r««tniiM ptačaaa v
teto XXIII.
Naročnin« za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za lno-Eemstvo: 210 din), za v« leta 00 din, za '/< leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 60 din. Plača ln toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino. Industrlio. obrt in denarništvo
Številka
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Teb 25-52. Uprava: Gregor« čičeva ul. 27. Tel. 47-91. Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St 11-851,
Izhala *** v00*'1**’
Obiavlianie
zakonskih
predpisov
Skoraj vsaka uredba — sedaj Imamo namreč namesto zakonov samo uredbo z zakonsko močjo — se končuje s stereotipnim stavkom: Ta uredba stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«.
Dokler so se izdajali zakoni, ki so se predebatirali v skupščini in nato tudi v senalu in ki so bili sprejeti šele po tretjem čitanju, je bila javnost navadno zadostno informirana o novem zakonu in ta je zato tudi lahko takoj stopil v veljavo. Poleg tega pa so včasih važnejši zakoni imeli vedno tudi prehodne določbe, da se je pustilo nekaj časa, da se more pripraviti vse potrebno za izvajanje zakona.
Sedaj je vsa naša zakonodaja \ znaku naglice. Komaj da se katera uredba podpiše od ministrov, že se tudi objavi in že tudi stopi v veljavo, pa čeprav je tako
pomanjkljiva, kakor je bila n. pr. uredba o kontroli izvoza lesa. Ta uredba je čez noč predpisala za izvoz lesa nova potrdila, ki jih pa še nihče ni izdajal. Posledica tega je bila, da je nova uredba, ki naj bi napravila red v lesnem izvozu, napravila ravno nasprotno največji nered. Ves njen učinek je bil prav za prav ta, kakor da se je glasila glavna določba uredbe: vsak Izvoz lesa je prepovedan. i
v. ut
Uubllana. petek 27. decembra 1940
tične banovine. Zakaj pa imamo službene liste?
In še na neko pomanjkljivost uradnih objav je treba opozoriti. Gre namreč za izraze. Ti se objavljajo vedno le v srbščini. V zadnjem času, ko se objavljajo razne gospodarske uredbe, povzročajo ti izrazi veliko težave. Tako n. pr. imamo v slovenščini dve besedi za srbsko: kože. Koža pomeni v srbščini kožo in usnje. Ce je torej objavljen v originalu le srbski izraz, nastaja nejasnost. Zato bi bilo po-
trebuo, da se vsaj v oklepaju dodaja pri vseh imenih predmetov tudi slovenski izraz, da ne bo nejasnosti. Posebno sedaj, ko gre za kontrolo cen za najraznovrstnejše predmete, je nujno, da so ti predmeti pravilno označeni. Samo strokovnjaki morejo včasih prav uganiti, kateri predmet je mišljen, a Še oni se morejo zmotiti.
Ta zahteva je tem bolj upravičena, ker sploh nimamo besednjakov niti strokovnih knjig, da bi s6
Zato je edino pravilno, da uredbo-davec, ki izdaja predpise za razne predmete, te tudi pravilno označi, in sicer tako, da bodo jasni vsem, ki govore državni srbsko-hrvatski-slovenski jezik.
Uredbe naj se izdajajo pravočasno, da morejo ljudje zvedeti še o pravem času za svoje nove dolžnosti, in Izdajajo naj se jasno, da ne bo ugibanja o njih vsebini. Ta zahteva je sicer sama po sebi umevna, žal pa se mora pri nas
mogli ljudje pravilno orientirati. | vendarle posebej naglasiti.
Hovi obraz	go
Mnenje	nemških
• t
*r jv
* U.* J*
Kadar pa se izdajajo uredbe s tako neoprostljivo naglico, je tem bolj potrebno, da jo nekaj časa med objavo uredbe in njenim uveljavljenjem. V tem času je mogoče vsaj glavne napake uredbe popraviti. da bo vsaj kolikor tol'ko izvedljiva. Z ozirom na prakso, ki vlada danes in po kateri se niti v najbolj kočljivih gospodarskih stvareh no zaslišijo gospodarske organizacije, žal ni mogoče pričakovati, da bodo nove uredbe res v vsakem oziru dobre. Nasprotno je treba kar računati z njihovimi napakami. Zato pa je tudi tem bol potrebno, da vse le uredbe ne stopijo kar takoj v veljavo.
To pa morajo zlasti gospodarski ljudje zahtevati še iz drugega razloga. Vse sedanje uredbe posegajo vedno bolj globoko v gospodarsko življenje. Morale bi biti zaradi tega še prav posebno premišljeno sestavljene, ker morejo sicer povzročili v gospodarstvu silno škodo.
Poleg tega pa vsebujejo te uredbe tudi predpise za gospodarske ljudi in podjetja, ki jih morajo ti takoj začeti izvajati. Dostikrat se nalagajo na ta način podjetjem dolžnosti, ki jih ta tudi pri najboljši volji ne morejo pravočasno izvršiti, ker je bilo sploh čisto nemogoče, da bi za te predpise pravočasno zvedeli. »Službene novi ne« pridejo gospodarskim ljudem v Sloveniji tudi šele dva in tri dni po njih izidu v roke, gospodarski ljudje pa bi že morali ta dva ali tri dni izvrševati neko dolžnost. To je čisto nemogoča praksa in ljudje imajo pravico zahtevati, da ne nastajajo zanje nobene dolžnosti vsaj tako dolgo, dokler niso mogli dobiti »Službenih novin« v roko.
Še bolje in pravičneje pa bi bilo, da bi vsaka nova uredba veljala za vsako banovino šele takrat, kadar jo objavi službeni list do-
Pod tem naslovom je objavil »Jug-oslavenski tekstilni vjesnik« na jvodlagi mnenj nemških gospodarskih strokovnjakov naslednji članek:
Sedanja druga svetovna vojna zasluži tudi na gospodarskem polju ime »vojna presenečenj«. Kar
se dogaja v vseh kulturnih deželah, zlasti pa v našem starem kontinentu, pomeni v svojem jedru popolno preobrazbo gosjKKlarsko-ga življenja.
Predvsem je treba tu omeniti vprašanje multilateralnih (več-I stranskih) kliringov v zunanji trgovini, o čemer se sedaj tako mnogo piše. V resnici ni to nič novega, ker- je bila ta misel uporabljena že večkrat — tako n. pr. lansko leto med Jugoslavijo, Madžarsko in Italijo. Razlika pa je v. tem, da se sedaj stremi za. splošnim izvajanjem tega sistema za vso države evropskega kontinenta s pomočjo osrednje obračunske blagajne v Berlinu. Razširja se torej nekaj, kar je že obstojalo. — Opozarjamo samo na »(liro und Kassevereiij« na Dunaju ter na podobne ustanove skoraj. v vseli svetovnih središčih, ki so vse izkoriščale kliringe med posameznimi denarnimi zavodi ene in iste države. Tudi v mednarodnem plačilnem prometu so analogije v funkciji nekaterih emisij, bank, ki so v normalnih časih medsebojno izvrševale »zlati kliring«. Sedaj naj nemška državna marka nadomesti zlato in llerlin naj postane denarno središče za ves evropski kontinent.
Misel splošnega uporabljanja takšnega kontinentalnega klirlnga preko Berlina je po nemškem mnenju zdrava. Kajti cela vrsta držav je to načelo že sprejela in nobenega dvoma ni, da se bo krog teh držav hitro razširil. Že do-sedaj velja ta način obračunavanja popolnoma ali deloma n. pr. mod Jugoslavijo in Nizozemsko, Finsko in Norveško, Nizozemsko in Švedsko, Bolgarsko in Norveško oz. Nizozemsko, dočim je trgovina Italije z Belgijo, Nizozemsko, Norveško in Luksemburgom vzidana v okvir italijan&ko-nemškega kli-ringa. Novi nemško-švicarski plačilni dogovor predvideva isto obračunavanje za vse nove posle itd. Kar pada v oči je to, da so na eni strani vedno države, ki so zasedene od Nemčije. Dosedaj ni nobenega kliringa preko Berlina meri nezasedenimi državami. Po izjavah odločujočih nemških osebnosti pa bo v kratkem prišlo do občnega kliringa evropskega kontinenta.
Nemčija je že prej dovolila za pospešenje izplačil izvoznikom kredite tujih držav, ki so imele v zunanji trgovini znaten deficit z
Nemčijo. Na ta način se je oinogo-. Gre za načrt mednarodne delitve čilo nadaljnje intenziviranje med-1 dela v tem velikem gospodarskem sebojne trgovine, ker ni bilo tre-1 prostoru. V Nemčiji so v zadnjem
ba čakati izvoznikom na njih de nar. Meddržavno kreditiranje pa bo v bodoče stalen pojav v sistemu kliringov.
