Letnik 2, Maribor, torek 15. julija aiiJ. Siev. 158 Političen list Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno. «. . četrtletno K 16'50. Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka starte 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon §t. 242. Prve zborovanje zaupnikov Jugoslovanske demokratske stranke. (Konec.) Resolucija proti pogodbi z mlinskimi veleindustrije!. JDS protestira proti pogodbi, ki jo je sklenilo ministrstvo za prehrano z mlinskimi vele-industrijalci ter ga poživlja, da isto razveljavi, ker ogroža življenske koristi tako poljedelcev, kakor konsumentov. Glede železnice. Predlog se glasi: Zbor zaupnikov JDS sklene: Izvrševalnemu odboru se nalaga, da isti ukrene najenergičnejše korake, da se nemudoma odpravijo spodaj navedeni ned »statki tako pri državni kakor pri južni železnici v celi Sloveniji: 1. Vsi i emški uslužbenci, ki so se izjavili za Nemško Avstrijo, naj se nemudoma odpravijo čez mejo in nadomeste s slovenskimi uslužbenci. Vsi oni nemški uslužbenci, ki prosijo, da bi smeli ostati v Jugoslaviji, naj se nemudoma zaobljubijo, da se v teku enega leta priuce državnega jezika v govoru in pisavi v toliko, da jim bo možno brezhibno uradovati. V nasprotnem slučaju naj se jih prisili, zapustiti železniško siužbo v Jugoslaviji. 2. Vsi nemški napisi pri državni — in vsi nemško-madžarski in italijanski napisi pri južni ■ žeieznici v in na vagonih, strojih, drižinah in 'pjogrovtiih vozičkih naj se nemudoma nadomeste s slovenskimi in srbo-hrvatskimi napisi. 3. Vsi predpisi in instrukcije naj se nemudoma prevedejo v slovenščino, v to svrho naj se ustanovi poseben oddelek iz za to zmožnih uradnikov, ki naj ne opravljajo nobene druge službe, dokler deio ne bode popolnoma končano. 4. Vsi nemški in italijanski napisi pri zvorah na postajah in na progi ter pri čuvajnir cah naj se ravnotako nemudoma nadomeste s samoslovenskimi napisi. 5. Vsa obrtna in stavbinska dela večjega ali manjšega obsega, ki so jih in jih še daneS nemoteno izvršujejo nemške tvrdke in nemški obrtniki pri državni kakor pri južni železnici, noj se odslej oddajajo konkurenčnim potom dosledno le samo slovenskim tvrdkam in obrtnikom. Le v slučaju, ako v dotični stroki ni nobenih slovenskih konkurentov, se sme dotično delo oddati tudi kaki nemški tvrdki ali nemškemu obrtniku. Mišijena so vsa stavbinska, manjša in večja dela, ključavničarska, kovaška, mizarska, tesarska, zidarska, slikarska, pleskarska, kleparska, strehokrovna, inštalacijska in druga potrebna rokodelska dela pri železnicah. 6. Da se- vse to nemudoma izvede, naj se sestavi od vlade komisija treh mož, ki naj se izbere iz narodno zavednih in neustrašenih Veliki mogul. Angleški spisala A. K. Gre e n. (Dalje). (16) »To se je zgodilo, sem končala*, v istem času kakor zločin, ki ga hočete razkriti. Pet minut na to se je začul vsklik, ki nam je vsem povedal, kaj da se je zgodilo v aikovnu. Ne vem, kateri hodnilc ali katera vrata ali čegava postava je bila, ki sem jo videla. Prepričana pa eni, da je bija postava storilčeva. Nekaj v ODiisih —- vsaj sem mogla videti le obrise — je izražala takrat neko nedoločno vznemirjenje. 1 Z(?