje. Poleg tega pa lokostrelsko razvite države namenjajo 60% psihološkim pripravam, 30% telesni pripravljenosti in samo 10% tehniki streljanja. Edi Mavrič Tudi tokrat zmagalo prijateljstvo Kot smo napovedali v prejšnji številki, je bila sobota, 9. septembra v Gornjem Gradu resnično nogometni dogodek leta. Domača ekipa Veteranov je gostila kolege iz malodane že kar pobratene St. Margarethe. Pred srečanjem so si gosti ogledali gornjegrajsko katedralo in ostale kulturnozgodovinske znamenitosti in zbirke kraja. Sama tekma, rezultatsko docela nepomembna, je številnim gledalcem nudila obilo zabavnih vložkov. Težak in razmočen teren od obilnih padavin je seveda pustil posledice, kar pa igralce obeh moštev ni motilo. Dali so si duška, seveda v mejah nogometnega nadigravanja, za kar je poskrbela sodniška trojka z mednarodnim sodnikom Vilijem Krajncem na čelu. Končni rezultat 3:0 za domačo enajsterico ne pove prav veliko o razmerju moči na terenu. Zmagala je pač na trenutke spretnejša enajsterica, vendar je potrebno zapisati, da so tudi igralci iz Avstrije imeli svoje priložnosti. Po tekmi so gostitelji pripravili družabno srečanje, na katerem je goste pozdravil tudi gornjegrajski župan Toni Rifelj. Edi Mavrič Tekmovanje za državno prvenstvo v ju jutsu Prihodnjo soboto (30.9.) bo v Gornjem Gradu zopet zanimivo. V telovadnici osnovne šole se bodo pomerili najboljši borci ju jutsu borilne veščine. Organizator, domači ju jutsu klub Samuraj, obljublja zanimive boje in udeležbo najboljših mojstrov te zanimive veščine. Ju jutsu zveza Slovenije je bila ustanovljena letos. V prejšnjih letih je veščini dajala poudarek predvsem policija, v zadnjem obdobju pa se vedno bolj uveljavlja tudi v civilnih sferah. Sicer pa je tradicija ju jutsu veščine prisotna v Gornjem Gradu že polnih enajst let. Klasično obliko te japonske samoobrambne veščine sta v kraj pripeljala mojster Mirko Skrabar in Edi Mavrič. Težko je reči, koliko ljudi je v teh letih preizkusilo svoje psihične in fizične sposobnosti. Dejstvo je, da v teh vrstah ni bilo nikoli prostora za sprevržene namene, saj je lahko nepravilno tolmačenje poslanstva in uporabe veščine neprijetno in celo smrtno nevarno. Edi Mavrič llEDOOS D.O.O. TRGOVINA MOZIRJU: - NOVE LOKE 11 REZERVNI DELI: - ZA TRAKTOR IMT - FERGUSONl - ZA KOSILNICO BSC - ACME MOTOR - ZA CISTERNO - CREINA KARDANI - CERJAK UGODNO: SODI ZA VINO IZ NERJAVEČE PLOČEVINE OD 50 1 DO 300 1. TEL. 063 «31 738 Lokostrelci doma še naprej uspešni Mozirski in gornjegrajski lokostrelci so še naprej uspešni na domačih tekmah. 9. septembra so se udeležili tekme za slovenski pokal v Šmarjeških toplicah v disciplini 900 krogov. Pri moških compound je Dušan Perhač z 839 krogi zmagal, Dušan Praznik, oba LK Mozirje, pa je bil 17. Pri ženskah compound je Bernarda Zemljak z 808 krogi zasedla 2. mesto. Z golim lokom je na tej tekmi Žare Krajnc zmagal, Toni Suhovršnik, oba LK Gornji Grad, pa je bil 6.. Dan kasneje je bila v Kamniku Fita Star tekma, na kateri so poleg slovenskih sodelovali tudi lokostrelci iz Hrvaške, Italije in Poljske. Med članicami compound je tokrat zmagala Bernarda Zemljak (1284 krogov), ki je postavila tudi nov državni rekord na 50 metrov: 323 krogov. Pri članih compound je Dušan Perhač zasedel 3. mesto (1293 krogov), kar je norma za udeležbo na evropskem prvensvu prihodnje leto. V olimpijskem slogu so se gornjegrajski lokostrelci na tej tekmi uvrstili takole: 8. Vojko Majko, 11. Vojko Čolnar, 5. (v mladinski konkurenci) Matej Zupanc. Ekipno so bili Gornjegrajčani drugi. Minuli vikend pa je v Špiku pri Kranjski gori potekalo odprto prvenstvo Slovenije v disciplini arrow head, ki je štelo tudi za Alpski pokal. Žare Kranjc je na tej tekmi postal državni prvak, v konkurenci za Alpski pokal pa je zasedel 3. mesto. Franc Veršnik, tudi iz LK Gornji Grad, je bil v konkurenci za DP četrti, za AP pa šesti. V konkurenci za odprto prvenstvo Slovenije kakor tudi za državno prvenstvo je bila Bernarda Zemljak druga, v konkurenci za Alpski pokal pa tretja. Dušan Perhač je v boju za naslov državnega prvaka osvojil 7. mesto, v absolutni konkurenci pa 12. Zdaj čakajo lokostrelce še tri državna prvenstva in sicer 900 krogov, tarčno streljanje na 165 oziroma 125 metrov in streljanje na daljavo. Želimo jim obilo športne sreče! KF _________________PISMA BRALCEV________________________ Srečanje članov Zveze borcev Zadrečke in Zgornje Savinjske doline v Logarski dolini Lepo doživetje je, ko se po dolgem času spet zberejo tovariši, prijatelji in znanci. Več sto jih je bilo. Kulturni program so pripravili Solčavani. Kot domačin nas je pozdravil Damijan. Pesmi solčavskih pevk, Kajuhove pesmi, ki so jih recitirale mlade recitatorke, pa harmonikaš in klarinetist. Vse to je ob sinjini neba, toplem soncu in prelepi naravi bilo še lepše. Govor predsednika ZB Slovenije Ivana Dolničarja in Boga Gorjana je navdušil vse prisotne. Ob spominih, ko je NOB bojevala boj za svobodno domovino, so se udeleženci srečanja spontano objeli in zadonele so partizanske in narodne pesmi, da je odmevalo po prelepi dolini. Od Žohaija do slapa Rinka so se srečevale skupine ljudi in se spet in spet pozdravljale, kot da se ta dan prvič vidijo. Vse lepote nam je pokazala dolina, ko pa je slap Rinka zažarel v mavrici, je bil sklep udeležencev: srečanje naj v Logarski dolini postane tradicija. K dobremu počutju so poskrbeli tudi gostinci, ki so nas prijazno sprejeli in nam dobro postregli. Vera Poličnik Spodnja Rečica 34 OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli' posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozaijamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Nepreviden mlad! kolesar 4. septembra je ob 15.42 