Teča j X
V Ljubljani 5. listopada 1867.
MjM $.%.
Jslseeli.
Na vsili Svetnikov dan pri veliki je maši Nepopisljivo me bla vel i čas t ganila, Ki zrem v obredih jo presvetiga opravila Tu v ve!'ki cerkvi, slavni, pcrvostolni naši.
Odspred kardelo mašnikov z bliskeč'mi plaši. Za njimi ljudstva množ po cerkvi brez števila, Slovesno petje s kora in godba bogomila: Zamakne vse v nebo me v sjajni tej obnasi.
V podobi zrem. kak vene Izvoljenih obdaja —
Iz vsih podnebij, časov. let. stanov, jezikov — Prestol Osrečevavca vsih tam sredi raja.
Ah. spomnite 6e nas. preserčni nebeščani — Sobratov svojih nas. na zemlji še jetnikov, Sprositc delež nam v svoj' drušnji blagrovani!
Hladnik.
iVebezki Jeruzalem.
(Za vsih Svetnikov dan.)
O kraji presrečni. kjer časi minili. kjer mire in števi so ceno zgubili, kjer vse se pošteva po večnostih le, kjer več ne naznanja danica vam dne. kjer solnce ne zajde. oblak ga nc krije, Kjer luna po dnevi med zvezdami sije, kjer noč in tamnina in mr.k je neznan: Tam zarija večna, tam večni jc dan. Tam solzni potoki so večno vsahnili, So zdililjeji z njimi in joki vtilinili. Nihče tam ne toži, kaj de ga teži. Vsak precej vse ima. karkolj poželi. Tam ternjeve poti, ki tukaj bodejo, V premiljenim cvetji nar 6lajši dišejo; kar tukaj pot čednosti nar bolj greni, Tam gori nar slavniši krono rodi. 0 Sijon nebeški, preserčna višava! Tvoj bliš oznanuje že tukaj narava. Pa kaj! — Saj v minljivim podobe ti ni« Umerljivo serce v tvojim slad' omedli. Tje vedno, le tje hrepenijo naj žilje; Le tam stanovitno nas čaka veselje, Kjer novi Jeruzalem se nam blišij Tje gleda oko. tje serce koperni! Tje vabijo srečni nas bratje! Hitimo, Dokler je še čas. dc ga ne zamudimo; Ker blagor je hlapcu, ki čuje zvesto. Kdar pride Gospod iz potvanja domii. Ne vprašaj, serce. kako tje ti je priti. Po kteri stezi prot Sijonu hoditi: Na potih vsih, glej. že kazarji stoje — Svetniki nebeški nas poti uce. Veliko 6tezic je. ki tjekaj ravnajo. In stražnike zveste vseskozi imajo, Le vedno tje gori. glej. kamor češ prit'. Tako. prave poti ne moreš zgrešit'. Svetniki so zvezde, ki vodijo zvesto
In k Jagnjetn srečno peljajo nevesto. Kjer svatje že zbrani jo spremijo v raj. Pri Ženinu sreča cvete vekomaj! O srečne višave. Jeruzalem večni! Sijonske planjave — le tam bomo srečni. Kjer bratov presilna že truma živi In Jagnjetn večno „hosana~! doni.	..n.
Zamurka Marija Ana JTadalkarim.
(Dalje.)
Kako de dobra vest človeka vesel i ga in zadovoljnima dela, se vidi zlasti nad to zamursko deklico. »Svojimu spovedniku se je vselej, tudi v bolezni, vesela naproti smehljala, kadar je k nji stopil. Njene tovaršice so velikrat žalostne obmolknile, ko so vidilc, koliko de terpf, niso si upale je nagovarjati; ona pa je bila perva, ki jih je razvedrila in na smeh napravila. Tako so ji tudi v naj hujši nadložnosti veselo in jasno dnevi tekli; ali proti koncu njeniga življenja kar neprevidama hud vihar nad njo privihra, ki njen mir zbega in omaja, vihar, ki je iz njeniga dobriga serca izviral. Detinska ljubezen do staršev ji je to terpljenje zbudila. Neko noč jo misel na njeniga očeta tako globoko v dušo zaboli, de kar na glas zavpije, kakor dc bi ga bila vidila. Dobrotne matere nune priteko ua to vpitje in jo tolažijo, ali zastonj; bila je neutolažljiva, in med silnim jokam in stokam je klicala: Oh, oče! oh, oče! Ta prigodek je vsim v serca segal, kolikor jih je bilo pričujočih. Molili so in častili skrivne sodbe Božje, in še le proti poldnevu se je vihar nekoliko ulegel, vender nc utihnil, čez nekaj dni pa je Gospod zapovedal in bil jc zopet velik pokoj. (Mat. 8, 25.) Kaj si zamoremo tukaj druziga misliti, kakor de je skerbelo žlahtno dušo za njeniga očeta, kteri je v neverstvu umeri, kakor jc bilo v začetku rečeno?