Prizadevanje, da postane Evropa gospodarska enota
Kar smo dosedaj navedli še ne opravičuje do naslova članka o novem obrazu gospodarstva, ker nismo še nič novega navedli. Ne smemo pa prezreti tendence teh
času izšli o tem vprašanju številni članki. Vsebina teh člankov je^ v glavnem naslednja: Agrarne države (v prvi vrsti balkanske) morajo oskrbovati visoko industrijske države (Nemčijo, Belgijo in deloma tudi Italijo) z agrarnimi proizvodi, industrijske države pa morajo dobavljati agrarnim državam industrijske izdelke. Agrarne države bi v glavnem smele imeti samo industrije, ki temelje na surovinah lastne države (n. pr.
I— t    UU DUIVTIUttU	\—	»—
in cele vrste drugih pojavov. Kar tvornjce m predelavo ovčje volne, se hoče doseči, so stare Napolco- kon(Jpije in lana, bombaža, tvor-šanje o gospodarski edinid nice 8]adkorja, jedilnega olja,
11... ! A.n	/vKŽtH	»	I	-	1	1_ I	V	•	•	»	'	*	A.	J	V
nove
v	—	-	O	i--	4	I	Ull U Oiauovi J**)
Evrope. Prej omenjeni občni kli- kot,8erv, špirita itd.) 'f nn /1 eiiiii nirroTvi »7‘li hi lllllT ♦1	 .
ring ter drugi Ukrepi naj bi bili samo pogoji za popolno preobrazbo evropskega go»[>odarstva. V tem velikem načrtu je težišče vseh prizadevat j
Načrt je v tem, da se postopoma
Ni pa enostaven ta problem mednarodne razdelitve dela. Nemški časopisi so objavili Izjave tamkajšnjih strokovnjakov, ki pravijo, da se ne misli zavreti določena industrializacija agrarnih držav.
JV, V .V.U,------|	l	■	  •------  ”
ustvarjajo večje gospodarske eno-1 ker je kupna moč čisto agrarnih
. —	. m.	...	š	a*.	.	Z	1.	«	I	,	W	1	l.	.	7't	..	I	-	n	X	Z1,	t	/\	1	.	<	/V	1	r	/\
te. Nemčija, protektorat Ceško-Moravske, Alzacija in Lotaringija, Generalni guvorneman Poljske so že postali eno carinsko območje,
dejansko z isto valuto, ker sta češka krona in poljski zloti v trdni relaciji do nemške valute. To se bo prej ali slej zgodilo tudi z drugimi zasedenimi državami, morda tudi s Francijo. Ali se ta proces razvija pod hegemonijo Nemčije ali Italije ali katere druge velesile. ne izpremeni nič na stvari.
držav preslaba. Če hočejo visoko industrializirane države stalno prodajati velike količine svojih in-
CenaZZZt,
dustrijskih izdelkov, morajo sam® pospeševati industrializacijo teh agrarnih držav. Zato je namera, da se samo vpliva na zdravo smeti te industrializacijo.
Načrt je v naslednjem:
1. Pospeši naj se agrarna pro-r izvodnja (z umetnimi gnojili, melioracijami neplodne zemlje, zboljšanjem plemena domačih živali in tako dalje).
2. Uvede naj se kultura novih agrarnih proizvodov (n. pr. soj«\ bombaža, agav itd.).
S. Razdeli naj se gojitev agrarnih in živalskih proizvodov med posamezne agrarne države z ozirom na klimatično in druge razmere.
4. Razdeli naj se industrijska delavnost med posameznimi državami z ozirom na njih surovinske baze itd.
5. Posamezne države naj se dogovore o vrsti industrijskih proizvodov, da. se n. pr. ena država omeji samo na izdelavo umetne svile ali samo določenih tkanin iz umetne svile itd.
S tem se torej hoče doseči kontrola vso agrarno in industrijsko proizvodnjo v okviru velikega načrta za vos evropski kontinent.
Končno pa »e misli tudi na to, da bi evropski kontinentalni blok izvedel čim popolnejšo avtarkijo, na drugi strani pa, da bi stopil z drugimi gospodarskimi sistemi ▼ stik kot enotna gospodarska celota, tako n. pr. z Združenimi državami Sev. Amerike, s Sovjetsko Rusijo itd.
To so konture načrta, ki naj s® po mnenju nemških gospodarskih strokovnjakov izvede. In kakor vse kaže, so na tem načrtu tudi že dela in zato je umestno, da se 8 tem načrtom seznanijo naši gospodarski ljudje, pa čeprav so vse no bi tako izvedlo, kakor jo zamišljeno.
AH ie	kakao
Neiasne doloibe o kontroli cen
V »Službenem listu« dravske ba-jnovine z dne 7. februarja t. 1. je priložen uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in
mremem me na sivun. —c-...............—-	—	■
d,« ic namreč »ploma erapodarska pobiranju davka na Inkauznc pred-, na,, a ko doioreia a nnltikaci- "»«0 od 14. a,Bo„ta 1932. , va.m,
Krhr ***%. u „i- rss sr“
1 iva po.-Jediea vsega tog	predmetov, v katerem sta pod za-
voliranjc cen. To se ne bo zgodilo	številko	12 navedena tudi
<xl danes na jutri, ker so tudi v M y	jn	čokolada.
i,ti držav, različne cene za isto y >S(užbonelM lisllK dne 18. blago iste kakovosti. Treba samo	vidimo	v	čl.	4.	točke
pogledat, cene na drobno, ki JA N
objavlja Narodna banka za p osa-1 ^	y ^ _n prahu
mezne kraje■na* , i rza\<.	pod uredbo o kontroli zaloge bla-
grede pa w> 1 om njen ,	», 1 j,a, hkrati pa tudi pod uredbo o
tem oziru pris o g vo _. P' M kontroli cen, kakor je čitati v
nega izena' , ‘ predzadnjem odstavku uredbe o važnejše predmeteTo je. zc»davno	^
uvedeno za monopolne predmete, sedaj pa se uvaja tudi za druge predmete, kakor za sladkor, jedilno olje itd. Nepravično je, da so v isti državi velike razlike v cenah zbog različnih prevoznih stroškov itd. Posebno v normalnih časih imajo cene v isti carinski edinici vedno tendenco, da se iz ravnajo.
Tudi multilateralni kliring bo vplival na niveliranje cen v vseh državah, ki bodo sodelovale v tem sistemu.
Mednarodna razdelitev dela
Kar pa jo mnogim pred očmi, ni samo olajšanje plačilnega prometa in intenziviranja zunanje trgovine v kontinentalni Evropi.
kontroli zaloge blaga.
Imamo torej primer, da spada luksuzni predmet, ki je podvržen
luksuznemu davku, tudi pod uredbo o kontroli cen, kakor to predpisuje navedena uredba. Doslej sl e moral vsakdo misliti, da spadajo pod uredbo o kontroli cen le taki predmeti, ki se ne smatrajo za luksus in so velike važnosti za prehrano in se sploh morajo smatrati za živi jensko potrebščino.
Trgovski krogi se zato obračajo do merodajnih mest s prošnjo, naj se razjasni, kaj je prav. Trgovstvo bi pač rado vedelo, ali spada med luksuzne predmete tudi predmet, na katerega se nanaša uredba o kontroli cen, kar po mnenju predstavnikov gospodarstva ne moro biti. Trgovstvu bi pač bilo zbl® ustreženo, ako bi dobilo pojasnilo, ali je kak‘ao nehal biti luksuzni predmet,, čim je prišel pod uredbo o kontroli cen.
{Stanovska čast zahteva
j da vsak trgovec ie&tita svojim odjemalcem
13 SREČNO NOVO LETO
!
v novoletni štev. »Trgovskega lista«
II
Inserate za novoletno številko sprejemamo do 30, decembra opoldne!
I
Stran 2.
rnmmmmmmm
Naš dolg Nemčiji znova narastel
Našo terjatve vedno bolj padajo, naši dolgovi drugim državam pa naraščajo, da izkazujemo med aktivnimi kliringi le še štiri države. V zadnjem tednu so se zgodile v stanju kliringov znatne spremembe, kakor dokazujejo naslednje številke (vse v milijonih dotične valute):
Aktivni kliringi;	22.12.	15.12.