uri prišlo do prometne nezgode na Rečici ob Savinji. Marija Z. (69) iz Grušovelj je z osebnim avtomobilom trčila v 5-letnega kolesarja Tadeja K. iz Juvanja, ki se je neprevidno vozil po sredini ceste. Kolesar je bil v prometni nezgodi lažje telesno poškodovan. Samomor z lovsko puško 7. septembra so bili policisti ob 0.55 uri obveščeni, da je Branko ). (40) iz Ročne po manjšem piepiru z ženo v avtomobilu sloni samomor s svojo lovsko puško. Našel granato v gozdu 7. septembra je bilo na policijsko postajo posredovano sporočilo, da je Jože II. iz Tera pred dvema mesecema v gozdu našel 122-milimetrsko granato. Policisti so poklicali pirotehnika, ki je ugotovil, da granata izvira iz II. svetovne vojne, in poskrbel za njeno uničenje. Deklica stekla na cesto 8. septembra je ob 15.45 uri 6-letna Helena H. iz. Spodnjih K:aš stekla iz hiše čez cesto V tem trenutku ic po cesti z osebnim avtomobilom pravilno pripeljala 48-letna Milena P. iz Mozirja, ti kljub zaviranju ni mogla preprečiti trčenja. Deklica je padla po vozišču, zdravnica, ki |c prišla na kiaj nezgode, pa le ugotovila da ima na srečo le lažje telesne poškodbe. Nasilen oče 9 septembra je ob 9.14 uri na policijsko postajo poklicala 11-letna Martina K. iz Kokarij in povedala, da je oče pod vplivom alkohola vdrl v stanovanje in da pretepa mamo Zdenko K. Policijska patrulja je ob prihodu na kraj dogodka ugotovila, da je storilec že pobegnil, zoper njega pa bo podan ustrezen predlog sodniku za prekrške. Znova požig na Fobrežjih 15. septembra je zvečer znova zagorelo na Zgornjih Pobicž.jili. Neznanec je zažgal kozolec last Antonije I (73), vendar so sosedje, ki so ogenj pravočasno opazili, le-tega tudi hitro pogasili. Do večje materialne škode tako ni prišlo. Je pa podaknjen ogenj znova močno r.izlnml krajane Pobrežij. s,u gre že za tretji tovrsten nepojasnjen primer v letošnjem letu. Policisti pospešeno zbirajo obvestila o tej Nerazčiščeni računi glede lokala? 17. septembra je ob 8.40 uri Franc J. (38) z Ljubnega obvestil policiste, da mu je neznana oseba preko noči razmetala vse stole in mize pred njegovim lokalom na Ljubnem ter jih pri tem poškodovala. Ob 11.35 uri je isti oškodovanec še enkrat poklical policijo m povedal, da v njegovem lokalu s kričanjem in razhijanjem krši javni red in mir vinjena Elizabeta K. Policisti so po prihodu na kraj dogodka ugotovili, da je Elizabeta tudi razmetala stole in mize, razlog pa naj hi bil v nerazčiščenih računih glede lokala. Ket kršiteljica javnega reda in miru tudi po posredovanju patrulje ni prenehala s svojim početjem, je bila odpeljana v prostote z.a pridržanje do iztreznitve. fSvwuytx (ro! PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE SAI/VHCA nudi (A ' v4e& ge f jiviČi ö%*)V9CH>*?(2ö: KROMPIR 22,00 SIT ČEBULA 54,30 SIT ČESEN 169,50 SIT SV. POLOVICA od 382,00 SIT do 520,00 SIT Zbiramo naročila za jabolka - cene ugodne za sveže zelje - cene ugodne ZELO UGODNO: PRALNI PRAŠEK PERSIL 2,40 KG ČOKOLADA MILKA 100 GR 660.00 SIT 109.00 SIT PLAČILNI POGOJI: Nakup na 3 čeke brez obresti Kredit 1+3 brez obresti Pridite in se prepričajte o ceni in kvaliteti. radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI IMAŠ radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU OGLASI PRIHAJA •BRAVA7 REŠITEV VAŠIH ŽELJA IN POTREB: AVTOSALON - AVTOŽUNTER tel. fax.: 065 841-175 temperamentna tehnologija Okonina 18, tel.fax: 841-173 PRODAJA VOZIL, POOBLAŠČENO SERVISIRANJE, PRODAJA IN VGRADNJA REZERVNIH DELOV TER AVTOMOBILSKE OPREME - VSE NA ENEM MESTU Z DOLGOLETNO TRADICIJO: - LANCIA - ALFA ROMEO IZDELOVANJE IN PRODAJA TEKSTILNIH-DEKORAIWNIH IZDELKOV WEISS Rečica ob Savinji 97 * BLAZINE ZA VSE VRSTE VRTNIH STOLOV * VZGLAVNIKI IN PREŠITE ODEJE - BIO PROGRAM: BOMBAŽ IN VOLNA - POLIESTER PROGRAM, NAMENJEN UPORABNIKOM Z ALERGIJAMI * BOMBAŽNA POSTELJNINA VSEH DIMENZIJ * IZDELUJEMO TUDI BLAZINE PO NAROČILU Tel, 063/831-797 TATA 2.0 D lastnosti: - nosilnost 1 tona - servo volan - s trdo streho 3m3 tovornega prostora - Mercedes tehnologija in lizing - servis zagotovljen tel.: 853-730 C€NR (do registracije) = 20.990 D€M dolje Prihova 36, NAZARJE, tel. 832-498 Na trgu 1, MOZIRJE Steletova 25, KAMNIK BUDNA D.0.0. HLODOVINO TRDIH vse vrste trdih listavcev (bukev, javor, hrast, jesen itd.) vse klase plačilo takoj PLEMENITE LISTAVCE PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO VEČ VRST MESA IN IZDELKOV ZA ŽAR. Se priporočamo! češnja hruška oreh itd. Informacije:0609-621-475 trnu Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 011 in 841 267 - kopalne kadi 10.990,00 - sanitarna keramika ITALY od 27.990 dalje, 4 delni komplet - strešna kritina VINKOVCI - strešna okna GLIN - keramične ploščice - uvoz ITALIJA - Možnost plačila na več obrokov ali dostava na dom. IZOLES Mozirje 063-832-011 HELKO IZOLES Ljubno 063-841-267 Sl c OGLASI IN ZAHVALE MARKETING d.o.o. POLZELA 38 Tel. 720-592 PE Velenje Tel. 854-391 SUZUKI VELIKI POPUSTI ob nakupu terenskih vozil v mesecu septembru in oktobru cena popust SAMURAI 24.390 DEM 60.000,00 SIT VITARA 3V 34.700 DEM 80.000,00 SIT VITARA 5 39.700 DEM 100.000,00 SIT UGODNI KREDITI 1-4 let, R + 7,5 - R + 8,8% letne obr. mere možnost naknpa brez pologa leasing Staro za novo! SUBARU JUSTYJ12 22.020 DEM IMPREZA SEDAN 2WD 26.820 DEM LEGACY KOMBI 4WD 39.820 DEM ZELO UGODNI KREDITI Z DEVIZNO KLAVZULO NA 61 MESECEV MINIMALNI POLOG 25%, 5,9% letne obrestne mere FIAT PUNTO že od 17.390 DEM SPIX-TIPLES TRGOVINA IN PREDELAVA LESA, d.o.o. Zgornje Pobrežje V obdobju od 1. septembra do 15. maja odkupujemo: bukovo, češnjevo in javorjevo hlodovino vseh klas. * im ui te Plačilo po prevzemu. Informacije: 0609-624-771 tel./fax: 831-371 -Ul - W , POGREBNA SLUŽBA CUETLIČARNA