‘. to’ kakor strah. Ni bil vhod v alkoven, k. sem ga v.dela - tega bi takoj zopet spoznala - marveč neka druga vrata, ki bi Jih najbrze zopet spoznala. Ali bi ne mogli poiskati ta vrata ? Ali ne morejo služiti kot oporišče, da najdemo ono osebo, ki sem jo videla, kako je, prestrašena, gle’dala ikezi vrata?« »Ali ste videli njegov hrbet ali njegov obraz?« je vprašal nadzornik z nepričakovanim zanimanjem in pa potihoma. »Njegov hrbet. Oddaljih se je od mene.« »lil kje ste sedeli?« »Ai vam naj pokažem?« _ Nadzornik se je priklonil. Potem me je opozoril, naj bom oprezna, se obrnil k mojemu stricu ter rekel: ‘Jaz bom mlado damo za trenutek, vsled njene lastne želje, spremil v hodnik. Ali vas smem prositi in pa gospoda Duranda da naju tu počakate ?« S temi besedami je šel k vratom ter jih odprl, ne da bi čakal odgovora. Šla sva v zapuščeno obeduico ter poiskala prostor, kjer sem sedela. Čudež je bil, da sem ga zopet našla, ker je bilo že vse v največjem neredu. Toda ko sem odšla, sem pustila na mizici šopek cvetlic. Ta mi je zdaj pokazal pot. Postavila sem se pred stol, na katerem je ležal šopek, ter izjavila nadzorniku z energičnim glasom: »Tu sem sedela.« Seveda sva takoj pogledala na drugo steno. In tam sva v resnici zagledala okno. Zdaj sem še le opazila, da se je od vseh drugih oken, ki sem jih videla v hiši, v tem razločeval, da se je obračal, dočim so se. ostali odpirali. Zdaj je bil zaprt. Toda če je bil odprt, je prav lahko reflektiral svetlobo ^nega izmed številnih ogledal, ki so krasila sprejemnico onstran veže. Ker so bila vsa vrata tega nadstropja nenavadno široka, so bili ti refleksi lahko dostopni. In prav lahko je bilo mogoče, da so se na ta način videle stvari, ki naj bi po umenju udeležencev ostale tajne. Ko sva si bila o teh raz.nerah na jasnem,, sva se spogledala. Nadzornik je pokazal na! okno, se obrnil proti nekaterim natakarjem, ki so stali na drugi strani dvorane ter nas opazo-! železničarjev državne in iužne železnice, ki naj imajo od vlade polnomoč v svrho kontrole posameznih oddelkov. To je toliko bolj potrebno, ker se nahaja pri progovnih sekc jah, kurilnicah in delavnicah še vse polno nemških inženirjev, uradnikov ter progovnih in delavnih nadzira-teljev, ki kjerkoli morejo pod raznimi pretvezami preprečujejo zaukazano preureditev. 7. Proti tatvinam na železnicah naj se pod-vzamejo najenergičnejši koraki. Resolucija glede vseučilišča z veseljem ugotavlja, da smo po 701etnem boju končno dosegli ustanovitev vseučišča v Ljubljani. Ob tej priliki se zahvaljujemo beograjski vladi za njeno razumevanje naših teženj. Zlasti smo ji hvaležni zato, da se že letošnjo jesen otvorijo na ljubljanskem vseučilišču 4 posvetne fakultete. Resolucija glede učiteljišča zahteva od poverjeništva za uk in bogočastje, da skrbi z vso vnemo zato, da bomo imeli dovolj in dobrega učiteljskega naraščaja. Učiteljišča, ki morajo biti vsa državna, naj se takoj reformirajo. Na - njih naj se nastavljajo najboljše učne moči. Resolucija glede strokovpih šol zahteva, da se ustanovi čimveč strokovnih in obrtnih šol, ki naj pomagajo razvijati pri nas udomačene obrti ter dvigati domačo industrijo. Pri tem je treba gledati, da se razdele vali, ter jih vprašal, ali jo bilo okno danes zvečer kedaj odprto. Takoj je odgovoril eden izmed natakarjev: „Da