Bolgarska din	1,39	1,75
Francija fr. fr.	6,28	6,36
Franc, kolonije fr. fr.	2,68	2,68
Nizozemska fl.	2,44	2,46
Pasivni kliringi:		
Madžarska din	72,83	73,92
Poljska din	18,70	18,70
Romunija din	4,10	4,11
Slovaška Ks	29,47	28,44
Ceško-Moravska Kč	54,04	51,80
Turčija din	20,40	20,15
Nemčija RM	53,83	50,37
Italija din	25,76	18,91
Belgija din	3,61	—
Norveška din	0,31	—
Danska zbirni račun	0,13	—
Danska likvidac. din	2,24	—
Kakšen promet je odločilen
za vodstvo poslovnih knjig po čl. 53. a zakona o neposrednih davkih
Na intervencijo Zbornice za TOI v Ljubljani je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva razpis z dne 28. nov. 1940., št. 47.355 ‘er Je nato ta razpis sporočila finančna direkcija v Ljubljani vsem davčnim upravam. Razpis davčnega oddelka fin. ministrstva se glasi:
»Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pod št. 14578/40 predložila predstavko davčnemu oddelku, v kateri navaja, da nekatere davčne uprave na območju te direkcije napačno tolmačijo čl. 53.a zakona o neposrednih davkih v tein smislu, da smatrajo, da so tudi oni davčni zavezanci dolžni voditi poslovne knjige, ki delajo za tuj račun ln napravijo najmanj 2,000.000 din prometa.
Radi tega naj izda direkcija navodila podrejenim davčnim upravam, da spada v osnovnico prometa iz čl. 53.a zakona samo promet. napravljen na lasten račun, dočim od poslov, napravljenih na tuj račun, pride v osnovnico samo prejeta provizija. V primerih, v katerih davčni zavezanci kupujejo in prodajajo i za sebe i za druge osebe, spada v osnovnico iz čl. 53.a zakona poleg prometa, napravljenega z lastnimi posli, tudi prejeta bruto-provizjja od dela za druge osebe. Ravnajte se točno po tem razpisu.«
Nova uprava Delavske zbornice v Ljubljani
Poročali snio že, da so bili v Upravi Delavske zbornice tudi nekateri gospodje, ki zaradi spremembe svojega službenega položaja ne bi smeli več biti v upravi. Na zadnji plenarni seji Delavske zbornice se je to popravilo ter je ves upravni odbor položil svoje mandnte. Nato so bili izvoljeni novi člani upravnega odbora ter se Je upruvni odbor konstituiral takole: predsednik Jožef Jonke, urarski pomočnik v Ljubljani, Matevž Markič, delavec pri KID, Jesenice, podpredsednik, in Arčon Julij, blagajnik.
Nameščenci Direkcije za zunanjo trgovino dobe ev. tudi 15. plačo
Direkcija za zunanjo trgovino je sicer po zakonskih predpisih državna ustanova, ima pa svojo posebno uredbo o računovodstvu. Predpisi te uredbe so omogočili Direkciji, da je izplačala svojim nameščencem že 13. plačo, sedaj pa namerava izplačati še 14. in ev. tudi 15. plačo. V zvezi s tem naj omenimo samo to, da so nameščenci direkcije mnogo bolje plačani kakor pa državni uradniki. To pa
ne omenjamo, ker bi bili proti dobrim plačam, temveč samo zato, da naglasimo, da so državni nameščenci v resnici preslabo plačani in da bi država morala ne le nameščencem Direkcije za zunanjo trgovino, temveč tudi drugim dati vsaj 13. plačo.
Separatni računi za blagovne dolgove z bivšo Avstrijo in Sudeti ugasnejo
1. januarja
Narodna banka je sklenila, da se s 1. januarjem likvidirajo separatni računi z bivšo Avstrijo in sudetskimi pokrajinami za blagovne dolgove v trgovini do dneva, ko so bili Avstrija in sudetski kra-
Pod tem naslovom piše »Delavska pravica«:
Krušnih uredb smo imeli že nič koliko. Še ena povsem ne stopi v veljavo, že se predpiše nova. Razumljivo, da to ne more dobro niti koristno vplivati na že tako težke razmere. Vsa kritika in tudi pametni nasveti nič ne zaležejo. Je res to naša tragika. Kar koli se lotimo, ne izdelamo tako, da bi vsaj nekaj časa trajalo. Naslednji dan že zopet popravljamo, kar povzroča zmedo in zastoj, pa tudi nihče se ne spozna iz teh babilonskih uredb in naredb, ki z vsakim dnem sproti dobivajo nov obraz. Le eni se pri vsem tem poslu dobro spoznajo in jim posel nad vse sijajno uspeva, to so špekulanti. Različne spremembe na hitro roko so zanje kakor nalašč, kajti čim več je pri stvari nejasnosti, tem lažji in tem večji je dobiček. Kdaj bo tega konec?
Ali res pri nas ni ljudi, ki bi znali v tem in tudi v mnogih drugih vprašanjih narediti red? Ali vsaj to! Kar se namerava narediti, naj se s prizadetimi ali vsaj s strokovnjaki — ne birokrati
»Službeni list« z dne 21. decembra je objavil naslednji razglas bana. dr. Natlačena o potrditvi proračuna Zbornice za TOI.
Na podstavi g 32. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932. (Službeni list št. 581/69/32) sem odobril proračun Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za poslovno leto 1941.
din
s preliminiranimi dohodki v znesku 4,352.000— ter izdatki v znesku 4,298.232*—
torej s presežkom	53.768-—
Hkrati sem na podstavi § 1. toč. 6., zakona z dne 2. julija 1930. (Službeni list št. 100/19/30) odo-biil, da se v kritje zborničnih potrebščin v letu 1941. odmerja in pobira:
1.	8% na (osem procenlna) doklada od osnovnega davka pridob-nine in družbenega davka, izvzem-ši spodaj navedene primere, v katerih se plačujejo v smislu zakona o pobiranju zborničnih doklad minimalni prispevki po sledeči lestvici:
Davkoplačevalci, ki plačujejo pridobnino pavšalno, so dolžni plačati zbornici letni prispevek, ki znaša:
a) če delajo sami	din	10-—
b) če delajo z enim pomočnikom	„	15'—
c) če delajo z dvema pomočnikoma	„	20'—
Obrati, zavezani plačevanju doklade za zbornico (razen pavšali-ranih malih obrtnikov), ki plačujejo samo toliko pridobnine, da bi znašala 8%na zbornična doklada
Ji priključeni Nemčiji. Od 1. Januarja 1941. dalje se vsi obračuni za blagovne dolgove s temi kraji prevedejo na kliring z Nemčijo. Za vsa plačila, ki se bodo dobila za dobavljeno blago Avstriji do 13. marca 1938. in sudetskim krajem do 11. oktobra 1938., se bo uporabljal naslednji tečaj: 300 avstrijskih šilingov je 200 RM, 100 Kč 10 RM, RM pa se bo obračunavala po tečaju 17.82 din.
Cene oljaric za leto 1941.
Trgovinski minister je v sporazumu s kmetijskim ministrom ter banom banovine Hrvatske določil odkupne cene za oljarice za leto 1941., in sicer za 100 kg takole (za primero navajamo še stare cene):
— dobro preuči. Anarhija, ki se ustvarja s številnimi brezpomembnimi uredbami, ki delajo samo zmedo, more povzročiti v našem gospodarstvu težke socialne pre-
trese. Po toči zvoniti bo prepozno. Seveda krivi bodo potem razni »komunisti« in nezadovoljneži. Kadar je lok prenapet, poči! Tako bo tudi tu. Le ne samo eksperi-
manj nego din 20-—, plačajo zbornici namesto doklade letni minimalni prispevek din 20'—.
2.	8%na doklada na 50% minimalnega družbenega davka po 2. odstavku Člena 86. zakona o neposrednih davkih s spodaj navedenim dopolnilom v smislu odredb § 3. zakona o odmerjanju in pobiranju zborničnih doklad s prispevkom po sledeči lestvici:
Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, plačajo v primeru, da se jim odobri minimalni davek, poleg doklad še letni prispevek, ki znaša pri družbenem kapitalu do 5 milijonov dinarjev 01°/o.. tega kapitala, pri kapitalu od 5 milijonov dinarjev do 25 milijonov dinarjev 0-2%o, pri kapitalu od 25 milijonov dinarjev do 50 milijonov dinarjev 0-3"/oo, pri kapitalu od 50 milijonov dinarjev do 100 milijonov dinarjev 0-4°/Oo in pri kapitalu nad 100 milijonov dinarjev 0'5°/oo, vendar pa prispevek ne sme znašati v nobenem primeru več ko 50.000 dinarjev.