MORANA d.o.o. Parižlje II/c. Braslovče ■Tel. 063 720-003, 720-6601 Kompletne pogrebne /toritve Izdelavo vencev in o/tolih cvetličnih aranžmajev ter do/tava na dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN SKROMNO IN POŠTENO Sl ŽIVEL, NAS UČIL VESELJE, SREČO IN LJUBEZEN SI MED NAS DELIL A SEDAJ NAŠ DOM OVIT V MRTVO JE SIVINO, V NJEM OBUP Z NEIZPROSNO JE PRAZNINO. VSE KAR STORIL S/ ZA NAS NEKDAJ, V SPOMINU BO IN HVALA TI Z4 VEKOMAJ. V SPOMIN 23. septembra mineva leto žalosti, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari ata Jože KREBS iz Črete 7, Nazarje Ob tej priliki se še enkrat zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje. Še enkrat iskrena hvala govorniku za poslovilne besede, gasilcem, Zvezi borcev Nazarje in Celje, zdravstvenemu osebju ZD Nazarje - dr. Kelemenu in sestrama Mateji in Ireni. Hvala tudi vsem, Id se samo za trenutek spomnite nanj. Žalujoči: žena Marija, hči Zvonka, Mira in sin Jože z družinami Solze se dajo skriti, bolečine zatajiti a prazen prostor med nami ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža in očeta Silvestra ŠINKOVCA iz Šmiklavža roj. 7.12.1947 - 15.9.1995 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, svete maše in darove namesto cvetja. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste nam v dolgih težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali. Hvala dr. Antonu Žunterju, medicinskemu osebju bolnice Celje in bolnice Maribor - intenzivni oddelek. Hvala g. župniku in pevcem cerkvenega zbora. Hvala gasilcem za organizacijo pogreba, podjetjema KIK Kamnik, Mercator Eta Kamnik in obrtniku Branku Krznarju. Hvala govornikoma za poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Olga, sinova Silvi in Damjan Nemirni duh te je v svet izvabil, tuja roka kruh ti je delila, a domača zemlja k zadnjemu počitku te je zvabila. ZAHVALA V 47. letu starosti v težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric Franček ZAJC iz Prihove Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala p. Bernardu za lepo opravljen obred, pevcem za lepo odpete pesmi in Jožetu Zviru za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste spominjali. Žalujoči: mama, sestra Milena z družino, ____________ brat Ludvik z družino ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil Bojan KARČE Vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo govornikoma, lovcem in prijateljem. Vsi njegovi PREŠLO JE TRPLJENJE, PREŠLE SO SKRBI, SE IZTEKLO ŽIVLJENJE, A PLAMENA SPOMINA NIHČE NE UDUŠI ZAHVALA ob izgubi dragega brata in strica Franca ILOVŠKA iz Kokarij p.d. Jerko Vsakega človeka čaka na koncu poti smrt, toda vedno se vse prehitro izteče naš življenjski tok. Smrt pride prerano, pa četudi v jeseni življenja. Hvala vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam stali ob strani v trenutkih žalosti, za darovano cvetje, maše in sveče. Iskrena hvala dr. Sirku, p. Božidarju za opravljen obred in Antonu Blatniku za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob preranem slovesu od našega dragega moža, očeta, sina in dedka Mirka FLUDERNIKA se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami, hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za zapete pesmi in govorniku za poslovilne besede. Iskrena hvala sosedom, vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem in njegovim sodelavcem za udeležbo pri slovesu, darovano cvetje, sveče ter za izraze ustnega in pisnega sožalja. Žena Marija in hčerki z družinama ZAHVALA V 98. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Antonija PARIŠ iz Rečice ob Savinji Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče in ji dali za sv. maše ali pa izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi dr. Sirku za zdravljenje, g. župnikoma iz Rečice, ki sta jo pogosto obiskovala, ter g. župniku iz Gornjega Grada za lepo opravljen obred, pevcem in govornikoma iz KS Rečica in Gornji Grad. Vsi njeni V življenju le delo in skrbi si poznal, sedaj od vsega si truden zaspal, odšel si tja, kjer ni bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža Kristjana GRATEJA iz Lepe njive roj. 12.12.1924 - umrl 19.8.1995 Iskrena hvala vsem, ki ste mi stali ob strani v najtežjih trenutkih, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in za izraze sožalja. Iskrena hvala dr. Stuparju, g. župniku Ivu Suhoveršniku, g. Slatinšku za govor, pevcem in zastavonošem. Zahvala vsem. ki ste ga spremili na zadnji poti, posebej pa se zahvaljujem sosedom in nečakinji Andreji. Žalujoča žena Elizabeta, sestra Rozika in ostalo sorodstvo OBVESTILA flHKi Iimof^ VETERINARSKO DEŽURSTVO 18.9. DO 24.9. DRAGO ZAGOŽEN, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418 25.9. DO 1.10. CIRIL KRALJ, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417 2.10. DO 8.10. MARJAN LEŠNIK, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418. IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNK-TIH. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. *) C DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 18.9. DO 24.9., PETER LEVER, PAŠKA VAS, 855-150 25.9. DO 1.10., FRANC TRATNIK, PUSTO POLJE, 831-263 2.10. DO 8.10., MARKO MAROLT, MOZIRJE, 831-877. V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel._____________________________________________^ NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE 1. LEPOSLOVJE Fajdiga F. - Sla po zemlji * Novak B. - Lipa zelenela je 5., 6. del * Peček S. - Rezervni vojak Janzej * Kunaver D. - Angleške legende = English legend * 2. MLADINSKA LITERATURA Lobato A. - Čarobna krogla * Otrokom vsega sveta * Defoe D. - Robinson Crusoe * 3. STROKOVNA LITERATURA Johnson J. - Pot mojstrov 4. VIDEOKASETE Morje ljubezni = Sea of Love * Barva noči = Color of Night * Ruby Cairo * Daleč na severu = Far North * Šunt = Pulp Fiction * Obtožena = The Accused * Novi starši = Switching Parents * Policaj iz vrtca = Kindergarten Cop Cthftht »CUkoMltl olVtitAMO, d* fe HWe aiiiumltn HflPPV k< fe C« V Lo$mk* dflihi, tfU**i< v AhfAmCtu pyt- fffŽchA htdolohh Mf. multimedijske > Street Fighter so iger) posneli na 'ečjih video iger. planet na rob ■o Združenih . KINO MOZIRJE 23. in 24. september 1995 ULIČNI BOJEVNIK - akcijski Režija: Steven E. De Souzha Vloge: Jean-Claude Van Damme, Rau! Julia, Kylie Monoque Akcijska pustolovščina, ki govori o zabave, elektronskih iger. Popularno tako iz elektronskega medija (iz filmski trak. V filmu so pomešani j Krut diktator zatira ljudi in pi oboroženega spopada. Giile pri sil in skuša narediti red... 30. september in 1. oktober 1995 ČAS DEKLIŠTVA - ameriški film - melodrama Režija: Gillian Armstrong Igrajo: Winona Ryder, Gabriel Byrne, Susan Saradon Film na ganljiv način prikaže življenje žensk iz družine March cb koncu prejšnjega stoletja, kot ga je v svojem romani, opisala pisateljica Louisa May Ascott. Družino sestavljajo mati in štiri hčere: duhovita Jo, lepa Meg, nežna Beth in romantična Amy. Predstave so ob sobotah ob 20. uri in nedeljah ob 17. uri. Vstopnina 400 SIT. KINO NAZARJE 23. in 24. september 1995 PODLI FANTJE - akcijska komedija Režija: Michael Bay Vloge: Martin Lawrence, Will Smith Največji akcijski film poletja! Film je posnet po resničnih dogodkih in pripoveduje zgodbo o moškem, ki zločin pojmuje kot najvišjo obliko umetnosti: Tokrat ukrade heroin v vrednosti več sto milijonov dolarjev. Policaja Lowrey in Burnett ga morata ujeti v pičlih štirih dneh... 30. september in 1. oktober 1995 . ČAS DEKLIŠTVA - ameriški film - melodrama Predstave so ob sobotah ob 20. uri in nedeljah in ob 17. uri. Vstopnina 400 SIT. KINO LJUBNO OB SAVINJI 23. in 24. september 1995 TO SE LAHKO ZGODI TUDI VAM - ameriški film -komedija Režija: Andrew Bergman Igrajo: Nicholas Cage, Bridget Fonda, Rosie Perez Eden najlepših ljubezenskih filmov vam bo povedal, kaj se zgodi moškemu, ki na loteriji zadene glavni dobitek, pa ga kot napitnino obljubi deliti z natakarico. In kaj bo na to rekla njegova žena? 30. september in 1. oktober 1995 ULIČNI BOJEVNIK - akcijski film Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17.30 uri. Vstopnina 400 SIT. KINO GORNJI GRAD 23. september 1995 TO SE LAHKO ZGOD! TUDI VAM 30. september 1995 ULIČNI BOJEVNIK Predstave so ob sobotah ob 18. uri. Vstopnina 400 SIT. RUMENILO 6vđk U (nfm i Razumi, kdor more, bi se morali zapre-l Spadeno muzati ob zadnjih slušnih! j zaznambah na seji gasilskih predsednikovi I Savinjske doline. Po vseh peripetijah ini j "nategovanjih" okoli financiranja in šel j česa se je slišalo, da pa vendarle župane! job obilici dela, ki ga menda imejo, nel j kaže še dodatno obremenjevati z gasil-j jskimi problemi. Res čudna zagata. Koga,| Ose vprašamo, bi pa po tej logiki kazalo! 1 obremenjevati, saj za delo in obstoj gasil-1 Icev so navsezadnje odgovorni pravi j župani. Menda se niso ob volitvah toliko" j preobremenili, da jih je sedaj potrebno! i pustiti lepo pri miru. (UREDNIK KOPRIVI PROTESTIRA, ŽUPANI SO NJEGOVA BOLJŠA| j POLOVICA) ISe pa po vseh pokazateljih obeta lepol J življenje gornjegrajskemu županu. Iz kro-[ Igov blizu vladnim vrhovom smo dobili! j informacijo, vesoljni Sloveniji znano, dal Sima med svojimi občani uglednega zas-l llužnika za narod, ki se po svetu klati z! j diplomatskim potnim listom. Težava jel (samo v tem, da je omenjeni gospod tudi! jv lastni občini najraje v varnem zavetju! j sence, kamor odgovornost in neprijetnal j vprašanja ne sežejo. Kakorkoli že - v| I Gornjem Gradu lahko računajo na! j zanimivo diplomatsko dejavnost, ki bo sl S promocijskega vidika prekosila vsa dose-j (danja prizadevanja turističnih in občinskih! I struktur. (MAR POSTAJAMO DRŽAVA! IZVOD.... IN K...?) j Da je v tej državi nekaj generalno! I narobe, nam dokazujejo na vsakem! I koraku. V roke nam je prišel obrazec,! (datiran na november lanskega leta. Niči j hudega, bi rekli nepoučeni. Je pa hudič,I Ida se na geodetski upravi sedaj že bivše! (skupščine občine Mozirje očitno nel (zavedajo, da je čas, v katerem smo nar (glave takšnih in drugačnih dopisov in| I dokumentov pisali Socialistična republika! (Slovenija, minil. Simpatije so lahko lepal 1 stvar, ki pa ne odtehtajo trenutne real-[ jnosti. (UPAMO, DA SE O DRŽAVNI MEJI| J NE POGAJAJO GEODETI) (Vidite, pa se je zgodilo tudi to, kar se! Jje zdelo nemogoče. Da je namreč tudi! Izgornjesavinjsko drobno (beri: razdro-l ■ bljeno) gospo darstvo dobilo ugledno! I priznanje. No, dobilo ga je pravzaprav! (zasebno podjetje, na katerega dosežek bil j torej kot sosedje lahko bili upravičeno! (ponosni. A poznavalci razmer menijol I drugače: na račun tega se bo število! (zelenih zavistnežev le še povečalo! Nil j kaj, "foušijo" je treba gojiti, da slučajno! |ne bi izumrla. Je preveč dragocena in! (tradicionalna, da bi jo kar tako izgubili.! j ("KRAVE” IN "KOZE" PA CRKAJO ŠE§ (NAPREJ) (ž(Aet&e i*t farfnive &o-ftieverfetto- uene6*tič*te HOROSKOP 22.9. - 5.10.95 lefijLpaf le (ežlj^Gsti. ..mijiiHltel Tfe|ave Piše: astrologinja Milena Zakrajšek .3. do 20.4. boste o svojem odnosu do ljudi. Lekcija, ki ste jo dobili, vam je dala misliti. Ne morete biti vsel^is^tieno prijazni, hkrati pa delati le za svoje sebične potrebe. Hrepeneli boste po novih prijateljih, v katenfi/bcfete iskali nove možnosti za potrditev lastne samozavesti. Vsak čas bo tu tudi prilika, da se izkaž^'Čf~ngj6rž v poslovnem življenju. Ne sprenevedajte se! Priskočite nesebično na pomoč in vrata se vam ipdo,ilodprla. Na pcfllagi rezultatov boste sanjali o lepši prihodnosti. Ne bodite uporniški in pravilno ravnaj!!