l Ravno pred —• p:ed —" ,.Razumem", ga je prekinil nadzornik. Potem se je priklonil ter mi zašepetal v uho: »Povejte mi še enkrat natančno, kaj ste videli." Malo novega se mu mogla še povedati. „Mogoče mi morete eno povedati," je vstra-ial v prijaznem tonu; „ali je bila slika, ko ste jo videli, v isti višini 'z vašimi očmi, ali ste se mogli dvigniti, da ste jo videli?" „Videla sem jo stola," sem odgovorila, „toda bila je v višini, navidezno v zraku. To se mi je tako čudno zdelo I" Nadzornikov obraz je postal nekako zadovoljen. „Mogoče bi zopet spoznala vrata in hodnik, če bi jih videla," sem menila. (Dalje prih). Pohorsko pismo. Gospod urednik! Ste hodili že po planinah v prijetni družbi? Kaj ne, kako to človeku dobro de. Tako se je primerilo zadnji teden meni. Krasno vreme me je sililo, da zapustim ljubi mi Maribor in grem na tnarrborsko leto« višče k Sv. Arehu. Že v pondeljek zjutraj smo Stran 2« , i '■■■•■ — Sole enakomerno po vsem slovenskem ozemlju, zlasti naj se upošteva Maribor, kjer naj se poleg drugih šol ustanovi slovenska trgovska akademija. Resolucija glede vzgoje mladine zahteya od poverjeništva za uk in boga-častje, da ukreni vse potrebno, da se bo odga-jala mladina v jugoslovanskem državnem duhu Izdajo naj se tozadevna navodila in potrebni spisi ter izvrševanje tozadevnih ukazov strogo nadzoruje. Resolucija glede krajnih šol. svetov zahteva od vlade, da razpusti vse one krajne šolske svete, ki delajo proti muedbi deželne vlade, po katerih morajo biti šolski prostori v času ko ni pouka, na razpolago tudi JDS za prirejanj shodov in Sokolom za telovadbo. Resolucija glede zveze nepolitičnih društev poživlja vsa slovenska napredna nepol. društva, da se osnuje zveza, ki naj skrbi za to, da bodo vsa društva živahno delovala in da se bodo ustanavljala nova. Zveza naj izdaja svoje pristaše na važnost človekoljubnih in telesno vzgojnih društev, katerim naj pristopajo ter v njih razvijajo živahno delavnost. Resolucija glede občinskih volitev smatra za nujno potrebno, da se čimpreje izvedejo občinske volitve po celi Sloveniji. Resolucija glede strankarskega boja obsoja strankarski boj, ki ga je začela SLS ne oziraje se na negotovost v kateri se še nahaja država radi zapadnih meja in sicer na način, ki se prav nič ne razločuje od strankarskega boja v Šusteršičevi dobi. Zlasti zavrača napade na podpredsednika dr. Žerjava, kateremu se podtikajo s premišljeno hudobnostjo nameni, katerih so bili zmožni le nekdanji Šusteršičevi najožji somišljeniki. Zaupnica članom vlade JDS in narodnim zastopnikom vzame poročilo strankinih zastopnikoy v deželni vladi odobraje na znanje in jim izreka svoje zaupanje. Prav tako jemlje na znanje poročila poslancev in se jim za njihov trud zahvaljuje. se nastopili skozi Bistrico na zeleno Pohorje. Pri Sv. Arehu nas je bila majhna karavana, ki je hodila na nova odkritja. Veselili smo se izvrstnega zraka, izborne kuhinje, ki jo oskrbuje gospod Srnec, in našli res idilično zavetišče v Planinki. Človeku kar vriska srce, če se spomni kako lepo, brez skrbno je tam gori. Želel bi, kakor je rekel Vodnik: Pod velikim tukaj Bogom breztelesen bit’ želim. Vse, vse nam je nagajalo razven vetra in pa komarjev, ki so nas počastili zvečer v