Prispevke odmerjajo in pobirajo na podlagi § 7. zakona o odmerjanju in pobiranju doklad za zbornice pristojna državna davčna oblastva. Predpisane doklade za zbornico za trgovino, obrt in industrijo so zbornični člani zavezani plačevali v istih rokih kakor davke, ki so podlaga za njih predpis.
POSOIILA
različna, preskrbim hitro ln brez kakega predplačila
RuJofl Zore
LJUBLJANA - Gledališka 12 Znamka 3 din
1941 1940 din
banatska drobna repica 500	870
kapusna velika repa	520	870
seme sončnic	850	800
beli mak	640	640
sezamovo seme	750	750
bučne peške	400	400
bombažno seme	210	210
laneno seme	650	650
ricinusovo seme	715	500
Iz gornjih cen se vitli,	da so	bile
cene povečane samo za banatsko drobno repo, za kapusovo debelo repo, za seme sončnic in ricinusovo seme. Cene so se zvišale z ozirom na vsebino olja, ki ga imajo posamezne rastline oz. semena.
mentiranje, ki more prinesti, kakor sedanje razmere kažejo, v deželo brez kake stvarne potrebe časa težave, ki nam bodo za dolgo
časa onemogočile redne razmere. *
Kakor so upravičene besede »Delavske pravice«, tako pa se bojimo, da še ne bodo zadosti upoštevane. Kajti eksperimentiranja — in tudi najbol ignorantskega — nc- bo konec, dokler ne bo vsak, ki eksperimentira, vedel, da bo poklican za svoje eksperimentiranje na odgovornost. Dokler se to ne zgodi, se bo eksperimentiranje tudi nadaljevalo, zlasti pa bodo še nadalje eksperimentirali birokrati, ki itak mislijo, da so več ko ves drugi svet in da ni instance nad njimi.
Zalo tudi vedno in ob vsaki priliki ponavljamo, d» treba povsCfd uvesti kontrolo javnosti, da se bo vedno vedelo, kdo je kaj ukrenil in da se more potem krivce tudi poklicati na odgovornost. Dokler kontrole javnosti ne bo povsodi, tudi ne bo konec eksperimentiranja — in tudi najbolj jionesreče-nega eksperimentiranja.
Politične vesti
Za božične praznike je vladalo na angtcško-nemški fronti »premirje«. Ne angleška in ne nemška letala niso napadala sovražnega ozemlja. Božične praznike so mogli tako v Angliji ko v Nemčiji preživeti v miru.
Skoraj vsi vladarji in poveljujoči gen era’i so izdali za božične praznike poslanice svojim narodom. Italijanski kralj in cesar se v svoji spomenici s hvaležnostjo spominja vojakov na fronti, ki imajo proti sebi izkušenega in z vsemi tehničnimi sredstvi opremljenega sovražnika. Vendar pa mu bodo znali pokazati, da so kos vsem oviram.
Britanski kralj Jurij se je uvodoma spominjal otrok, ki so morali zapustiti Anglijo in ki so ločeni od staršev. V svetovni vojni je izgubila Anglija cvet mladine, sedaj pa je na fronti ves narod. Angleško prebivalstvo preživlja sedaj vse strahote vojne. Vendar pa more reči, da je v vseh bombardiranih mestih videl visoki duh tovarištva, ki veže ves angleški narod in ki mu daje moč, da vzdrži vse stiske Težka bo bodočnost, toda angleški narod vztraja neomajno na poti do zmage in z božjo pomočjo hoče odpreti pot do pravice in miru.
Predsednik Roosevelt je dejal v svojem govoru po radiu: Nadaljevati moramo borbo, da ustvarimo boljši svet. Ni inteligentno biti de-fetist. Kriza lahko povzroči nove krize, toda napredka ni mogoče ustaviti. Sedanji božič more postati za nas srečen, če se rešimo vseh dvomov in verujemo v ideal humanitete. Miroljubnost naj se izvaja individualno, ne pa z zavo-jevanjem in silo.
Maršal Petain je opominjal Francoze v svoji poslanici, da se sedaj rodi nova Francija iz žrtev in izkušenj Francozov. Naj zato Francozi ne klonijo z duhom.
Hitler je prebil božične praznike med vojaki in delavci, ki so zaposleni pri gradnji obrambne črte ob morski obali.
Maršal Branchitsch Je v svojem radijskem govoru dejal, da so Nemci lani preživeli Božič pred Magi-notovo črto, letos pa pred morsko steno, ki pa bo mogla ščititi Anglijo samo tako dolgo, dokler bo to hotela Nemčija. Edini sovražnik, ki je še ostal Nemčiji, je Anglija in tega moramo zrušiti, ker le s tem si priborimo mir. Vojni cilj je streti angleško hegemonijo in ustvariti nov red v Evropi.
Min. predsednik Churchill je ‘J11®1 P° radiu govor, namenjen italijanskemu narodu. Najprej se je spominjal vedno dobrih odnoša-jev, ki so vladali med angleškim in italijanskim narodom, tako za časa osvobodilnih bojev Italije ko tudi kasneje med svetovno vojno in še 15 let po svetovni vojni. Ves ta čas je vladalo odkrito prijateljstvo med obema narodoma. Sedaj pa se med seboj vojskujeta. Kako je prišlo do tega? Zakaj je T'"išlo d<. vojne? Na to odgovarja t ar-chill, da je vsega tega kriv le en mož, ki je sicer velik, ki pa da je pripeljal italijanski narod po 10 letih neomejene oblasti na rob propada. Churchill je nadalje trdil, da so bili proti vojni kralj in papež ter italijanski narod. Tragika je v tem, da so sedaj kljub temu v vojni. Nato je Churchill omenjal spor zaradi Etiopije. Anglija je bila proti sprejemu te države, ker še ni dosegla prave omike, da se sprejme v Zvezo narodov. Italija pa je zahtevala sprejem. Ko pa je bila sprejeta, so Angleži zahtevali, da se spoštuje pakt. ki ga je Etionija podpisala. Tako je nastal prepir in s tem je izginilo staro prijateljstvo. Toda zaradi Etiopije še ni bilo treba, da bi nastala vojna med Italijo in Vel. Britanijo. Nato se je začela vojna med nar. socializmom in francosko-angleško demokracijo. Ni imela Italija razloga, da se v ta boj meša in da udari po Franciji, ko je bila ta zrušena. Tudi ni bilo Italiji treba vdreti v Egipt. Anglija je zelo spoštovala nevtralnost Italije. To spoštovanje pa se je razlagalo kot strahopetnost. Danes je res Francija na tleh. Toda ves angleško govoreči svet je združen in ima vsa moderna tehnična sredstva za boj. Zakaj je bilo treba napasti Grčijo? Zopet je dal povelje za to le en mož. Nato je Churchill citiral pismo, ki ga je nekaj dni pred usodno odločitvijo poslal Mussoliniju. V tem pismu je med drugim dejal, da skupna dediča latinske in krščanske kulture ne bi nikdar smela biti v vojni. Nikdar An “lija ne bi dala signala za napad. Nato Je citiral
Churchill odgovor Mussolinija, ki zlasti navaja, kako so se zaradi Etiopije izvajale sankcije proti Italiji ter omenja podrejeni položaj, ki ga je Italija imelo celo na lastnem ozemlju. Danes pa ga veže beseda in zato bo izpolnil vse obveznosti po nemško-ltalijans'-em paktu, in naj se zgodi kar koli. — Churchill je zaključil svoj govor z vprašanjem, v kakšnem položaju je danes Italija. Ves britanski imperij napada Italijo v Afriki, Grki so začeli z močnim protinapadom. Ali bodo poklicali Atilo čez Alpe? Zanušča Italijo do dneva, ko si bo italijanski narod sam koval usodo.
V Italiji so v odločujočih krogih takoj reagiran na Churchillov govor, ki da pomeni ponudbo kompromisnega miru. Za takšen mir pa Italija ni. Ta ponudba kaže slabost sovražnika in Italija se bo borila do zmage.
Ameriška poročila pravijo, da se vozijo nemške čete, opremljene z vsem orožjem, v velikem številu skozi Madžarsko v Romunijo. Poročila govore o prevozu 200 do 300 tisoč nemških vojakov. V južno-vzhodni Evropi se po ameriškem mnenju pripravljajo novi dogodki.
Donavska komisija se je po enomesečnem zasedanju razšla ne da bi dosegla sporazum glede uprave nad ustjem Donave. Zato se govori o možnosti, da bodo nemške čete zasedle vse ustje Donave.
Po ameriških vesteh je sovjetska vlada zelo nezadovoljna zaradi ostrega protikomunističnega delovanja železne garde. Tudi v zvezi s tem se omenja nov prihod nemških čet v Romunijo.
160 madžarskih vlakov je bilo ukinjenih. Ali Je to v zvezi s prevozom nemških čet, ni ugotovljeno.
V Italiji je bilo ukinjenih 92 osebnih vlakov zaradi zmanjšanega potniškega prometa ter varčevanja s premogom.
Grki so zavzeli mesto Ilimaro
ter predirajo ob morski obali. Na severni in centralni fronti so močni boji, ki pa jih slabo vreme precej ovira.
V Afriki se nadaljujejo boji okoli Bardije, kjer sta obkoljeni dve italijanski diviziji, ki pa dajeta močan odpor. Angleži zbirajo tu n"ve čete.
Italijani poročajo, da sta podmornici »Serpente« in »Mocenigo« potopile več ladij, med njimi tudi lahko križarko. Angleži pa poročajo, da so napadli Italijanski konvoj in potopili 2 ladji.
Ali res ne bomo prišli preko
eksperimentiranja
Proračun Zbornice za pofrien
Nove maksimalne cene
za mo
Ker so bile na novo določene cene moke v donavski banovini, ki so odločilne za cene v Sloveniji, je izdal ban dravske banovine naslednjo odredbo:
1. Mlini v dravski banovini smejo mleti pšenico tako, da dobe iz 100 kg pšenice s bektolitrsko težo 76 kg: a) 85 kg enotne presejane moke in 14 kg otrobov; ali b) 99 kilogramov navadne nepresejane moke.
Za potrebe bolnikov in bolnišnic v dravski banovini sme izmleti »Prevod« za svoj račun mesečno največ 10 vagonov bele moke. Mline, ki jim bo poverjeno mletje bele moke in način nadzorstva pri tem mletju bo določil predsednik »Prevoda«. Pooblastila po čl. 4. uredbe o mletju in kruhu glede izdelovanja kruha iz bele moke za potrebe bolnikov in bolnišnic izdajajo upravna oblastva prve stopnje.
2. Mlini, ki meljejo pšenico za račun lastnika pšenice na merico (ujem), morajo vračati proizvajalcu:	a) pri mletju enotne presejane moke 77 kg moke in 14 kilogramov otrobov; b) pri mletju navadne nepresejane moke 90 kg nepresejrne moke. — Mlini, ki meljejo pšenico na račun trgovcev ah drugih lastnikov pšenice in ne jemljejo merice, smejo računati za mlevnino z vštetim razkladanjem in nakladanjem največ 51000 din za mletje 10 ton enotne, presejane moke ter 2500 din za mletje 10 ton navadne nepresejane moke.
3. Pri prodaji na debelo sme znašati cena za 100 kg:
a) 85 odstotne enotne presejane moke največ 485 din;
b) navadne nepresejane moke največ 400 din;
c) otrobov največ 250 din;
č) cena bele moke, ki jo daje Izmleti »Prevod«, ne sme biti višja od 850 din za 100 kg.
Te cene računajo prodajalci s sedežem v dravski banovin j Iran-
ko postaja prodajalca. Prevod in
prodajalci s sedežem izven dravske banovine računajo za vagon-ske pošiljke gornje cene Iranko postaja kupca. K tem cenam se pribije občinska trošarina, ne sme se pa pribijati skupni davek in porabnina za vreče. (Doslej je veljala franko postaja veletrgovca v dravski banovini z všteto porab-nino za vreče in skupnim davkom za krušno moko cena 455 din, za otrobe 225 din in za belo moko 840 din.)
4. Pri odjemu večjih količin moke se dovoljujejo na cene, navedene v točki 3. popusti, ki jih določata sporazumno prodajalec in kupec. Odjemalcem, ki trgujejo z mlevskimi izdelki pretežno na debelo, se morajo dovoljevati na pod 3 navedene najvišje cene tolikšni popusti, da znaša zanje nakupna cena brez vreč in skupnega davka za 100 kg 85% enotne presejane moke največ 435 din, navadne nepresejane moke 400 din in otrobov največ 200 din. K tem cenam sme pribiti prodajalec skupni davek, ako ga je plačal, in obrabnino za vreče v najvišjem iznosu 5 din za 100 kg, ako je posodil vreče.
5. V trgovini na drobno ne sme cena enotne pšenične moke presegati 5'50 din za kg in cena otrobov 2-75 din za kg (doslej je znašala cena krušne moke na drobno 5 din in cena otrobov 2-50 din).
6. Prekrški točke 2., 3. in 4. te odredbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen.
7. Prekrški čl. 1. te uredbe se kaznujejo po čl. 11. odstavku 1. uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom.
8. Z dnem objave te odredbe izgubi veljavo odredba 472 z dne
11.	septembra 1940. (Sl. 1. št. 75 z dne 18. septembra 1940.) razen čl. 5. te odredbe (o obveznosti plačevanja prispevka 10 par za banovinski sklad za aprovizacijo).
Maksimalne cene
za us
»Službeni list« z dne 24. decembra je objavil naslednjo odločbo bana dr. Natlačena.
K raljevska banska uprava na prijavo Zveze industrijcev za dravsko banovino na podstavi čl. 5. v zvezi s čl. 2. uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940. (Sl. 1. št. 68/15 iz 1. 1940.) in v zvezi s točko V. uredbe o maksimiranju cen surovim kožam domačega iz-
vora (Sl. 1. št. 709/100 iz 1. 1940.) odobruje, da se sme prodajati usnje v usnjarnah ali v tovarnah usnja v dravski banovini po naslednjih cenah:
1.	Komerčni podplati: teže krupon vrat okrajina din za kg din za kg din za kg 3—5 kg	92-50	63 —	50-50
5—7 kg	97—	58'50	49 —
7—9 kg	102—	55-50	46-50
2. Jamski podplati: po cenah za 10% višjih iod cen, navedenih pod 1.
Jermenski jamski kruponi: po din 142'— za kg.
Proizvajalci jamskih podplatov, k . ‘ezajo po specialni analizi vojaškim predpisom, lahko zaprosijo za višje cene, ako morejo dokazati, da je pribitek 10% nezadosten.
3. Notranjke komerčne (tabani-ce) v polovicah:
teže	1—2 kg din	102'—	za	kg
2—3 kg din	99'—	za	kg
3—5 kg din	99-50	za	kg
Kruponi: din 121— za	kg,	vra-
tovi: din 96-50 za kg, okrajine: din 97-50 za kg.
4. Crna kravina, povprečje vseh vrst: din 134-— za kg.
5. Rjava kravina: cena pod 4., povečane za največ 8%.
6. Teletina, mastna, črna: prve vrste din 170-— za kg; druge vrste din 160'— za kg; tretje vrste din 150-— za kg.
7. Teletina rjava:
prve vrste din 230'— za kg; druge vrste din 218*— za kg; tretje vrste din 206— za kg.
8. Goveji boks črn (krom strojeno gornje goveje usnje):
prve vrste za kvadrat din 28-— druge vrste za kvadrat „ 26— tretje vrste za kvadrat „ 24— iz okrajin za kvadrat „ 17'— iz vratu za kvadrat „ 22'—
Barvan goveji boks sme biti za din 1'50 dražji od zgornjih cen.
9. Telečji boks (krom strojeno gornje usnje, telečje):
prve vrste za kvadrat din 25-25 druge vrste za	kvadrat	„	23—
tretje vrste za	kvadrat	„	20-75
Barvan telečji boks sme biti za din 1*— dražji od zgornjih cen.
10. Waterprof — Dulboks iz kravin:
prvd vrste za kvadrat din 35— druge vrste za	kvadrat	„	32-—
tretje vrste za	kvadrat	„	30'—
11. Likanec,	v polovicah	110—
din za kg.
Cene za sortimente po običajnem razmerju.
12. Podplati za opanke: 100'— din za kg.
Te cene so cene Iranko tovarna brez skupnega davka.
V trgovini na veliko se dodaje-jo tej ceni 11'2% skupni davek in pi evozni stroški. K tej ceni se sme pribiti zaslužek veletrgovca v višini največ 10%.
V trgovini na malo se sme pribiti k nabavnim stroškom franko skladišče trgovca na malo največ 18%, če se usnje ne reže, in največ 22%, če se usnje reže.
Usnje, ki v tej odločbi ni navedeno, se šteje za luksuzno usnje, ki ne spada pod kontrolo cen.
Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen.