V bolezni je prav pogosto prejemala sv. Rešnje telo, in pa s toliko gorečnostjo, dejc bila ob tistih dnevih kakor vnovič oživela. Do polnoči je vedno popraševala nuno. ki je pri nji čula, če sme še piti, ker sc je zmiraj bala, de bi od žgoče žeje, ki jo je morila, ne pozabila teš biti za sv. Obhajilo: ali po polnoči je bila tolika njena duhovna žeja do naj vikši Dobrote, de se je zdelo, kakor bi telesne žeje več ne čutila. Nikoli ni zavoljo žeje tožila, desiravno je druge noči prav pogosto pila, de bi prehudo žejo nekoliko potolažila. Tako je bilo v vsi njeni bolezni, rada bi bila pa vsako noč tako žejo terpela, ako bi ji bilo dano, vsako jutro naj vikši Dobroto prejeti. V dan nebovzetja Marije Device je bila že tako oslabela, de je smela tudi nc teš obhajana biti in zdravniki so svetovali, de naj se previdi s sv. Popotnico.
Uboga bolnica je noči prečula sedeča na nekim stolu, v ta namen napravljenim. K sreči je imela tri opravila skoz noč, ktere so bile njeni polajški, ko ni mogla spati. Pervo opravilo so bili pobožni pogovori. Vedno je imela še kej
poprasevati v resnicah hv. vere itd.; ko jc bila pa že utru-dena, je prosila, de ji je njena čuvajka pravila kej iz življenja svetnikov. Drugo opravilo je bila nekaka muzika, ki jc bila tako narejena, de se je navila in je potem kak napevček zabrendala. Tega poslušati se ni nikoli naveličala. Zakaj uc? Slišala je pod temi milimi vižicaini glas nevidni-ga prijatla; muzika jo je k Ilogu povzdigovala. Večkrat po dolgim molčanji, ko jc godbico spremljana, je bila vprašana, kaj de misli, iu rekla je: „Na sv. raju. K tema opravilama še vsako uoč kako ročno delce. Dale so ji nune vsak večer kerp stariga platna, ktere je po noči skerbno pukala in so bile zjutraj poslane v mestno bolnišnico za rane terpečiga človeštva. O lepo delo bolnika, ki hladi skleče rane svojih soterpečih! Tc spukane nitke zamurske deklice bodo enkrat sodile velike hale skopo shranjeniga platna, ali de prav rečemo: lakomue roke njegoviga posestnika, ki niso vedile. uboznim njih revšine zlajševati. (I). si )
Ogted po Slovenskim.
Iz Ljubljane, (Nekaj za eerkev in za šolo.) Hvale vredne želje so, dc bi sc cerkvena glasba in petje po deželi povzdignilo, in veliko je prijatlov tc lepe in plemenite umetnosti, kterim bo gotovo vstreženo, ako jih opomnimo na: „Cacilia; musikalischc Monatschrift fiir 1.andorganisten, Schullehrcr und Befordercr d c r T o ii k u n s t u u f d c m I. a n d cu, ktero gosp. Kamilo Maše k v Ljubljani s posebnim oziram na Slovence z nemškim in slovenskim tekstam na svitlo daje, in je ravno kar že čelerti zvezek na svitlo prišel. Ta zvezek obsega: „Fortsetzung der Anleitung zunt freien Pritludiren, Adventlicdcr, Pastoral - Cadenzen und Praludien nebst \Veih-nachtslicdern von Vilhar, Maše k und Goldenstein in slovcnischer und dentseher Sprache**, tedaj prav času primerne tvarine. Spisovavec, kteri sam naročilo jemlje, prosi tudi vse prijatlc lepo vredene glasbe in čedniga petja pri Božji službi, de naj bi mu lepih cerkvenih in šolskih pesem v obeh jezikih pošiljali, ker s sklenjenimi močmi se zamore ložej vsestranskim potrebam iu vošilam vstreči. Namen gosp. spisovavca je zares blag in vreden, dc se goreče od vsih strani podpera. Take prizadevanja tudi marsikoga opomnijo, šc do časa na glasbo in petje misliti, ker veliko jih poznejši leta obžaluje, dc so v mladosti lepe perložnosti, se v tih vednostih izuriti, zamudili.