^’denarji. J {. | \ Bik od 21.4^0 20.5. Prišel je čas, ko ste se naveličali nočnega potepanja. Začutili boste potrebo, d^ se dokažete svefb' pred drugimi. Imate izredne možnosti, da napredujete, ali v službi ali pa na področju^ ki ga samošb^Pv‘'obvladate. Od časa do časa vas bo zajelo malodušje, kateremu pa bo hitro konec, pravilno razporedili. Tudi partner vam je v takem primeru lahko v pomoč, saj jeÄ^w vliva novih moči. Celo v primeru, če na vas zakriči, vedite, da je to pravi blagoslov, prebu^|«veŽQ.3::|nergijo! Otrokom ne kupujte samo bonbončkov, bodite tudi z njin Dvojčka od 21.5. do 21.6. Ne ’o^r^enjuj^ preveč svojih živcev z nesporazumi. Zberite se in ne dopustite, da vam prijatelj skali odnosov družini ali poslabša vaše stanovanjske razmere. Naslednji teden boste poskušali z vmešavanjem v delovrt|fiqdfios, bolje bo, če boste sodelavcem nekoliko prisluhnili, da bo sodelovanje bolj skladno! V javnos||4p#; nikar ne recite vsega, kar vam pride na misel, s pomembnim pogovorom pa še počakajte. Varčujjffz življenjsko energijo, da vas ne napade bolezen. Varujte se okužb in^e^ne pu$ttt0presenetiti v prometu., , . š X‘ - \ Nekateri dogodki se bodo precej burno odvijali, sprejmite jih in pustite, dat-^na vas naredijo vtisffTako se lahko izognete sleherni nevarnosti. Sami boste naslednji teden začutili, kaj>rTforate v posameznemj^renutku storiti. Nikar se ne prepričujte, da je zunanji vtis pomembnejši kot ojSČutžk^irite vesti. Pri malo potrpiTe, ;^aj bo nevihta kmalu minila. Izkoristite svojo moč . . poskušajte mödrif. rešiti, ,§ajv§e lahko zgodi, da bi vam bilo naslednji dan^žaj. PoiOTl^sÄhtitnno gz^ačje in vse bo šlo lažje. ^ Lev o#23.7. do 23.8. Ko KÖste? naslednji ,l|d^..l^^iveli občutek, kot da bi vam padla maska z obraza, bodite predvsem veseli, saj ne boste utrpeli nobene škode. Tega se morate tudi zavedati, potem vam pikra pripomba ne more pokvariti <%p6loženja. Priliaja namreč čas, ko se boste morali z vso resnostjo lotiti dela. Po uspehu pa lahko računate na harmonijo s partnerjem. Sicer ne! Opravite nalogo, ki jo že dlje časa odlašate, in si organizirajte delo, saj le Jtako lahko uresničite svoje sanje, ki jih že tako dolgo nosite s seboj. Računajte na nakup darila. Denar, ki ga potrebujete za nakup vaših ekscentričnih idej, bo prihajal po kraljjcaft. Devica od 24:8. dö 23.9. Ne dovolite si razmetanih misli v svoji glavi. Bolj kot boste imeli urejene vse te stvari? vbdtjr'boste samozavestni v neposrednem okolju, in več lahko pričakujete od zunanjega sveta. Nasledpji tecfen bolpred vami težka naloga, pogovorite se z ljudmi o svojih ciljih, ter ne pretiravajte z napori. Vzdržite se napadalnosti. Poskušajte zmanjšati zahteve do samega sebe. Po 21.9. pa le spregovorite s prijatelji tudi o bolj psiholoških^rečeh. Številne podrobnosti vam bodo okrepile samozavest. Poskrbeli boste za rdtü^fdvanje s partneijem, ^poživljajoča ljubezen pa lahko odkrije vse kaj novega. Otroke sprejmite kot prijatelje! Tehtnica od 24.9. do 23.10. Imate prilbaiosfA da poglobite družinsko harmonijo, ker so v zraku posebne energije, Venera v vašem znaitwriju.^in/|rez partnerja bi se počutili obupno sami. Zagrizli se boste v delo, da bi dosegli protiutež in ngkoliko pid|0.ili na besede, ki vas grizejo. Uporabljajte tudi glavo. Povabite prijatelje k sebi na dom in Jg. JptenzivričT izklepetajte. Zapiranje vase in beg pred ljudmi še nikomur ni prinesel dobre volje. Počasi se^bqdö začele stvari urejati. Postopoma. Ne pričakujte vsega naenkrat. Če boste imeli problep^s^on-centracijo in intelektualno sposobnostjo, se odpočijte in ne pozabite na zdrav spanec. Škorpijon od 24. IG. do 22. li. Včasih vas popade trma in kar ne morete in ne morete iz svojega položaja. Tudi^dif fcpste^^e^ali, čeprav vam je jasno, da se odpirajo nove možnosti. Bodite vztrajni in nekaj spremčnite^^fejV^^; da tako ne gre naprej. Naslednjo nedeljo pa le izkoristite in s prijateljem pojdite na krajŠTIzfet:^/e§.'teden boste v izvrstni duševni in telesni kondiciji, sreča je lahko tudi v igrah. Svojo bujno domišljijo (la 'razvijajte in usmerjajte v pozitivni smeri, ne da bi se izogibali realnosti. Srednje močno boste ustaljeni! Strelec od ^3.11. do 21.12. Če l|ps|^Simeli naslednji teden občutek, da vas zapuščajo moči, da morate začeti znova, raje razmislite o stvareiy^pyam prinašajo koristi. Le čemu bi se utapljali v vsakodnevnih nepomembnostih! Predvsem jasno bost^ lahko' videli,skatere stvari vam prinašajo zadovoljstvo in katere ne. Skrivanje v mišji luknji ne prinaša..iiičes^r. Stopitf |pa vrh hriba in se razglejte! Poskrbite za umiijeno ljubezen, tudi ob določenih omejitvah^ poleg tega paarig zanemarite možnosti povezovanja s skupino, ki skupaj rešuje probleme z vašega interesnega območja. Poskrbite za več gibanja! 'K ^ ^ Kozorog od Vzemite si kakšno uro več spanja in pustite sanjam, da one naredijo, kar morejo, poraja nekaj načrtov, ki bi jih z veseljem izpeljali, če ne bi preveč dvomili. Zapoj načrte... čez nekaj dni bo prišla potrebna energija, potrebno samozaupanje za torej prihodnosti po zadnjih dnevih. Sodite raje o sebi. Majhna sprememba v vas, veliki jajte svojo sposobnost zorenja s širšo domišljijo in o tem tudi kaj preberite, saj vam ta sposobnost lahko pomaga tam, ^Mjadna logika nima pojasnila. Vodnar odgj^l 20.2. Vam vedno lahko živeti v takem svetu. Številne ideje se lahko pojavijo v glavi, preden pris- tanejo na tleh. y < konkretnih dejanjih in dogodkih ste pa lahko zelo izvirni, in še tedaj, ko vam to uspe, so stvari zelo originalne,1 tako da jih drugi ljudje (še) ne razumejo. Sprejmite to v poštev. Ne prepričujte jih, povejte jinfjjpftoliko, skolikor lahko razumejo. Ste pač pred časom! Za prijateljsko združenje ali uresničitev kakes'^goJgel^e izkoristite obdobje od nedelje do torka. Spori zaradi dediščine vam bodo načeli živce, vendar i^c«i|?ne bo tako hudo, čemur vi ne boste kos. 0.3. Mučne sanje, ki vas spet preplavljajo, naj vas spodbujajo k temu, da boste sve % tudi lažje sprejeli. Sanje odkrivajo vašo podzavest, ki vidi vse dogodke tudi z dru; vlogo v svetu in človeka, ki vas bo popeljal na pot samospoznavanja. Zavedajte pa bogati in ne srečni. Dajanje je tudi prejemanje. Občutek, da se za druge /as |tei^^«kajti po drugi strani boste deležni pomoči tudi vi. Zaupajte partneiju, naj vas nekam"^^ .