Razširitev kontrole
zalog blaga do uredbi o kontroli zaloge blaga
Prizadete tvrdke se obveščajo, da je z odlokom ministra za trgovino in industrijo in ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje kontrola zalog po uredbi o kontroli zaloge blaga z dne 15. junija t. 1. bila razširjena tudi na spodaj navedene predmete.
Vsi uvozniki, proizvajalci (predelovalci), trgovci na debelo in hranitelji tega blaga, kakršni so javna skladišča, špediterji, komi-sionarji ipd., morajo najdalj do vsakega 5. dne v mesecu prijaviti nenosredno uradu za kontrolo cen v Beogradu stanje zalog na koncu prejšnjega meseca kakor tudi v tem mesecu proizvedene, predelane, kupljene in prodane količine tega blaga. Količine proizvedenega (predelanega), kupljenega in prodanega blaga med mesecem je treba navesti v spodaj navedenih predpisanih enotah vz|>oredno s količinami zalog na koncu meseca, in to skupno (v seštevku) po razredih blaga.
Predmeti, na katere je razširjena kontrola zalog, in merilne eno-
te, v katerih je treba navajati te količine, so tile:
1. Plugi — kosi; 2. okopalniki in osipalniki, skupaj — kosi;
3 kompletne plužne glave — kosi; 4. brane vseh vrst — kosi;
5.	ročni robkači za koruzo: a) rob-kači z zamašnjakom, b) robkači brez zamašnjaka, navadni — kosi; 6. špropilnice za ni — kosi; 7. razpršilnilci za trte — kosi; 8. reporeznice in slamoreznice na ročni pogon — kosi:
9.	železne vile s 3 do 4 roglji za kmetijsko rabo; 10. vile z več ko
4 roglji — kosi; 11. grablje za seno in slamo, hlevske — kosi;
12.	sirišče tekoče — litri; 13 siri-šče v prahu — kilogrami; 14. žvepleni cvet — kilogrami; 15 šivalni stroji za hišno rabo — kosi; 16. cement — kilogrami; 17. selekcijsko seme lucerne — kilogrami; 18. selekcijsko seme detelje — kilogrami; 19. selekcijsko seme mo-harja — kilogrami; 20. selekcijsko seme krmske pese vseh vrst — kilogrami; 21. elekcijsko seme gra-šice vseh vrst — kilogrami; 22.
cilindri za navadne svetilke, ne-monlirani — kosi; 23. cilindri za hlevske svetilke, nemontirani — kosi; 24. oglavja (uzde, povodci)
— kosi; 25. vprežnice (vože, štran-ge) — kosi; 26. motvoz (špaga) debelina 2/1 — kg; 27. motvoz debeline 2/2 — kg; 28. motvoz debeline 2/4% — kg; ‘29. ostali motvozi — kg; 30. vrvi vseh debelin — kilogrami; 31. vreče iz konoplje — kosi; 32. superfosfat
- kilogrami; 33. kas — kilogrami; 34. nitrofos — kilogrami; 85. nitrofoskal — kilogrami; 36. kalijeva sol — kilogrami; 37. čilski soliter — kilogrami; 38. kalijev sulfat — kilogrami.
Zgoraj omenjene vrvarske predmete morajo prijavljati tudi vsi obrtni obrati, ki jih izdelujejo.
Tvrdke, ki so zavezane za pri-javljane zalog gorenjega blaga, morajo predložiti prvo prijavo o stanju zalog, proizvodnje in prometa za mesec december t. 1., in to najkasneje do 5. januarja 1941.
V čusih skrčenih zaslužkov vpeliite v svoji trgovini tediini prašek za prsš-če
Prodaina cena din 8'—, nabavna cena din 6‘50 pri odiemu no Imun 1» zavitkov.
Pri od jomu 2 za v. din 6'25, pri odjemu 46 zuv.din 6’—, vse fco po pošt-. — Pri večjem odiemu zahtevajte posemio ponudoo.
Oelamo stalno reklamo v časopisih. tako da itn je prodala zelo oia'šana /ah ga za Kranisko DRCGFR1JA KANC. I.iubl ana, Ž'dovska u ica 1 — Zaioga za Štaieisko DROGERIJA KANC, Maribor, Gosposka ul’ca 3\
Ponudbe tujih tvrdk
Tvrdka Hjalmar Andren, Kung-stan 65 v Stockholmu se zanima za našo konopljo, boksit in kože divjačine. Interesenti naj se obrnejo direktno na tvrdko.
Neka nemška tvrdka želi uvažati iz Jugoslavije skodlje (Dach-schindeln). Za naslov tvrdke naj se interesenti obrnejo na Osrednji lesni odsek pri Zvezi trg. združenj.
Podjetje Hrovat & Ko. zgradi še eno tovarno v Pančevu
»Jugoslovanski Kurir« poroča, da zgradi znano ljubljansko industrijsko podjetje Hrovat in Komp. novo tovarno za olje v Pančevu. Potrebno dovoljenje se je podjetju že izdalo. Nova tvornica se bo začela graditi že v januarju.
Amerika na prehodu
Cb, A. in M. B. Bcard
(Nadaljevanje.)
Na koncu vseh različnih odkritij o bančnih manipulacijah je prišlo še odkritje, da velebančniki v zadnjih letih niso plačali zveznega dohodninskega davka. Tu, kakor pri drugih spletkah, je bilo njihovo ravnanje popolnoma zakonito. Po zakonu so morali namreč plačevati davek od dobičkov, 6meli pa odpisati davek za izgube. Če so te v enem letu presegle dobiček, davka ni bilo treba plačati. Zakon je pri tem zahteval, da mora biti to dejanska zguba, ne le na papirju. Lastnik obveznice na tisoč dolarjev, ki je padla na šestdeset dolarjev, bi bil moral n. pr. to obveznico res prodati, da bi si smel pisati zgubo. Nastala pa je praksa, da so lastniki vrednostnih papirjev prodajali te svojim prijateljem in znancem pod ceno, si odpisali zgubo, v kratkem času pa jih po isti ceni kupili nazaj. Tako bi bil n. pr. mogel lastnik hiše ali farme prodati svojo lastnino lastni ženi v zgubo in si zgubo odpisati od davka. Toda mali naložniki niso bili tako izvedeni v razlagi
zakona, in ko so v listih brali, da mnogi gospodarji sveta'v 1. 1930., 1931. in 1932. sploh niso plačali dohodnine, so težko razumeli zakonitost tega postopanja.
Razumljivo je, da se je ob vseh teh odkritjih in v splošni bedi nakopičilo veliko nezadovoljstvo v ljudskih množicah, ki je našlo tudi svoje glasnike. Trije izmed njih so postali posebno znani: Huey P. Long, oče Charles E. Coughlin in dr. Francis E. Tovvnsend.
Huey P. Long je bil kot sin siromašnega farmarja rojen 1. 1890. (Pred nekaj leti ubit od političnih nasprotnikov.) S silo volje in močnim prirojenim talentom se je kljub težki mladosti in majhni izobrazbi preril do advokature. Zgodaj je v tej karieri prišel v nasprotje s Standard Oil Compa-nyo ter postal zagrizen sovražnik velqkapitaln in od njega odvisnih politikov v Louisiani. Našel si je mesto v državni komisiji za nadzorovanje občekoristnih naprav. 1928. leta je bil z veliko večino izvoljen za guvernerja države. Podredil si je kmalu vso zakonodajno oblast. Kijub temu, da je na svoji politični poti posnemal koruptne metode nasprotnikov, je treba priznati, da se je vedno spo-
minjal svojih volivcev. Pod njegovo vlado se je zboljšalo šolstvo, učenci so prejemali knjige zastonj, kmetom in vaščanom je zgradil mrežo boljših cest in mostov, louisianska državna univerza je napredovala. Vse to je seveda veljalo mnogo denarja. Guverner ga je priskrbel z močnim obdačenjem družb in občekoristnih naprav, oprostil pa malega kmeta. Celo njegovi sovražniki so morali priznati, da je učinkovito pomagal revnim belcem in zamorcem v svoji državi.
Leta 1930. je kandidiral guverner Long za senatorja in zmagal. Na chicaškem konventu si je ta senator posebno zapomnil en stavek iz Rooseveltovega kandidatskega sprejemnega govora: V vsem narodu pričakujejo možje in žene, pozabljeni v politični filozofiji vlade iz zadnjih let, zdaj od nas vodstva in bolj pravične razdelitve narodnega bogastva. — In to je postalo zdaj Longovo geslo: Razdelite si naše bogastvo! S svojo običajno neutrudljivostjo in nadčloveško silo se je vrgel v kampanjo za izvolitev Roosevelta. Napadal je bogataše kot roparje ljudstva in zahteval zakonodajo, ki bi jim vzela moč in izsilila novo raz-
delitev bogastva. Kako naj bi se to izvedlo, tega ni jasno povedal, a število njegovih pripadnikov je bilo kljub temu velikansko.