** V is. deželna viadija je G. u. m. razpisala dve učeniški mesti za novo mestno fantinsko šolo pri sv. Jakopu, ki ste sklenjeni s plačo letnih -100 iu 350 gold. Cas za vloge je do 21. t. m.
~ Pretečeno salmto, t. j. 31. u. m., smo zopet imeli gosta iz srednje Afrike, gosp. učenika llansal-a, ki je čez 4 leta v r.frikauskim misijoiiu delal, kolikor koli mu je njegovo siccr le bolj slabotno zdravje in večkrat ne kratka bolezen pripustila, in gre zdaj domii na Dunaj, de se poterdi in pozdravi ter se vnovič nazaj verne. On je zlasti v šoli veliko dobriga v misijoiiu storil, še posebno za petje in muziko. ker ta mladeneč ve, kakor smo slišali, skorej z vsimi glashinimi orodji obračati. Bil je naj poslednjič skoz eno leto v Gondokori, od kodar je proti koncu mal. trav. odrinil in se po 50ducvnim popotvanji v llartum vernil. Z gosp. provikarjeiu sta se na potu od ondot srečala, in ko jim jc svoje želje, v Kvropo iti, razodel, ho mu rekli, de naj v llartumu počaka do njih prihoda z Gondokore, de Imta skupej popotvala v Kvropo. ker je pa zdravje gosp. Hausal-a v llartumu zmiraj pešalo, je 20. vel. Herp. (avg.) odrinil. Takrat tedaj šc ni bilo gosp. provikarja z Gondokore ; misli pa gosp. Hansal, dc zdaj bi tudi že utegnili biti na potu v Kvropo. Podali se bodo neki gosp. provikar naj popred v Kim, potem v Pariz, London in skoz Dunaj nazaj še le k nam v svojo materno deželo pridejo. Sedauji
pomočki namreč niso zadostni za velike potrebe tega misijona, in gosp. provikar mislijo o ti priliki še drugod pomoči poiskati, kakor je gosp. Hansal pripovedoval. Potem takim tega slavniga našiga rojaka nam ni še ravno kmalo v našo deželo pričakovati. Takrat ko je bil Hansal z gosp. pro-vikarjem, so bili nekaj bolehni; poznejši pa se je slišalo v llartum, de so popolnama zdravi. Gg. Gostner in Kirch-ner nista bila prav pri terdnim zdravji pri odhodu gosp. Hausal-a.
Gosp. Ueberbacher, ki je že nekako tretje leto v Gondokori, je bil le en sain dan bolehen; slabeji pa sc čuti tam gori gosp. Morlang, ki ga vsaktere slabosti obhajajo, in dva praznika se je bil celo pri altarji zgrudil. K tema jc zdaj prišel še gosp. Kaufmanu v Gondokoro; gosp. Lanz pa je pri sv. Križu ostal.
Kar tiče stan misijona, je do zdaj v Gondokori čez 40 mladih ljudi med 10. in 20. letam keršenih, ktere gosp. Hansal hvali, de so pravi kristjani uterjenih misel in serca, iz kterih bo v malo letih lepa keršanska občina, ako Bog da. Otroci so pri vsih cerkvenih opravilih pričujoči, znajo že vse navadne cerkvene pesmi, celo veliko mašo in pesmi pri mertvaških mašah iz glave peti, kar gg. misijonarjem in Hansalu ni ravno maliga truda prizadjalo. (K. si.)