precejšnem številu. Z cenami je pa križ. Kdor ni z njimi zadovoljen v dolini, kako naj bo na planini? Dovolj je, da jih označimo kot ne pretirane. Kdor je bil na Pohorju pa ni videl Šumika, tudi Pohotja ne pozna. Tako sem slišal govoriti mariborske „Pohorce." Hajdi, da vidimo tudi Šumik. Pričela se je prava ekspedicija. Oboroženi z zemljevidi in prigrizki, podali smo se na pot. Tekali smo po pohorskih kakor preproge ravnih in mehkih potih od drevesa do drevesa za znamenji. Krasna drevesa so dajala krepilno senco, a drugi padli velikani so nam sem ter tje zapiraj« cesto. Pot nas je vodila do Začasna ustava kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. SEDMI DEL. Dalje. Državni svet. Člen 89. Državni svet je sestavljen iz 36 članov, izmed katerih imenuje 18 kralj, 18 pa jih izbere Narodno predstavniništvo in to na ta način: Kralj predloži Narodnemu predstavništvu listo 36 kandidatov, izmed katerih izbere ono 18, ki jih potem kralj imenuje svetnikom, Narodno predstavništvo s svoje strani predloži kralju istotako listo 36 kandidatov, izmed kojih imenuje kralj 18 svetnikov. Na isti način se popolnjujejo izpraznjena mesta v Državnem svetu. Člen 90. Državni svetniki se imenujejo za_ celo življenje. Oni pridejo v red ostalih državnih uradnikov. Svetniki se ne morejo odstraniti s svojih mest ali premestiti v drugo državno službo proti lastni volji. Tudi se ne morejo staviti v pokoj proti svoji volji, razen če so dovršili 45 let državne službe ali 70 let življenja, ali pa če so tako oboleli, da ne morejo več vršiti svoje dolžnosti. Po dovršenem 45. letu državne službe ali po 70. letu življenja morajo se državni svetniki vpokojiti. Ako postane državni svetnik minister, se njegovo mesto v svetu ne popolni in ko prenaha biti minister, se vrne v svet na svoje mesto. Samo v slučaju, ko bi ostalo v svetu manj članov, kot jih zahteva zakon v poslovnem redu Državnega sveta za opravljanje poslov, se dopolni takoj toliko mest, kolikor je potrebno, da more svet delovati. Člen 91. Državni svetniki morejo biti oni državljani kraljestva, ki so dovršili 35. leto, ki so dovršili v kraljestvu ali v tujini kako fakulteto, ali kako višjo strokovno šolo, ki stoji v vrsti fakultet. Poleg tega morata imeti dve tretjini državnih svetnikov oo deset let državne službe, a ena tretjina more biti brez te pod pogojem, da so priznani javni delavci. Člen 92. Predsednika in podpredsednika Državnega sveta imenuje kralj iz sredine sveta na tri leta. Člen 93. Državni svet ima naslednje dolžnosti: 1. da izdeluje na poziv vlade zakonske predloge in načrte administrativnih naredb občega značaja in da sporoča vladi svoje ribnika, ki so v njem nekoč prebivale postrvi; a hudobna roka je odprla jez, ribice so odplavale, ribnik pa gineva, saj mu voda vedno in vedno polni dno z blatom, peskom in kamenjem. Znova bi bilo treba ribnik pogledati in postalo bi eno najlepših mest na Pohorju. Šli smo dalje do Rebrske bajte. Tu pa nam zmanjka poti, to se pravi, ne toliko poti kakor rdečih znakov na deblih. Tekali smo sem ter tia, a konnčno smo se vrnili vsi upehami, Šuminika pa nismo videli. Naslednjega dne pa je. šel oskrbnik Ruške koče g. Srnec sam z nami. Pokazal nam je pot od Rebrske bajte dalje, ki je bila