Kmalu po nastopu predsednika Roosevelta je začel Long svojo borbo s senatom. Redkokdaj je kak senator tako divje napadal banke, bančnike, senzale in gospodarje sveta, vse skupaj in posamič. Obvladujoč svoj domači politični stroj in podnrt z denarjem, ki ga daje oblast, je lahko zavračal vse mirovne ponudbe napadanega kapitala.
Drugi veliki nezadovoljnež je bil oče Ch. Coughlin v Detroitu, župnik svetišča Male sv. Terezije. Zgradil si je svojo oblast večinoma preko radia. Začel je z majhnimi pridigami o verskih in moralnih vprašanjih pri domačem radiu. L. 1930. pa je osnoval lastno radijsko zvezo (ligo) in odkupoval čas na drugih radijskih oddajnih postajah. Imel je vrsto predavanj o političnih in gospodarskih vprašanjih, pri čemer je srdito napadal može na visokih mestih. Hitro si je pridobil množice poslušalcev. Pripovedovali so, da mu je eden njegovih napadov na predsednika Hooverja prinesel 1,200.000 pisem
od poslušalcev. Ker je imel tako mnogo poslušalcev, so morali tudi časniki priobčevati njegove govore.
Oče Coughlin je posebno napadal bankirje, senzale in »njihove politike«. Njegov načrt za osvoboditev naroda izpod njihovega »spotizma je obsegal »zadostne« plače, nacionalizacijo bančništva, denarstva in naravnih zakladov, privatno lastništvo za vso ostalo posest, nadzorstvo nad zasebnim lastništvom v občno korist, državno bančništvo, nadzorstvo kongresa nad izdajanjem novega denarja, stalnost valute, kritje kmetovih stroškov in še primeren dobiček, delavske strokovne organizacije pod vladno zaščito, razveljavljenje neproduktivnih obveznic, odpravo davka prostih obveznic, socialno obdačevanje« in podobno. Jasno je bilo, da so izvirala t$ gesla iz ameriškega populističnega gibanja, ki se je opiralo predvsem na male hišne posestnike, zadolžene kmete in delavce. Oče Coughlin je imel silno mnogo pris ašev in svoj vpliv je uporabil v prid Roosevelta. Bil je med svetovalci, povabljenimi v Washington.
(Dalje prih.)
Zastoi pri prevozu kuriva
Današnja tedenska številka ima le štiri strani, ker izide prihodnja kot novoletna številka v zelo povečani nakladi in vsebini.
Obrazci prijav za prijavljanje proizvodnje, prometa in zalog kontroliranega blaga
Urad sta kontrolo cen v Beogradu je natisnil prijavne obrazce za prijavljanje proizvodnje, prometa iu zalog kontroliranega blaga po uredbi o kontroli zaloge blaga z dne 15. junija 1940. bi naredbi o piijavljanju proizvodnje, prometa in zalog blaga z dne 17. decembra 1940.
Cena vsakemu prijavnemu obrazcu je din 4—. Prizadete tvrdke morejo naročiti najmanj 10 prijavnih obrazcev z vplačilom utsrez-ne vsote na čekovni račun statističnega odseka urada za kontrolo cen v Beogradu pri Poštni hranilnici v Beogradu št. 60.995.
Prizadetim tvrdkam priporočamo, da uporabljajo ob prijavljanju po dva prijavna obrazca; enega naj obdržijo za svojo razvidnost in za morebitno oblastveno kontrolo, drugega pa pošljejo uradu.
Blago, ki je pod kontrolo, je razporejeno po štirih obrazcih:
Obrazec 1: Živila, pšenični otrobi, loj, kokosovo olje, milo, parafin, sveče, predmeti za kmetijsko proizvodnjo, umetna gnojila, šivalni stroji.
Obrazec 2: Tekstilni proizvodi, vrvarski izdelki, vreče.
Obrazec 3: Kože, gumi, gumijevi izdelki.
Obrazec 4: Kurivo iu stavbeni material, metalurgični proizvodi.
Zato morajo prizadete tvrdke pri naročilu teh obrazcev izrečno navesti, za katero kontrolirane predmete so jim potrebni po klasifikaciji naredbe o prijavljanju proizvodnje, prometa in zalog blaga.	.
Ti obrazci se morejo uporabljati od 1. 1. 1941. dalje že za december 1940.
KNliGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
| reg. mdr, z o. m. I
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
-*•
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, lournoie. Šolske zvezke, mape, o d I e m a I n e kn) 121 ce, risalne bloke itd.
A.ŠARABON SCO.
LJUBLJANO
 5---------------
Vvts kolonljalm robt VBlrtrgoul— »lpec«rl|« Veiepiaiania n Riti M11 • I f dl Ufi
Glavaa zaloga mitoloških vodi
Brzojavni naslovi
ŠARABON LJUBLJANA Telefon M. 2G-M
Ljubljanski tovorni kolodvor ima svoje stare napake in težave, ki se pa po čudnem naključju najbolj udejstvujejo takrat, kadar so najbolj neprijetne in tudi škodljive. Ta mesec je bilo kakor začarano in — da bo v slogu čudnega pravila in sezone — bil je na višku zastoj pri prevozu kuriva.
Prvih deset dni kar najbolj ugodnega, suhega vremena je bil velik zastoj pri prevažanju drv. Pri tem so bile hibe kolodvora brez krivde, kriva pa je bila nerodna birokracija. S 1. decembrom so bila uvedena za transporte drv prevozna dovoljenja, ki pa jih producenti in trgovci niso mogli dobiti ves čas ugodnega vremena in so srečno prispela šele potem, ko je padlo obilo snega.
Ko so še obremenjevali promet tudi prej po nepotrebnem zaostali transporti drv, je nastal kakor nalašč ob naraščanju mraza zastoj pri prevozu premoga, pri čemer so se v polni meri udejstvovale že znane hibe tovornega kolodvora ter dosegle baš za praznike svoj višek. Iz Trbovelj 10. t. m. odpremljeni vagoni premoga so prispeli v Ljubljano šele 21. t. ni., 18. t. m. iz Trbovelj od-
Lotos je Družba sv. Cirila in Metoda razposlala darila za boži-Čevanje šolam v 158 krajih. Obdarovane Šole so na Mežiškem ozemlju, na Kobanskem, na se-vornem vznožju Pohorja, v Slovenskih goricah, predvsem v njih severnem delu vzdolž Mure, v Halozah, v vsem obmejnem pasu Prekmurja od Cankove do tromeje in nato na vzhod in jugovzhod do vznožja lendavskih goric ter končno še na krševitem Kočevskem.
Navedenim okolišem posveča CMD stalno pozornost, njeno članstvo iu sodelavci ter podporniki pa so zlasti srečni, da se tudi pri takih akcijah vedno bolj učvršča in razširja'duh medsebojne povezanosti in vzajemnosti naših obmejnih in osamelih okolišev z našimi osrednjimi predeli.
Letošnja družbina božična darila so po količini dosti obilnejša v primeri z onimi iz prejšnjdi let. Razposlanega jo bilo poleg manjših količin rokavic, nogavic, perila in čepic še 120 žabic, 500 jopic in puloverjev, nad 2300 metrov hla-čevine, nad 10.000 metrov flanele in barhenta ter 550 parov čevljev. V denarju izraženo pa je bila letos dosežena še več kot dvojna lanskoletna vsota, saj se je sedaj povzpela že nad din 380.000. Do tega res lepega zaključka je pripomogla predvsem desetonovem-brska narodna zbirka, ki je vrgla din 232.039, dočim je ostale iz-
premljeni vagoni pa so srečno 20. t. m. pristali v Zalogu, a taui zaostajali.
O težavah pri železniških transportih sploh, o ovirah na ljubljanskem tovornem kolodvoru pa še posebej, smo že ponovno pisali in ko uvidevamo, da ni vedno mogoče v polni meri zadostiti pravilu: za večji promet več materiala in osebja — moramo opozoriti na gmotno in moralno kvarnost zadnjih zastojev. Kdo bo povrnil trgovcu trud in stroške, ki jih ima pri razkladanju lovorov, ki mu naenkrat skupaj prispejo po 4, 5, 6 dnevnem potovanju v soboto ali pred dvema praznikoma? Ali nihče ne misli na to, da so zdaj naročili premog ljudje, ki so v stiski, ker so svoje zaloge izčrpali, ker niso imeli denarja, da bi se s kurivom založili za vso zimo?