Z Gorenxkiya, 22. kozop. —c. Vselej so pobožni kristjani v svojih nadlogah iskali pomoči pri poterjenih Božjih prijallih, pri svetnikih. Velikrat je pa Bog že tudi prečuduo pokazai, de prošnje svetnikov ho mogočne in nase zaupanje do njih ni prazno. Med drugim pri neznanih boleznih Slovenci radi sv. Valentina ua pomoč kličejo, in obetajo za sebe, zlasti pa za svoje otroke, v kako cerkev tega mogočniga prijatla Božjiga na Božjo pot iti. — Xa Krajinskim večidel nar bolj hodijo na Limbarsko goro v Moravski fari. — Je pa tudi nekdaj zlo obiskovana v okolici Škofje loke dovelj znana cerkev in Božja pot sv. Valentina na Jarčjim berdu v pedfari javorski. Marsiktcra Božja pot se je po za cerkev žalostnih naključbah iu za Božje pota nič kaj vgodnim mnenji poslednjih časov zaterla, in tako je tudi na Jarčjim berdu jela pešati. Le dva shoda, v nedelji po sv. Jurji in sv. Uršuli, sta šc zmiraj znaminita.^) Pripomogla je pa k hiranju te Božje poti tudi silno slaba in zapušena cerkev. Nekdaj jc bila gotovo lepa. iu de ni bila poslednja, priča to, ker je bila od škofa posvečena: zdaj pa za Božjo službo nič več ni bila dostojna. Za Božjo čast vneti gosp. fajmošter J. Mož i na si niso dali pokoja, dokler niso z obljubljeno pripomočjo majhne pešice soseske, ktera se pod zvon te podružnice šteje, cerkve prenarejali začeli. Zaupajoč v B< ga in dobre serca pobožnih ljudi, so z majhnim denarjem zečeli delo. ktero bo skupaj nad 3000 gold. zneslo. Bog očitno nad tem delam čuje: vnel je serca domačih in sosedov, že stoji s ponosnim obokam nova cerkev, v čast sv. Valentinu postavljena in toliko dodelana, de ho pooblastcni od MilostIjiviga kneza iu škofa imenovani gospod letaš sv. lTršle dan zaželeno veselje imeli, slovesno jo blagosloviti. Bog na prošnje sv. Valentina stoterno blagoslovi vse dobrotnike te cerkve!
7a Gorenvkiga. (Konec.) Kakor v nadstropji, tako tudi v spodnjim delu samostana gre vse pogubi nasproti. Nekdanji refectorium (obedovavnica ) je z dervi in razno šaro zatlačen; duhovniške stanice ima zdaj oskerbni!; gosp.
*) Nc moremo in ne smemo tukaj zamolčali, kar iz skušnje vemo, de se namreč tam. kjer se ljudje čez noc po mežnijah. podih, svislih id. o prilikah Božje poti gnetejo. do-ti napak godi. ki so objokovanja vredne, kolikor enačili dogodkov iz mladosti pomnimo — naj bo, kjer si bodi — nas vse priganja, svariti in opominjati, de naj bi ljudje brez sile tamkej ne prenočevali, naj rajši zjutraj bolj zgodaj od doma gredo; — de naj mladost in otročarija doma k Božji službi hodi. razun ako že s starši na shod gredo: — de naj se poskerbi za varno in zanesljivo varstvo ali nadzor; — de naj bi vsak spol imel posebne od druziga odločene kr^je aa počivališa in prenočiša. -	Vr.
Galle, star pa dober mož v lasti.*) Celo tlak po veži je že nekoliko poškodovan, neke bližnje — mende nekdanje gospodinjske — poslopja pa so zgubile tudi že streho in bilo bi gotovo lepši, ko bi človeška roka nekoliko pripomogla, dc bi se žalostne zedine popolnama v kraj spravile.
Kako pa bo vender v prihodnje s samostanam? marsikteri modruje; bo li razpadel? — Bo. ali pa ne! De si je Marija od nekdaj svoje posebne kraje za svoje češenje odbcrala, tega jest tu nc mislim in tudi ne bom dokazoval; vsak kristjan to gotovo sam dobro ve. — To velja tudi od Velesoviga.
O pričetku Božje poti na tem kraji pove ljudski glas na priliko tole: de so se namreč gosp. fajmošter pri sv. Marjeti (stara Velesovška fara) nekdaj, pred več sto leti, nekiga dne po bližnjim gaju sprehajali in prišli do nekiga drevesa, iz kteriga je podoba Matere Božje rastla. Gosp. fajmošter hitijo domu, pokličejo nekoliko sosedov in z njimi sc vernejo v gojzd nazaj. Posekajo drevo, izsekajo podobo iz taistiga, pri kteri priliki jo je tesar s sekiro po licu vda-ril, in se ji mali tes še zdaj pozna. Podobo leto prenesejo v eerkev sv. Marjete; ko pa drugo jutro v cerkev pridejo, je ne najdejo ondi. Vernejo se zopet v gojzd, in glej čuda! na starim mestu drevesa zopet podobo Marije najdejo. Prenesejo jo zopet v drugo k sv. Marjeti, pa drugo jutro jo zopet na pervim mestu najdejo. Iz tega jc ljudstvo spoznalo , de Marija ravno na tem mestu češena biti želi, kjer je drevo rastlo; postavili so torej kapelico ondi, ravno tam, kjer je drevo rastio, in kjer še dandanašnji veliki altar stoji.
Želeč zvedili, kaj stari popisi o tem govore, vzamem Valvazorja v roko in začudil sim se, v starih tih bukvah skorej ra\no tisto brati, kar mi ljudsko naznanilo pripoveduje. Ne verjel bil skorej pred, dc se ustno izročilo tako čisto ohrani. Naj sledi torej še Valvazorjev popis, ki tudi ob enim o vstanovitvi samostana govori.
On pravi: ,,Dominikanski samostan Velesovo, nekdaj tudi Gospejni dol (Frauenthal) in Marijni dol (Marienthal) imenovan, ima svoj začetek \ naslednji dogodbi, ktero sim posnel iz starih spisov. Okoli leta 1297 jc Velesovski fajmošter, bivši na lovu, slišal iz bližnjiga gojzda nek glas. Sledivši taistiniu pride do smreke, iz ktere se je glas razlegal. Ko smreko posekajo, najdejo na nji vatel veliko podobo Dcvice Marije, ki jc sladko dete Jezusa v naročji imela. Zastran tega je zadobiia dolinica ime Marijni dol in se jc cerkev Marije Device ondi postavila. Poznej je več pobožnih devic svojo lastnino in premoženje skupaj zložilo, in so sklenile skupaj prebivati; tem so se vedno še druge pridruževale in svoje premoženje zraven donašale, dokler ni eden nar slavniših samostanov krajnske zemlje postal. Ana Ortenburška, zaročnica grofa Frangepan-a, jc po smerti svojiga moža svoje življenje v tem samostanu dokončala".
Tudi nek drug star spis on pristavlja, naslednjiga obsež-ka: Velesovski samostan ima svoj pričetek v letu 1257. Pobožni fajmošter pri sv. Marjeti v Velesovim je imel namreč navado, o jutrih in večerih v bližnjim gaju se sprehajati, in ob enim tudi svoje duhovske molitve opravljati. Nekdaj zasliši med molitevjo glas, ki je na tanko tele besede izgovoril: Ific debel exstrui monasterium Dominicana-rum; to je: tukaj naj se ozida nunski samostan Dominika-naric. Fajmošter se nad tem prestraši, gleda sem ter tje, pa nikogar ne zapazi. Poslednjič sklene, za glasam slediti. Ko k tretjimu zgoraj postavljene besede zasliši, pride ravno k nckimu visokimu drevesu, ua kieriin podobo iMarije z detetam Jczusam ugleda. Bilo je ravno na mestu, kjer
*) Memgredč sc ne morem zderžati. posebne zahvale izreči gosp. oskerbnikovi gospej. ki nam je, akoravno ic precej pri letih, vender e posebno prijaznostjo vse samostanske stanice skazo-vala.	Pis.
zdaj veliki altar stoji. Vernivši se domu naznani to patriarhu v Oglej, kardinalu Albrehtu iu še nekimu drugimu. Ta novica se je razglasila urno na vse strani, ter je mnogo dobroserčnih duš k pripomoči zidanja in vstanovitve naklonila, med drugimi: Patriarha Oglcjskiga, kneza Otona Avstrijanskiga, Albrehta opata Gornjogradskiga itd. — Perve nune ste bile: Neža, knezinja Avstrijanska. in Meta. patriarha Oglejskiga sestra, obedve sestre iz reda sv. Dominika ; one ste tudi svoje premoženje samostanu darovale in veliko imenitnih oseb s svojim zgledam k posnemanju privabile".
Nek drug star spis stavi pričetek samostana v leto 1221, eni pa v leto 1213.
Podobo Marije Valvazor takole popiše: „Glave narči-stejši Božje porodnice z Detetam Jczusam vred ni človeška roka izdelala, ampak narava sama na drevesu naredila. Ostalo truplo je s pomočjo človeške umetnosti narejeno iu s pozlačeno obleko obdano itd. — Daljej pove še. de je bila ta podoba od več papežev z velikimi odpustki oblagrovana. kar jc pobožnost ljudi še bolj pospeševalo; dc se je mnogo čudežev pri nji godilo; dc so podobo Marije ob večjih praznikih in vsako pervo nedeljo v mescu s procesijo okrog nosili itd.
De take pohožnosti niso imele slabiga pospeha, nas že zdrava pamet sama uči.
En čas se je bila ta Božja pot skorej popolnama opustila, sem od časa kolere pa sc je pričela nek zopet tako oživljati, de skorej ne mine dan, de bi kaj romarjev nc bilo; — o praznikih iu nedeljah prihaja nek vedno veči gnjet, poslednjo roženkransko nedeljo pa, koje novi veliki zvon pervič v čast Marije zapel, jc bila nek taka gnječa ljudi, kakor je nar starejši ljudje v Velesovim ne pomnijo. Resnico teh besed so mi poterdili tud spoštovani iu častivredni gospod kaplan Velesovski And. Andolšek, ker so mi pravili, de kakor jc eerkev velika, je bila vender po vsih svojih prostorih čez in čez natlačena, in je šc zunaj za eno cerkev ljudi stalo.
Res jc podoba, kakor bi sc hotla Marija sama za ohranjenje samostana in daljno češenje svojiga imena ua tem mestu potegniti, zakaj dva posebna čudeža iz nar novejši dobe, de je namreč neki čisto slep fante na prošnjo Marije vsled pobožniga djanja svojiga očeta zopet vid za-dobil; drugi, de se jc sin tukajšnjiga rojaka, zdaj prebi-vajočiga v Terstu, o času zadnje kolere, akoravno že čisto mertev, vender po gorečih zdihljejih do Marije v Velesovim zopet oživil in ozdravil, slovita zlo nad ljudstvam in oživljata Božjo pot česdalje bolj.
Brez tega se je za daljno ohranjenje samostana že mnogo vgibalo. Gotovo je, ko bi sc streha v dober stan postavila, bi se ne bilo bati še tako nagliga razpada. Nekteri so svetovali, naj bi sc ga nekoliko poderlo. drugo pa naj bi se popravilo iu osnovalo za farovž, kaplanijo, šolo in mežnarijo. Tudi ta misel ni bila zavreči, zakaj zdaj gg. duhovna zunaj samostana v starim, kratkomalo nc lepim poslopju prebivata, ki zraven vse nerodne osnove šc od dalječ zlo lice ccrkve kazi. — Nar lepši bi bilo, ko bi se to poslopje popolnama odpravilo.
Sklenivši svoj popis šc pristavim, de sc čudovita podoba Marije lahko prav od blizo in na tanko pogleda, ker se zamore skoz samostan za velikim altarjem po nalaš zato napravljenih stopnicah neposredno do nje priti. — Meni za pot, ki siin jo v Velesovo storil, ui bilo nič žal, in upam še kdaj tam biti. Stori tudi ti, ljubi bravcc! tako. — Ako pa sim te v začetku morebiti n potopisam od Krajna do Velesoviga kaj mudil in nadlegoval, mi tega nc zameri! — zgodilo se jo to edino le iz namena, de bi ti služile tiste verstice za kažipota, ako bi tc kdaj iz ptujiga na Božjo pot v Velesovo priti mikalo iu vabilo. Spominuj sc takrat tudi mene tamkej! — Z Bogam.	J. Levičnik.
Pristavek. Ker v lepim spisu Dan. list 44. stran 177
gosp. pisavec pravi, de ni utegnil po imenu malarjevim slediti, in bi vender morebiti marsikomu čast. bravcov vstre-ženo bilo. mojstra po imenu poznati, pristavim naslednje:
Kes je. de je ime težko najti, zato ker so table nekoliko zanemarjene, pa tudi zato, ker stari mojstri so svoje imena bolj skrivali, ko novejši, tako sicer, de tudi pri novim delu bi na pervi pogled imena vsak ne vidil. Ko sim Iti. kim. na svojim popotvanji velesovsko cerkev obiskal, s posebnim oziram na altarske table, ki so mi bile že dolgo znane za delo umetnika Šmida iz Krems-a, sim našel njegov lastnoročni podpis (chiffre), iu sieer na levi plati na srednji alfami tabli, spodej se bere: .1. M. Nchmidt 1771. Se m ter tje bi se mogle table kaj maliga popraviti, pa ne tat ira dela kakima mojstru — skaza izročiti; zato mora biti umetnik, ki ve, kako se morajo take reči popravljati, iu le z varčno pa vender umetno roko dostavi, kar je kaj ogu-Ijeuiga, de se potem ne vidi novo, ampak le staro delo popravljeno v umetniškim zlogu izvirniga mojstra.
Fr. Pustavcrh
Ha s g teti po keraauakim svetu.
Cesarska r n d o vina naša jc v 27 mescih 1,175.580 gold. za dobrotne in cerkvene darove razdelila, med tirni \j. veličanstvo Franc Jožef sami 881.250 gold. — \'a llu-naji dobrotniki lako zbirajo denar za prerejo mladenčev v inladcnskim scmcnisij. kakor pred malo leti pri nas in drugod za odkup zamureov. Kur posamezne dekunije zbero med >eboj denar za prehrano kakiga mladenča; šest deka-nij ze je vložilo denar za sedem ubozih ucencov. Kvempla trabunl. — Odbor družbe za podporo katoličanov na jutru je snslavljeu iz gospodov naj vikših stanov, kakor so: Nadškof mehitariški, Mariau Keller, minioicrialtii svetovavec, Matzek poverenik sv. groba, Ilock predsednik denarniga ministerstva, Maverhofer polkovnik, llammer in llurter dvorna svetovavca, Maver minist. svetov avte. grof Oilonell in grof Fries. — V Ostrigo mu so kardinal iu ojrerski pcrvostoluik Seitovski 1. listopada obhajali svoj 72. rojstni god; potem so posvetili noviga od ■»v. Očeta poterjeniga škofa (siifragana ), v. č. gosp. Imriha Tolh-a, osirigoniskiga korarja. — Pri l\. velikim zboru katoliških družb -o tudi na katoliško cnsništvo zadeli. Dva učena gospoda sta od te reči govorila in sta se v tem ze-diuila, de je sramota za katoliško Nemčijo, de toliko nekersuiiskih listov podpira, ki se zoper to vojskujejo iu hočejo pokončati, kar ima človek nar dražji ga, namreč zoper verno življenje. Ko nasprotek zoper to hudo je bilo priporočeno, katoliško tiskarstvo ali cusiiičur-stvo podpirali, in dc naj hi se napravila dru/hu spisovavcov /.a katoliške dnevnike.
Pogovori z gg. dopiaorarei.
O. I..: \ekaj je bilo še nedozorelima, torej smo mogli izpustiti, desiravno neradi. — (i. - k: Hvala!
JUH ttarovi.
Za a f r i k a u s k i misijon:
Po gospodičini Miiller-jevi -1 gold. 30 kr
Mi u korake zadeve.
V ljubljanski škofii. Gosp. Jož. Malneršič pride iz Dnhrcpolja v Prečno; g. Mart. Narobe s Prečne v Višnjo goro: g. Fr. Tavčar, novoposv., v Dobrepolje;
v. č. g. Jan. Rant-u, lokalistu v Zagradcu,je Velesovska fara podeljena.
V teržaški škofii. Prečastiti gosp. dr. Juri Do-brila, korar in stolni fajmošter v Terstu so 12. u. m. z volj eni v paresko - polskiga škofa. Razun tega so še premene naslednjih č. in v. č. gg.: Ant. Valentin pride iz Kopra v Vatovlje za eksposita; Jan. Bastian iz Tersta v Kopro za začasn. vodja in kateheta; Fr. Kusar iz Vato-velj v Hrušico za duh. pom; Jož. Rupnik iz Hrušiee v Zvonekio za ekspoz.; Jož. Alič iz Grizinjane v Terst v novo mesto za duh. pom.; Flor. Zalo kar iz Antinjane v Grizinjano za duh. pom. in učenika; Juri Premuda iz Sušnjevice k sv. Petru za duh. pom. in učenika; Sim. Karo ln i k z Boruta v Povir za duh. pom.; Jan. Ferjan iz l.oke v Boruto za ekspoz.; Ant. Koželj, novoposv.. v Lo-ko za duh. pom.; Ant. De ve tak iz Draguča v Muglo za duh. pom. in učenika; Ant. Aleš, novoposv., v Draguč za duh. pom. in učenika; Mat. Jugo iz Pazna k sv. Jakopu v Terst za duh. pom.; Fr. Lazar, novoposv., v Pazen za duh. pom.; Sigism. Buzzi z Opertiga v Zaveršje za duh. pom. in učenika; Fr. Dolgan, novoposv., v Operto za duh. pom.; Fr. Teran iz Jelšan na Ospo za duh. pom. in učenika; Jan. Fran ter z Ospiga v Kovedo za duh. pom. in učenika; Fr. Repič, novoposv., v Jelšane za duh. pom.; Jan. Vale z Zaveršja v Uinago za duh. pom.; Jak. Bo-katič iz I mage v Antinjano zu učenika; Jan. Grubisa, s Kopra v Terst za začasn. kateheta na c. k. izglednih in pogl. in na spodnji realni šoli; Fr. Illažič v Lindaro za duh. pom. iu učenika; Ant. Karabaič, novoposv., za duh. pom. iu korvikarja v Kopro; Jan. Gergurina s Terbiža v Pcdeno za duh. pom.; Ant. Miani za kapi. k podružnici M. D. V. v Karssi; Ant. Dc belič od ondot za duh. poni. v Tribuno; Sim. Jurčman iz Veprinaca za duh. poni. v Kastvo; Mart. Prenc, novoposv., za duh. pom. v Veprinac; Korl Mazek s Koveda v Truške; Jan. I do vi č iz Trušk v Terst k sv, Jakopu za duh. pom. in poinožn kutehetu; Liberat Bas i lisca od sv. Jakopa in reg. arcuae nov. v Terstu k fari Marije Device pri jezuiški cerkvi ravno tam; Jak. Prislov od sv. Jakopa k jezuiški cerkvi za. suhsid.; Andr. Stcrk od jezuiške v stolno cerkev za duh. pom. in korvik.; Ant. Micetič iz Kastve v Mošeniee za duh. pom.; Jan. Okoru s Kastve v Laviano za duh. pom.; Val. Mu tja n, novoposv., v lloco i Rozzo i za duh. poni. in učen.; Nine. Dubrovič iz Mošcuic v Sovinjako za duh. poni. iu učen.: Fr. Kurclič iz Sovinjaka v Kastvo za duh. poni.; p reč. gosp. Korl Podobnik zu fajm. v Terbiž | Tcrviso i; preč. ffo>p. Jan. Za marin od sv. Justa v Terstu v Izolo za fajm. — 1'incrli so Gg.: Alojz. Bciicič, kor., dekan in fajm. v liuagi; Jan. 1 dine, častni kor. kop^rski in fajm. v I moli; Ferdinand Murtelanc, duh. pom. in učenik v Mugli. II. L P.!
V lava minski škofii. Prečast. gosp. Gregor Miklavži u. častni korar iu fajmošter v Smurtnu pri Šalcku, jc izvoljen za dekana v Salski dekanii. Preč. gosp. Juri Stepišnik, duhovni svetovavec in fajmošter na Vrnnski, je prejel faro Sen - Peter pod sv. gorami. Gospod Tomaž 11 a n ž i č, fajmošter v Puvhrih, je prejel lokalijo Ccrncčc. Gosp. Frane \Voh, fajmošter v Kostrivniei, je stopil v pokoj. — Prestavljeni so kaplani: gosp. dr. Jožef l laga za virozuanskiga učitelja ua spodnji gimnazii v Celje; gosp. Martin G rob cin i k zu namestnika v Kostrivnico; gospod Andrej K rajne za namestnika v Sent - Jan/, na Ojsterici; gosp. Anton O z v a I d v Libeličc ; gosp. Krištof K a n d u t v Smiliti pri Plibcrgi; gosp. Janez Gregi v llrežec. — Cmcrli so gg.: Anton Gušpurini fajmošter v pokoju; Mihael Šušel, duhoven v počitku; Tomaž Košar, lokalist v Sent - Junžu na Ojsterici; Matija Budič fajmošter v počitku. R. I. P.!