vsa skrita v malinah. Imeli smo seboj barvo in sekiro ter tako označili bolje pot onim, ki bi hodili za nami. Pri Bajgotovi (?) bajti spustili smo se po lesni drči ob Lobnici. Nevarna je ta drča, pa kaj, še ta je pokvarjena, tako da smo morali plezati po rebri in shajati po skalah. Uboge dame, ki so bile z nami! A prišli smo do cilja. Hud je bil napor, a vreden se nam je zdel, ko smo videli Šumik. Gotovo je, da „kdor ni videl Šumika, ne pozna Pohorja, pa tudi ne lepe mariborske okolice." A kod nazaj ? Po skalah je bilo naravnost nemogoče. Zato kar kvišku, po strmini ob po- mišljenje o predmetih, ki bi mu jih ona predložila ; 2. da proučuje zakonske predloge, ki jih vlada predloži Narodnemu predstavništvu, ali ki so potekli iz inicijative Narodnega predstavništva, alt pa da izraža svoje miš-Ijepje o njih. To svetovo mišljenje ni obvezno ;ne za Narodno predstavništvo, ne za vlado, mora pa se vedno v celoti priobčiti Narodnemu predstavništvu, predno vzame Narodno predstavništvo dotični zakonski predlog v pretres. Zraven tega more določiti svet iz svoje sredine enega ali dva člana, ki bi zastopala v Narodnem predstavništvu njegovo stališče. Narodno predstavništvo in vlada moreta odrediti vsak za svoje predloge rok, v katerem ima svet podati svoje mišljenje. Svet more prositi, da se mu ta rok podaljša. Ako tudi po podaljšanem roku svet ne predloži svojega izvestja in mišljenja, preide Narodno predstavništvo tudi brez njega na pretreso-vanje in reševanje. (Dalie prthodniič.1 La victoire. Kar so za nas razne kraljeve slavnosti ter Vidov dan in dan 1. decembra, to je za junaški francoski narod dan 14. julija, ko praznuje zmago svobode nad nečuvenim tiranstvom francoskih kraljev iz rodu Burbonov. Preb 130 leti — 14. julija 1789 — dvignilo se je zatirano francosko ljudstvo v Parizu zavzelo »Invalidski dom« ter se tam oborožilo z 32.000 puškami in 20 topovi. Navalilo je nato na bastiljo, utrjen grad v starem mestnem obzidju, ki je služil kot državna jetnišnica. Po kratkem boju je poveljnik bastiljo predal. Tisoč in tisoč rok začelo je rušiti trdno zidovje in v kratkem času je zginil s površja zrak neznosne sužnosti. Ves Pariz je bil kmalu v oblasti ljudstva. Pa tudi po celi Franciji se je revolucija razširila, ko se je zvedelo za zmago ljudstva v Parizu. Kralj Ludovik XVI. je moral konečno ugrizniti v kislo jabolko in je 14. septembra 1791 prisegel na novo ustavo, ki mu je tako-rekoč vzela vso kraljevsko moč. Pa tudi to ga ni rešilo — dne 21. januvarja 1793 končal je svoje življenje pod giljotino. — Osvobodil se je francoski narod robstva, postal je prost! In vsako leto praznuje dan 14. julija kot dan zmage: »La victoire«. Letos se temu slavlju odkritosrčno pridružujemo tudi Jugoslovani, ki smo s pomočjo svobodoljubnih toku Vrni. Ni še steze, ne znamenj. Vendar je bila ta pot vsaj manj nevarna od one, po kateri smo prišli. Vsi zasopli smo prišli k „Ravbarskim pečem." Vodnik nam je pravil o povestih, ki se pletejo ob teh skalah, kjer je skrito silno zlata in srebra. Kdor bi prišel na Telovo med prvim in zadnjim blagoslovom iz Ruš semkaj, temu bi se skale odprle. Do danes še ni poskušal nihče. Konečno smo prišli vendar zopet na Pot in se vrnili k Sv. Arehu. Kaj ne, gospod