^Kjer se počutite svobodno in neobremenjeno. Tudi jesenske barve so lepe. “«?• izil. boste., da-se —te mm >n Ne sodite •oste svojo ZA RAZVEDRILO JASNO ZA DANES, DEŽ PO NAROČILU... Prav gotovo ste opazili, da je vreme zadnje čase bolj čudno in da opušča svoje ustaljene navade obnašanja. Saj ne rečem, kakšna kaplja dežja se tudi sredi vročega poletja prileže, ampak sneg... Malce sem razmišljal, niti ni tako hudo bolelo, in sklenil, da tako naprej več ne gre. Če ste opazili, nam te dni kažejo vremenarji jako sumljive satelitske slike. Bog jih nima rad, vsepovsod sami oblaki.Te dni je še v Angliji lepše, ki sodi med dežele, kjer je dež narodni običaj in se ga držijo skoraj vsak dan. In če je njim deževje že v krvi, je nam, da gremo poleti na dopust. Zato, da se imamo fajn, pa če je to na morju, v planinah, toplicah ali na kmetih. Seveda, če je lepo vreme. Tako sem tudi jaz pobasal ženo, deco in mačka, ki hoče vedno z nami, v našo katro, pa hajd na morje. Hrvati so s svojo 'nevihto' končali, pa sem mislil, hudega nam ne more biti. Peljali smo se vzdolž obale in kjerkoli smo se že ustavili, so se za nami pripodili težki črni oblaki. Ves dan smo se jim izmikali, nato pa smo se umaknili s celine na Brač. Trajekt nas je zapeljal do Supetarja, kjer se je veter ob pomolu že veselo igral z morjem in ga premetaval čezenj, da nas je skoraj splaknilo v valove. Odpeljali smo se dalje na drugo stran otoka, do Bola, vendar nas je tudi tam vreme našlo in končno se je vlilo na nas, na našo ubogo katro in na ves naš dopust. Ko je deževalo že skoraj vodoravno in smo prekleli (to slednje bolj žena in jaz, otrokom tega še ne dovoliva) vse meteorološke napovedi, sem šel in z drago pengirano PTT tarifo klical v rodno mi deželo. "Hoj! Kako ste pri vas? Kako? Ne slišim..." Naši predragi, zares predragi PTT in hrvaški pošti se imam zahvaliti za odlično povezavo med državama, kjer števec telefonskih impulzov dela, kot bi poslušal direktni prenos iz kovačije. "Motnje so," pravim. "Mogoče zaradi nevihte... Sneg?" "Ne, kakšen sneg! Dežuje kot iz škafa! Sneži?" Kaj mi hočejo povedati? "Ne, saj je avgust in smo na morju... A sneg na Golteh?" Ko sem končno doumel, nikakor nisem razumel. Tudi žena ne, ko sem ji razlagal, da nam je sneg pobelil vrhove, čeprav ni še niti september. Ah, kaj september, saj tudi takrat ne sme snežiti. "Ati, pejmo domov, se bomo sankali," mi pravi najmlajša, očitno nezadovoljna, ker ne more v morje. Tako vam je to. Veste, če bi naša država kaj dala nase, bi to že zdavnaj imeli urejeno. Odkar nam razsaja demokracija, je povsod ena sama zmeda in se nam je mesec april razpotegnil čez celo leto. Jaz bi, kako bi se reklo, za glavnega vremenarja postavil kar kakšnega bivšega obrambnega ministra, pa naj on odloči kako naprej. Ne gre vendar, da bi nam vsak večer kazali te tuje uvožene slike iz satelitov. Kaj nam bodo tujci rekli, kakšno vreme hočemo imeti?! Pardon, jaz se s tem prvi ne strinjam. Lepo bi določil: sonce naj sije, dokler se ne zmenimo za kaj drugega. Kmetje naj spravijo žetve in pridelke v lepem vremenu, ko pa se jim zahoče dežja, pa naj rastje klije pod vodo iz oblakov, ki bi jih za te namene že uvozili, magari iz tistih satelitskih posnetkov. Saj nekaj pa lahko imamo od te naše televizijske naročnine. Vremenski minister naj lepo skrbi tudi za razvoj zimskega turizma in bi bil zadolžen za sneg po nizki tarifi. Ako se smučarski sezoni ne ugodi, ga bi hipoma odstavili in zamenjali s kakšnim drugim bivšim obrambnim ministrom. Saj jih bomo imeli kmalu dosti. Le afer bi se moral tak minister izogibati. Saj ne gre, da bi časopisne strani spet polnili stolpci z naslovi: Afera orožje: Pri Šporharjevi Micki našli rakete zemlja - toča. S točo bi jaz že znal; usmeril bi jo na odprto morje in naravnal meteorološke karte takih padavin na hrvaško morje. Naj mi sosedje ne zamerijo, če bi jim to splašilo ribe k našemu ministrstvu za kmete in ribolov. Naši vrli ribiči bi potlej nemara izkoristili vremensko priliko -ali nepriliko - kakor za koga - ter podvojili ali celo potrojili svoj ulov. Piavo ribo, ki nam je ne puste loviti, bi pa že zmetali nazaj v vodo. Burja, hm. Tisto čudno primorsko razvado bi usmeril s pomočjo diaprojektorjev in prosojnic z vrisanimi vetrovi kar v naše gore. Naj se tam zdivja in to pozimi, ko so ljudje raje za zapečkom in na toplem doma. Tako, svoje predloge dajem v javnost in upam, da jih boste karseda čim hitreje sprejeli, drugače ne odgovarjam za posledice. Saj se še spomnite, v kaj se lahko sprevrže nenadzorovano deževje. Savinjčani, kolikor vem, že raje kupimo avto, če je kaj denarja na višku, in le pri redkih se najde kakšen čoln doma. Na 'raftingu' pa tudi nimajo neomejene sposoje, zato pohitite z odločitvijo. Do takrat pa lep pozdrav s Karibov. Pobrali smo ves minus z družinskega proračuna in se preselili v kraje, kjer so od nekdaj znali z vremenom in turisti lepo ravnati. Nas ne bo nazaj, dokler ne vzamete prejetih predlogov na razpravo v parlament. Sedaj pa