Promet s kurivom, zlasti s premogom, že več tednov ni šel čez normalo, ker so se premožnejši ljudje že dosti prej poslužili ugodnejših nabav, pač pa je šla preko normale zima. Z dvigom in padom naročil računajo trgovci, z zimo pa bi morala računati tudi železniška uprava in kar je res nujno, bi moralo biti nujno tudi za njo.
datke pokrila Družba iz svojih nadaljnjih dohodkov in sredstev.
Vsem, ki so kjer koli iu kakor koli pripomogli do letošnjega lepega božičevanja naših malih graničarjev, se kar najiskreueje zahvaljujemo za njih pomoč, v globokem prepričanju, da se bodo v novem letu njih vrste še bolj pomnožile z mnogimi novimi sodelavci za dosego nadaljnjih Družbi-nih namer ter zlasti v korist sploš-nOsti in naše jugoslovanske domovine.
V Ljubljani dne 23. decembra 1940.
Vodstvo Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo jc smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Doma in po svetu
NJ. Vel. kralj Je povabil k sobi v goste 120 srednješolcev, ki napravijo letaš malo maturo. Dijaki bodo gostje kralja Petra ves teden.
Min. predsednik Cvetkovič je prišel v Zagreb. Novinarjem je de-al na njih vprašanje, kako je s pretirano, da se razume, da ni vse tako, kakor v miru. Naš mednarodni položaj je trden, ker je rezultat pametne politike.
Predsednik dr. Maček je prebil božične praznike v Kupincu. V razgovoru s svojimi političnimi prijatelji je med drugim dejal: »Politika sporazuma se v sedanji črti nadaljuje, ker se je izkazala kot dobra in ker je dala dobre rezultate.
Zagrebški nadškof Stepinac je bil v Strigo vi, kjer je blagoslovil prenovljeno cerkev. Izjavil Je čte-putaciji prebivalstva, da bo štri-gova kmalu znova priključena Hrvatskl.
Dr. MiJutin Zarnik, magistralni direktor v p., je umrl v Ljubljani. Bil je sin nacionalnega borca doktorja Valentina Zarnika. V slovenski javnasti se je zlasti udejstvoval kot kritik umetniških razstav ter gledališčni kritik. Znan je bil po svoji izredni dovtipnosti in ostri satiri. V ljubljanski družbi - igral veliko vlogo. Bil pa je tudi dober uradnik in kot magistratni direktor je znal vedno lepo uravnati tudi najbolj zapletena vprašanja. Slava njegovemu spominu!
Ministrski svet je na predlog finančnega ministra sprejel uredbo, s katero se zvišujejo nekatere sodne takse.
Ban dravske banovine dr. Natlačen Je izdal odredbo, s katero zaradi resnosti časov omejuje izdajanje dovoljenj za plesne prireditve. Plesne prireditve se smejo dovoljevati le od 31. januarja do 25. februarja (pustni torek) društvom, ki so že dosedaj prirejala plesne prireditve. Plesi smejo trajati do največ 2. zjutraj. Plesne vaje so dovoljene do vključno dne 25. februarja. Gostilničarjem se plesna dovoljenja ne smejo dajati. Trajno podaljšanje policijske ure ni več dovoljeno.
Lastniki beograjskih listov so sklenili, da zaradi večjih tiskarni-šklh stroškov zvišajo s 1- januarjem prodajno ceno za posamezno številko od 1 na 2 din.
Soproga italijanskega prestolonaslednika se je vpisala v fašistično stranko, kar naj bo odgovor na Churchillov govor.
Nemčija Je ukinila carinsko mejo med Nemčijo in Nizozemsko. To pa baje še ne pomeni uvedbe enotne carinske zveze, temveč samo uvedbo svobodne izmenjave blaga.
»	barva,	plesira	in
Ze v 24 nrah sr;,.«:
itd. Skrobl in svetlnlika srajce, ovratnike in manšete. Pero. suši. monga in lika dnmafe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4 6. Selenburgova ul. 3
V Londonu zopet zavarujejo ladje, ki plovejo skozi Sredozemsko morje
Odkar je vstopila Italija v vojno, so angleške zavarovalnice ustavilč zavarovanje ladij, ki so jtlule skozi Sredozemsko morje. Sedaj pa so začele londonske zavarovalnice zopet sprejemati zavarovanja za te ladje. Premije za ladje, ki vozijo v Orčijo oz. grška pristanišča so določene na 15% vrednosti tovora, za ladje, ki gredo v Indijo in Turčijo, pa so določene te premije na 17% vrednosti tovora, v I^ondonu so mnenja, da so te premije mnogo nižje, kakor pa se je moglo pričakovati, kar dokazuje, da na londonski- borzi z optimizmom prešo-jajo razvoj položaja v vzhodnem Sredozemskem morju.
Ugodna poročila o italijanski letini
Agencija Stefani objavlja podatke o letošnji italijanski letini. Po teh podatkih je znašal v milijonih stotov letošnji pridelek v Italiji: koruze 32,0 (za 9.3 več ko lani), riža 8,4	(+ 0,78), fižola 1,9
{-j- 0,49), krompirja 29,7 (+ 5,2) in paradižnika 11,8 (+2,3) milijona stotov.
Ileorganizaci ja Hermann-Goringovih zavodov
Po poročilu lista »Der Vier-jahresplan« se je izvedla reorganizacija koncerna »Hermann-G5-ringe, čigar zelo obsežno poslovanje zadeva tudi našo državo. Zavode vodi poleg njegovega ustanovitelja maršala Goringa, ki daje glavno smernice, njegov namestnik drž. tajnik KGrner, gen. direktor pa je Rbhnert. Vsi II. G. zavodi se dele v tri bloke: 1. Rudniki in topilnice iz rajha, bivše Avstrije, Češkoslovaške in vzhodne Šlezije. 2. Industrija oboroževanja in strojev. V tej skupini je tudi podjetje Rheinmetall Borvig in vsa podjetja te vrste iz Avstrije in Protektorata. 3. Ročna plovba, kateri pripadajo vsa podjetja na Donavi, Odri iu Labi. Kako velikanski je ta koncern, se vidi iz tega, da zaposluje 100.000 delavcev.
Dobave
Nabava 2000 kom. rumenjakov.
Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje dobavo 2000 ramenjakov za 2 natiča štev. 1 z ofertno licitacijo na dan 29. januarja 1941. Pogoji po din 30— v pisarni direkcije, Sv. Jakoba trg štev. 2/1., soba št. 41.
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje z direktno pogodbo na dan 15. januarja 1941. dobavo: 1. 1000 m žice »Ha-ketal« Atg. 1*38 o 1’5 mm*, 2. 1000 m ranžirne žice, 2X0 6 mm, in 3. 1000 metrov žice za notranjo napeljavo, 2X0 8 mm, Tej. Pogoji po din 10‘— v pisarni direkcije.
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje z direktno pogodbo na dan 14. januarja 1941. dobavo 3000 žarnic, raztržnih, 0'4 Amp. Pogoji po din 10—.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2#/.!l Vsi drugi pa se mučilo In delalo brc* ozirs n« zdravjel Zato vssl doma pi|t«
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
VVV
tistega s rdečimi srd,
našo nalbollšo prlrodno mineralno vodo. Zdravic In uSlfekl
Priprave za praženie kave
od 1‘/2 kg vsebine in ve(
električni mlintki
za mletje kave, orehov, moka, sladkorja, začimb 1.1. d.
V1CT0RIAV/ERK OTTO SVVADLO WIEN,XII/,
Telelitn št. 22-72.
KNJIGA 0 OSNOVNIH TRGOVSKIH NAČELIH
Konzorcij »Trgovskega lista" }e Izdal In založil delo znamenitega ameriškega trgovskega publicista
H. N. CASS0NA:
BUSINESS
Knjiga vsebuje 16 osnovnih naukov o pravilni trgovini. Vsak trgovec, zlasti pa trgovski narašča) mora prebrati to knjigo. / Knjiga se naroča pri upravi .Trgovskega lista*, Ljubljana, Trgovski dom Telefon štev. 47-61 * Cena knjigi din 20'— Tnovska združenja In šole dobe znaten popust roči te znamenito knjigo takojl
N
sdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Piees, urednik Alek^mtfcr
tiska tiskarna »Merkur«, d. <L, njen predstavnik Otmav Mihalek, vsi v Ljubljani.
A /
Letošnji	božič
obmejnih