urednik, da Vam je žal, da niste bili z nami. Prihodnjo nedeljo, ce bo lepo vreme, pa pustite svoje škarje in pojdite med Pohorsko zelenje. Godilo se Vam bo, kakor meui. OJprl se Vam bo nov del, morda krasnejši del Maribora in obžalovali boste, da ga spoznate šele tako pozno. Smilili sc Vam bodo vsi tisti, ki si nočejo ogledati naših krasot; onim pa, ki so dovzetni zanje, vem, da boste priporočali, da postanejo člani SPD., da tako pripomorejo, da se poživi in izboljša naš» tui istika. J sz pojdem kmalu zopet k Arehu. Do takrat pa pozdravljam one, ki so hodili k Su-miiui, in ostali tim gori. — Pa* — du» 15. julija i!tl9. Marlbor&iu dtetav*®; Ste zn 8 jn junaških Francozov dosegli svoje toli za-želieno ujedinjenje in svobodo. , Pariz je danes bogato okrašen, ker se posebno letos slavi zmaga in svoboda. Navdušeni Francozi so že pred meseci najeli vse prostore na balkonih za drag denar, samo da vidijo veličastni sprevod. Mi pa se srčno veselimo z njimi in želimo, da bi tako njim, kakor tudi nam večno sijalo solnce svobode zlate! Tukajšna francoska misija iluminira danes svoje poslopje. Pokažimo, da vemo tudi mi vpoštevati čutila francoskega naroda in da tudi mi enako čutimo z njim! 'h Dnevne novice. pregled. Vprašanje Čeških in Ogrskih meja. Pariz, 11. julija. Modzavezniška komisija, ki ima nalogo določiti avstrijske meje, bo v najkrajšem času končala svoje delo in proglasila svoje skiepe. Nemški delegati sicer zahtevajo, da se jim prizna južna Češka in Moravska češ, da stanuje tu nemško prebivalstvo in da so ti kraji za Avstrijo nujno potrebni, ker bi sicer ne bila življenja sposobna. Ta zahteva, tako piše »Le Teropsf, se sedaj ne more upoštevati. Pre-kasno je že, da bi se vsak dan pečali z etnografijo juž-se Češke Ako boce nova Avstrija uspevati je treba, da se more uspešno razvijati tudi Češko-Slovaška. Zato ji je treba priznati naravne in tradicijonalne ineje, v katerih notranjosti se bodo zastguraie, narodnostnim manjšinam vse pravice. Za te pravice bo jamčila. Zveza narodov. Isto velja tudi za meje glede Ogrske. Tudi za to ozemlje, ki tvori koridor med Čeho-Slovaško, Madžarsko, Jugoslavijo in Nemško Avstrijo je treba, da ga upravlja Zveza narodov. Ne more se trditi, da naj bi ta pokrajina prišla pod avstrijsko vlado, ki ji načeluje dr. Bauer, še munj pa, da bi prišla pod peto Madjarske, ki je poosebljena v Beli Kunu. Na drugi strani pa se širi vest, da se ta pokrajina ne bo dala pod upravo Zveze narodov, marveč, da jo bodo kljub nasprotni izjavi francoske vlade razdelili med Avstrijo in Madžarsko. Baje bodo priznali Avstriji širok pas starega ogrskega ozemlja, ,ci se razprostira od Nežiderskega jezera do Sv G Uharda in ki obsega tudi mesti Šopron (Oedenbuig) in Somb.'tthely (Steinamanger). Za-tijujs se, da se Čeho-Slovaška nahaja v nevarnosti, da ne bo mogla občevati z Sredozemskim morjem drugače, kakor po železnicah, ki vodijo skozi Nemško Avstrijo. Herbette mglaša v svojem iistu, da pomenja ta razdeliltev veliko nevarnost. S tem, da so zavezniki sklenili mir z Nemčijo, tako piše Herbette, so hoteli napraviti konec pruski nadvladi in premoči Sklepajoč mir z Avstrijo, morajo gledati na to, da ločijo Nemce od Madžarov. Dočim so prusko hegemonijo v Nemč