se mi mudi in se poslavljam. Bliža se nam namreč nekaj oblakov. Domačini tu se čudno obnašajo. Vsi se pripravljajo na dež, kot da bo zadnji dan lepega vremena ravno danes. Verjetno niso vajeni rahlega neurja, če pa to že pride, mu dajejo čudna imena. Tem oblakom, ki se nam zdaj bližajo, pravijo Luis. Grem pogledati deco in ženo, aloha! TOMAŽ DOREŽIČ Do zaključka dela na Novicah redakcija ni prejela nadaljnjih vesti od našega humorista. Tako žal še ne vemo, če so orkan Luis, ki se je zdivjal na Karibih, on in njegovi preživeli. UREDNIŠTVO LOVČEVA FINTA Veste, kako je ukrepal lovec Vinko, ko je našel pod ženino posteljo ljubimca? Sklenil je zadevo rešiti za zmeraj. Snel I si je puško in pograbil žago ter postelji odžagal noge. PRVOŠOLČEK MIHEC Učiteljica razlaga prvošolčkom: "Imamo sadje brez pečk. I To je na primer - banana. Imamo češplje, ki vsebujejo le po eno pečko. Buče imajo pa več pečk. Za domačo nalogo vstavite vse tri v en stavek." Mihec naslednji dan bere svojo nalogo: "Moja mama je rekla atiju: 'Če boš še nosil svojo banano k sosedovi češplji, ti bom razbila bučo!'" POLETNI ZAMETI Konec avgusta je naše najvišje vrhove pobelil sneg. Zakonca Ivan in Marica Stiskač sta ostala vsa prezebla v visokogorski kočici. Ker s sabo nista imela toplejših oblačil, sta bila primorana ostati pod odejami v koči. Tretji dan se 1 začuje pri vratih: 'Tok, tok, tok!" "Kdo je?" s tresočim glasom vpraša Ivan. "Rdeči križ, odprite!" "Za Rdeči križ sva pa že dala." BRUC Septembra, ko se začne šola, se prično tudi priprave za odhod na fakulteto. "Oče, mi boš, ko bom šel na faks, kupil enciklopedijo?" "Ne pride v poštev! Hodil boš peš, kot sem jaz v tvojih letih!" KMEČKA PAMET Bočki kmet naroči veterinarju, da naj pride osemenit njegovo kravo. Ko veterinar pride, ga pelje v hlev. "Katero kravo naj osemenim?" vpraša. 'Tisto v kotu. Pručka je pa tamle ob steni..." ŠTUDENTSKO ŽIVLJENJE Pirčev Anton ima sina na faksu v Mariboru. Lepega dne se I je službeno mudil v tem štajerskem mestu in je na večer sklenil, da ga obišče. Šel je do študentskega doma In pri vhodu vprašal vratarja: "Ali stanuje tu študent Toni Pirc?" Vratar ne odvrne oči od časopisa, ko mu odgovori: "Ja, kar pri vhodu ga pustite, ga bom že pozneje zvlekel noter." GORA NAD LUČAMI NAGLASNO ZNAMENJE OSTRIVEC BIVŠI JUGOSLOVANSKI DENAR IVAN TAVČAR RT PRED BOSTONOM V ZDA MESTO NA JUGOZAHODU BELORUSIJE STARODAVNO MESTO OB REKI JORDAN ORGANSKA SPOJINA IZ ALDEHIDA IN ALKOHOLA IGRALEC VALIČ UKRAJINA V MAVRETANIJI KETONI Z 2. KARBONILNIMft SPOJINAMA ZASELEK POD GORJANCI ENOTA ZA MNOŽINO DIVJE GOVEDO 3LAVNI TRG V STARI GRČIJI GLEDALIŠKA IGRALKA IZ PRISTINE (MELIHAT1 LEVI PRITOK KOLPE MOŠKO IME ANTON JANŠA GRŠKA MORSKA NIMFA RIBIŠKA LADJA ZA LOV SLANIKOV OSNOVNA MERA SAVINJSKE NOVICE POSMEH-L J I V E C MINI SLOVARČEK AJETI: Gledališka igralka iz Prištine (Melihat) AKUT : Naglasno znamenje v slovnici, ostrivec AMIKO : Normanski vojskovodja, ki je pustošil po Dalmaciji RADOHA : Zaselek pod Gorjanci REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: ciroza. Amadis. sak. Mi, Stenar. Darko. rana. vas. apoteka. kela, kanopa. val at, agame. madame. dan, noeza. on. en. I sikava, migrena, elan, Izlake, arara. Jean. Ustinov, AMD. slanina. Rešitev črk iz prejšnje številke: POTOČKA ZIJALKA DOPOLNJEVAN KA 1. ) Potrošnik 2. ) Slovensko obmorsko letovišče 3. ) Oficirski čin 4. ) Največje mesto y Oregonu v ZDA 5. ) Najfinejša zvrst keramike Besedo POR petkrat dopolnite tako, da dobite skozi celoten lik besede, ki jih zahtevajo opisi. Na označenih poljih dobite kraj v Zadrečki dolini. J MR OGLASI MALI OGLASE iftorba 0te tekali prab to«.« V CENTRU GORNJEGA GRADA oddamo en opremljen in en neopremljen lokal, primerna sta za trgovino s čevlji, drogerijo, zlatarno ali drugo mirno dejavnost, tel. 843-240. URARSTVO LJUBNO OB SAVINJI Če morate zgodaj vstati za v službo ali šolo, naj vas zbudi točna budilka! Imamo tudi radijsko vodene, tel. 841-084. BALIRANJE SENA Baliramo in ovijamo seno v valjaste bale. Informacije na tel. 831-470 in 841-085. ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji. popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194. SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni gorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p. Bočna 81, tel. 843-611. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio -tudi na vašem domu. RTV Servis Purnat, tel. 843-424. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. KEMIČNA ČISTILNICA "NATAŠA" d.o.o. Šoštanj Cenjene stranke obveščamo, da smo začeli s pobiranjem artiklov za kemično čiščenje v Mozirju pri Matjažu v trgovini MVM. Pridite in se o kvaliteti prepričajte! DELO V GOSTINSKEM LOKALU Iščemo študentko za delo v dnevnem gostinskem lokalu v Mozirju. Informacije na tel. 063 720-502 po 16. uri. - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132, 832-822, 832-474 ni POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - PREVOZ Z AUTOFURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEV) - DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU - IZKOP GROBNIH JAM - POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ - UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE - odštejemo zakonsko POGREBNINO Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 Prodam Fiat Tipo 2.0 ie 16V, letnik 91/10, tel. 841-055. 0 0 0 Prodam nov kotel alfa 150 I, tel. 846-053. o o o Prodam ojačevalec za pevsko ozvočenje z mikseijem, Solton 8/240 W, tel. 832-386. ooo Prodam prašičke, tel. 831-269. ooo Torbo za nošenje dojenčka ugodno prodam, tel. 843-288. ooo Prodam hišo v Mozirju, velikost 420 m2. Naslov v uredništvu, ooo Prodam osebni avto Ford Sierra GLTD 1,8 turbo diesel, letnik 91, 65.000 km. tel. 841-097. ooo Prodam tzimniški krompir po ugodni ceni, 064-421-248. ooo Ugodno prodam barvni TV in električno pečico, inf. 831-635. ooo Dve kravi in zajce prodam, tel. 832-749. ooo PC 386/40MHZ, 4 Mb RAM, 1,2 in 1,44 FDD, 364 Mb HDD, barvni monitor LR + tiskalnik LQ100 prodan, tel. 832-191. ooo Ugodno prodam synthesizer Casio CA-401 s stojalom, tel. 831-786. ooo Prodam usnjeni ženski kostim št. 36 (bela), tel. 831-549. ooo Prodam Z 750, letnik 79, registriran in ohranjen, tel. 843-196. ooo Prodam telico simentalko ali zamenjam za bikca, tel. 843-384. ooo Prodam synthesizer GEM-PX3 na pet oktav, tel. 832-566 Fužir. ooo Prodam domače žganje, tel. 841-142. ooo Prodam tovorni avto Zastavo, tel. 841-248. ooo Prodam fičota za dele, Šporin Stane, Rovt 29, Šmartno ooo Prodam orodje 11 funkcijsko “fitness", cena 55.000 SIT, tel. 841-034. ooo Prodam video igrice nintendo, tel. 844-232. ooo Prodam starejši barvni televizor Gorenje, tel. 832-253. ooo Prodam tri visokobreje telice in mladega vola, tel. 843-589. ooo Technics glasbeni stolp (vrhunske komponente), 2X170 W jamo zvočniki, 2000 DEM, tel. 831-613. ooo Prodam kombiniran štedilnik 4 plin 2 elektrika, tel. 843-223. ooo Prodam gradbeno uto in 30 podenc. Acman, Cesta na Rožnik 20, Moziije ooo Prodam kovček za motor, informacije 832-123. ooo 100 1 bojler za centralno prodam, cena 100 DEM, tel. 831-091. ooo Prodam teličko simentalko, težko cca 120 kg, telefon 843-449 popoldan. ooo Gilera R PLUS Arizona motor, obnovljen, cena po dogovoru, tel. 841-263 po 20. uri. ooo Prodam 2 termoakumulacijske peči 2,5 kw in enofazno 10 litrsko fritezo, tel. 844-199. ooo Prodam motorno kolo BT 50 2000 prevoženih km, vreden ogleda, tel. 831-844. ooo Hišo ali stanovanje v Zg. Sav. dolini vzamem v najem. Tel.: 831-776, popoldan. KUPON za brezplačni mali oglas del 1 O besed v 20. številki SN ip H IME IN PRIIMEK NAROČ. ŠT. ■ naslov MIN I I 1 1 TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC Tečaj za voznike motornih vozil vseh kategorij se prične v PETEK in PONEDELJEK, 29.9. in 2.10.1995 ob 16. uri v gasilskem domu Mozirje. m Vsako leto usposobimo preko 200 voznikov! JNt Poučujejo izkušeni inštruktorji - na sodobnih in ra; azilih m Vsak mesec nov tečaj cestno prometnih predpisov. • informacije pri inštruktorjih KANDIDATE ZA VOZNIKE USPOSABLJAJO: TONE ROSENSTEIN Brezje 9, Mozirje -tel: 831-108 TOMAŽ ES Praprotnikova 16, Mozirje - tel: 832-337 ANTON BENDA Radmirje 59 - tel: 841-083 FRANC DEBELJAK Zg. Pobrežje 30 Nazarje - tel: 831-475 NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Na trgu 36, Mozirje KVALITETA PRI NAS NAJCENEJE JEANS HLAČE, MAJICE, JAKNE CASSUCI - RAVE - AMERICAN LEGEND TERMO VELUR PARKE ŽENSKE JOPE ŽENSKE PODLOŽENE JAKNE 8.850,00 ŽENSKE BLUZE, PULOVERJI, TUNIKE FANTOVSKE MAJICE, PULOVERJI OTROŠKE JEANS IN ŽAMETNE HLAČE, PULOVERJI, TRENIRKE MODNI DODATKI MOŽNOST PLAČILA NA KARTICE VISA, EUROCARD, AKTIVA ALI NA ČEKE VABLJENI K NAKUPU! Parižlje 1, Braslovče TEL. 063/720-181, 720-065. fax: 720-065 MOBITEL 0609-617-441 Vse za VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE in opremo kopalnice Po zelo ugodnih cenah nudimo peči no olje: SIMe. KIV, €UROFIR€ in radiatorje: KORADO, VOGei-NOOT. AKLIMAT Za reguliranje toplote v vašem domu priporočamo FIRŠTOV6 izdelke in obtočne črpalke GRUNDFOS. Za kuhinje, kopalnice in umivalnice imamo lepe komplete armatur ARMAL in kopalniško opremo KOLPA-SAN. IZKORISTITE SEJEfllSKI POPUST, KJ VEUfi do Konon mEscon SEPTEmmmi Priporočamo ugoden nakup vozil RENAULT v Levcu: Zelo ugodno posojilo brez pologa obrestna mera R + 5% do R + 9,5% odplačilna doba od 2 do 5 let Pestra izbira vozil v zalogi: RENAULT 5, TWINGO, CLIO, LAGUNA, EXPRESS, TRAFIC Staro za novo Kartica ugodnosti USUL , d. o. o. Levec 54, 63301 Petrovče tel. 063 452-515 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA :o :gj. ic :3 p*; *—« I33 it *c/> o i~ ig 2 cn< 3" ■o [rt o o* $3 •-S ■ :5' < O c/>< ■ ■ ro N—* rt « la n< CD ■ ■ ‘3. n< N ,3 jr% S3 <- ■ ■ ■ \B *3" f 3 &> ■ ■ Ins £L 3 ■ 1 z—s c/s SL* S3 i ■ 1 1 P rt W c/s ■ ■ ■ i 1 1 1 1 33 J» CL ^ 3 *, p* ® *2 s i ■ ■ 1 1 ■ O r>< cr o ^ 2. 3 3 O >-! f5 CL 3 O 05 02 00 09 0« §. a 1 Fi c» p rs n C/S C/5 P* pn p 4^ i n t-n Celje - skladišče D-Per turi 7/1995 so Grad Vrbe 5000002527,19 COBISS S tel.: 831-316 NOV DELOVNI ČAS 9.00 - 15.00, SOBOTA 9.00 12.00 * SIMONOV ZALIV POLPENZION 3.100,00 na dan UPOKOJENCI IMAJO 20% POPUSTA KOPANJE V POKRITEM BAZENU Z OGREVANO MORSKO VODO * ZDRAVILIŠČA * IZLETI PO EVROPI * EKSOTIČNA POTOVANJA * LETALSKE KARTE * SINDIKALNI IZLETI PO KONKURENČNIH CENAH * NOVOST: NEZGODNO - SMRTNO CAVIS - ZAVAROVANJE za brezskrbna poslovna in turistična potovanja v tujino, cla ob nezgodi ali bolezni ne boste nikoli sami. Z vami bo Cavis asistenca z razpredeno mrežo predstavnikov in to ob vsakem času. S Savinjskimi novicami na letovanje! Kot smo vam obljubili, začenjamo s to številko novo nagradno igro, v kateri lahko sodelujejo vsi bralci Savinjskih novic. Vsakokrat vam bomo zastavili novo vprašanje, na katerega boste morali odgovoriti. Odgovor boste napisali na kupon in ga v kuverti poslali na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4,63331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA IGRA". Rok za oddajo tokratnega kupona je petek, 29. septembra 1995. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali lepo nagrado, to pa je BON V VREDNOSTI 10.000,00 SIT iz programa Turistične agencije SONJA Nazarje. Obilo sreče! §-e KUPON ST. 1 M Vprašanje: Kakšno novost ponuja Turistična agencija Sonja iz Nazarij v zvezi z brezskrbnimi poslovnimi in turističnimi potovanji? Odgovor: Ime in priimek:. Naslov: