T {UUIVlUi
Leto XYin., št. 145
Ljubljana, petek žg. Junija 1937
Cena t Dia
UpravniStvu, LgutMjana, Knafljeva ulica 5 — Telefon St 8122, 8123, 3124, 3125, 8126.
Inseratni oddeleic: LJubljana, Selen-burgova uL 6 — TeL 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: K.ocenova ul. St. 2 Telefon St. 190.
RaCunl pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št 105-241.
Izhaja
m^mii fLil.i«
Naročnina Za
dan ni sen ponedeljka.
miiiHi	Oia 25._
Din
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uhca 5, telefon
3122, S123, 3124, 3125. 3128. Maribor, Gosposka ulica 11. telefon St 2440, Celje, Strcwsmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ae vračajo.
Chautempsova vlada
Ko je bil v ponedeljek zjutraj poverjen radikalu Chautempsu mandat za sestavo nove vlade, je bilo poznavalcem francoskega notranjepolitičnega življenja jasno, da bo tudi nova vlada nosila pečat ljudske fronte. Celo v opozicional-nih vrstah so bili po Blumovem padcu prepričani, da v sedanjem položaju v Franciji druga vlada niti ni mogoča. To presojo je prav ob Blumovem odstopu podkrepil uspeh kandidatne liste ljudske fronte pri nadomestnih volitvah v pariškem predmestju St. Denis, kjer je opozicijski kandidat Doriot dosegel 7500, vladna lista pa 10.500 glasov. Tudi to delno glasovanje je potrdilo mnenje, da je večina francoskih volilcev slej ko prej za politiko ljudske fronte.
Sestava Chautempsovega kabineta zgovorno kaže, da je nova vlada, ki je po številu 102. vlada v republikanski Franciji, v svojem bistvu samo nadaljevanje Blumove vlade ljudske fronte, le da je sedaj težišče vladne politike v rokah radikalov, dočim so v Blumovi vladi nosili glavno težo odgovornosti socialisti, ki so po lanskih volitvah najmočnejša stranka v francoskem parlamentu. Chautempsu je bila rešitev krize samo zato omogočena, ker se je vrhovno vodstvo socialistične stranke na Blumov pritisk odločilo za sodelovanje z novo vlada
Komunisti, ki so pri prvem glasovanju o finančnih pooblastilih vladi povzročili Flrmtt precej skrbi in neprijetnosti, so med krizo izdali nekak manifest. v katnrem izražajo načelno pripravljenost k soudeležbi v Chautemps-nvi vladi. Chautemps pa njihove ponudbe ni sprejel, verjetno zato, ker se ni h fel že v naprej zameriti zmernim senatorjem, ki so povzročil! odstop Blu-roo^ec* kabineta. Za nadaljnji razvoj dogodkov j- zlasti za uspeh Chautemps-ovih naporov za rešitev nekaterih perečih vprašanj u te črne biti ta okolnost velikega pomena, saj nekateri listi že sedai napovedujejo, da bodo komunisti manj lojalni napram Chautempsu, kakor so bili napram Blumu.
Pregled Chautempsovih najožjih sodelavcev pove, da je nova vlada politično in parlamentarno precej močnejša od Blumove. Predvsem bo tudi Chau-tem-^ova vlada uživala zaupanje vseh strank, ki sestavljajo tako zvano ljudsko fronto. Nje.i položaj pa je ojačen s tem, da lahko računa tudi na večjo podporo sonata, ker predstavlja po svoji sestavi nekoliko zmernejšo levico in napram Blumovemu kabinetu celo majhen naklon na desno, oziroma k centrumu, ki je bil doslej v opoziciji. Računajo, da bo Chautemps razpolagal v parlamentu z okoli 400 glasovi, tako da morda ne bo več v tolikšni meri odvisen od manevriranja komunistov, kakor je bil prej Blum.
Premaknitev vladnega težišča od socialistov na radikale, drugo najmočnejšo stranko v francoskem parlamentu, se kaže že v številčnem razmerju zastopnikov obeh strank v vladi. Dočim so imeli prej večino ministrstev v rokah socialisti, jih imajo sedaj radikali. Prvih je sedaj v vladi le 9, drugih pa 11. Nekateri bivši ministri so na Blumovo zahtevo ostali še nadalje v vladi, med njimi zunanji minister Delbos, ki bo tudi v novem kabinetu vodil francosko zunanjo politiko in poskrbel za njeno kontinuiteto, nadalje Vincent Auriol, bivši finančni minister, ki mu je sedaj dodeljen pravosodni resor, bivši vojni minister Daladier, ki ostane še nadalje na svojem mestu, in notranji minister Dor-moy, ki bo prav tako še nadalje obdržal svoj važni resor.
Seveda je treba še posebej poudariti pomen Blumove soudeležbe v Chau-tempsovi vladi. Blum je prevzel državno ministrstvo, katerega titular v njegovi vladi je bil sedanji predsednik Chautemps, obenem pa je imenovan za podpredsednika vlade. Za politiko Chautempsovega kabineta je to imenovanje izrednega pomena, ker je zelo verjetno, da bo Blum uporabil ves svoj vpliv, da prepreči večje oddaljitve od programa ljudske fronte, ki se mu stranke te fronte tudi po Blumovem padcu niso odpovedale. Predsednik Chautemps je v svoji prvi izjavi po sestavi nove vlade sam dejal, da bo »vlada ostala zvesta volji, ki je bila izražena pri zadnjih volitvah, in bo nadaljevala s programom ljudske fronte v ozračju državljanskega miru in dela«.
Perečim finančnim problemom, zaradi katerih je padla Blumova vlada, se seve tudi Chautempsov kabinet ne bo mogel izogniti. Finančne težkoce se z rešitvijo vladne krize niso zmanjšale. Gre sedaj le za aačin, kako in s katere strani naj se rešitev teh problemov zgrabi. Chautemps si je skušal pripraviti ugoden teren za izvajanje svoje finančne politike predvsem s spremembo v finančnem ministrstvu. Namesto dosedanjega ministra Auriola, ki pa ostane, kakor smo omenili, še vedno v vladi, bo prevzel vodstvo tega važnega resora dosedanji washingtonski poslanik Bon-net, ki si je že lansko leto pridobil ve-3Swfc<$2 "tt	zaaaega val«*-
AMERIKA POSEGA V EVROPSKO KRIZO
Skupno z Anglijo in Francijo je pritisnila na nemško vlado, naj ne posega na lastno pest v špansko državljansko vojno — Napetost je še vedno velika
London, 24. junija, br. V londonskih krogih presojajo položaj, ki je nastal po zo-petnem umiku Italije in Nemčije iz mednarodnega kontrolnega odbora v Španiji, mirno in hladno. Vendar priznavajo, da je situacija zelo resna in da more vsaka nepremišljena akcija ene ali druge stranke dovesti do novih, še resnejših konfliktov. Posebno vznemirja londonske kroge dejstvo, da je Nemčija poleg ladij, ki jih že ima v španskih vodah in ki so se sedaj umaknile v one španske luke, ki so v Francovih rokah, poslala v Sredozemsko morje še večje število svojih vojnih ladij, njim na čelu nemško križarko »Admiral Spree«. Iz tega bi se dalo sklepati, da namerava na lastno pest izvajati represalije, kar bi moglo dovesti od vojne med Nemčijo in Španijo. Ta vojna bi le težko ostala izolirana.
Spričo takega položaja je angleška vlada po predhodnem posvetu s francosko vlado sklenila opozoriti Berlin zelo resno na posledice, ki bi utegnile nastati. Angleški poslanik v Berlinu Henderson je po nalogu vlade danes opoldne obiskal nemškega zunanjega ministra Neuratha in mn v imenu angleške vlade sporočil, da bi vsak nasilen nastop Nemčije v Španiji ustvaril nevaren položaj, ker bi morali Anglija in Francija smatrati vsako tako akcijo za nedopustno vmešavanje v španske notranje zadeve. Ker sta Pariz in London* trdno odločena braniti politiko nevmešavanja, bi bili Francija in Anglija prisiljeni nastopiti z vsemi sredstvi proti vsakomur, ki bi kršil prevzete obveznosti nevmešavanja, katerim se tudi Nemčija in Italija nista od-rekli.
Ta korak Anglije je zbudil ogromno pozornost Očividno se tudi v Berlinu zavedajo dalekosežnosti konflikta, ki bi nastal, ako bi Nemčija izvršila svojo grožnjo in blokirala Valencijo. Zato je nemški zunanji minister v odgovor na angleško demar-šo izjavil angleškemu poslaniku, da se bo Nemčija za sedaj omejila na izstop iz kontrolnega sistema, da pa ne bo izvajala nobene druge akcije.
Angleška vlada je to izjavo odgovornega nemškega zunanjega ministra sprejela na znanje in se z njo zadovoljila. Kako napet pa je položaj, se vidi tudi po tem, da je bil nemški poslanik v Londonu Rib-bentrop davi pozvan, naj se nemudoma vrne v Berlin po nova navodila. Ribbentrop je dopoldne odpotoval z letalom in je takoj po prihodu v Berlin obiskal zunanjega ministra Neuratha, nato pa kancelarja Hitlerja.
Tudi Amerika
Berlin» 24. junija, br. Koraku angleške vlade v Berlinu sta se danes opoldne ofi-cielno pridružili tudi "Francija m Amerika. Francoski poslanik Poncet in ameriški poslanik v Berlinu Harrison sta kmalu po odhodu angleškega poslanika obiskala nemškega zunanjega ministra in mu izročila note svojih vlad. Ta korak je nemške kroge presenetil, zlasti še, ker se je opominu Francije m Anglije pridružila Amerika, ki je bila sicer v evropskih zadevah do skrajnosti rezervirana.
V berlinskih diplomatskih krogih naglašajo, da so vsi trije poslaniki nagjasili nemškemu zunanjemu ministra, da bodo njihove vlade postopale oprezno in zmerno ter da bodo vselej pripravljene za sporazum» dokler bosta Nemčija m Italija ostali napram Španiji zares nevtralni. Če bi se pa poskusili neposredno vmešavati v špansko državljansko vojno z namenom, da bi omajali ravnovesje sil na Sredozemskem morju, tedaj bosta predvsem Francija in Anglija znali čuvati svoje interese. Demaršo so poslaniki Henderson in Poncet ter ame-niški poslanik izvršili ločeno. Njih izjave so se formalno razlikovale, stvarno pa so bile istovetne.
Izvedelo se je nadalje, da je francoski zunanji minister Delbos pozval ameriškega poslanika v Parizu, ki se sedaj mudi na ri-vijeri, naj pridobi Roosevelta, di bi posredoval v tem sporu med Italijo in Nemčijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani.
Vznemirjenje v Londonu in Parizu
Pariz, 24. junija, g. Odhod nemških ladij v Sredozemsko morje smatrajo v francoskih diplomatskih krogih za zelo vznemirljiv znak. Vendar upajo, da Nemčija pod vtisom francoske in angleške demarše ne bo za sedaj izvedla nobene direktne akcije. Poudarjajo tudi, da so Zedinjene države v sedanjem trenutku v interesu evropskega miru že izgovorile svojo energično besedo.
London, 24. junija, g. Angleški pomorski krogi so zaradi kretanja nemškega in italijanskega brodovja zelo vznemirjeni ter izjavljajo, da nemško brodovje v Sredozemskem morju nima direktnih interesov. V tej zvezi obstoji v Londonu bojazen, da bi mogli Nemčija in Italija nameravati nove intervencije v Španiji s tem, da bi poslali v Španijo vojni materijal in čete.
Odbor za nevmešavanje se bo sestal šele pričetkom prihodnjega tedna, ako nepred-
nega sporazuma med Francijo, Anglijo in Ameriko in ki je prav sedaj nadaljeval gospodarska pogajanja z Belo hišo.
Verjetno je, da bo Chautempsov program sestavljen tako, da bo zadovoljil ne le predstavnike ljudske fronte, temveč tudi one zmerne republikanske in demokratske elemente sredine, ki jih doslej nista pritegnili niti desnica niti levic®
videni dogodki ne bodo zahtevali, da se sestane prej. O svoji lastni politiki glede Španije bo angleška vlada sklepala šele po debati v spodnji zbornici.
Nemški in italijanski glasovi
Berlin, 24. junija, br. Nemški listi ostro polemizirajo s pisanjem francoskega m angleškega tiska in zavračajo očitke, češ da bi Nemčija in Italija s svojim postopanjem zasledovali kake posebne interese. Nemčija je bila, kakor naglaša tudi službena objava, pripravljena, pristati na mednarodno preiskavo, toda pod pogojem, da se takoj izvede skupna demonstracija velesil pred Valencijo, da se na ta način manifestira popolna solidarnost velesil, kar bi valencijskim napadalcem najbolj dokazalo, da morajo računati z nastopom vseh velesil, če bodo še nadalje izzivali. Ker sta Francija in Anglija to odklonili, pade vsa odgovornost za to, kar se utegne zgoditi, samo na francosko in angleško vlado.
Rim, 24. junija, br. Vsi italijanski listi se bavijo z mednarodnim položajem in naglašajo, da Italiji in Nemčiji ni preo-stajalo nič drugega kakor da se odrečeta nadaljnjemu sodelovanju pri mednarodni kontroli, ker je bila ta kontrola brezuspešna. »Giornale d' Italia« ostro kritizira ' stališče, ki ga je zavzela Anglija. List navaja objave oficiozne angleške agencije Reuter, češ da napad na nemško križarko »Leipzig« ni jasno dokazan. Tako posto-
panje Anglije daje po mnenju lista valen-cijski vladi pogum, da še bolj izziva in napada. Zato ni bilo drugega izhoda, kakor da se Nemčija in Italija odrečeta taki kontroli in bosta odslej sami branili svojo čast in svoje interese in to proti vsakomur.
Španija se bo branila
Valencija, 24. junija. AA. Zunanji minister Hiral ie sprejel včeraj popoldne novinarje in jim odgovoril na vprašanja, ki so mu jih stavili o perečih mednarodnih vprašanjih. Zunanji minister je med drugim izjavil, da bo valencijska vlada nastopila krepko proti vsakemu napada tujih sil. S svoje strani valencijska vlada ne bo storila ničesar, če je ne bodo napadli. Dalje je dejal, da je po njegovem mnenju položaj resen. Državi, ki sta izstopili iz nadzornega sistema, sta si zavarovali prosto akcijo. Na koncu svojega razgovora z novinarji ie Hiral izjavil: Naj se zgodi karkoli , Španci bodo krepko branili svojo domovino.
Španska debata v angleškem parlamenta
London, 24. junija. AA. Debato o zuma-politiki, ki se bo jutri v spodnji zbornici, bo otvoril ministrski predsednik Chamberlaan, nato jb bo zaključil s svojo izjavo zunanji minister Eden. Mislijo, da bo v tej debati posebno mnogo govora o Španiji in o najnovejših dogodkih v zvezi s španskim vprašanjem.
Baski se še upirajo
Z vso naglico organizirajo novo vojsko — Pomanjkanje živil slabi njihovo odpornost
Bayonne, 24. junija. AA. Tiskovni urad
baskovske vlade je izdal tole poročilo: Čvrsti odpor naših čet se nadaljuje v rudarski pokrajini, kjer je sovražnik zelo pritiskal s podporo svojega letalstva. Uporniki so danes skušali prodreti pri La Arbolidu. Boji še trajajo. Današnji dan je bil za sovražno letalstvo zelo neugoden, ker so naše protiletalske baterije odbile vsa letala. Naše čete so ponovno zavzele važne postojanke v okolici Idubelze blizu ceste, ki vodi iz Arsiliaga v Cordejuelo. Pri teh operacijah je sovražno letalstvo spet dokazalo svojo brezobzirnost ko je obstreljevalo ceste, kjer se je izseljevalo civilno prebivalstvo. Severna vojska se popolnoma reorganizira in bo v kratkem prešla v napad. Vse vojaške sfle severne fronte in sfle, ki so v pokrajini Santandru in Asturiji, so postavljene pod enotno poveljstvo generala Cadiza Uribaria.
Deževje ovira vojaške operacije
Vitoria, 34. junija. AA Na vseh frontah
dežuje in so ustavljene operacije v južnem odseku baskovske fronte. Toda baskovske čete se še zmerom vdajajo. Izvedelo se je, da se je Santander sklenil udati. Eo je valencijska vlada izvedla ta sklep, m ničesar storila, da bi ga preprečila. Sicer pa vidijo dobro poučeni krogi najboljši dokaz nacionalistične premoči v tem. da republikanske čete absolutno niso mogie ničesar ukreniti na nobeni fronti, da bi tako pomagale Baskom v stiski.
Pomanjkanje fivtt v Santandru
London, 24. junija. AA. Po vesteh iz nacionalističnega tabora je v Santandru
zaradi pomanjkanja živa prišlo do nemirov. Danes je francoska križarka »Epinal« odplula v Santander, spremljajoč dva francoska tovorna parnika, ld peljeta razna živila v Santander.
Franco se maščuje nad Baski
Salamaaca, 24. junija, br. General Franco je v svojstvu državnega poglavarja izdal danes odlok, s katerim odvzema vsem onim baskovskim provincam, ki so bile od vsega začetka na strani valencijske vlade, dosedanjo avtonomijo. Te province bodo morale odslej plačevati znatno večje davke in pristojbine ter druge javne dajatve, kakor so jih poprej. One baskovske province pa, ki so bile od vsega začetka na njegovi strani, ohranijo vse prejšnje pravice in ugodnosti in bodo nagrajene Se z novimi.
Zaplenjen ruski parnik
Saint Jean de Lu, 24, junija. AA. Španska nacionalistična križarka »Admiran te Selverac je po poročilih n nacionalističnih virov ustavila na Sredozemskem morju neki sovjetski parnik in ga odpeljala v Malago. Na parniku je bilo 20 letal, 44 tankov, 9000 pušk in mnogo nabojev.
Zagonetno letalo
Salamama, 24. junija, br. Skritooet letala! ka je bilo včeraj prisiljeno pristati v bi Krm Sam Sehastiaoa, je sedaj razrešena. Gre za francosko trimotonio letalo, v katerem so potovali i« Santandra v Francijo neki ruski general, en angleški in dva francoska oficirja. V letalu so našli milijonske zneske v bankovcih španske in francoske narodne banke. Razen tega so pri potnikih zaplenili dokumente, h katerih je razvidno, da je bilo izdano povelje, naj pomore vseh 961 političnih ujetnikov, ki so jih imeli zaprte ■» Bilibau Ln nekaterih drugih krajih. K sreči pa so te jetnike prej osvobodili Razen tega so med dokumenti našli spise, ki ee nanašajo na način obrambe Santandra.
generala Franca
London. 24. junija, o. Angleška vlada je sedaj odgovorila na zadnjo noto generala Franca, v kateri je zahteval priznanje enakih pravic, kakor so priznane španski republikanski vladi. »Daily Telegrapb« pravi, da se je angleška vlada v tej zadevi sklicevala na sklepe nevtralnostnega odbora in da se je postavila povsem na njegovo stališče. Svoie stališče bo spremenila le tedaj, ako bi se definitirvno pokazalo, da je vse prizadevanje nevtralnostnega odbora za ureditev španskega spora zaman.
Chautempsov program
Nova francoska vlada pripravlja nastopno deklaracijo Nadaljevala bo politiko ljudske fronte
Pariz, 24. junija. AA. Danes je bOa pr.
va seja ministrskega sveta* ki so se Ja udeležili tudi vsi državni podtajniki. Začela se je oib 10. v palači Matignon pod predsedstvoma' predsednika Chautempsa. Kto go člani vlade izmenjali misli o delovnem program« vlade, so začeli proučevati politični položaj in pripravljajočo se vladno deklaracijo. Ministrski predsednik je v glavnih obrisih podal to deklaracijo. Njeno besedilo bo dokončno določeno prihodnji ponedeljek poipoktae na prihodnji seji. Te seje se bo udeležil tudi novi finančni minister g. Bonnet ki se bo takrat pripeljal iz Amerike.
Pariz, 24. junija, g. Kakor se doznava, bo deklaracija nove francoske vlade obsegala naslednje točke: Poudarek nerazrušljivega nadaljinega obstoja ljudske fronte, ohranitev socialnih pridobitev in nadaljevanje programa ljudske fronte od mcseca julija 1936 v ozračju državljanskega mira, dalje predvsem izdelava načrta za finančno obnovo. Delo vlade bo razdeljeno na pogram. ki ga je treba izvesti takoj, in na dolgoročni splošni program. V okviru takojšnjega programa se bo poudarjala potreba, da se odstrani primanjkljaj v proračunu. Dolgoročni program bo obsegal postopne uktepe za gospodarski napredek m za sanacijo državnih financ.
Kar se tiče kritja primanjkljaja v proračunu, se doznava- da je brl že dosežen sporazum med socialisti in radikali glede primernih finančnih ukrepov. V socialnem pogledu se bo nadaljevala dosedanja politika, istotako politika znižanja delovnega časa.
Precej obširno se bo vladna izjava z ozi-rom na napeti mednarodni položaj bavila s stališčem vlade v zadevah zunanje politike. Vlada se bo energično izjavila za dosedanjo zunanjo politiko kolektivne varnosti.
Sprejem nove vlade v finančnih krogih
Pariz, 24. junija, b. V splošnem se lahko reče, da je bila nova Chautempsova vlada v francoski javnosti zelo ugodno sprejeta. Naklonjenost ji izkazujejo tudi pariški borzni krogi. Neugodno vplivajo samo poročila o poslabšanju mednarodnega položaja. K pomirjenju finančnih krogov je mnogo pripomogla objava pisem Rista in Baudoina, dveh znanih finančnih strokovnjakov, ki sta izstopila iz finančne komisije za izravnamje fondov. Pred dnevi so bile o teh pismih razširjene zelo vznemir-
ljive govorice, ker so nekateri lisfi trdfK. da podajata finančnika v njih zelo pesimistično sliko o sedanjem finančnem položaju Francije. Iz objavljene vsebine obeh pisem pa se razvidu da so bile te govorice pretirane in lansirane v javnost od nasprotnikov ljudske fronte.
Stališče komunistov
Pariš. 24. junija, b. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da bo zadržanje komunistov napram Chautempeovi vladi precej drugačno kakor je bilo napram Blumovi. Dočim so z BI umom v glavnem lojalno sodelovali, si bodo napram Chautempsu dovolili več demagogije v parlamentu, da bi s tem postopanjem izkoristiH morebitno nerazpoloženje delavskih množic proti Chautempsovamu nagibanju ua desno.
Socialistični pogoji
Pariš, 24. junija b. O pogojih Blumove socialistične stranke za sodelovanje s Chau-tempsovo vlado se doznavajo sedaj nekatere zanimive podrobnosti, ki potrjujejo že splošno prepričanje, da ie nova vlada zares samo nadaljevanje Blumove vlade ljudske fronte, pa čeprav s titularjem iz drugega strankarskega tabora Chautemps Je moral že pri sestavljanju nove vlade izključiti od sodelovanja vse one senatorje, ki so povzročili Blumov odstop. Nadalje se je moral zavezati, da se ne bo opiral v par-lamentu na nobeno drugo večino razen na ono, ki mu jo stavi na razpolago ljudska tronta katere politiko mora v vsem nadaljevati. Chautemps se končno ne sme dotakniti nobene izmed že izvedenih soeial-nih reform. V primeru, da bi Chautempsova vlada padla, se socialisti ne bodo vezali z nobeno ^ado. ki ne bi nudila jam,-stev, da izvede program ljudske fronte do kraja.
Rekorden ameriški vojni proračun
Washbigtn, 24. junija. AA. Ameriški senat je sprejel proračun vojnega ministrstva v višini 663 milijonov dolarjev. To je najvišji vojn^ proračun, kar se jih iz mirnih časov spominjajo. Senator Ltiušs, ki velja za Rooseveltovega osebnega prijatelja, je med razpravo izjavil, da zaradi pog^utih izgredov in stavk ni mti misliti na to, da bi številčno stanje ameriške vojske raužah.
Odpoved nemških pogajanj z Avstrijo
Dunaj, 24. junija, b. V tukajšnjih politi6-nih krogih je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da ni prispela te dni na Dunaj nemška delegacija, določena za ureditev nekaterih spornih vprašanj v zvezi z interpretacijo avstrijsko-nemškega sporazuma Z dne 11. julija lanskega leta. Oficiozno se iz Berlina doznava, da je temu vzrok prevelika zaposlenost nemškega zunanjega ministra Neuratha s špansko zadevo. Zato nI utegnil dati nemški delegaciji potrebnih na-vodiL Dasi se v dunajskih uradnih krogih s to motivacijo navidezno zadovoljujejo, presojajo na drugi strani položaj precej resno, ker domnevajo, da je treba v zvezi • povečano napetostjo v španski zadevi, zlasti pa * odpovedjo Neurathovega obiska T Londonu pričakovati tudi ostrejšega nemškega kurza napram Avstriji.
Nova vlada na Nizozemskem
Ha/ag, 24. jun. Po več tedenAih pogajanjih je dosedanja ministrski predsednik Colijn. ki je odstopil po volitvah, sestavil novo vlado. CoLijn prevzame poleg ministrskega predsedništva tudi novo ustanov« ijeno ministrstvo za splošne zadeve in začasno tudi zunanje ministrstvo. Za notranjega ministra je bil imenovan krščanski socialec Van Boeijen. Dosedanji notranji minister de Welde (protirevolucjonarec) pre* vzame finančno ministrstvo, obrambno ministrstvo van Divjk (protirevolucionaree), pravosodno ministrstvo pa dr. Goselang, član r-nsko-katoliške državne stranke.
Najstarejši Argentine« umrl
Boenos Aires, 24. junija. AA. V Mesu dosi v Argentini je preminul v 124. letu starosti Teofil Videl, ki a je lani septembra meseca udeležil svetovnega kongresa starih ljudi v Londonu. Videl šteje nad sto vnukiov in pravnukov. Do lanske pomladi je še jahal. Vse svoje življenje je pil vino in priljubljeno južnoameriško pdjačo man te.
Obisk ameriških izseljencev v Beogradu
Beograd, 24. junija. AA. V nedeljo M pripelje y Beograd z brzim vlakom iz Cherbourga skupina 135 jugoaftoveoefcSi izseljencev iz Severne Amerike. 28. janiju bo skupina odšla na Oplenae, da se poklou ni pred grobom kralja Aleksandra I. Skupino izseljencev vodi MIlan Pekač, naš znani narodna, delavec v Ameriki,
Nova zarota proti Stalinu? I Beležke
Množestvene aretacije v Ukrajini - Sabotaža v avto« mobilski in gradbeni industriji — Inozemski novinarji pod policijskim nadzorstvom
"Varšava, 24. junija, o. Kakor poročajo iz Moskve, go v Ukrajini odkrili ..veliko zaroto proti Stalinu. Zarotniki so se baje že oborožili in resno pripravljali na upor, kd naj bi izbruhnil v bližnjih dneh. Nameravali so zrušiti sovjetski režim v Ukrajini. Po moskovskih informacijah so bili v zvezi z neko drža1/o ,ki bi rada odcepila Ukrajino od Rusije. V zvezi s temi odkritji je bilo aretiranih zelo mnogo troc-kistov in drugih prevratniškib elementov v Kijevu in Harkovu. Pravijo, da je bilo samo v teh dveh mestih aretiranih okrog tisoč ljudi.
Potrjujejo se tudS vesti o aretaciji hiv-šega komisarja za zunanjo trgovina Ro-setagolda ter poljkega komimističn ega pisatelja Mihalskega, ki je bil intimen prijatelj pokojnega Lenina.
London, 24. junija, o. Iz Moskve poročajo, da so bili aretirani ravnatelj avtomobilskih tovarn »Statfiin« in »Gorki« v Jaroslavu odnosno Leningradu. Obtoženi
so sabotaže, zaradi katere v zadnjem času avtomobilska industrija ni mogla niti najmanj napredovati. Postavljeni so bih pred vojaško sodišče.
V Beli Rusiji in na Uralu pa je bilo aretiranih več ravnateljev sovjetskega gradbenega trusta. Osumljeni so bili sabotaže pri gradnji delavskih stanovanjskih hiš. Na tak način so hoteli baje izzvati nezadovoljstvo med delavskimi sloji. Tudi onj so bili postavljeni pred vojaško sodišče.
London, 24. junija, o. »Morning Postt poroča, da je ruska vlada pred dnevi povabila več inozemskih novinarjev na potovanje po Rusiji, da bi dognali neresničnost in neutemeljenost vesti o reakciji in uporih, ki naj bi jih tel izzval proces proti Tuhačevskemu in tovarišem. List pravi, da so novinarji včeraj prispeli v Moskvo, da pa bili takoj postavljeni pod nadzorstvo GPU.
Beograjsko „Vreme" in ljubljanski
»Slovenec" o novi francoski vladi
Vladno glasilo »Vreme« objavlja uvodnik o novi francoski vladi. Najprej izreka priznanje politični zrelosti voditeljev ljudske fronte, ki po v 24 urah rešili težko vladno krizo. Novi predsednik francoske vlade Chautemps je po »Vremenu« elastičen duh, ki ima veliko razumevanje za politični položaj. Bil je med glavnimi posredovalci za zadovoljivo rešitev dobrega dela socialnih sporov. Kot premieru nove vlade mu pripada odgovorna naloga za pomiritev političnih gtrati. Njegovo imenovanje za predsednika vlade jc vsekakor srečna izbira; enako je posrečena tudi ostala sestava vlade, ki je p:mirila javno :t in zadovoljila politične kroge.
Glede ostalih ministrov pravi »-Vreme« med drugim, da je novi finačni minister Bonnet mož velikega ugleda, ki je bil že nekoč odličen finančni minister. Na glasu je kot izvrsten strokovnjak. »Vreme« ugotavlja z zadovoljstvom, da je ostal Delbos minister zunanjih del, ki mu bo sedaj gotovo pomagal tudi razbremenjeni podpredsednik vlade Blum. ? Izven dvoma je, da bo Francija tudi v bodoče nadaljevala svojo miroljubno in razumno politiko. Vsi iskreni prijatelji Francije, med katerimi je tudi Jugoslavija, morejo samo želeti, da se ta politika nadaljuje.«
Precej drugače pa predstavlja vlado g. Chautempsa svojim čitateljem slovensko glavno glasilo JRZ. »Slovenec« je poklical na pomoč svojega izvedenca za framazon-eke zadeve. Mož je zavihtel svoje znane klešče in nam predstavlja novo francosko vlado takole: »Novo francosko vlado je sestavil veliki knez kraljevske tajnosti Chautemps, ki se je preril do 32. stopnje,
torej skoraj do najvišjega reda in čina framazonske lože Velikega orienta. Stro-kovnjaško je pripravil teren za ljudsko fronto, ki je junija 1936 tudi prevzela oblast v državi. Za izredno sposobnega notranjega ministra Te je pokazal v znani Stavijskijevi aferi, ki je s svojim smradom silno škodovala radikalni stranki in s svojo grdobijo tudi framazonski loži., Chautemps je znal afero spretno potisniti iz sodne dvorane ter jo utopiti v predalih tajne policije. Januarja 1934 je sicer izginil s površja, a se je pozneje vrnil.«
O glavnih no-dlcih nove francoske vlade, kakor Leonu Blumu, Sarrautu in ostalih pravi »Slovenec«, da predstavljajo vrhovni sovjet ljudske fronte, to je marksistične in framazonske pravo vernosti. Edina žrtev vlažne krize je bivši finančni minister Auriol, ki je tako razmetaval državni denar, da je napravil 40 milijard dolga. Na. njegovo mesto so poklicali fra-mazona Bonneta, ki je zaupnik visoke finance in fraimazonskih Kž.
O mornariškem ministru Campinchijuve povedati glasilo katoliške akcije pikantno senzacijo, da je »mož ljubezenskih tragedij«. Delbos je »povprečni minister zunanjih del.« Glavna rnjegova zasluga je, da visi na Angliji. Z novo vlado je stopila Francija v dobo daljše krize, ki se bo končala takrat, ko se znajde tudi med Francozi kak general Franco, da spregovori v imenu nepopačeno dn prave Francije.
Kakor se iz tega vidi, je enotnost političnih nazorov v vrstah JRZ res popolna ne v notranji temveč tudi v zunanji politiki,
Dogodki v zemljoradniški stranki
v nedeljo so se sestali voditelji bosanskih zemljoradnikov v Sarajevu. V ponedeljek so odšli v hercegovsko Ncvesinjc, kjer so imeli javen shod Shod je otvoril posl. Miloš Tupanjanin. ki je prečital pismo .locc Jovanoviča, s katerim se opravičuje, da je bil radi važnih političnih poslov zadržan v Beograd u. Nato je podal Tupanja-inin politično poročilo. Obširno je razpravljal o potrebi rešitve hrvatskega vprašanja. Toda. jc dejal govornik, »zemljoradni-ki pri razgovorih z dr. Mačkom ne bodo popustili niti za las v vprašanju državne cc-lotc- ker jim je interes države nad vse.«
Tudi naslednji govornik Čcda Kokano-vič, sc je dotaknil hrvatskega vprašanja in v šali dejal: »Mi nc ljubimo dr. Mačka, ker ni žganje za piti in ne dekle za poročiti. Me ljubimo Jugoslavijo, brez Hrvatov p-a ni Jugoslavije.«
Po shodu je bila konferenca zaupnikov zemljoradniške stranke za Hercegovino. CIlavni referat je bil zopet Miloš Tupanjanin, ki jc pojasnil tok razgovorov med beograjsko združeno opozicijo in dr. Mačkom. Zatrjeval je, da ni pri teh razgovorih zahteval dr. Maček ničesar, kar bi škodovalo interesom državne celote, ali pa interesom srbskih in hrvatskih kmetov. Po govorih raznih delegatov o političnem položaju jc bila sprejeta resolucija, s katero izrekajo delegati zaupanje voditelju stranke Joči Jovanoviču in ga pozivajo, naj nadaljuje delo za sporazum med Srbi in Hrvati.
Malo po svoje tolmači potek zemljorad-ni.ških posvetovanj v Sarajevu in Nevesinju voditeljev srbijanskih levičarskih zemljoradnikov dr. Dragoljub Jovanovič. ki je pobelil že mnogo las prvakom beograjske združene opozicije. Oglasil je v režimskem »Vremenu«, kjer pravi, da so bili zemljo-
radniški delegati po posvetovanjih v Sarajevu in Nevesinju zelo razočarani Glavnih referentov Joče Jovanoviča in dr. Gavrilo-viča sploh ni bilo. Osuplim delegatom jc tolmačil Miloš Tupanjanin odsotnost obeh voditeljev s tem, da je baje vlada v krizi in da pojdejo zemljoradniki najbržc v novo vlado. Prečital jc tudi neki dozdevni brzojav dr. Gavriloviča iz Zagreba, da se pripravljajo velike stvari in da naj o vsem, kar bodo čuli, zanesljivo molče. Konferenca jc trajala vsega uro in pol. Vršila se je v nekem zasebnem stanovanju, čeprav je bila prvotno sklicana v dvorani kina »i.uksor«. Tako veliko delegatov sploh ni vedelo- kje se je konfcreuca sestala.
Dr. Jovanovič končno pravi, da Joca Jovanovič in dr Gavrilovič v Sarajevo zaradi tega nista prišla, ker sta čula, da se bo oglasi! na konferenci on (dr. Dragoljub Jovanovič) s svojimi prijatelji...
Vodstvo zemljoradnikov je spreje'.o izjavo dr. Dragoljuba Jovanoviča z zelo mešanimi čuvstvi. Naglasa pa- da ji ni nnpisc-\a?; kakega posebnega pomena, ker se sploh ne ve, a!: je dr. Dragoljuh Jovanovič član zcm!'oradniške stranke. Poleg ,te-g-i pravi, da je značilno, da je obirvil dr. Jovanovič svej napad ravno v vladincm organu »Viemeni*« in to v času, ko >c sloga vseh skupin be< grajske združene opozicije bolj potrebna kakor kdaj preje. Glede opravičila dr Gavriloviča, da se n: mo-gei udeiežiti zemljoradniških konferenc v Sarajevu in Nevesinju pa opozarja vodstvo zemljoradnikov na to, da je bil za pravoslavne binkošti dr. Gavrilovič v Zagrebu, kjer se je sestal z dr. Mačkom. Imel jc z njim daljši razgovor in se takoj vmil v Beograd, kjer je potem konferiral z Ljubo Davidovieem, Joco Jovanovičem in Mi-So Trifunovičcm.
Kongres kurjače v
Beograd, 24. junija, p. V Beogradu se je danr« piičcl kongres udruženja železniških in pomorskih kurjačev. S kongresa so bile poslane brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku, predsedniku vlad", prometnemu ministru, direktorju generalne direkcije ter vsem direktorjem oblastnih direkcij državnih železnic. Na kongresu je bilo podanih več referatov, ki obravnavajo delovanje centralne uprave v pretekli poslovni dobi ter sedanji položaj kurjačev. 0 rnferatih se je razvila debata, ki je trajala ves dan. Jutri bo izilasovanih več resolucij.
finančnik v Beogradu
Beograd. 24. junija, p. V Beogradu se je t£ dni mudil belgijski finančni strokovnjak, višji svetnik belgijske emisijske banke Maurice Frere. Frere že dalj časa potuje po Evropi s posebno misijo, ki mu jo je poveril belgijski ministrski predsednik Van Zeeland. Njegovo potovanje je v zvezi z velikim načrtom za oživljenje svetovnega gospodarstva, zaradi katerega se je Van Zeeland sam odpravil v Washington.
V Beogradu so Frera sprejeli ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, gu-
verner Narodne banke dr. Radosavljevič in i razni vodilni zastopniki našega narodnega gospodarstva. Frere si na svojem potovanju po srednje- in jugovzhodno evropskih državah zbira predvsem informacije o interesih malih agrarnih držav ter njih od-nošajih napram interesom velikih industrijskih držav. Hkratu proučuje posledicc ki bi v srednje-evropskih agrarnih državah nastale, če bi sc odpravile carinske in druge omejitve mednarodne trgovine.
Iz državne službe
Beograd, 24. junija, a. Napredovala je iz 7. v 6. skupino višji poštni kontrolor Marija Korošec pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Upokojeni so poštni uradniki in uradnice Marija Podboj in Eugen Križaj v Ljubljani, Josip Hodnik v Mariboru in Josipina- Milavec na Jesenicah.
Za eno skupino je napredoval dr. Jakob Mlinar, tajnik upravnega sodišča v Celju.
Od generalne direkcije državnih železnic v Beogradu k železniški direkciji v Ljubljani sta premeščena višja kontrolorja Alojzij Smole in Apolonij Brumen.
Povratek naših letalcev iz češkoslovaške
Praga, 24. junija, p. Šef jugoslovenskega vojnega letalstva general Simovič je danes z jugoslovensko letalsko misijo odpotoval nazaj v Beograd. ,
Zopet novo tolmačenje hrvatskega vprašanja
»Hrvatski dnevnik« se je zaletel v dr. Grga Andjelinoviča, ker je govoril na sarajevskem manifestacijskem zborovanju JNS. Baje je rekel, da sta mu kot Hrvatu bližja Srb in Slovenec, ki čutita Jugoslovenski, kakor Hrvat, ki hoče zrušiti vse, kar je srbskega in slovenskega. Nato list nadaljuje:
»Dr. Andjelinovič ni omenil, kaj je srbsko in slovensko. Citali pa smo njegovo brošuro, polno hudih očitkov zaradi gotovih strašnih dejstev. Mar smatra on za srbska in slovenska ta dejstva, proti katerim je tudi sam tako ostro ustal, in je protivnik onih Hrvatov, ki žele ta dejstva odpraviti?«
Ce bi bil cilj dr. Mačkove politike res samo ta, odpraviti v naši državi pojave in razmere, ki niso zdrave in proti katerim se ravno jugoslovenski nacionalisti z vso odločnostjo borijo, potem bi se pač s pristaši dr. Mačka ramo ob rami borila ogromna večina prebivalstva iz vseh pokrajin države.
Razmere v srbijanski združeni opoziciji
»Hrvatski dnevnik« s skrbjo razpravlja o vseh večjih zmešnjavah in sporih v okrilju beograjske združene opozicije, kjer se že dolgo ne ve, kdo pije in kdo plača. Po njegovem mišljenju ie zadnji čas, da se skupine beograjske združene opozicije sporazumejo med seboj. ^Pojavi. ki jih opažamo v okrilju združene opozicije, nas ne navdajajo z optimizmom. Namesto da bi združena opozicija nastopala povsod enotno, vidimo, da nastopa vsaka skupina za sebe in to cclo v istih krajih. Še več! V Sarajevu smo morali celo gledati istega dne kar dve zemljoradniški konferenci Na eni so razpravljali pristaši Jore Jovanoviča, na drugi pa pristaši dr. Dragoljuba Jovanoviča. Srbijanska združena opozicija ima še velike maloce. Izvršila pa i'b ho le, če bo notranie homogena. V današnjih časih male stranke in skupine ne pomenijo dosti v političnem življenju. Potrebno bi bilo. da postane združena opozicija enotna sila. ki bi se lahko poeaiala kot enakovredna partnerica s Kmetsko demokratsko koalicijo«
Oglasila se je plemenita katoliška žena
Med »Slovenčevimi« specialisti za sokolska vprašanja se je oglasila, v nedeljski številki tudi Kurenčkova Neža, ki opisuje čitateljem svojega moža kot Sokola takole: »Mož ni za nobeno rabo več. Sokol je pa menda še. Saj tisti obcajhen še vedno na suknji nosi. Pa tudi na spalni srajci ga še ima. Ne dela nič, pač pa samo kadi. Ničesar bi ne rekla, če bi vsaj videla, da cigarete kupuje, kakor pravi patrioti. Ampak mislim, da kadi mrcina samo vtihotap-ljeni tobak. Tudi vžigalic še nisem videla pri njem. Vse to mi je sumljivo. Drugi za domovino kri prelivajo, jaz pa imam moža, ki domovino noč in dan goljufa.«
Politično stran Sokola so gospodje že obdelali na prvih straneh .»Slovenca«, moralno stran pa so e&vidno prepustili Ku-renčkovi Neži, za katero se skriva, vsaj po pisanju sodeč, menda sama Vodiška Johanca, ker druga ženščura tako kvasiti ne zna. Kar vidi se, kako se poslodavci te odlične članice Katoliške akcije penijo besa in pokvarjenosti.
Iz novinarskega hleva
V Mariboru izhaja list ljudstvu v pouk in zabavo, ki mu je ime »Slovenski gospodar«, duševni in moralni voditelj pa mu je trenutni mariborski podžupan Franc žebot. Tudi ta list se hvali, da zastopa in brani ideje katoliške akcije. Po srčni surovosti in naravnost hlevarskem tonu prekaša »Slovenski gospodar« vse, česar smo pri nas vajeni. V tem pogledu se posebno odlikuje pero njegovega glavnega šefa, ki pod imenom Peter Rešetar rešetari in vsak teden ocenjuje razne politične dogodke.
Dva tedna že čakamo, kaj poreče gospod Žebot na naše ugotovitve, da je bil plača-nec šesto januarskega režima in da je takrat zabavljal na vse pretege čez one voditelje, med katere se danes sam zopet štuli in jih kuje v nebesa. Gospod žebot previdno molči. Zato pa v zadnji številki svojega lista poroča iz Rusije, da so komunisti ta teden zopet »morili kar na veliko« in da »delajo brez skrbi, kakor da so delali JNS-arji«. O jugoslovenskih nacionalistih vč povedati, da proti dr. Korošcu v Beogradu »napenjajo vse kriplje. da ne bi prišlo do svobodne Slovenije«. Za tega odlič-nika. ki je v Mariboru nastopal kot nekak poveljnik ljubljanske razgrajaške družbe, je izven dvoma, da so »pristaši JNS umorili mladega akademika, ker je ljubil slovenski narod in nosil slovenski znak«, žebot proglaša vsakega, »kdor tem lopovom verjame«, da je »sam tudi lopov, ali pa norec«.
Tudi o zunanjepolitičnih dogodkih ima ta gospod svoje posebne ocene. Z ozirom na dejstvo, da so na Češkem vpeljali obvezno vojaško vzgojo smatra, da Čehi ne bodo smeli priti več z gosli na svet, ampak s strojnimi puškami.
Razume ee po sebi. da se g. Žebot iz živkoviča sedaj norce brije. Zakaj bi tudi ne? Gospod Pera ga ne more več plačati in gospod podžupan se čuti zaradi tega razrešenega vseh obzirov. Tipi, kakor je ta gospod, spadajo gotovo med učitelje in vodnike slovenskega naroda ...
Dr. Maček na počitnicah
»Hrvatski dnevnik« javlja z debelim tiskom, da je dr. Maček odpotoval na daljše bivanje v svoje posestvo v Kupincu. Tam ne bo sprejemal nikakih političnih obiskov. V vseh političnih zadevah ga bosta zastopala poslanca inž. August Košu-tič in prof. Jelašič.
Šolski plebiscit
na Bavarskem
Na Bavarskem so te dni zaključili nov plebiscit staršev glede vpisa dece v laiške, odnosno verske šole. Za plebiscit je vladalo Sirom Nemčije veliko zanimanje, ker so cerkveni krogi napeli vse sile, da bi starši vpisovali svoje otroke v katoliške verske, a ne v skupne državne šole. Po vseh cerkvah so bile pridige, v katerih so duhovniki pozivali vernike, naj vpisujejo svojo deco v verske šole. Uspeh je bil celo za nemške prilike presenetljiv. Za laiško šolo se je izreklo 127.013 staršev, ki imajo deco godno za prvi razred, kar znači 97.5 odstotkov vseh roditeljev take šoloobvezne
0 oskrunjen ju državne zastave
Ma njemu svojstven način razpravlja včerajšnji »Slovenec« o aferah z državnimi zastavami Pri tem se poziva na uradne objave ljubljanske kr. banske uprave. Mi pa pričakujemo rasčiščcnja pred sodiščem, kjer se bo stvar temeljito razpravljala in se dognala resnica.
Pri tej priliki se glasilo katoliške akcije na sledeči način izraža o jugoslovenskih nacionalistih: »Videli smo jih, ko so uprizorili atentat na ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, videli smo jih, kako so zaklali katoliškega slovenskega akademika Dolinarje. videli smo jih, kako so s sokolskimi .znaki divjali po ljubljanskih ulicah, pretepali mirne pasante in tulili. Vidi se, da je cela zarota proti državni zastavi in ugotovilo se jc- da JNS in Sokoli trgajo državno zastavo. V Sloveniji se zbirajo v JNS zločinski elementi.«
»Slovenec« se sklicuj
dasi je ravno tako dobro kakor mi poučen o pravem ozadju te afere in le predobro ve, da pri tem incidcntu ni bilo niti zarote, šc manj pa seveda kakršnekoli namere žaliti državno trobojnico, temveč ravno nasprotno. Tudi o mlaju v Litiji bi bilo bolje da molči. Njemu sc v zadnjem času že itak mešajo pojmi in od zastave na Jugoslovenstki tiskarni dne 30. maja pa do
Litije ne razlikuje več pravilne razvrstitvi
barv.
V ostalem smo pričakovali, de bo »Slovenec« odgovarjal na naše ugotovitve, od kdaj jc slovenska zastava prepovedana tn kdo jc slovesno proglasil, da »pripada Slovenska trobojnica preteklosti, naša bodočnost pa mora poznati samo jugoslovensko zastavo.« A čc že na to »Slovenec« odgovorih nc mara. je morda pripravljen pojasniti, kdo so bili tisti, ki so — seveda je od tega poteklo že četrt stoletja — že prej enkrat smatrali, da bclo-modro-rdeča ni ta prava!
Pri tej priliki naj zabeležimo 5e drugo odkritje glasila katoliške akcije- ki je javnosti v posebnem članku povedala, da so izgrede v Ljubljani, Mariboru in Celju povzročili prav-za prav nacionalisti, ki so s plohami kamenja, steklenicami in drugim orožjem napadli mirno slovensko ljudstvo. Upamo, da bo čez nekaj dni »Slovenec« razkril šc to. da so družbo izgrednikov, ki je delovala v Ljublja-ni in se potem vozila v avtobusih, da predstavlja motorizirano »ogoičenje slovenskega ljudstva« »
.t: < v.-«	na-
jeli, plačali in instalirali dr. Kramer in tovariši.
Spremembe v naši šolski službi
Prosvetni minister g. Dobrivoj Stošovič je podpisal odlok, s katerim so izvršene naslednje spremembe v sloven.*ke»u učitelj« stvu;
Premeščeni se; Ambrožič Angela iz Dolnje Lendave v Ljubljano. Andolšek Ivan iz Dobrepolja (Kočevja) v Ponikvo (Šmarje). Antonac Adela tz Št. Vida (Lilija) v Kri-ževce (Ljutomer). Beričič Julija iz Križe v-cev (Murska Sobota1) v Kupince (Murska Sobota). Bizjak Veronika iz Šulinccv (Murska Sobota) v Zagrad«>c (Novo mesto). P,au-ko-vac Matilda iz Sladkega vrha (Maribor 1. br.) v Št. Ilj v Slov. goricah (Maribor 1. br.). Ra-zelj Jakob m Divuške Oravice (vihaska lian.) k Sv. Urbanu (Ptuj). Bande Ana iz Dol. Tople Rebri (Kočevje) k Sv. Miklavžu (Laško). Bahovec Josipina h Sv. Lenarta (Laško) v Trbovlje (Iraško). Božič Frančiška iz Št. Jerneja (.Krško) v Zalo«- (Kamnik). Gasar Vinko n Dobrovnika (Dol. Lendava) v Gančane (Dol. Len-lava"). Duša Vckostova iz Mozlia (Kočevje) v Vidonce (Murska Sobota). Deželak Marija iz Rajheoburga (Brežice) na Teharje (Celje). Dancu Danilo iz Zažarja (Ljubljana okolica) v Ruše (Maribor d. br.). Drofenlk Vekoslava iz Podlkraja (Krško) v ZameŠko (Krško). Dolane Ana iz št. Andraža (Ptuj) k Sv. Katarini (Laško). Erker Berta iz Dolža (Novo me<=to) v Mali Slatnik (Novo mesto). Fratngoš Terezija iz Predanovrev (Murska Sobota) v Poljrmne ("Maribor d. br.). Gahrovec Avgust iz Bonice (Dol. Lendava) v Radmirje ("Gor. grad). Gruden Ana iz Konjšice (Litija) v Pre/?anje (Litija). Golmajer Vida iz Sv. Križ,i (Krško) v Selnico (čakovac. savska banovina). Ha« meršak Pavla iz Solčave (Gor. grad) v št. Bj pod Turiakom (SlovenjgTadec). Ivaneo Ana iz Podstenice (Novo mesto) v Dolenjo va« (Kočevje). Jager Valtcr h Karžlja (Kočevje) v Majšperk (Ptuj). Jandl Fran.- iz Studenic ("Maribor d. br.) v Slatino Radon-Cfi (Ljutomer). Ktmoveo Frane, iz P o d-rada (Novo mesto) v Trbovlje (Laško). Koutnv Vilrkald iz Kočevja v Banjo Loko (Kočevje). Kuštrin Stanislav h Dol. Slaveč (Merska Sobota) k Sv. Juriju (Miur.ska Sobota). Kitek Bogomira iz Višnje g°re v Dol. Lo« gatec. Korošec Genovefa h Tzl.uk (Litija) k Sv. Katarini (Laško). Krati Grozd mi a rz. Gančanov (Dol. Lendava) v Podovo CMarllior d. br.). Krt. Jože iz Gučje vasi (Tratnik, drinska ba.no viri a) v Pilštanj (Šmarje). Knol Janez iz Fare va*i (Kočevje) v Livold 'Kočevje). Lopamik Zora iz Sv. Lenarta (Ptuj) v Ljubljano. Lopamik Vladimir h Sv. Lenarta (Ptuj) v Ljubljano. Lutar Elizabeta iz Zcr. Sv. Kunigunde (Maribor 1. br.) v Pod-grad (Novo mesto). Mah k o ta Milan rz Hrastnika (La*ko) v Dol (Laško). Makorel Viktor iz Breznice (Radovoljica) v Domanjševcc (Murska Sobota). Makorel iz Breznice /R-a* dovljica) v Domanjševce (Mimika Sobota). Miiler Anton iz Železnikov (SkofVi I/oka) v Zalo? (Kamnik). Mihelič Vilihald iz Hoč (Maribor d. br.) v Reko Maribor d. br.). Mo-škon Tatjana h Kozjega (Šmarje) v Bakovce (Murska Sobota). Novak Ana i? Blok Tx>gafer) k Sv. Gregorju (Kočevje). Natek Gizela rz Maremberga (Dravograda v Topol-Sftco (Slovenjgradec). Nachtigal Marjeta h Križevcev (Ljutomer) v Št. Vid (Litija).
■II I 4	' J-1——	111
dece. Zaradi tega izida glasovanja so predlagali župani iz Zgornje Bavarske mona-kovski vladi, naj ukine verske šole in uvede povsod samo državne šole. Predlog je vlada odobrila in že izvedla preosnovo bavarskih šol. Bavarska je skoraj izključno katoliška dežela in je bila nekdaj glavna trdnjava nemškega klerikalizma.
V zvezi z ukinitvijo verskih šol na Bavarskem je priobčil vatikanski »Osserva-tore Romano« hud napad na narodne socialiste, češ da kršijo konkordat in sistematično preganjajo katoličane. Na napad je odgovoril voditelj bavarskih narodnih socialistov Adolf Wagner, ki je priznal, da vlada res zamenjuje redovniške učitelje in učiteljice s posvetnimi, za to pa ima tudi "so pravico, ker so vse šole na Bavarskem državne in so bili redovniški učitelji na njih samo gostje.
Pri nastopu narodno socialističnega režima je bilo na Bavarskem 400 verskih šol. na katerih je poučevalo mladino okoli 1600 duhovnikov, redovnikov in redovnic. Dose-daj je postavilo bavarsko ministrstvo pro-svete namesto njih že 670 posvetnih učiteljev in odpustilo ravno toliko rodovniških in duhovniških učiteljev. Poleg tega je zaprlo ministrstvo prosvete celo vrsto samostanskih šol in mladinskih vzgojevališč z utemeljitvijo, da so legla nemoralnega življenja.
Vatikan in baskovska duhovščina
Kakor poroča »Temps? si je 6estala v gradu Gandolfo pod predsednišlvom samega papeža kongregacija za cerkvene zadeve. Zbrani kardinali so med drugim razpravljali tudi o položaju v Španiji. Po dolgi razpravi so sklenili poslati v imenu 6vete stoliee poseben apel generalu Francu zaradi zaščite katoliških duhovnikov med Baski. Kakor ie znano, je namreč večina duhovnikov med Baski podpirala vla-io v Bilbau v njeni borbi proti nacionali-lom. Vatikan želi, da general Franco prizanese tem duhovnikom.
Podnar Tomo h Osilnicft (Cahar) v Pilštanj
(Šmarje). Petelin Melitia n. Banje Loke (Kočevje) v Konjic^ (Slov. K o njive). Parfant Barbara iz VLdonccv (Murska Sobota) v No* vo cerkve (Celje). Potočnik Blaž u Poljfcni-ka (Litija) v Preddvor (Kranj). Puoelj Bruna b. Sv. Miklavža (Maribor d. br) na Po-brežje (Maribor d. b*-.). Prah Alojzija rz Kaplje (Dravograd) v Črno (Dravograd). Potisk H i Ha iz Mafck (Celje) na Frankolovo (Celje). Perhavc Silvester iz Gore (Kočevje) na Po« lico (Litija). Prah Marija iz Št.. .Ta.nža ("Pt-uj) v Virrberk (Ptuj). Pretnar Tvan b. Dola (Laško) v Hrastnik (Laško). Rak Evgenija iz Sv. D/1 »o!ta (Kamnik) v Ljubljano. Ravnikar Marija iz Svibna (Krško) v Ljubljano. Rothl Van la iz Šmarja (Šmarje) v Šoštanj (Slovenjgradec). Repič Ivana iz Cerknice (Lotratc-r-.) v Stari trg (Logatec). R-oMč Anton i7. Sv. Pefra pod Sv. gorami (Šmarje) v špitalič (Kamnik). Robič Marija h Sv. Petra pol Sv. gorami (šmarie) v Špitelič (Kamnik). Rojnič Josip h Kalobja (Celj*) v Doltovo (Brežice). Starič Frančiška h Stare Ose lice (škofja Txvka) v Dvot (Novo ttv;-sto). Samsa Marija iiz Izlak (Tvili'«) v Vojnik (Cel*). Š*ercin Cecilija u. Zalocra (Kamnik) v Komendo (Kamnik). Š^mrov Ara n I?r>čiop (La"iko) v Pratratuš (črn nm H j). _ Šetinc, Marija iz Krškega v Bevke (Ljubljana ok.). škrabl Alojzij iz Črensovcev (Dolnja Lendnva) v Brezno (Dravograd). ftuStrš^č Marija iz Boštanja, (Krško) v Ljubljano. Tr-oek Ludovika iz Sel (Kamnik) v LjubVano. Tirar Zofija iz Sv. Jurija- (Murska Sobota) v Podvolko (Maribor d. br.). Tušek Cirila n Podčofrtika (Šmarje) v Donnčko goro 'Šma.r-je). ITrbančič Justina iz Aklovoa '"Novo mesto) v Lesce (Radovljica). Vanič Ana h Dolenje vasi (Kočevie) v Ribnico (Kočevje). Viher Miroslav iz Pinc (Dol. I^ndava) k Sv. .Toderti (Laško). Zupan Friderika, h Pr^loke (Črnomelj) v Žalno (Ljubljana okolica). Za-kovš^k Jože iz Čateža (Brežice) v Ljubljano. Zunanek .Tože 7 Dobrne (Co},tb) v Orlo vas (Celje). Zupan .To/e iz štrekljevca (Črnomelj) v Črnonn^li. Zunvc Viktorija i? Sta-rejra. trga (Logate^ v Trbovli- (Laško). Zidan i k Tvan iz Sv. Benedikta ^Maribor d. br.) v Sv. Jurij ob Per~ni«-i (Maribor 1. br.)
Upokojeni «n: Praprof.nik Miroslav. Ho-m^ (Kamnik). Jaklič Pavla. Sv. Križ <Li-tiia). Vode Arcreln. Kamnik. Zeleznikar Proslav. Znojile (Litija). Macak Amalija, škof-ja Loka. Vatmete An-°-eln, Liubljana. Hu-mHc Mar Via Maribor. Roje Andrej. Kram'. Završan Ljudmila, D^nr^lj Lu<?'ovik. Albina. Halvh Ana. FaVH-ra Marij* Y<*nno-lio. Franc.. Franke Darinka. Plrsničar Pavfl, Klavora TTinko in Zemlian Frančiška, vni f Ljubljani, ter Betriani Božidar, srček i šolski nadzornik v Prelogu.
Šahovski turnir v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina. 24. junija, i. Današnje 11. !ko!o je pomenilo črn dan ™ vodilno trojico inozemskih mojstrov, od katerih j« mogel edino Najdorf realizirati. S t^m si je najbrž že zagotovil pivo mesto, dočim vprašanje drugega mosta popolnoma, odprto. Mat-vojev je gladko premagal Kalabaj-ja. Pire je kot črni igral proti Schreiberjn zelo ostro varijanto, na katero beli ni našel pravilnega o^igovoTa in je Pire zmagal f premočjo trdnjave. Nedeljkovič in Konig sta rpmizirala. Trifunovic je prednost v otvoritvi izrabil za napad na rohadno .krilo in je gladko premagal Kostiča. Senzacijo ,:e povzročil naš najmlajši mojster Vukovič. ki je 7, odlično igro porazil Foltvsa in tako od naših dosegel najboljši uspeh nasproti inozemskimi mojstrom, ki jim je odvzel 2 ln poi točki. Tonio\-ič je igral nasproti Na> dorfu zelo solidno in izsilil remis. Najdorf je do z.daj edini neporažen. Sanvsch je kot črni napravil nasproti Gerebenu slabih pote?: in je bil kmalu izgubljen. Broder je bil prost.
Predsednik šahovska 7.ve%e prof. (Mrič in predsednik Narr><lnf> skupščine, je danes zapustil Rocraško Slatino, pred odhodom je pa daroval šo tri posobne nagTade po 40o din za udeležence turnirja.
Stanje po 11. kolu: Najdorf 8: Foltvs. P3-miseh 7: Broder. Pire. Trifunovič, Vukovič 6: Gereben 5 in pol: Kost.ič. Tomovič 4 m pol; Konig, Matvejev. Schreiber 4: Nedeljkovič 2 in pel; Kalabar 2. Jutri je prosf dan, v soboto bo pa 12. kolo.
Razprava o poneverbah pri beograjski občini
Beograd. 24. junija, p. Pred okrožnim sodiščem se je pričel danes proces proti bivšemu blagajniku beosrajiske občinske uprave, njegovi ženi in večji skupini tovarišev, ki ko več let. zapoTrst.jo ogoljufali občino 7a 1.200.000 Din. Za proces vlada v Beogradu veliko zanimanje. V preiskavi so vsi obt<v ženci priznali svočo krivdo.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved; Oblačnost
se bo povečala po vsej državi, posebno v zahodni polovici in v severnih krajih. Ponekod plohe.
Zagrebška; Pričakovati je prehodnega poslabšanja vremena.
Dunajska: Prodiranje hladnejšega zapad-nega zraka, mogoče že ponoči nevihte, to oblačno vreme z možnostjo detžja*
Naši kraji ln ljudje
Visoko odlikovanje ge. Vere šlajmerjeve
Mednarodni komite Rdečega križa je na IX. mednarodni konferenci 1. 1912 v Washingtonu ustanovil najvišje mednarodno odlikovanje za žene, ki se s posebno požrtvovalnostjo posvečajo vojnim ranjencem in bolnikom. To odlikovanje se naziva po najzaslužnejši samaritanki, ki jo pozna zgodovina, po Angležinji Florenci Nightingale, ki je v krimski vojni 1. 1853.
« 37 prostovoljnimi bolničarkami organi-lEiraJa vojno samaritansko službo in po katere prizadevanju je umrljivost vojnih bolnikov in ranjencev takrat padla na najmanjšo mogočo mero. Za samaritanske zasluge med svetovno vojno je prvič mednarodni komite podelil to odlikovanje šele 1. 1920. in je doslej odlikovanih po vsem svetu šele 174 požrtvovalnih vojnih samari-'tank in bolničark.
V	naši državi, ki je bila tako zelo prizadeta za časa balkanske in svetovne vojne, ;}e prejelo doslej le 7 požrtvovalnih žensk najvišje svetovno odlikovanje, in sicer Del-:fa Ivaničeva (1920), Anka Djurovičeva (1923), Ljubica Lukovičeva (1925), Bosa Rankovičeva (1931), Sofija Igrošančeva in Štefanija Papiliolulosova (1933), Ruža He-lihova (1935). Letos pa je mednarodni komite Rdečega križa podelil to odlikovanje •ge. Veri šlajmerjevi, vdovi po znamenitem kirurgu profesorju dr. šlajmerju. V imenu mednarodnega komiteja Rdečega križa je izročil odlikovanje ge. šlajmerjevi predsednik banovinskega odbora Rdečega križa v Ljubljani g. dr. Viljem Krejči v torek 22. t. m. V to svrho se je napotil v družbi prvega podpredsednika g. dr. Fet-"ticha Otona, drugega podpredsednika g. Hočevarja Maksa, blagajnika g. Meška IJosipa in tajnika g. Skalarja Josipa k od-ilikovanki na njen prijazni dom v št. Vidu.
V	primernem nagovoru je očrtal izredne zasluge, ki si jih je iztekla odlikovanka zJasti z nego vojnih bolnikov in ranjencev v času svetovne vojne in z uspešnim orga-nizatornim delom pri Rdečem križu. Opisal je pomen visokega odlikovanja in požrtvovalno delovanje največje samaritan-ke Florence Ninghtingale ter čestital odli-kovanki. Ga. Vera dr. Šlajmerjeva se je nato s toplimi besedami zahvalila za podeljeno odlikovanje in v znani svoji skromnosti izjavila, da je vršila le svojo člove-čansko dolžnost.
Čestitkam Rdečega križa se pridružuje gotovo vsakdo, ki mu je v spominu nesebično in nadvse požrtvovalno delovanje ge. Šlajmerjeve.
Potrebe tujskega prometa v SkelJI Loki
škofja Loka, 24. junija.
V	svoji brošurici, je opozorilo Tujsko-prometno društvo v škofji Loki svoje rojake na napake in pomanjkljivosti, ki zavirajo izdatnejši dotok tujcev v naše s pri-rodnimi lepotami obla godarjeno mestece. iS tujskim prometom se pri nas sorazmerno mnogo ukvarjamo, žal največ le z be-isedami, dočim je v resnici še vedno kopa vprašanj, ki jih široko zasnovani tujski promet neusmiljeno terja pred rešitev. Iz navodil TPD povzemamo nekaj najzanimivejših ugotovitev z željo, da bi padle lepe misli na plodna tla v korist škofje Loke :ln njenega prebivalstva. Neodpustljiva napaka bi bila, ako ne bi poskusili odstraniti Vsaj glavnih nedostatkov in ne bi hoteli izkoristiti naravnih lepot. Ako objektivno premotrimo življenje v škofji Loki, mora-
mo priznati, da smo zaostali za časoma.
Kar je bik) dobro pred desetletji, ne ustreza moderni dobi. Patriarhalično življenje kliče po razgibanosti, mestu je treba priboriti boljši in uglednejši položaj. Tujski promet je škofji Loki v korist. V zadnjih treh letih je bilo registriranih gostov 421 z 7922 nočninami, kar pomeni za mesto letni dohodek okrog 100.000 din brez vštetih ferialcev. Napaka, da je železniška postaja predaleč od mesta, bi se morala omiliti s tlakovanjem kolodvorske ceste, ki naj bi dobila vrhu tega električno razsvetljavo in pločnike za pešce. Mestu manjka vsaj en hotel s primernim številom tujskih sob, manjka zborovalna dvorana, manjka moderno urejena kavarna.
Ugovarjanje, da so še te gostilne prazne, ne drži. Tujcem je treba najprej nekaj nuditi, potem se šele lahko vabijo. V urejenih razmerah bi prišlo k nam neprimerno večje število dobro situiranih gostov, in to ne samo v poletnem marveč takisto v zimskem času. škofji Loki dajmo svoj-stvo, ki ga je kot metropola škofjeloškega okraja res vredna. Borba proti cestne-
mu prahu bodi naj temeljitejša. AH vztrajno škropljenje ali tlakovanje. Tok časa je hitrejši, brutalnejši, del osebnih interesov mora preiti na skupnost, skrb za napredek mesta mora postati splošna in nesebična. Od blagostanja celote prehajajo koristi na posameznike.
TPD se zaveda, da je realizacija načrtov težavna, toda v skupnem naporu izvedljiva. Hišni posestniki in najemniki stanovanj se naprošajo, da so nasproti gostom vljudni, postrežljivi in prijazni, čuvajte javne naprave! Vzdržujte čistočo in red v hišah, na dvoriščih, vrtovih! Po zunanjosti hiše se sodi gospodar, po notranjosti gospodinja. Olepšajte zunanje lice bivališča s cveticami. Na vsako okno cvetice in zelenje! TPD bo tudi letos dalo nagrade po 150, 100 in 50 din za najlepša okna, okrašena s cvetjem.
Vrtovi naj bodo merilo naše kulture. Naposled: vsgk hišni posestnik, vsak škofjeločan naj podpre stremljenja društva s pristopom k TPD. Same lepe misli od početka do kraja, ki jih podpišemo z obema rokama!
Gorjanski tabor na Pokljuki
V nedeljo bo postavljena nova spominska plošča
Gorje, 24. junija.
»Ta skala, pritrjena na skalo, bo pričala poznim rodovom, da nam je bil kr. dvor naklonjen in nam je Nj. Vel. kralj Aleksander dovolil, da se galerije v Pokljuški luknji imenujejo po njegovem tretjem, na Bledu rojenem sinu Andreju: Galerije Nj. Vis. kraljeviča Andreja.« — S temi besedami je pred sedmimi leti otvoril takratni predsednik podružnice SPD v Gorjah g. Jakob Jan ml. galerije ob navzočnosti kraljevega odposlanca polkovnika g. Mar-kulja.
Vsem ljubiteljem narave in naših planin je gotovo znana divna Pokljuška luknja z galerijami Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Marmorna spominska plošča, katera je bila pritrjena na skalo in odkrita po kraljevem odposlancu, pa je bila v začetku letošnjega maja uničena. Naznan zločinec je šel vanjo 3-krat streljat in je uničil spominsko delo. Zločin je podružnica SPD prijavila oblastvom in je splošna želja, da zadene zločinca stroga kazen.
Da se zločinsko delo popravi in plošča obnovi, si je podružnica SPD Gorje nadela nalogo, da nabavi in odkrije novo ploščo. Odkritje nove spominske plošče bo v nedeljo 27. junija, v primeru slabega vremena pa 29. junija. Ob tej priliki bo skupen izlet vseh gorianskih društev pod imenom »Gorjanski tabor«. Skoro vsa društva v občini (16) so se odzvala vabilu in dele-
gatje so na skupni seji določili sledeči spored slavnosti odkritja nove spominske plošče in izleta:
Zbirališče izletnikov bo ob 5. zjutraj pri farni cerkvi v Gorjah, nato skupen odhod v Pokljuško luknjo in na Galerije Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Ob %7. pritrdijo jamarji novo spominsko ploščo ob igranju gasilske godbe in ob nastopu pevcev. Ob 7. uri bo odhod po Grabnu, lepi in sečni pešpoti preko Pokljuke na Mrzli studenec, s kratkim postankom in zbirališčem zamudnikov ter onih, ki pridejo po drugih potih in gostov. Točno ob 9- bo skupen odhod na Zagorevljek, kjer bo ob 10. uri v kapeli sv. Antona sv. maša za vse udeležence izleta. Po maši kratki nagovori vseh društvenih predsednikov, nato daljši postanek, obed in planinsko veselje v lepi, svobodni naravi. Nato bo skupen odhod preko Kopriv-nika v Bohinj in povratek s turistovskim vlakom.
Gorjanci, društveniki, pa tudi vsi ostali izletniki in ljubitelji naše krasne Pokljuke doli od bele Ljubljane, vsi v nedeljo na »Gorjanski tabor« na zeleno Pokljuko, katero obrobljajo beli sncžniki, kjer Vas že vabi planinski zvonček na pašnikih. Pokažimo meddruštveno vzajemnost, združimo se z naravo, saj prostorna, krasna vabljiva Pokljuška planota ima prostora za vse Gorenjce. Vljudno Vas vabijo — gorjanska društva.
Črnomelj bo razvil sokolski prapor
Lepi uspehi v okviru Petrove petletke
Črnomelj, 24. junija.
Petrova petletka je močno poživila tudi sokoisko delo v Črnomlju. V vseh odsekih se je volja do dela dvignila, slabiče in strahopetnike smo izločili, drugi smo odločno prijeli za delo. Politični pretresljaji, posebno lanski, so nekoliko zamajali tudi steblo našega društva, odlomili so nekaj vej in suhljadi, utrgali nekaj sadov, ki so bili piškavi. Društvo pa je ostalo neoslab-ljeno in procvita dalje v čast jugosloven-stvu.
Vredno je pripomniti, kar širši javnosti ni znano, da imamo s priključitvijo belokranjskega sokolskega okrožja h karlovški župi v miniaturi idealno Aleksandrovo Jugoslavijo, kakor si jo je bil zamislil naš veliki mučenik. Imamo v tej župi uedi-njene Slovence, Srbe in Hrvate, ki ne priznajo Kolpe kot plemenske meje. Nova društvena uprava, ki je bila izvoljena na občnem zboru v januarju, je prinesla društvu novega razmaha. Do danes je društvo izvršilo v okviru petletnega načrta že častno delo. Lepo število članov si je nabavilo kroje, katere smo doslej pri nastopih močno pogrešali. Ustanovil se je zasebni godbeni klub, ki je društvu pri raznih prireditvah vselej brezplačno na razpolago. Nadalje si je društvo v aprilu nabavilo napravo za zvočni kino, za kar gre priznanje narodno zavednim črnomaljcem in ostalim prijateljem Sokolstva, ki so to z gmotnimi prispevki omogočili. Filmske predstave in vse ostale prireditve v našem domu so zelo dobro obiskane. Pripravljamo tudi material za omet našega doma, delo se bo pričelo takoj po javnem nastopu. Kot krono letošnjih prizadevanj naj omenimo, da je izgotovljen dolgo že-Ijeni krasni društveni prapor, za kar gre
spet priznanje naprednim črnomaljcem ir ostalim belokranjskim rojakom, ki so k temu gmotno pripomogli. Vsekakor je pri napravi našega prapora imela glavno zaslugo sestra žanka Miklavčeva, z njo pa pridne roke nekaterih sester, ki so ji marljivo pomagale. Prapor bo svečano razvit dne 4. julija ob priliki javnega nastopa. Kumovala bosta s. Marija Vrankovičeva in br. dr. Josip Malerič kot prvi starosta našega društva, ki je do današnjega dne ostal zvest Tyrševi misli. Za ta slavnostni dan so v Črnomlju živahne priprave, da bo sokolska manifestacija v središču Bele Krajine veličastno uspela. Vabimo vse brate, sestre in prijatelje Sokolstva, da nas ta dan posetijo in nam dajo novih pobud za nadaljno sokoisko delo.
Sokol v Strigovi si Je kupil dom
Strigova, 24. junija.
Marljiva mlada sokolska postojanka v štrigovi pod krepkim vodstvom prvega staroste in ustanovitelja znanega nacionalnega delavca župana g. Tomislava Kovača, je napravila velik korak v svojem sokolskem delu: kupila je lepo stavbo, ki bo preurejena v sokolski dom. Stavba je bila last g. šare in stoji v bližini cerkve, zaradi česar je bilo za njo mnogo reflek-tantov. Dolga je 19 m in 9 široka, v dobrem stanju in se ji po mnenju strokovnjakov lahko dozidajo še nadstropja. Poleg stavbe je lep vrt, ki se bo uredil v lepo, dovolj veliko telovadišče.
Vest, da ima društvo svoj dom, je bila sprejeta z velikim veseljem. Naš Sokol se bo lahko odslej neovirano gibal pod lastno streho. Z nakupom doma je Sokol v štri-
govi izvrsn svojo največjo nalogo, ld jo je
imel v programu Petrove petletke. Sokolski dom bo trdna osnova sokolske ideje ln izhodišče vsega nacionalnega delovanja ▼ Štrigovi. Na tem lepem uspehu iskreno čestitamo Sokolu in njegovemu vodstvu.
Cerkev in potttika
Pred dnevi smo že zabeležili, na kako čuden način vabijo glasila katoliške akcije na »tabor slovenskih fantov in mož v Celju«, ki bo 29. t m. Prireditev ima ali naj bi vsaj imela izrazito cerkven značaj, saj je njeno pokroviteljstvo prevzel nadškof dr. Jeglič in ji bo prisostvoval tudi mariborski škof dr. Tomažič. Vse priprave za udeležbo vodijo po župnijah duhovniki. Glavna točka sporeda je maša na prostem, ki jo bo s pridigo opravil 3cof dr. Tomažič. Takoj po cerkvenem opravilu pa bo na istem mestu »zborovanje fantov in mož.«
Ta cerkveni »tabor« je obenem zlet fantovskih odsekov prosvetnih društev, ki bodo imeli tudi javen telovadni nastop, prejšnji večer pa v mestnem gledališču telovadno akademijo. S tem cerkvenim taborom je dalje združeno tekmovanje zveze fantovskih odsekov v telovadbi- lahki atletiki in odbojki.
Tako se v vsem programu prireditve prepletajo verske in cerkvene točke s točkami, ki jim mora vsak nepristranski motri-lec pripisati političen značaj. Ne da se lo-
© ID® tt
-yr>hn« pasta
pasta
Obloge prosti robje so najboljše varstvo proti zob-I nemu kamnu »«* gnilobi. Odol rob-na pasta oprosti VaSe zobe obloge
Mm pasti zi nh
čiti, kje se neha cerkvena in kje se začne politična slovesnost. Klljub temu pa bodo one nacionalne Slovence* ki ne bodo hoteli izvesiti zastav, označili za demonstrante proti cerkvi in obema škofoma. Kam pač bo taka taktika vodila?
PRETEPAČ
Oče: »Zakaj se pa v šoli zmerom pretepaš? Danes se je učitelj spet pritožil. Kdaj pa misliš nehati?« Sin: »Pojutrišnjem.« Oče: »Zakaj šele pojutrišnjem?« Sin: »Ker mislim jutri še enega premla-titU
Sokolski val je zajel tudi Notranjsko
Pri Grahovem se Je začelo, povsod drugod se nadaljuje
Cerknica, 23. junija.
Prepričujočim zgledom sokolske volje* neomahljivosti, vztrajnosti in ljubezni do ideje narodnega in državnega edinstva, ki jih je pokazalo zadnje tedne celokupno jugoslovensko Sokolstvo, je z elementarno silo sledila tudi obmejna Notranjska. Novo življenje, nova borbenost sta se naselila v naša društva, vso nacionalno in napredno občinstvo pa z navdušenjem pozdravlja to gibanje in daje duška svojemu zadovoljstvu in veselju povsod, kjer Sokol javno nastopa. Letni nastopi, ki so se druga leta vršili v okrilju domačega društva, se zaradi tega avtomatično spreminjajo v impozantne manifestacijske slavnosti ob udeležbi vseh sokolskih društev notranjskega okrožja.
Prva je začela letos naša najmanjša in najmlajša edinica- Sokolska četa Grahovo. Dne 13. t. m. je novozgrajeni sokolski dom komaj vzel pod svoje okrilje vse goste, ki so hoteli videti življenje in delo te izrazito kmečke sokolske čete. Domači oddelki, pomnoženi s telovadci iz Cerknice- Starega trga, Rakeka in Unca, so po impo-zantnem pozdravu državni zastavi brezhibno izvedli vse vaje.
Dne 20. t m. sta bili kar dve sokolski manifestaciji. Ves zapadni del logaškega sreza je bil zbran pri letnem nastopu Sokola v Gornjem Logatcu, prišlo je pa tudi mnogo prijateljev Sokolstva z Vrhnike, Borovnice in celo iz Ljubljane. Obširno letno telovadišče so napolnili v strumnem nastopu telovadni odredi. Ob zvokih državne himne je starosta br. župan Puppis potegnil
državno zastavo visoko na novo postavljeni 12 m visoki drog, da je ponosno zapla-
Eolala nad Sokolskim domom in celo po-rajino. Pri vajah so nastopili vsi oddelki-zelo močni po številu, močni pa tudi v tehnični izvežbanosti. Vsa čast načelniku in vsemu prednjafaemu zboru- ki je vzgojil take telovadce. Občinstvo ni štedilo z burnim ploskanjem in odobravanjem. Takega letnega nastopa Gorenji Logatec še ni imel.
Na drugem koncu sreza. ob meji savske banovine, se je ta dan zbralo Sokolstvo Loške doline v Starem trgu. istotako v nenavadnem številu. Nobeden ni hotel iz-ostati. Prišli so Sokoli na kmečkih vozovih iz Blok, Prezida, Grahovega- Cerknice; posebno močno je bil zastopan Sokol Rakek, ki je poslal veliko četo svojih pripadnikov na lepo okrašenem avtobusu v Stari trg. Dovršene telovadne točke in izredno navdušenje občinstva so pričali- da Sokolstvo tudi tukaj doživlja nov razmah.
Za nedeljo, dne 27. t. m. pripravlja notranjsko Sokolstvo veliko manifestacijo v nacionalni in napredni Cerknici. Udeležila se je bodo vsa sokolska društva Notranjske, najavljeni so pa tudi gosti iz oddaljenejših krajev. Sokoisko društvo Ccrkni-ca ima svoj letni nastop, ki bo imel letos svoj poseben pomen in obeležje. V počastitev sokolskega dneva vabimo vse prijatelje Sokolstva- da razobesijo državne zastave. Po cerkniških ulicah bo korakala ob pol 16. uri sokolska povorka in razlegala se bo obljuba sokolskih legij. V nedeljo na svidenje v sokolski Cerknici! Zdravo!
Sokoli iz Ribniške doline v Sodražici
Zanimivo protisokolsko udejstvovanje z elektriko
Sodražica, 22. junija.
V nedeljo je bil v Sodražici zlet dolenjskega sokolskega okrožja. Za ta prvi letošnji nastop je vladalo veliko zanimanje, posebno, ker je bil obvezni nastop za vse edinice okrožja. Zaradi neprestanega deževja smo bili že v skrbeh glede priprav, še v nedeljo zjutraj je deževalo; po številu je sodelovalo le osem edinic, nekatere edinice pa so neupravičeno izostale. Sodelovale so edinice: Sodražica, Ribnica, Kočevje, Velike Lašče, Dolenja vas, Mozelj, Loški potok ln Velike Poljane.
Nasprotniki sokolske misli so že nekaj dni prej razširjali razne govorice, da bi odvrnili članstvo od sodelovanja, posebno pri povorki. Posebno v zadnjem času se je telovadnica napolnila z novim članstvom. V ranih jutranjih urah na dan zleta so tr-žanl razobesili državne trobojke, bilo je le par izjem. Trg je dobil svečano lice. Dopoldne so bile skupne skušnje za proste vaje, popoldne ob 15. je pa bila lepa povorka, burno pozdravljena od številnega občinstva. Povorko je otvorilo 7 članov jezdnega odseka, katerim je sledila godba ribniškega Sokola, nato pa so s prapori društev Sodražica, Ribnica, Kočevje in Velike Lašče na čelu korakali strumno ostali oddelki. Sodelovalo je 95 članov v krojih, 62 v civllu, 26 članic, 36 moškega naraščaja, 24 ženskega naraščaja ter 120 moške in ženske dece. Telovadni nastop je nepriča-
Dr. Oskar Reya:
Klimatični pregled pretekle pomladi
Ljubljana, 24. junija.
V ponedeljek 21. junija se je v astronomskem smislu končala pomlad in pričelo poletje. V meteorološkem pogledu pa smatramo za pomlad mesece marc, april in maj, med tem ko prištevamo ves junij še poletju.
Srednja pomladna temperatura zraka znaša v Ljubljani 9,1<>. Letos pa je znašala 10,2o. Vidimo tedaj, da je bila pomlad toplejša kakor navadno, kar gre na račun zlasti toplejšega maja. Normalno znašajo srednje temp. v marcu 4,1«, v apr. 9,4», v maju 13,9». Letos pa so znašale za posamezne pomladanske mesece 6,40, 8,2» in 15,9». Marc in april sta bila hladnejša, maj toplejši. V marcu je bila temperatura najvišje dosežena 19,4», najnižja —1,20, in sicer dne 26., v aprilu najvišja 18,6o, najnižja —0,6o in sicer dne 23. Tega dne je bila zadnjič po odhodu zime temperatura zabeležena pod ničlo. Normalno se temperature pod ničlo poslove že 8. aprila. Najvišja temperatura v maju je bila 27,0«, najnižja 4,Oo. Karakteristično je letos za maj, da so izostali ledeni možje. V kritičnih dneh to je 12. (Pankracij), 13. (Servacij), in 14. (Bonifacij) so znašale najnižje temperature 7,40, 9,8o, io,2o, torej visoko nad ničlo. Zato tudi letos mladi poganjki niso utrpeli nikake škode zaradi slane. V maju smo imeli celo sedem prav toplih dni, to je, če najvišja dnevna temperatura prekorači 25». Vročega dne, ko je temperatura nad 30«, ni bilo nobenega.
Letošnja pomlad je bila zelo bogata na padavinah. Normalno pade v Ljubljani 330
mm dežja v vseh treh pomladnih mesecih. Letos pa je padlo nič manj ko 580 mm. Predvsem gre to na račun meseca marca, v katerem je padlo 315 mm nasproti normalnim 102 mm. V aprilu znašata obe števili 184 mm napram 109 mm, v maju 81 mm napram 120 mm. Samo v maju so bile padavine pod normalno vsoto.
Najvišje dnevne vsote padavin, ki smo jih zabeležili v marcu, gredo še na račun snega, ki je padel ob velikonočnih dneh. Najvišja dnevna vsota 55 mm je padla v obliki snega dne 28. marca. V aprilu je najvišja dnevna vsota bila dne 15., ko je padlo 42 mm, v maju pa znaša najvišja padavina samo 26 mm in sicer dne 23.
Vzporedno z višino padavin gre tudi število padavinskih dni. V marcu je bilo kar 25 padavinskih dni, v aprilu 19, v maju 12. Pomladi pričnejo tudi že takozvane poletne popoldanske nevihte. V letošnji pomladi je prvič zagrmelo 8. marca ob 10. uri zvečer in sicer ob zelo močnem zalivu. Prva popoldanska nevihta pa je zagrmela 12. marca med 16.10 in 16.25 uro. Nevihte s točo v marcu ni bilo še nobene. Le dne 15. je padlo ob 23. zvečer nekaj sodre in to ob nevihti, ki je bila navezana na prehod takozvane mrzle fronte. Dasiravno je bil april še precej deževen, vendar neviht z gromom je bilo samo 4. Ker je bil letos maj razmeroma reven na padavinah, tudi ni imel izrazitih neviht. Bilo jih je samo 4, od katerih je ena, dne 22., prinesla točo.
Podoben potek kakor padavine ima tudi oblačnost. V marcu je bilo popolnoma oblačnih dni kar 28, popolnoma jasnih no-
benega. Tudi april ni imel nobenega popolnoma jasnega dne, popolnoma oblačnih pa 15. Maj je imel sicer samo 7 oblačnih dni, toda tudi izrazito jasnega samo enega. Ostali dnevi v maju so bilo poloblačni.
Zanimiv je tudi potek meglenih dni v letošnji pomladi. Pomladi je v Ljubljani najmanj megle. V vsem letu ima najmanj megle april, povprečno samo 3 dnevi so megleni. V marcu jih je 5, v maju 4. Marc in maj sta bila letos glede megle nekam normalna. Prvi je imel 4 meglene dni, drugi 3. Abnormalno pa se je ponašal april, ki je imel letos kar 13 meglenih dni. Aprilske megle so bile predvsem v zvezi z deževnimi dnevi.
Ljubljana slovi v pogledu vetrov kot mirno mesto. Vendar pa je bilo v marcu 5 dni z močnimi jugozahodnimi vetrovi 8 hitrostjo nad 40 km na uro. April in maj sta Imela samo po en tak dan.
V juniju smo do pravega začetka poletja dne 21. junija doživljali razmeroma visoke temperature. Toplih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25° je bilo od 21 dni kar 11. 6. junija je temperatura dosegla celo 30,5«. Temperatura nad 30« je bila zabeležena še trikrat. Tudi jutranje najnižje temperature niso padle več kot pod 12®. Zelo živahno je bilo delovanje neviht, ki smo jih doživeli nič manj kot 10 in to pogostokrat s točo, ki je zunaj na deželi povzročila veliko škodo. Do 21. je padlo že 215 mm dežja. Ze do sedaj je prekoračena normala vsega meseca, ki znaša 152 mm. Dnevne vsote so zelo velike. 8. junija zjutraj smo namerili 64 mm v teku 24 ur, dvakrat pa nad 40 mm dnevno. Vseh padavinskih dni je bilo 15.
Vzporedno s slabim in lepim vremenom koleba tudi barometer. Njegovo normalno stanje se vrti v Ljubljani krog 735 mm.
V marcu je njegovo povprečno stanje znašalo 729 mm, v aprilu 731 mm in v maju 736 mm. Barometer je tedaj bil samo v maju za malenkost (1 mm) nad normalo. Globoko pod normalo je bil v marcu. Njegovo najnižje stanje je bilo 10. marca, ko je kazal 717 mm, tedaj 18 mm pod povprečnim stanjem. Njegovo najvišje stanje smo zabeležili tudi še v marcu. 29. marca je proti večeru kazal 745 mm, to je 10 mm nad normalo. V splošnem je bilo stanje zračnega pritiska skoraj ves marec pod 735 mm. Le v šestih dneh to je 16., 17., 18. ter 29., 30. in 31. je bil na 735 mm. Posledica nizkega stanja barometra v marcu so bile obilne padavine. Vso prvo polovico marca so se nad vso Srednjo Evropo nizale depresije za depresijo z deževnim vremenom. 16. in 17. je preplavil Južno Evropo severoafriški visoki zračni pritisk ali anticiklon, ki je za ta dva dni zjasnil nebo. Toda že 18. se je zopet umaknil v svojo afriško puščavo, nad Evropo pa so ponovno zavladale depresije z zapada, 28. marca so temu režimu naredile konec mrzle zračne mase, ki so vdrle v Evropo s polarnega Gronlanda. Zjasnilo se je predvsem nad severozapadno Evropo. Sredozemno morje pa je bilo še vedno pod oblastjo depresije, ki je pošiljala k nam jugozahodne vlažne vetrove. Severni vetrovi so te južne vlažne mase izpodrivali in gnali kvišku, tako da se je v njih vodna para zgostila. Izločila in padla skozi severne mrzle zračne mase kot sneg na tla. Zaradi tega smo 29. marca, to je na velikonočni ponedeljek, zabeležili kot najnižjo temperaturo zraka točno 0,0«.
Tudi v aprilu ni bilo izrazitih lepih dni s visokim zračnim pritiskom. Barometer se je dvignil nad normalo 6., 7., 8 ln 9. Zlasti 7. bi moral biti lep dan, ker ss Je
kovano dobro uspel in so vsi oddelki nastopili s svojimi vajami skladno, posebno lep pa je bil nastop članov in moškega naraščaja. Pri orodni telovadbi so nastopile 3 vrste in deca v raznoterostih. Kot gostje pa so nas presenetili s svojim odličnim nastopom na drogu in bradli bratje Sokola I. iz Ljubljane, ki so želi viharno odobravanje. Za o*bisk jim bratska hvala!
Po telovadbi se je razvila neprisiljena javna zabava. Povsod je bil vzoren red: vse je bilo zadovoljno in nikjer se ni kalil mir, akoravno so nam napovedali različne neprijetnosti. Sredi največjega veselja pa so nenadoma ob pol 22. ugasnile luči na ve-seličnem prostoru. To smo slutili že preje, ker se je že v soboto napravil poizkus in smo morali postaviti stražo za vso noč. Po takojšnem popravilu se je to ponovilo še dvakrat. Zabavni del prireditve smo morali zaradi podlosti predčasno zaključiti. Takoj naslednji dan so organi preiskali vod ter našli potrebno dokazno gradivo glede neprestanih kratkih stikov pri javni električni napeljavi na podstrešju našega mežnarja Jožeta Petriča. Zaradi zlonamerne prekinitve toka imajo škodo gostilničarji kakor tudi Kranjske deželne elektrarne. Ogorčena javnost pričukuje, da bo krivec občutno kaznovan. V koliko je pa ta dični cerkveni uslužbenec s svojim početjem koristil ideji krščanske ljubezni, o tem naj razmišljajo drugi.
ruski anticiklon preko naših krajev združil z afriškim. Ravno tega dne pa je popoldne ob 2.10 grmelo, toda brez dežja, in to pod vplivom zahodnih vetrov, ki jih je pošiljala globoka depresija z Atlantika. Ta je prevladovala vse do 20. Tega dne je prekinil serijo atlantskih depresij afriški anticiklon, ki je zjasnil nebo nad Južno Evropo do 23. Nato se je umaknil, pa je 28. zopet preplavil vso Evropo in prinesel definitivno konec večnemu pomladnemu dežju.
V	vsem maju je bil pritisk kar 23 dni nad normalo in tudi njegovo najnižje stanje je doseglo samo 732 mm. V splošnem je prevladoval afriški anticiklon z lepim vremenom. Resno je bil z depresijami prekinjen samo parkrat in sicer 3., 4. in 5. dalje 13. in 22. 27. maja smo sicer imeli poletno nevihto, ki pa se je dogodila ob visokem pritisku, samo zaradi močnega sončnega pripekanja. V ostalem pa je afriški visoki pritisk absolutno gospodaril.
V	juniju njegova nadvlada ni bila več tako neomajna, že od 2. do 4. je severozahodna depresija nad Atlantikom poslala v naše kraje zapadne morske vetrove, ki so prinesli dež. Isto se je dogodilo tudi 7., ko je padlo kar 65 mm dežja. Depresija sama nI preplavila Evrope, temveč je pošiljala samo svoje vlažne morske zračne tokove, ki so se nad kontinentom segreli, se dvignili v višave ter povzročili nevihte s točami. Podobno se je ponavljalo ves nadaljnji junij, zlasti 15. in 16.
Bilanca letošnje pomladi je torej zelo deževen marc in april. Maj je bil topel, tako da nismo imeli nikakih pozeb. Kmetje so sicer z veseljem pričakovali obilnega sadja in uspešnega obrojenja svojih njiv, toda junijske toče so marsikateremu uničile veselje in nado.
Domače vesti
*	Popravki v listih. Listi mnogokrat prinašajo popravke, ki se jim marsikak či-tatelj čudi. Toda po sedaj veljavnem tiskovnem zakonu je vsak list dolžan prinesti poslani mu popravek, ako popravek iKigovarja formalnim zahtevam zakona o tisku. List mora torej popravek prinesti ludi takrat, ako ima v rokah dokaze, da jc bila njegova vest točna. Zaradi tega je novinarska stanovska organizacija, ko je sestavljala za vlado in narodno predstavništvo svoje predloge za novi tiskovni za k on, postavila tudi zahtevo, naj ima ured ništvo pravico vposlani mu popravek od kloniti, ako lahko dokaže resničnost svoje trditve. Ni dvoma, da se bo ta nedostatek sedanjega tiskovnega zakona v novem zakonu odpravil, toda za sedaj veljajo, kakor v vseh drugih ozirih, tudi glede popravkov še predpisi sedanjega tiskovnega zakona.
*	75-lelnieo je slavil te dni upokojeni železničar in posestnik v Čretniku pri Polj-ranah g. Ivič Alojz. Krepak in čil je 'se vedno, čeprav mu v življenju ni bilo bas z rožicami j>osUano. Ze dejstvo, da je vzgojil 14 o!rok, ki so danes vsi lepo preskrbljeni, priča, da je bil jubilant vse svoje življenje delaven. Za seboj ima 51 let zakonskega življenja, 6 prvo ženo 36 let, z drugo ženo pa 15. Po 32 letih železniške 6lužbe je stopil v zasluženi pokoj. V teku let si ie s pridnostjo in varčnostjo ustvaril v Čretniku lat=ien dom, kjer si zdaj z delom na po-ep^tvpcu krajša čas. Še mnogo let!
*	Maistrovim borcem. Borba za dosego naših dobrovoljekih pravic se razvija počasi v naš prid, čeprav še ni končana. Po dosedanjem stanju pridejo v poštev samo tit-ti, k; so sa dokazano do 5. novembra 1918 prostovoljno javili in kot borci aktivno ter požrtvovalno pomagali pri osvobo-jenju in uedinienju. Samo taki naj se čimprej z^lssijo v našem tajništvu (Nar. dom) ob eredah in sobotah od 18. do> 19. ure, da izpolnijo potrebne podatke. ZMB.
*	Novi inženjerji. Na kemičnem oddelku ljubljanske univerze so bili včeraj diplomirani za inženjerje kemije Zora Bojče-va, Ludvik Brenoe, Viktor Konjar, Borut Marinček, Ivan Rupnik in Avgust Turn-iSek. 'Mladim inženjerjem čestitamo!
*	Diploma in izpit. V ponedeljek ie bil diplomiran na ljubljanskem konservatori ju z odličnim uspehom g. Dragotin Cvetko iz Maribora, ki je prav tako z odličnim uspehom diplomiral lansko leto na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Odvetniški izpit je položil te dni odvetniški pripravnik g. Rranko Cvetko iz Maribora. — Obema bratoma iskreno čestitamo!
*	Diploma gdč. Majde Lovšetove. Na za-srrebški glasbeni akademiji ie z odličnim uspehom položila diplomski izpit gdč. Majda Lovšetova, hči naše sloveče pevke gospo Pavle Lovšetove iz Ljubljane. Čestitamo!
*	1'romovirani bodo v soboto na pravni fakulteti ljubljanske univerze za doktorje prava ga. Zdenka Adamičeva. Sušnik Kornelij. Pustišek Ivan in Skala Hugo iz Ljubljane. Zalckar Vinko iz Doba pri Domžalah. Štih Tone iz Stare Cerkve pri Kočevju in Pesjak Jože iz Kranja. Čestitamo!
*	Maturanti ljubljanskega učiteljišča iz lota 1902 praznujejo svojo 351etnico matu. re 3. julija 1937 v Ljubljani. Vabila so bila razposlana. R. G.
Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna Franz-Josefova« gren-čica Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz- Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčistl s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. S—»	Ogl. reg. 8 Dr. 16. 485/38.
*	Kam spadajo invalidi: ali pod vojno ministrstvo ali pa pod ministrstvo za si-cialno politiko? To vprašanje je bilo sproženo na invalidskem kongresu, ki je zasedal v nedeljo in v ponedeljek v Beogradu. Nekateri delegati so stavili predlog, naj bi nova uprava invalidskega združenja uvedla akcijo, da bi bili vojni invalidi prevedeni iz resora iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v resor vojnega ministrstva, češ, da bo imelo vojno ministrstvo več razumevanja za trpljenje in potrebe vojnih invalide v kakor pa ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja. Z vojsko smo izgubili naše roke in noge, pretrpeli n»tpe in bolezni in z vojsko ostanemo združeni do smrti. Tako in podobno so naglašali nekateri govorniki in želi mnogo odobravanja. Proti akciji za premestitev invalidov ped vojno ministrstvo pa so se oglasili praktični pomisleki. Po večkratnem zagotovilu njega ministra za socialno politiko g. Cvetkoviča bo invalidski izakon od leta 2929 ukinjen in zamenjan z novim, socialno pravičnim in humanim zakonom. Pri
otvoritvi invalidskega doma v Nišu se je g. minister javno izjavil proti aedaj veljavnemu invalidskemu zakonu. Opirajoč se na te izjave in Cbljube menijo invalidi, da ne bi kazalo zdaj zapustiti ministrstva socialne politike, ker je baje že vse pri-praljeno, da bi bile v kratkem uresničene vse obljube, če bi invalidi prišli pod novo ministrstvo, bi se rešitev najbolj perečih invalidskih vprašanj po nepotrebnem zakasnila. Ministra socialne politike g. Cvetkoviča so invaKdi izvolili za častnega člana svojega združenja.
*	Dušanov zakonik je debila v dar .Jn-gosiovenska akademija v Zagrebu. Zagrebškemu vseučiliškemu profesorju dr. Ivšiču je te dni v Sarajevu izročil bančni ravnatelj Poljanič izvod Dušanovega zakonika, katerega poklanja Jugoslovenski akademiji v Zagrebu. Kakor znano, ao izvodi tega zakonika zek> redki. Pravi naslov zakonika je 2>Zakon blagovjernago cara Štefana«. Zakonik je bil izdan leta 1349, pet let pozneje pa je bil izpopolnjen. Za tedanjo dobo je vseboval zakonik napredna in moderna določila, imel pa je seveda tudi zelo stroge določbe. Po tem zakonu so posebno gtrogo kaznovali tatove. Za manjše tatvine ao krivcu odrezali uho, za večje nos, za ponovne zločine pa roko.
*	Sedma s la. Beograjska sekotja Jugo-slovenskega novinarskega združenja je pod tem imenom ustanovila svoj reklamni in oglasni zavod, da bi tako dobila nov vir denarnih sredstev za podpiranje brezposelnih tovarišev in za druge akcije novinarske samopomoči. Novinarski reklamni zavod je bil s primerno svečanostjo otvorjen med duhovsfcimi prazniki. Njegov sedež je v Poancarejevi ulici št. 21. Med otvoritvijo je krožil nad prestolnico reklamni avion »Sedme sile«, ki je z letaki opozarjal prebivalstvo na najnovejšo aktivnost beograjskih novinarjev. O pomenu in namenu novina,rskega reklamnega, zavoda je govoril pri otvoritvi podpredsednik beograjske sekcije JNU Radenko To-mič. V reklamnem zavodu »eSetlma sila« bodo strokovnjaki sestavljali strankam oglase, plakate ter dajali nasvete in sredstva za vsako vrsto reklame, v prvi vrsti pa seveda za najvažnejšo in najuspešnejšo časopisno reklamo. Strokovnjaki bodo oskrbeli tudi prevode in pomnožitve reklamnih objav. S svojim modernim reklamnim zavodom bo^o organizirani novinarji mnogo koristili nažemu narodnemu gospodarstvu.
*	češ nje v da« v Bm-nicah pri Novem, mejtu. Odlično uspeli lanski češnjev dan nama je dal vzpolbudo, da tudi letos razstavimo naše krasne brusniške črne, rdeče vinske in rumene hrustavke. Letošnji drugi češnjev dan bo na praznik sv. Petra in Pavla. Sprejem gostov in otvoritev razstave bo Ob 10. uri. številni obikoval-ci lanskega češnjevega dne go se zelo pohvalno izrazili o prireditvi, ki nudi lepo prildko za nabavo češenj neposredno od sadjarjev. — Kdor želi imeti res krasno blago, naj pride k nam. Imate priložnost za lepe izlete v okolico, n. pr. na Gorjance in Taliti vrh i. t. d., domov pa boste odnesli naš krasna božji dar. Vse. pojasnila glede prehrane, prevoza (le 9 km od Novega mesta), naročila češenj daje sadjarska, in vrtnarska podružnica v Brusnicah.
*	Požar. Iz Osluševcev nam pišejo: Te dni popoldne je nastal požar pri posestniku in mlinarju Ženici Cirilu v Cvetkovcih. Domači in najeti delavci eo se prav tisti čas vrnili g travnika ter prisedlj k mali južini, ko so zaslišali sumljivo prasketanje. Takoj so rešili konje, goved in svinje iz gorečih hlevov. Svinjaki so bili leseni in s slamo kriti, gospodarska poslopja pa zidana in tudi krita s slamo. Ostrešij sta na obeh poslopjih zgoreli. Tudi svinjaki so močno obgoreli. tako da niso več za rabo. Na pomoč ie prihitela domača gasilska četa z brizgalno in požar omejila na goreča poslopja. Škoda znaša -okros 20 000 Din in ie krita z zavarovalnino. Vzor požara ni znan.
*	Ni izvršil samomora. Iz Zemima smo prejeli: Ve?t, da se je pokojni Josip Spaur vrgel pod tovorni avto, ne ustreza resnici, ker je službeno ugotovljeno, da je po nesrečnem naključju prišel pod avtomobil.
*	Tihotapska afera. Pri vsei zadevi, ki jo opisu ie > Jutro« na strani 4. v štev. 143 z dne 23. t. m. na podlagi napačno dobljenih informaciji, ni vmešan nobeden carinski organ—uradnik, niti soproga kakšnega carinskega uradnika. Iz uprave glavne carinarnice v Ljubljani.
*	Zveza nabavljalnih zadrug driavuih nameščencev bo imela XVI. redno letno skupščino 30. t. m. v Ljubljani v prostorih kina »Sloge« Začetek ob 15. uri.
Eno srce — ena RADENSKA.
* Trgovska, banska ia industrijska podjetja, ki nameravajo sprejeti v službo nove pjsarniSke moči, prosim, da se obrnejo na ravnateljstvo drf. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, ki bo rado postreglo z dobrimi absolventi in dasti absolventkami. Josip Gogala, direktor.
Iz LJubljane
•— Ha potiski vsesokolskj ilet T Kato-vieah, ki bo v dneh 27. do 29. t m. sta odpotovala kot zastopnika jugo^iovenskega Sokolstva I. zamenik staroste Saveza SKJ br. Engelbert Gaugl in član savezne uprave br. Verij Svajgar. Iz Ljubljane sta se odpeljala včeraj ob 13. z brzovlakom. Želimo obema bratoma na Poljskem prijetno bivanje in srečen povratek. V Ljubljano te vrneta v soboto 3. julija.
Če ste skupili solnčarico, hitre TS0HAMBA Pil, bolečine prestanejo in koža porujavi. — Bregerl ja Gregorid, dr.h o.b. Ljubljana« Prešernova alica b
u— Služba mitničarjev je zelo težavna in neprijetna. To vedo najbolj mitnida rji sami, ki so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti če:-to izpostavljeni žalitvam od strani uvoznikov. Vsakdo moia pač vedeti, da je mitničar dolžan pregledati blago, ki se uvaža v mesto in da je za to tudi osebno odgovoren, ker so predpisi, ki veljajo zanje, silno strogi. Zato je skrajno nevljudno in neumestno, če uvozniki stresajo svojo nevoljo nad mitničarji, ki samo vršijo svojo službeno dolžnost.. Dogajajo se primeri, da uvozniki skušajo prikrivati blago, ki se uvaža in da ne napovedo blaga, ki ga imajo na vozu ali pri sebi. Jasno je, da mora Z3to mitničar sam pregledati, kaj kdo vozi ali nrsi s seboj, če kdo sam odkrito napove svoje blago in gre mitničarju na roko 9 tem, da mu sam odpre zaboje ah vreče, gre hitreje od rak; če pa tega ne stori, je jasno, da mora to storiti mitničar. tudi proti volji lastnika. Dogodili so se primeri, da je uveznik z žaljivkami mahnilil mitničarja. P^skvDiee so bile: kazenska oadba in obsodba, če se ni zadeva poprej mirno uredila z javnim obžalovanjem in preklicani žalitev. Zadnje čase je bilo več takih primerov. Tudi to se je dogajalo, da so uvozniki pozneje v družbi po nedolžnem oklevetaJi mitničar je in govorili o njih izmišljene stvari, češ, da so bili pijani in podobno. Tudi v teh primerih morajo nastopiti zakonske po ledice, ker mestna občina mora ščititi čast mitničarjev, katerih služba je že sama po sebi dovolj težavna. Stvar srčne kulture pa je, da izkazujejo uvozniki vljudnost in c<bzarnost do tre?ariaskih uslužbencev, kadar vrše svojo službo.
Najlepše darilo
za pridno dijakinjo ali dijaka je Fotoaparat katerega kupite najceneje pri
Foto Tourist Lojze šmue-u
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. S. ali v podružnici PREŠERNOVA 9.
Cadet Bos
vel. 4.5 x 6 s tremi filmi
samo Din 99.—
Bolda ali Kodak s opt. 1.6.3 samo din 290.—
Balda z opt 1.4.5......din 400.—
Balda Compur 1.4.5.....din 720.—
u— Gg. odbornike jugoslov^nsko-bol-garske lige vabim na v^Sr-o ?e;o dsn«, v petek ob pol 21. r restavraciji »Zvezda« (vogalna soba). Prosim za zanesljivo udeležbo! Predsednik Ra«*o Pusfoslemšek
u— Rdeči križ v Ljubljani se r.ajiskre-neje zahvaliuie vsem in vsakemu, ki je na ta ali oni način pomagal pri kre«ni veselici na Ljubljanskem gradu ter s tem pripomogel k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu prireditve.
u— Opozorilo. Izvedeli smo, da v imenu jadralnih sekcij in v imenu Kr. jugoslo-vsakogar, da nabiralce, ki bi se i>oiavili, po Ljubljani prispevke na nabiralno polo in s tem nadlesmjejo občinstvo. Naprošamo vsakogar, da nabiralce, ki bi se pozavili. takoj preda policijski oblasti, ker Aeroklub nikogar ni pooblastil z pobiranjem prispevkov na nabiralno polo in so isto tako g'e-de štamprljke kakor tudi podpisov ponarejene. Aeroklub >Naša krila? v Ljubljani.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. PUHER
ae ordinira
do 15. AVGUSTA
a— Sesal tat praTnosgodoviaskfli laaltsv
aa juridični fakultete Te dni so hUš zaključeni pravnozgodovinski iz piku V teui izpitnem terminu se običajno ne priglaša toliko izpitnih kandidatov kakor ob zaključkih zimskih semestrov, ki predstavljajo glavno izpitno sezijo. Toda zamudnikov m takih, ki ob zaključku poletnega semestra popravljajo «3abe uspehe iz zimeke sezije, »c je vendar priglasilo izdatno Število, skupno 56. da so imele izpraševalne komisije polno dela. Od vseh kandidatov je bilo zaradi nezadostne priprave zavrnjenih 18. Rezultati eo bili le povprečni in se je morala večina zadovoljiti z zadostnim uspehom, le enemu kandidatu ie bil priznan odličen uspeh. Takoj po zaključenih prav-nozgodovinskih izpitih pa 6o že pričele poslovati izpraševalne komisije za pravosodni izpit, h kateremu se je priglasilo tudi precejšnje število kandidatov, tako da je na juridični fakulteti še vedno dokaj razgibano življenje, dasi je večina šludeotov že zapustila Ljubljano.
u— JNAK. Edinstvo vabi vse člane, ki so še v Ljubljani, da ee udeleže v nedeljo 27. t. m. slavnostnega odkritja spominskih plošč Viteškemu kralju Aleksandru I. Ue-dinitelju na šolah na Barju in na Grabnu.
u— Gostinsko poihožno osebje, ki ima neposredno opravilo z gosti, mora biti na podlagi čl. 3 nove uredbe o pomožaiem osebiu v gostinskih obratih v turističnih krajih in večjih mestih pred nastopom službe in vsako leto še pred začetkom glavne turistične sezone idravniško pregledano. Za mesto Ljubljano bodo obvezni sezonski zdravniški pregledi od 1. julija do S. julija vsako dopoldne od 8. do 12. tire v praporih mestnega fizikata v Mestnem domu. Službodajalec je kazniv, če zaposli pomožno osebje zoper gornji predpis.
u— Privatisti na drž. dvorazrednl trgovski šoli v Ljubljani. Tisti, ki žele v š. 1. 1937/38 polagati izpit kot privatisti čez prvi ali drugi razred, naj se zglase začetkom šolskega leta v ravnateljski pisarni, da bodo dobili potrebna navodila za študij.
Kopalci, turisti
in športniki!
Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo in olje za sončenje. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. S T. KMET, Ljubljana, Tyrševa cesta.
u— Vojaški pregled živine v Ljubljani
bo v sredo, dne 14. julija ob 7. uri na Ambroževem trgu. Pregledala se bo vsa živina (konji, voli itd.), k: doslej iz kakršnega keli razloga še ni bila pregledana. Vsi posestniki, ki imajo tako živino, pa je še niso priglasili v mestnem vojaškem uradu, naj to takoj store, da prejmejo izkaznico za pregled. Nihče ne sme odtujiti svoje nepregledane živine, dokler se napovedani vojaški pregled ne izvrši. Kdor bi svoje živine neopravičeno ne pripeljal k pregledu, bo najstrožje kaznovan.
u— Deset ur hivania v kraljestva naših najlepših planin in dolin si morejo zdaj, ko je redna nedeljska izletniška avioproga upeljana v prekrasno Logarsko dolino, privoščiti Ljubljančani. Avtobus odpelje vsako nedelio ob 5. zjutrai iz Tavčarjeve ulice. V Logarsko dolino prispe ob 8.58. Odhod iz Logarske doline ob 19. prihod v Ljubljano ob 8.48.
u— Društvo »Tabor«. Drevi pevska vaja. Nastop pred vrati, zato vsi im točno.
u— Brivski in frizerski saloni v Ljnb-ljani bodo na Vidov dan zaprti samo med službo božjo, na dan sv. Petra in Pavla pa ves dan. Uprava združenja.
u— Drevi ob 20. bo v društvenem lokalu izredni občni zbor S. O. Preporoda. Udeležba za članst/vo obvezne.
u— Opozorilo l^tnikojjj psov—čuvajev. Mestv.o poglavarstvo opozarja lastnike psov—čuvajev, da morajo biti psi—čuvaji čez dan priklenjeni, le čez no* smejo biti odvezani in pro ti v zagrajenem prostoru. Mestmo poglavarstvo bo v kratkem napravilo strogo revizijo in bo vse lastnike psov—čuvajev, ki se ne ravnajo po tej uredbi, kaznovalo v srni lu zadevne uredbe. Pog'sto se namreč dogajajo primeri, da najdejo mestni organi p?e—čuvaje čez dan prosto letati po mestu, kar v smislu uredbe oziroma pravilnika o pa jih taksah nikakor ni dovoljeno. V vseh takih primerih bodo poklicani lastniki psov na odgovor.
n— Oproščen obtožbe po zakonu o zaščiti države. Pred velikim kazenskim senatom se je moral zagovarjati 37 letni pekovski pomočnik Jo«ip Oven iz Ljubljane, da jc decembra lani v kuhinji Ivane Hari-ševe v Sodarski ulici delal propagando, da je treba spremeniti z tiasiljem politični in socialni red v državi, obenem pa da ie tudi žalil kralja Obtožbo je državni toži-3ec kvalificiral kot zločinstvo v smislu čl. 1. točka 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Po kratkem posvetovanju pa je senat obtoženca v smislu § 280. k. p. zaradi pomanjkanja dokazov oprostil krivde in kazni.
a * . ■	K IN C	1, * ,
flKZS «52	i UNION	
Benjamine GigH GLAS SRCA Geraldina Katnikova
Predstavi danes v Unlonu ob 19.13 in 21.15 uri.
»— V n*d«I;o 4. inlija t. 1. b« pred hotelom »Tivobt velika vrtna prireditev •
godbo, petjem, sreoolovom in. plesom. Vstopnina samo 5 Din. časti dobiček je namenjen za vzdrževanje društvenega zavetišča za brezposelne. Pri nas »e boste zabavali in istočasno koristili dobri stvari. Eruštvo >Tabort.
u— Obleke in klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna J os. Reich. 2
Naši Sokoli na delu
Dan sokolske dece v Si6ki. Sokolsko društvo Ljubljana—ŠiSka priredi v dneh 28. dn 29. t. m. dan sokolske dece. Vse priprave za to prireditev so v polnem teku. Siska bo dostojno ln zbratstao ljubeznijo siprejela v svojo sredo šte\*Qne male Sokolice in SokodSče. ki se bodo zbrali v teh dneh na nažih tleh. V teh dneh zbere t SiSki, na tclovadiSču za ponosnim sokolsklm damo sokotslka deca iz vse Ljubljane ter sosednjih sokolskih druStev. Pred širSo javnostjo bo deca pokazala pl^d trde sokolske a lepe telesno-tail-turne vzgoje. T anastop dece bo velika, manifestacija sokolske vzgoje in velfre ter večno lepe ideje nesmrtnega Tyr^a. Na šišenskih tleh se bo zbrala sokol~ka mladina, na tem zietu se bo mladina strnila v eno samo veliko sokolsko družin". Spored dečjega dneva je zelo obsežen. Na predvečer, to Je 28. t. m. bo ob 17^ med-draštvena akademija. Drugi dan, to je 29 t., m. cto 8. uri tekme moške in ženske dece, ob 11. skušnje za javni nastop, ob pol 12, sprevod dece po šišenskih ulicah, ob 15. javni telovadni nastop dece, po nastopu do 20. ure zabava mladine. Na vseh teh prireditvah sodeluje X:tkc.trka goTha Sokola L Tabor. Sokolsko društvo Ljubljana—šiška vabi na to dečjo prireditev Vse sokolsko članstvo in vse one, ki so nam naklonjeni in ki čutijo z nam L Pridite vsa, ki ste z nami, v šiško, kjer bo odmevala pesem sokolskih legij. Pridite, mladina Vam kliče: Naprej za sokolskim praporom! — br.
Ljubljanski Sokol priredi jutri v soboto 26. t. m. ob pol 21. uri vrstama zmagovalkama pri medzletni tekmi za meč kralja Aleksandra I. pozdravni večer v restavraciji »Zvezda«. Vabimo članstvo tn prijatelje društva.
Sokol Brno—žabovre^kj- pošlje 28. junija skupim? telovadcev na turnejo po Ju-goelaviji. Na tem potovanju se tj« ta vi jo najprej v Ljubljani, kjer bodo gosti Ljubljanskega Sokola, s katerim bodo odigrali prijateljsko tekmo v odbojki. Ta tekma bo na praznik 29. junija ob pol 10. na letnem telovadišču Ljubljanrkega Sokola. Vstopnina: sedeži 5 din, stojišča 2 din. Na to zanimivo tekmo vabimo članstvo in Sokolstvu n akkmjenr. občinstvo.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v jnnijn
po stoletnem koledarja
P. 25. Viljem sončneje, ponekod dež lepo, sončno lepo, sončno ponekod nevihte
S. 26. Vlgillj N. 27. Ladislav
P. 28. Vidovdan
T. 29. Peter in Pavel S. 30. Sp. sv. P.
lepo, sončno oblačno
24. Junija
Ljubljana 7. 759.5. 16.2, 87. NE1. 0, —, —
Maribor 7. 753.1, 15.0, 90, 0, 8,--;
Zagreb 7. 759.1, 19.0. 80, E2. 5. —, —; Beograd 7. 760.2, 22.0. 70, SE2, 4, —, —; Sarajevo 7. 762.3, 14.0, 95. 0. 6. —, —; Skoplje 7. 761.7. 20.0. 80. SW1. 5, —, —; Kumbor 7. 759.1, 24.0. 70. E2. 3, —, —; Split 7. 759.2. 25.0. 60, SE2, 5, —, —; Rab 7. 759.3, 22.0. 50. E2. 4. —. —.
Temperature: Ljubljana 24.8. 14.2; Maribor 27 0. 11.0: Zagreb 28.0. 130; Beosrrad 28.0. 16.0; Sarajevo 270. 11.0: Skoplie 28.0. 160: Kumbor —, 18-0; Split 30.0, 21.0; Rab —, 19.0.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Izprijeni sinovi pred sodiščem
V enem isieseeu s® zapravili nad 100.000 dinarjev
Ljubljana, 23. junija.
Bivši gojenec mariborske gozdarske šole 22 letni Angeiik Verbič je v začetku januarja letos na lepem zapustil svoj učni y-avod in se podal v Ljubljano, kamor so ga vabili razdražljhi doživljaji. V stiski ni bit, saj je imel za preživljanje in za študijske potrebe na razpolago 1.250 din mesečnih dohodkov, ki jih je kot rodbinsko pokojnino prejemal od banske uprave po svojem očetu. Toda namesto da bi se bil vestno oprijel študija, je denar zapravljal s pijančevanjem, z igrami na slepo srečo in, kakor je trdila obtožnica, z ženskami.
Kupčije radijskimi aparati
Seveda je bila za tako življenje pokojnina javnega uslužbenca premajhna. Ko je prišel Verbič v Ljubljano in so skopneli januarski dohodki, a še ne veselje do popivanja in lahkotnega zapravljanja, je prišel na originalno idejo, da bi bilo prav lahko polniti prazne žepe z izkupički na obroke kupljenih stvari, za katere se izplača le en obrok, pa nič več. Za zaupanje pri prodajalcih mu je služilo potrdilo banske uprave, da redno prejema rodbinsko pokojnino, potem pa še odrezki že prejetega denarja in končne še legitimacija, da je redni učenec gozdarske šole. Na take limanice pa mu je že marsikateri trgovec šel. Pridobil si je zaupanje, ker so po takih izkaznicah sodili, da imajo opraviti s poštenim človekom.
Poskusil je najprej, da bi kupil na obro-
' ke blago. Ko mu pa to ni uspelo, se je ? spravil na boljši »obratni kapital*. To so ' bili radijski aparati, za katere je še vedno v veljavi dobra konjunktura. Res se mu je posrečilo pri tvrdki Radio Ljubljana dobiti aparat, za katerega je takoj plačal prvi obrok, pa ga je takoj prodal najprej nekemu plačilnemu natakarju za bagatel-no ceno, kajti niti malo ni imel v mislih plačati tudi ostale obroke.
Medtem je že našel pajdaše, tapetnika Antona Perneta iz Ljubljane in brezposelnega slugo Stanislava Prelesnika. Ta dva se sicer doslej nista nikdar zamešala v vrtinec kazenskih paragrafov, a so jima dišali tvegani posli, ki so se jima obetali v družbi z Verbičem. Pridno sta mu pomagala in v troje sc je dalo bolje uspevati. Začeli so s kolesi. Za prvi obrok kolesa, ki so ga nabavili pri Jaksu, jim je kot obratni kapital služilo posojilo, ki so ga dobili v zastavljalnici za Verbičevo suknjo. Kolo so takoj prodali. Zapeljali so ga preko ceste na Figovčevo dvorišče, kjer je Perne takoj našel kupca, ko se mu je legitimiral z Verbičevimi dokumenti. Izkupiček so si tovariško razdelili primerno težavnostim vlog, ki jih je vsak posamezni imel opraviti pri poslu.
Na vrsto so prišli zopet trgovci z radijskimi aparati, pri katerih jim je zvečine uspelo. Lotili so se kar po vrsti Ra-diovala. Philippsa, Bruna Klemenčiča. Vedno so paradirali Verbičevi dokumenti kapital za prve obroke pa jim je prinašal še vedno od primera do primera Verbičev zastavljeni plašč.
Četrti član z novo metodo
Medtem se je sleparski trojici pridružil še četrti član Gabrijel Oven, nekdanji godbenik iz Ljubljane, ki pa je precej svojega življenja zaradi tatvin in goljufij »odsviral« za varnimi zapahi ljubljanske in mariborske kaznilnice, ko mu ni prija-lo disciplinirano muziciranje v vojaškem stanu. Vstop v članstvo sleparske trojice si je pridobil s tem, da je sedaj njegova suknja namesto Verbičeve po romala v zastavo. Ko so iztaknili še radijski aparat, so v Daj-Damu vsi štirje oprezovali za kupcem. V njihove mreže se je zapletel znani ljubljanski trgovski pomočnik Stanko Markič, ki je en aparat res kupil, drugega pa vzel v zastavo. S tem se je Markič sam zapletel v kriminal in je moral zdaj pod obtožbo, da je kupoval stvari, za katere je vedel, da so protipravno pridobljene, skupno z ostalo četvorico sedeti pred malim senatom in se braniti proti obtožbam državnega tožilca dr. Fella-herja.
Medtem, ko je bila trgovina s prislepar-jenimi radijskimi aparati v najlepšem razmahu, žilica najnovejšemu članu družbe, Ovnu, ni dala miru. Z Verbičem, katerega si je vzel za družbo, sta si poželjivo ogledovala tik pred budnimi policijskimi očm} stanovanje in pisarno odvetnika dr. Vrtačnika v sedanji Bat'ini palači pred pošto. Podnevi si je Verbič vso situacijo natanko ogledal in celo snel neki ključ, ki je visel nad vrati, misleč, da je to ključ od pisarne, a je bil le od hišnih vrat, kakor je naknadno ugotovil, ko je poskušal odpreti na nI šlo. Zato si je od Perneta nabavil vitrihe, nakar sta v noči na zadnjega j8nuar1a z Ovnom vlomila In odnesla dr. Vrtačniku iz predala 22 hranilnih
knjižic, katerih skupna nominalna vrednost je presegala 90.000 din. Razen drugih drobnjarij. kakor aktov, dežnika, nalivnega peresa in celo čekovne knjižice z advokatovo štampiljko, sta odnesla tudi dve aktovki, ki sta jima služili kot transportni sredstvi.
S kupom knjižic sta se izmuznila stražniku na Notranjsko
Aktovki sta sc Jima dobro obnesli, kajti takoj v zgodnjih jutranjih urah sta stražniku nekam sumljivo zadiš&ia. A ko ju jc hotel aretirati, sta jo popihala in skočila na kolodvoru v prvi vl&k, ki je odsopihal iz Ljubljane. Ta ju je zapeljal proti Notranjski, kjer sta poskušala iztisniti nekaj gotovine iz hranilnih knjižic dr. Vrtačnika pri poštnih hranilnicah. Toda medtem, ko se jima ta nakana v Logatcu ni posrečila, ker se nista dovolj spoznala na poslovanje po zavodskih predpisih, sta se do Vrhnike že toliko >izobrazila«. da sta mogla gladko kasirati zahtevano vsoto, seveda na podlagi potvorjenih pooblastil.
Rezultat: 5 let robi je. 7 mesecev strogega zapora
Težav obtoženci sodnikom niso delali. Glavno je vedel povedati pač prvi obtoženec Verbič, ki je bil pravzaprav ustanovitelj in glavni deležnik sleparskega, pa tudi vlomilskega podjetja. Ostali obtoženci njegovim izpovedim sicer niso oporekali, a nekaterim je vendarle ušla kaka »topla« obtožba na varnostne oblasti, češ da na njih ugotovitve prav »nič ne dajo«. Trdovratno se je branil Markič, češ da Je zlasti spočetka trdno verjel prodajalcem, ki so mu obesili radijski aparat, da je blago poštenega izvora, šele pri drugi kupčiji je
malo posumil v te »čiste posle«. Spričo dejstva, da je pri oblasteh slabo zapisan vsaj za tiste posle, s katerimi se je v življenju največ proslavil in da kazenski zapiski beležijo že kaaii za zločinstvo in prestopek goljufije, mu niso dali preveč vere.
Sodba Je morala vseh pet obtožencev dokaj presenetiti, saj so se na zatožni klopi vsaj po videzu kaj dobro počutili in jih težke obtožbe niso kdovekaj raburjale. Predsednik senata dr. Lederhas je pozno popoldne razglasil sodbo, s katero so bili v smislu obtožbe obsojeni Verbič za obr-toma izvrševane prevare in vlom na 2 leti robije, 300 din denarne kazni in 4 letno izgubo častnih državljanskih pravic, Perne na 5 mesecev strogega zapora, 240 din denarne kazni in 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Prelesnik na 2 me-strogega zapora in 180 din denarne kazni, Oven na 3 leta robije, 300 din denarne kazni in 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic ter naposled Stanko Markič zaradi nakupa protipravno pridobljenih stvari na 300 din denarne kazni. Nihče ni kazni takoj sprejel, temveč so si pridržali zakoniti rok za premislek. Edini Markič, ki je že prej izjavljal, da se ne čuti krivega, je takoj prijavil revizijo zaradi izreka o krivdi in priziv proti odmeri kazni. Isto pa je glede njega storil tudi državni tožilec, ki je prijavil priziv zaradi prenizke odmere kazni.
Končno mora Verbič v smislu obsodbe dr. Vrtačniku, ld je prejel nazaj le nekaj knjižic z manjšimi vlogami in trpi še vedno nad 50.000 din škode, povrniti 1.000, za ostalo škodo pa ga je sodišče zavrnilo na pot civilne pravde. Tudi Jaksu mora povrniti 300 din.
Iz Celja
s— Sterilni sokolski nastopu Zupnega zleta, ki bo 27. t. m. v Mariboru, se bo udeležilo tudi članstvo iz celjske sokolske župe v krojih. Članstvu in prijateljem sokol-stva priporočamo, da se udeležijo tega zleta. Prijave sprejema načelništvo Sokoiske-ga druživa v Celju daoes od 18. do 20. in iufri od 15. dalje v društveni posvetovalnici. Odhod bo skupen z vlakom v nedeljo zjutraj ob 7.86. Člani jezdnega odseka so še posebej vabljeni, da se udeležijo zieta; udeležbo naj javijo mariborski sokolski župi, da pripravi oskrbo konje itd. Jutri ob 20.30 bo priredijo Sokolsko društvo Store—Teharje prvi telovadni večer na pro-štoru pred Sokolskim domom v Storah. Sokolski nastop v Lahkem bo v nedeljo 27. L m. ob 16. Celjani 60 vabljeni, da se udeleže slavja agilnega Sokola v Laškem v čim večjem številu. Sokolski kolesarji zbor ob 14. v mestni telovadnici, nato skupen odhod v Laško. V nedeljo 27. t. m. bo v Krškem okrožni sokolski nastop za spod-njepo^avsko (sevnižko) okrožje. Udeležite so tega nastopa! Sokolsko društvo v Arli-čnh pri Brežicah je po številu in delu med najagilneišimi v spodnjeposavskem okrožju. V nedeljo 27. t. m. bo priredilo v Arti-čah nastop, ki ga bodo obiskala vsa sosednja društva. To asrilno društvo potrebuje ntoralne podpore vseh, ki jim je na srcu napredek sokolstva. Motni k tudi vabi na STOj sokolski praznik v nedeljo 27. t. m. Malo. toda agilno sokolsko društvo živi v s*abih prilikah, zato ga moramo podpreti, da dobi novih sil za bodoče delo.
e— Praznovanj« Vidovega dne. Mestno poglavarstvo odreja na osnovi nove nared-be o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini, da mora na Vidov dan v ponedeljek 28. t. m. od 7.30 do 9.30 počivati delo v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah v mestu Celju. Od 9.30 do 12.% in od 14. do 19. bodo obratovalnice odprte.
e— Mestni svet bo imel danes ob 18. redno sejo.
e— >N~oTa Doba« bo izSla zaradi preobilice dela v tiskarni namesto danes šele mtri, v soboto, opoldne.
e— Kino Union. Danca ob 1615, 18.30 ta 20.30 velefilm >Matura« s Simono Simonovo in tednik.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »NEZNANKA«.
Iz Maribora
Jubilej enega naših najstarejših obrtniških zdruienj. V nedeljo ob 13. bo v prodorih Združenja in na vrtu g. Jožica Sa-bedra na Tezrnem jubilejni zbor o priliki 50-|etnice skupnega združenja obrtnikov za okoLi<x> Maribor—Tezno. Kazen običajnih poročil funkcionarjev jc na dnevnem redu slavnostnega zborovanja tudi poročilo o zgodovini združenja. Jubileja se udeleže sTevilni so^tje iz drugih krajev banovine, tako da obeta biti prav lepa uiinifeetacija za obrtniške interese.
a— Sokolske slovesnosti v Mariboru. V nedeljo 27. t. m. ae bo pomikal sokolski sprevod takole: ob pol 11. odhod z letnega telovadišča Sokola Maribor matice skozi Strossmayerjev drevored po Koroški cesti preko Glavnega trga skozi Gosposko ulico, po Slovenski ulici in Aleksandrovi cesti, preko Sodne v Tattenbachovo ulico pred Narodni dom, kjer bo takoj nato slavnostna predaja spominskega traka Nj. Vel. kralja Petra H. — Zletni odbor mariborske sokolske župe sporoča občinstvu, da bo na dan 27. t. m., v soglasju ln z odobrenjem mestne občine mariborske in mestne policije zaprta zvezna ulica med Koroščevo ter Samostansko ulico in to od 7. zjutraj do 19. ure. Hišni posestniki so naprošeni, da blagovolijo v soboto 26. t. m. in v nedeljo 27. t. m. razobesiti državne zastave v počastitev Nj. Vel. kralja Petra n. Ravno tako so naprošeni gg. trgovci, da blagovolijo okrasiti svoja izložbena okna s sliko Nj. Vel. kralja Petra II. in z državnimi trobojnicami. — Slavnostna akademija sokolske župe Maribor ob priliki župnega zleta, ki bo v soboto 26. t. m. ob 20. v union-ski dvorani, bo prava revija najboljših telovadnih točk ter telovadcev. Unionska dvorana bo v to svrho posebno prirejena tako, da bodo prišle posamezne telovadne točke do pravega izraza. Sodeluje vojaška godba.
a— Bekruti dijaki, absolventi srednjih šol 0 položenim zrelostnim izpitom, ki želijo še v tekočem letu odslužiti dijaški rok, naj vložijo zadevne prošnje neposredno pristojnemu vojnemu okrožju, najdalje do 1. avgusta t. 1. Prošnjam, kolekovanim z din 10, je priložit; dokaz o končnem študiju. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale.
a — Mestno poglavarstvo opozarja lastnike še nepregledane živine (konj, volov) in vprežnih vozil v mestu Mariboru, da bo pregled in popis 26. julija t. 1. na sejmišču s pričetkom ob 7. zjutraj. Opozarjajo se posebej vsi lastniki, da je z zakonom za-branjena 30 dni pred popisom t. j. od 26. t. m. do 26. julija) vsako odtujevanje, prodaja ali menjava konj in vozil.
a — Na vseh mariborskih narodnih Šolah bo v sredo 30. t. m. od 8. do 11. vpisovanje za vse razrede. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj zanje predložijo do-movnice, krstne liste in potrdila o cepljenju proti kozam.
a — 260 gojencev bo sprejetih v vojno akademijo. Zadevni natečaj je že razpisan in so pogoji za sprejem razvidni pri mestnem vojaškem uradu med uradnimi urami.
a— Priznal je požig očetove hiše. 261et-ni posestnikov sin Franc Pačnik se je zgla-sil pri občinskem uradu v šmartnem ter prosil, da se stavi v zapisnik, da je 20. avgusta 1932 na pobudo svojega očeta 60-letnega Pongraca. Pačnika za žgal hišo v Završah št. 19, da bi oče lahko dobil zavarovalnino v znesku 25.000 dinarjev. Sin in oče se nahajata v sodnih zaporih.
Gospodarstvo
Konferenca borz v LJubljani
V sredo m četrtek je imela delegacija
jugoslovenskih borz v Ljubljani svoje pomladno zasedanje. Zastopane so bile vse borze v Jugoslaviji. Beograjsko borzo sta zastopala član uprave Voja Petkovič in glavni tajnik Milorad Zebič, Zagrebško borzo je zastopal upravnik dr. Miroslav Matica, novosadsko borzo pravni svetnik dr. Aleksander Tabakovič, skopeljsko borzo tajnik Vlada Milisavljevič, somborsko borzo glavni tajnik dr. Paja Protlč, za ljubljansko borzo pa so se konference udeležili poleg predsednika dr. Ivana Slokarja še člana uprave Ferdo Niklsbacher in Fran Heinrihar, borzni tajnik Jože Kovač, pravni tajnik nadsvetnik Jakob An-tloga in kot referent za mlinsko industrijo tajnik zveze mlinov v dravski banovini Zdenko Knez.
Na tem zasedanju je delegacija razpravljala predvsem o izgledih za letošnjo žetev žita. Po zaslišanju referatov, ki so jih predložili delegati za svoja boraia področja, smatra delegacija borz, da bo glede na stanje posevkov letošnja žitna letina srednje dobra. Delegacija borz smatra, da Je treba poleg kontingentov za izvoz pšenice omogočiti tudi izvoz določenih količin moke, da bi domači mlini, kjer Je investiran znaten kapital, našli zaposlen je. Mlini bi prevzeli del letošnje pšenice in bi Jo Izvozili v obliki moke, kar bi ugodno vplivalo na cene pšenice in sploh na narodno gospodarstvo.
Glede uvedbe terminskih poslov na naših produktnih borzah smatra delegacija, da to vprašanje še ne more biti rešeno in
je treba še proučiti pogoje za uvedbo pravega terminskega poslovanja. V načelu Je delegacija odobrila uzance sa trgovino s sladkorno peso m bodo posamezne borze še podrobno proučile predloženi načrt ter poskrbele za uveljavljenje teh uzanc. Prav tako Je delegacija odobrila predlog glede dopolnitve posebnih uzanc za koruzo (glede določb o mixed koruzi, o toleranci vlage in o bonifikaciji, ki se naj s tem v zvezi priznava). Delegacija se je nadalje pečala z drugimi važnimi vprašanji, ki so v zvezi z izenačenjem bornih uzanc in s pospeševanjem prometa na borzah. Bavila se je z vprašanjem obračunavanja paritetnih razlik, ureditve vagonov za žito, stroškov za rinfuza ureditev, povečanja števila tehtnic na nakladalnih postajah, ustanovitve posebnega borznega tedenskega dne in končno s sestavo in dopolnitvijo posebnih uzanc za sveže sadje, ki zavzema vedno večjo vlogo v našem izvozu.
Glede normalizacije trgovine poudarja delegacija, da je treba pri bližnji ureditvi žitnega režima stremeti za tem, da se omogoči privatni Iniciativi večji razmah in da se za jamči večje sodelovanje trgovcev s Prizadom. Glede na zboljšanje mednarodnih trgovinskih razmer in popuščanje trgovinskih omejitev naj se postopno vrne trgovcem in privatni iniciativi ustrezajoča vloga v zunanji trgovini, da se na ta način zopet normalizira trgovinski promet, kar je odločilne važnosti, če hočemo popraviti sedanje stanje, v katero je zapadla mednarodna trgovina.
W ® R T
10 let SK Grafike
V nedeljo in torek bo Grafika s pestrim nogometnim sporedom proslavila
desetletnico
Športni klub Grafika slavi v dnevih od
26.	27. in 29. t. m. deset letnico svojega obstoja. V ta namen je povabila v goste zagrebško Sparto, ki nastopi v nedeljo
27.	t. m. ob 17.30 proti Grafiki v prijateljski tekmi. Odlično moštvo Sparte nastopi proti jubilantu kompletno. V predtekmi, ki se bo pričela ob 15.30, nastopi moštvo Jvarnnika proti rezervi Grafike. V soboto c»b 18. bo sa uvod jubilejnih svečanosti šaljiva tekma med tiskarji v znamenju i debelih in suhih«.
V torek 29. t. m. nastopijo nato ljub-
ljanski klubi v dveh skupinah na brzem
turnirju v borbi za pikale. V tej konkurenci bodo sodelovali klubi: Slovan, Hermes, Reka in Grafika I. V drugi skupini: Korotan, Moste, Slavija in Grafika II. Tekme za drugo skupino »e prične cib 8.30 za prve pa o>b 15.
Vse prireditve bodo na igrišču Primor. ja ob Tyrševi cesti. Cenjeno občinstvo se naproša, da z velikim obiskom podpre agil-ni klub, ki letos že deseto leto orje nogometno ledino pri nas. Vstopnina bo prav nizka.
Naše nogometno
• vv
igrišče
ob Tjrsevi cesti je potrebno temeljitega popravila
Uprava SK Ljubljane je -sprejela od neznanega pisca zanimiv dopis, ki se zavzema. za izboljšanje naprav na našem nogometnem igrišču ob Tyrševi cesti. To igrišče že po prvih letih, odkar je bilo zgrajeno, po malem stalno prepada in ga je tudi uprava novega kluba našla v stanju, s katerim se pač ne moremo ponašati pred svetom. Pi=ec, ki se je kratko, toda resno poglobil v to važno vprašanje, ne da bi mogel dati garancijo za možnosti financiranja tega načrta, pravi med drugim:
Upravi kluba SK LJubljane je gotovo 2j«ano, koliko očitkov in opasik je že ponovno padk> aa račun igrišča ob Tyrševi cesti odnosno njegovih naprav, ki so res v Jflcrajno rnizernem stanju. O tej naši inizerji je že večkrat poročalo celo zagrebško in beograjsko časopisje, višek zafrkavanja pa 'smo doživeli ob priliki žmanega »purgerskega« pohoda v Ljubljano, ko jo nas baš zaradi tega igrišča primerjali z vaščami ter zbijali neslane d^vtipe nad vsem, kar jc videti tam in okoli njega.
Priznajmo, da nam to igrišče v sedanjem stanju res ne dela časti, prav tako pa po sedanji ureiitvi tudi ne zadošča za količkaj večji obisk publike, ki se mora tamkaj gnesti in stiskati ter do onemoglosti stegovati vratove na onih prenizkih in neprimernih nasipih.
Brez posebnih investicij bi se dalo temu odpomoči, če bi se sedanji nasipi dvignili če ne v celoti vsaj na posameznih delih zi okroglo 2 do S m, in sicer po možnosti stopnjičasto, tako kakor Jih je imela svoj čas urejene Ilirija na igrišču za državnim kolodvorom.
Publika bi imela tako neprimerno več uiobnosti ter z višine tudi mnogo lepši pregled na igro, v celoti pa bi nudili takšni dvignjeni in urejeni nasipi tudi pri manjšem obisku povsem drugačno sliko igrišča.
Materija! za nasipanje je v Ljubljani dovolj, saj ga odvažajo z vseh koncev, po-trebna sredstva pa naj bi uprava kluba zbrala skupno z ASK Primorjem In even-tuelno tudi LNP, bodisi s kakšno podporo. nabiralno akcijo ali sličnim.
žalostno bi bilo vsekakor, Če bi morala Ljubljana prednjačiti s takšnim vaškim nogometnim igriščem, če že ni denarja za tribune, naj bi 8e z majhnimi aredstvi vsaj provizorično uredila stojišča, ki bi le s povečavo nasipov ustrezala
svojemu namenu. Uprava JclUba bo gotovo spoznala potrebo takšne (preureditve ter jo gkušala čimprej realizirati, ker ne bo samo v udobje plačujoči publiki, temveč tudi v korist klubu samemu.
Uprava kluba naproša gospoda, ki ji je poslal to pi^nio, da bi se na današnji Seji ob 19. zglasil v hotelu »Slon«.
V nekaj vrstah
Bivši svetovni prvak v boksu črnec Joe Louis je predvčerajšnjim v Chi<fegu v 8. kolu k. o. porazil dosedanjega svetovnega prvaka vseh kategorij Jimmy Braddocka. Match je bil dogovorjen na 15. kol, toda Braddook je v 8. kolu obležal, ameriška boksasska komisija pa je Louisu priznala naslov svetovnega prvaka v boksu. Borba med obema boksačema je bila zelo dramatična in napeta, tako da je 50.000 gledalccv kar divjalo razburjenja in navdušenja. Srečanje med Louisom in Braddockom pa ima tudi precej nesportnega ozadja, kakor je v profesionalnem boksu že običaj. Kakor znano je svoječasno bivši svetovni prvak Maks Schmeling porazil Louisa in je bil sedaj Nemec na vrsti, da bi sc z Bradockom boril za najvišji svetovni naslov v boksu. Toda Američani so znali ta dogodek tako dolgo zavlačevati, da je Schmcling zamudil več raznih terminov in so nazadnje spravili med vrvi svoja dva človeka, med katerim« je sedaj črnec spravil zmago. Nemci so zaradi tega silno hudi in pravijo, da za Nemčijo ni drugega svetovnega prvaka rafzen Maksa Schmelmga. Toda vse, kar bo sledilo sedaj, bo samo še bitka po časopisnih kolonah, kajti Louis in Brad-dock sta že spravila kupe denarja, ki jih je bilo za to srečanje določenih nič manj kot dobrih 30 milijonov dinarjev.
Koledarska podzveza: Za medkkrtrke krožne kolesarske dirke ŽSK Hermesa, ki bodo v nedeljo 27. t. m. s startom in ciljem pred gogtilno čarman v Zgornji Šiški se določa: podzvezni delegat g. Plan. kar Ivan, sodnik: Pogačar in Bezlaj, na progi Schweitzer, starter Pleško in Fritol zapisnikar Gregorc. Pozivajo se klubi, da de dirk udeleže v čimveijem številu. Verificirajo se: za Hermes: Golob Armando, Trobec Franci, Zajec Toni in Podgornik Lojze, za kol. društvo Sava: Pire Stanislav, za kol. društvo Ljubljanica: Debevec Ivan.
S. K. Ljubljana; Vsi podatki za nastope o praznikih, kakor tudi postave moštev so razvidne z objave na oknu tajništva LNP.
2. S. K. Hermes (nogometna Sekcija).
Drevi ob 20. pri Keržiču (Belič) strogo obvezen se tanek vseh igralcev. Zadeva izredni občni zbor in skorajšnje tekme. Vsi sigurno!
Proslava desetletnice devizne borze v LJubljani
Ljubljanska borza je včeraj praatovala 10 letnico, odkar posluje tudi z devizami in valutami. Ta jubilej je borza proslavila skupaj z delegati ostalih borz v Jugoslaviji na banketu, ki je bil v srebrni dvorani hotela Union. Pomen tega Jubileja Je v svojem govoru označil predsednik ljubljanske borze generalni direktor dr. Slo-kar, ki je tudi pozdravil predstavnike beograjske, zagrebške, novosadske, skopelj-ske in somborske borze, kakor tudi predsednika zbornice za TOI g. Ivana Jelačina, predsednika Zveze industrijcev g. Av gusta Praprotnika, zastopnika združenja trgovcev g. Antona Verbiča, zastopnika Društva bančnih zavodov g. Riharda švingerja, podpredsednika Trgovskega društva »Merkur« g. Albina Smrkolja, zastopnika zveze mlinov g. Zdenka Kneza, ter ostale funkcionarje ljubljanske borze.
Ljubljanska borza je obstojala že pred letom 1927, toda v okrnjeni obliki. Njen ustanovni občni zbor je bil 6. avgusta 1923, poslovati pa je začela leta 1924 Njen ustanovitelj in prvi predsednik je bil pokojnik veleindustrijec g. Dragotin Hribar. Takrat je Imela borza le koncesijo za trgovino z blagom in efekti, to Je za panoge, katerih promet je precej omejen. Zaradi tega so bili razumljivi napori funkcionarjev, da bi se borza izpopolnila in da bi dobila dovoljenje za trgovanja z devizami in valutami. Po dolgem boju, ki ga je požrtvovalno vodil takratni borzni pred sednik g. Ivan Jelačin, je leta 1927. končno uspelo izposlovati to koncesijo, in je tako Slovenija dobila svojo popolno borzo. Dne 25. junija 1927. je bil slavnostni sestanek na borzi in je od tedaj naprej se je začelo razvijati devizno poslovanje.
Z uvedbo deviznega poslovanja se je naglo dvignil promet na ljubljanski borzi. Medtem ko je znaSal ta promet leta 1924., 1925. in 1926. le 8, 21 odnosno 34 milijonov, je v letu 1927., ko je pol leta že poslovala devizna borza, dosegel 418 milijonov, naslednje leto 987 milijonov, leta 1929 pa 1004 milijone din. Z nastopom gospodarske krize in z uvedbo deviznih omejitev pa se je devizni promet zopet skrčil. Leta 1933. je padel na 127 milijonov, in je tudi lani dosegel šele 240 milijonov, t. j. na Vi največjega prometa v zadnjih letih pred krizo.
Poseben pomen pa je dobila ljubljanska borza tudi z ustanovitvijo borznega razsodišča, ki se ga trgovina in Industrija zelo rada poslužujeta, kar priča okolnost, da je to razsodišče obravnavalo leta 1935. 1722 tožb, lani pa 1386 tožb.
Vse te številke dokazujejo, kako je bila Ljubljani potrebna popolna borza in prav zato gre posebna zahvala vsem dosedanjim upravam za smotreno vodstvo ter uradnl-Stvu in ostalim sotrudnikom za vestno izpolnjevanje dolžnosti. Od vseh popolnih borz v Jugoslaviji pa je ljubljanska edina, ki še ne more praznovati svoje 10 letnice v lastnem domu. Ko se spominjamo 10 letnega plodonosnega deJa te naše institucije, moramo z zadoščenjem ugotoviti, da je prebrodila svoja detlnska leta. Z zvezi s pojavljajoče se novo dobo gospodarskega poleta lahko pričakujemo večje oživljenje borznega prometa. Na trdnih temeljih, ki že stoje, bomo v bodoče zgradili borzo v močno organizacijo, ki bo v ponos vsemu našemu gospodarstvu.
Izvoz rud in kovin
Med vsemi izvoznimi predmeti je letos Izvoz nid v naivečji meri narasel. ^ Sedaj so nam na razpolago poda tik j za prvih pet me* secev letošnjega leta. ki nam kažejo, da je samo v teh petih mesecih znašal izivoz rud in kovin 421 milijonov Din nasproti 210 milijonom v istem času lanskega leta.
To povečanje izvoza prihaja predvsem od naraslega izvoza rud. kajtii v prvih petih mesecih letošnjega le*« se je izvoz rud nasproti lanskemu letu reč nego poč*>tvoril; dosegel ?e v teh petih mesecih vrednost 233.5 milijona Din nasproti 53.8 miliiona Din v istem razdobju lanskega leta. Naš izvoz rud in izkopov ne je zadnja leta gibal ta-ko-le:
1932.	81.6 milj. Din
1933.	100.6 , .
1934.	123.2 „
1935.	140.2
1936.	203.8
jan,—maj 1937. 233.5
Izvoz rud ie torej letos že v petih m ose* cih prekoračil vrednost izvoza v vsem preteklem letu. V znatni meri se je letos poleg svinčene crnkove in kromove rude. h ;wk sita. in pirita povečal izvor železne rude. Leta 1938. ie naš izvoz želene rade padel na minimalno količino 24 000 ton. Dve let? kasneje se ie zopet povzrH na 180.000 ton, lani se ie dvignil n* 313.000 ton letos pa je v notih mesecih dosegel že 215.000 ton v vrednosti 37.fi milijon* Din. Zaradi vifo
načili lansko celotno vrednost izvoza Ze» lezne rude. Za izvoženo tono železne rade amo let06 dobili I78 Din nasproti 118 Din v lanskem letu. Kakor znano pa je doslej vsa ta višja cena šla v korist zakupnikom in ne državi kot lastnici železnih rudnikov. Računati je. da bo do konca letošnjega leta izvoz železne rude dosegel pol milijona ton. Od letošnjega izvoza železne rude v prvih petih mesecih je šlo 52% v Madžarsko, 32.5*/« v Češkoslovaško in 12.5% v Rumunijo, malenkostne količine pa v Anglijo in Avstrijo.
Izivoz surovega bakra se je po vrednosti v petih mesecih dvignil na 187.4 milijona Din nasproti 146.6 milijona Din v istem razdobju lanskega leta. Oi letošnjega izvoza bakra je šlo 44®/« v Nemčijo, 31% v Belgro, 19% v Zedinjene države in 6% v Madžarsko.
cene smo letos že v petih mesecih preko-
»Davčne oprostitve in davčne olajšave44
Pod gornjim naslovom je izšlo v založbi J. Blaznika nasl. zanimiv odelo privatnega docenta tinančne vede na ljubljanski univerzi dr. Vladimirja Murka. Knjiga obravnava na 300 straneh velikega formata v splošnem teoretičnem delu kaj so davčne oprostitve in davčne olajšave, kakšne so posamezne vrste davčnih olajšav ter poklicnih oprostitev, zakaj daje država davčne olajšave, subvencije in ugodnosti, kako izvaja gospodarsko politiko z davčnimi ugodnostmi ter opisuje trgovinsko in stanovanjsko politiko kot vir davčnih ugodnosti. V svojem drugem praktičnem delu pa navaja pisec v pregledni obliki vse določbe glede davčnih oprostitev in olajšav v Jugoslaviji s potrebnim besedilom zakonov in pravilnikov ter z vzorci prošenj. V dodatku navaja spremembe predpisov o neposrednih davkih v finančnem zakonu za leto 1937/38, s pregledom mednarodnih pogodb, ki se ličcio davkov. Ta knjiga predstavlja važno izpopolnitev naše strokovne literature. Ni samo važno znanstveno delo temveč tudi praktični kažipot vsem onim, ki se zanimajo za davčne olajšave. Služila bo ne samo onim. ki se hočejo teoretično poučiti o teh vprašanjih, temveč tudi praktičnim odvetnikom in notarjem, sodnikom, denarnim zavodom občinskim pisarnam, finančnim uradnikom in davčnim oblastvom, trgovcem in podjetnikom, strokovnim organizacijam, hišnim posestnikom ter strokovnim šolam in študentom prava, kakor tudi vsem, ki 6e pečajo z aktualnimi finančnimi in gospodarskimi vprašanji. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah, knjigarnah.
Gospodarske vesti
«= Privilegirana agrarna banka bo Izterjala neplačane anuitet« preko davčnih uprav. Poročali smo že, da pripravlja Privilegirana agrarna banka sezname onih kmečkih dolžnikov, ki še niso plačali anuitete, da te sezname pošlje davčnim upravam zaradi prisilnega izterjanja. V tej zvezi je ponovno pozvala vse denarne zavode, da ji sporoče, kolikor tega Se niso storili, če je še kak dolžnik pri njih plačal anuiteto. Popisi dolžnikov bodo v kratkem poslani davčnim upravam, da anuiteto Izterjajo v smislu uredbe. Do srede maja so kmečki dolžniki, kakor smo že poročali, plačali za prvo anuiteto 54.4 milijona Din, do 12. junija pa je ta vsota narasla le na 60 milijonov, medtem ko znaša vsa anuiteta 220 milijonov ln je torej doslej plačanih komaj 27% vsote, ki jo morajo kmetje vplačati.
= Pavgalno plačevanje trošarine na rino in žganje v donavski banovini. Ban dunav-ske banovine je te dni podpisal pravilnik, s katerim se 1. julija uvaja pavšalno plačevanje trošarine na vino im žganje v smislu pooblastila fe § 23 finančnega zakona za tekoče leto. Pravilnik predpisuje dve možno-st-i za plačilo pavšala. wi sioer po številu prebivalcev v posameznih krajih, ali po skali, po kateri ee plačuje točHma taksa.
— Nova navodila za poslovanje s Poštno hranilnico. Finančni minister je predpisal nova navodila za poslovanje s Poštno hranilnico, ki bodo v kratkem objavljena v »Službenih novinah«. V teh navodilih so spremenjene nekatere dosedanje določbe, zlasti so pa določbe glede čekov brez kritja.
= Zasedanje davinega Odbora. Davčna uprava v LiuMjani razglaša; Prod trjrovffciim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: dne 8. julija, ob 8. uri- trafike, krmarji. modistinje. obrtna podjetia. urarji. zlatarji, pasarfi. optiki. foto«tr?ovinft. Paso-pisi-revije trgovine z alkoholnimi pijačami. 8odavičarii. trg. z lesom, starinarn razna podjetja (narodno zdravje^: dne 9. lullja. ob R uri: lekarne: dne 9. inllia ob 9. urir stavbeniki. tnrovine s stroji in vozili, treovjne steklom porcelanom steklarstvo, trg. z barvami, oljem, keramiko, bencinom. « sin« ščicami perutnVio ribami, konii. živino, glasbili, razne trgovine, menjalnice, kino-podjetja, vsakovrstna podjetja, tug. 6 teh-
niflninm in elektrotehničnimi predmeti. Se« znami davčnih zavezancev in davčnih osdov teh strok so razgrnjeni j^a vpogled v pisarni mestnega poglavarett"^ od 24. junija do 1. julija U L
= Licitacije. Prj upravi zavoda za izdelavo oblačil « vojsko v Beogradu bo 2. julija licitacija z3 dobavo 150.000 vreč i* j«te. Prj afconomskem oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu bo 8. julija Imitacija za dobavo železne pločevine. 13. in 14. juljja za dobavo jeklenih vodovodnih cevi jn armatur. 15. julija za dobavo okroglega m ploščatega že!e«i in 16. julija za dobavo okroglega železa za izdelavo zakovic (licitacije s« vrše samo za domače proizvode). Dne 10. julija bo v pisarni referenti inženjerije dravske djvizijske oblasti v J^ilv Ijanj licitacija 7.3 oddajo popravila vojaškega objekta v Mariboru. Pri direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu bo 2. julija licitacija za nabavo 2 parnjh turbin za elektr. centralo v ZenM. Pri upravj policije v Ljubljani bo 20. julija javna ustna Ijejtacija za dobavo uniform za drž. polic, stražo v Ljubljani jn na Jwsenkvah. Prj upravi VT. oddelka vojno tehničnega zavoda v Kamniku bo 23. julija licitacija za nabavo 2 kompletnih mlinov in 4 elektromotorjev. Dne 5. julija bo pri uprav; monopolov v BeogTai« licitacija za dobavo jelovih hlodov. 8. julija za dobavo etuijev za cjgarpte fn 9. julija za dobavo žebljev za potrebe tobačnih tovarn. Prj komandi pomorskega arzenaJa v Tivtu bo 12. julija licitacija za nabavo strojev, materifala in pot.rel>šč.jn 7,a čevljarsko stroko. Prj kr. banski upravi drjnske banovine v Sarajevu bo 31. julija oforfna licitacija za nabavo kjruršikih in-štrumontov. apotekarskjh aparatov in potrebščin za banovinsko bolnico v Kmjmjn.
Borze
24. junija
Na ljubljanski borzi so se dane« trgovali v privatnem kliringu avstrijski šilingi po
8.24,	medtem ko je bilo za angle^e funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v av6t.rijs»Ahh šilingih po 8.21 in v angleških funtih po 238. m<vJt«m ko je bilo za grške bone povpraševanje po 3iJ.25. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani i 12.7850, v Beogradu 12.77 in v Zagrebu 12.7550 odn. za konec junija 12.7250, za konec julija 12.75. za konec avgusta 12.70 in za konec septembra 12.7.".
Na zagrebškem efektnem tržišču je bil pri mlačni tendenci promet, v Vojni škodi po 408 (v Beogradu po 408). Zaključki so bili še v 6% begluSkih obveznicah (drobni ko; madi) po 71-50.
Devize
Ljubljana. Ameterdam 2391.16 — 2106.76, Berlin 1742.03 — 1755.91, Bruselj 731.10 — 739.26. Curih 996.45 — 1003.52, London 214.63 — 216.68, Newvork 4316 — 4352.32, Pariz 193.75 — 195.19. Praga 151.61 — 152.74. Trst 228.20 — 231.28.
Curih. Beoe-rad 10 Pariz 19.4375 Ix>ndon 21.56, Newyork 436.375«». Bruselj 73.6750, Amsterdam 239.85 Berlin 174.90 Thmaj 81.80. Stockholm 111.1750. Oslo 108.35. Ko-benhavn 90.25. Praga 15.22. Varšava 82.70, Budimpešta 87.25, Atene 3.95, Bukarešta
3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 4O7 — 409, 4% agrarne 52 — 53. 4% severne agrarne 52 den.. 6% begiuške (inali komadi) 71.50 — 72. G% dalm. agrarne 73.75 den., 7% stabiliz. 86.50 — 87.25' 7% invest. 88.75 den., 7% Drž. hip. banka' 99.50 den.. 7% Blair 86 bi.: delnice; Nar. banka 7150 den.. PAB 195 den.. Gutminn 60 den.. čerana Osijek 190 bi., Obijroka Ijevaonica 184 _ 190. Dubrovačka 380 d^n., Jadran* ska 375 den.. Danica 55 bi.
Beograd. Vojna škoda 407.50 — 40R..V) (408\ 4% agrarne (drobni komadi) 40 •—• 50.50, 4% agrarne 52 den. 0% beglušk« 7650 — 76.75 (76.50). 6% dalm. agrarne 74 50 — 74.75 (71.50), 7% invest.. 8850 d*i>.. 7% stabiliz. 87.50 den.. 7% Drž. hip. banka 100 den.. 7% Blair 85.50 — 86. 8% Blair 94.75 — 9j.75 Narodna banka 7I0O den., PAB 193.50 — 195.
Blagovna tržišča
ŽITO
'+ Chlcago, 24. junija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 114.375, za dec. 116.50; koruza: za julij 118.25, za sept. 104.25, za dec. 72.25.
-f Winnlpeg, 24. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 127.25, za okt. 121.875, za dec. 120.
-f Novosadska bIagovn3 borza (22. t. m.)
Tendenca nespremenjena. Pšenica- baška jn sremska 162 — 164: banatska 162 — 166; slavonska 161 — 166: baška potiska 16* __ 170. Oves. baški. sremskj, slavonski 101 — 103. Ječmen: haškj jn sremski 64 kg 117.50 — 130. Rž: baška 144 — 146. Koruza: ba-Ska in cremska 89 — 90. ha.natska 87 -1 88. Moka; bašk.a in banaiska »Og« in *0g<r« 252.50 — 362.50; »2s 232.50 _ 242.50 i5« 212.50 — 222.50: »6« 182.50 — 192.50:" »7c 152.50 — 162.50. »8« 110 — 115. Otrobi; baški. banatskj 86 — 93.
BOMBAŽ
-f- Uverpool. 23. junija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za junij 6.66 (prejšnji dan 6.71), za okt. 6.74 ( 6.78). za dec. 6.73 (6 76) -f Newyork, 23. junija. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za julij 12.21 (12.05), za dec. 12.30 (12.11).
ŽIVINA
+ živinski Sejem v Mariboru, jfa torkov sejem v Mariboru je bilo prignanih 16 konj, 14 bikov. 170 volov, 464 krav, 42 telet .dkupno 706 glav. PovpreSne cene so bile: debeli veli 4—5.50 Din. poldebeli voli 3.50—^5, plemen ki voli 3.25—.50, biki za klanje 3.25—4.30, klavne krave debele 3.50—4.80, plemenske krave 3—3.75. krave za kloba«arje 2—3. molzne krave 3—3.50, breje krave 3—3.40, mlada živina 4—5 50, teleta 5—6.50 Din za. kg žive težo. Prodanih je bilo 359 repov.
Minister Cvetkovič ▼ LJubljani
Na povratku iz ženeve, kjer je zastopal našo državo na mednarodni konferenci dela, se je včeraj ustavil v Ljubljani minister socialne politike g. Dragiša Cvetkovič. G. minister, ki ga je spremljal načelnik njegovega ministrstva g. Jeremič, si je dopoldne ogledal ljubljansko splošno bolnico, okrožni urad za zavarovanje delavcev ln pokojninski zavod. Opoldne se ) ^ ~ ' r« < \ • .- - —« , , , >,
t «	. I ■ i ,11.
Zvečer se je vrnil v Beograd.
Skozi Ljubljano se je včeraj vozli tudi minister za šume in rudnike g. Djura Jan-kovič. ki se je vračal z otvoritve našega n»vilio*na na svetovni razstavi v Parizu. Na kolodvoru ga je pozdravil ban g. dr. Natlačen.
Fctek 25. ¥L 193L i-
Pojedina aa vročih tleli Afrike
6
I Električni krojač
Eden najbolj znanih parifikih krojačev si je izmislil, da bi v službo svojih klien-tov postavil najmodernejšo pridobitev elek* fcrotehnike, fotoelektrično etanico.
Kliente po6taviQo v neko kabino s ka-riranimi stenami. Te stene predstavljajo torej nekakšna merila. Potem nastavijo po* močniki celo vrsto kovinskih kazalcev, električne svetlobne stanice stopijo v obrat, končno napravijo še dva fotografska posnetka, enega en fece, dragega v profilu in pomerjanja je konec. Prednost te metode je v tem, da krojač potem nima ramo potrebnih mer temveč tudi natančne konture svojih klientov.
Zadnja pot
»Gastoneta«
V	Nimesu, malem francoskem mestu j« bil te dni pogreb bivšega državnega prezidenta in ministrskega predsednika Francije, Gastona Doumergueja. Pogreb se je izvršil na državne stroške.
V	imenu francoske vlade so se udeležili žalnih svečanosti minister za mornarico Gasnier du Pare, minister za kolonije Mou-tet, podpredsednik parlamenta Duclos, podpredsednik senata Henry Roy ter maršal Petain in predsednik vojaške pisarne prezidenta Lebruna, general Draconnier.
Krsto s telesnimi ostanki Doumergueja so prepeljali v ranih jutranjih urah iz Ai-gues-Vivesa, kjer je pokojnik umrl in so ga položili na katafalk v policijski prefek-turi Nimesa. Pogreb je bil z vojaškimi častmi. Krsto so peljali na lafeti v Doumer-guejev rojstni krai Aigues-Vives, kjer so pokoinega državnika položili k večnemu počitku.
Manj nevarno kakor se zdi
Naj vas ta slika ne oplaši kakor kakšen prizor iz dobe španske inkvizicije! Naprava, ki jo prikazuje ta slika, je samo aparat, ki ga imajo v neki londonski bolnišnici za pohabljene športnike. Poleg bolničark stojita angleški teniški igralki Dorothy Round (na desni) in Freda James
Usodna zamenjava pri letalskih vajah
V Severnem VValesu se je primerila te dni strašna nesreča.
Dve letali sta se dvignili v zrak z namenom, da bi z ostrimi naboji obstreljevali tarčo na zemlji. Tarčo je prestavljal poseben strežaj. Ko sta letali v obstreljevanju napravili odmor, je strežaj menil, da ne bosta letalca več streljala in je odnesel tarčo drugam.
Letalca pa sta bila preverjena, da je mož zopet zasadil tarčo v zemljo in se skril v zakopu, zato sta otvorila na tarčo hud ogenj. Obsula sta jo z gosto točo svinčenk. Konec tega manevra je bil porazen: ko so po pristanku pilotov dvignili tarčo, so našli tik nje mrtvega strežaja. Njegovo truplo je bilo preluknjano od neštetih krogel ki so ga razmesarile in raztrgale na kose.
Ruski letalci v S. Franciscu
Trije ruski letalci, ki so preko Severnega tečaja prispeli v Ameriko ter so pristali v Vancouvru, so se te dni z letalom pripeljali v San Francisco. V njih družbi je bil tudi ruski poslanik pri vladi Zedinje-nih držav, Trojanovski.
43. rofstni dan vojvode Windsorskega
Dne 23. junija 1894. rojeni vojvoda Windsorski je praznoval svoj letošnji 43. rojstni dan na Dunaju, kjer se trenutno mudi v družbi svoje soproge.
Pokol) zaradi brade
Skupina privržencev politike poljedelskega ministra v Mehiki, generala Cedel-la, je te dni v St. Louisu napadla bivšega poslanca Aurelija Manriaua. Napadalci so mu odrezali brado. Ta dogodek je izzval nepričakovano reakcijo. Na ulicah se je zbralo kmalu več tisoč pristašev Manri-qua, ki so jeli napadati Cedellove pristaše. V teh pobojih je bilo ubitih deset oseb. Policija ni mogla ukrotiti divjih demonstrantov dokler ni na ulicah nastopilo vojaštvo.
Večji ladijski topovi v Ameriki
Prezident Roosevelt je sporočil novinarjem, da bodo Zedinjene države oborožile svoje nove vojne ladje s 406 mm ali 16 col-nimi topovi, in sicer zato, ker je Japonska odklonila 14 čolne topove kot največjo dopustno ladijsko orožje.
„čistkau se nadaljnje
Rdeči diktator Stalin nadaljuje svojo »čistko«, ki se je zdaj razširila tudi na funkcionarje »Osoviahima«, združenja za zračno in kemično vojno. Od vodilnih osebnosti te organizacije so bili aretirani: Fln-kovskij, Tregubenkov, Tretjakov in Fedo-rov. Vsi štirje so spadali med stebre imenovanega združenja.
Dva	zamorca iz okolice Tanganjike se mastita s kobilicami, pečenimi na rainjn
Od mrtvih je vstal
Zdravnik, Id ga je neki blaznež skoro obglavil
Na zasedanju ameriških laringologov v New Yorku so poročali o naslednjem skoraj neverjetnem primeru:
Pred časom je v bolnišnici princetown-skega vseučilišča neki blaznež napadel zdravnika dr. Sebrona Dalea od zadaj in ga z nekim kirurgičnim instrumentom skoraj obglavil. Prerezal mu je odvodnico, prav tako nekoliko glasilk in vse živce ter mišice na eni strani vrata. Prerezal mu je tudi grlo.
Čeprav je bilo videti, da je dr. Dale mrtev, so ga spravili v operacijsko dvorano, ki je bila pravkar pripravljena za neko operacijo slepiča. Zdravniki in strežno ose-
bje so bili pripravljeni, prav tako sterilizirani instrumenti. K sreči so poznali krv* ni tip dr. Dalea in neki drugi zdravnik istega tipa se je takoj ponudil, da da svojo kri za transfuzijo.
Dr. Daleu so najprvo dali injekcije s so* ljo in grozdnim sladkorjem, potem so mu vbrizgali pravo kri. Med tem ko so operaterji šivali prerezane žile, se je pacientu vrnil utrip in dih. Počasi je ozdravel. Nekaj časa so bile glasilke omrtvičene, danes pa je samo drget spodnje ustnice zunanji spomin na to operacijo. Dr. Dale je zasedanju sam prisostvoval in je odgovarjal na vsa vprašanja, ki so mu jih postav« I Ijali.
Nova svetilna barva
Švedska radijeva svetloba
Švedska admiraliteta in švedske državne železnice bodo v kratkem uvedle novo svetilno barvo, ki so jo s polno pravico imenovali »švedsko radljevo svetlobo«. Uporabili Jo bodo za razsvetljevanje in-strumentnih plošč ln signale vsake vrste. V kratkem pride ta izum tudi na svetovni trg in je nje pomen tem večji, ker se da izdelovati dosti bolj poceni nego znane radioaktivne barve.
Ta nova svetilna barva, o katere podrobnosti nočejo izdati, sliči v svojem učinku
„Hindenburg" je naprodaj
Ogrodje nemškega zrakoplova »Hinden-burg«, ki je zgorel med pristajanjem v La-kehurstu letos 6. maja, je zdaj v Ameriki naprodaj. Kupne ponudbe so napravile ameriške tvrdke, ki se med sabo zelo kosajo. katera bo lastnica ogrodja uničenega zračnega kolosa. Interesenti ponujajo za železje od 4 do 12 tisoč dolarjev.
neonovi svetlobi. Neonovo svetkfoo upon
rabljajo zavoljo njene pretežno rdečkast« barve, kakor znano, posebno radi za efekt« ne svetlobne učinke. Svetlobna reklama in odrska razsvetljava sta dobila z njo popolnoma nove možnosti. Prav tako je tudi švedska radijeva svetloba, ki na temnih krajih močno žari, uporabna za takSne namene. Ker so stroški z njo prav majhni, še ni mogoče povedati, za kaj jo bodo vse uporabili.
Cesar Mandžukua napaden
Bivši kitajski cesar Puyi, zdaj vladar Mandžukua Kangpeh, je bil te dni napaden. Atentat je izvršil neki kitajski telesni stražnik, ki je porinil cesarju nož v hrbet. K sreči rana ni smrtnonevarna. Cesarja so takoj obvezali zdravniki, vlada Mandžukua pa je uvedla preiskavo in dala aretirati večje število zarotnikov.
■ »JUTRO« št. T45	-
Novi ministrski predsednik v Pariza
Smola himalajske odprave
Vroča dolina Inda in zasneženi vrhovi visokih gor
Peta nemška ekspedicija v Himalajo, druga, ki je hotela premagati to goro groze, je našla žalosten konec. Sedem belih članov te ekspedicije je ostalo pod ogromnim snežnim plazom, prav tako devet no-sačev domačinov. Rešila sta se samo dva člana ekspedicije in angleški častnik Smart, ki je ekspedicijo spremljal.
Še isti dan, ko se je zgodila ta katastrofa, je priobčil nemški dnevnik »Volkischer Beobaehter« dolgo poročilo svojega dopisnika, člana ekspedicije Martina Pfeif-ferja, ki je sedaj tudi med žrtvami. Poročilo je bilo datirano iz »začasnega glavnega taborišča, 20. maja«. Pfeiffer je tu opisoval, kako so dospeli Nemci 1. maja v Bombay, kako so se vozili z avtom skozi Kašmir, dospeli v Srinagar in Gilgat ter v Guricotu prvič zagledali vrh Nanga-Parbata, visoko nad zelenimi dolinami. Pogled, ki so o njem hrepeneli vso pot. V Astoru se jim je priključil potem poročnik Smart. Častnik bi rad imel v ekspediciji tudi psa in ker so se drugi s tem strinjali, je brzojavno naročil svojega psa »Whi-skyja«, ki je dospel čez tri dni in ki ie
postal ljubljenec ekspedicije. Pfeiffer poroča potem o nasprotju med vročo dolino Inda in zasneženimi vrhovi, ki jih je hotela ekspedicija premagati:
čim globlje smo stopali, tem bolj je postajalo vroče in spodaj v dolini Inda smo sedeli brezbrižno in z izsušenimi grli na naših konjih. Nenadno je stal nad brezupno od vročine migljajočimi kamenitimi in gruščevnatimi puščavami Inda pred nami, skoraj 7000 m nad nami Nanga Parbat v nezaslišani belini, pogled ki je poživil naša izsušena čutila. . . Moral je biti čuden prizor, ko je himalajsko moštvo stopalo boso, z okovanci na cepinih, po pu-ščavnem pesku ravnine ob Indu«.
Na koncu je zapisal Pfeiffer upa poln stavek, ki ima sedaj tako tragičen pomen:
»če bo lepo vreme, ki ga imamo skoraj stalno, odkar smo v Indiji, trajalo dalje in snežne prilike ne bodo slabše, nego so videti od spodaj, tedaj bomo mogli v kakšnih štirih tednih pripraviti naskok na glavni vrh«.
Podrobnosti o katastrofi doslej niso znane.
Edini ostanek nemške ekspedicije na Nanga Parbat
O nesreči pete nemške ekspedicije na himalajski vršac Nanga Parbat poročajo preko Londona naslednje podrobnosti:
Zatrdno je zdaj ugotovljeno, da je vodja odnrave dr. Wien med žrtvami ekspedicije. Živa sta samo dva člana odprave, in sicer berlinski profesor Troll in dr. Luft.
Po najnovejših vesteh iz Simle se je katastrofa odigrala takole:
Angleški poročnik Smart ie zapustil prejšnji teden skupino hribolazcev v taborišču št. 4, da bi odpeljal nekatere bolne nosače ekspedicije med ljudi. V taborišču je tedaj zamenjal poročnika Smarta dr. Luft. Ta se je odpravil na pot in je prispel
v taborišče št. 4 v petek minulega tedna. Našel pa je namesto taborišča samo njegove ostanke, pokrite s snežnim plazom. Naokrog je ležala raztresena vsebina treh nahrbtnikov, ljudi ni bilo nikjer. Upanje da bi mogli najti žrtve pod snegom, je zelo majhno. Upravne oblasti v Indiji so poslale na kraj nesreče nekega inženirja s potrebnim moštvom.
Medtem je poslala tudi nemška vlada posebno skupino z letalom v Indijo. Ta skupina bo skušala pojasniti vzroke katastrofe na Himalaji, kamor se je odpravilo sedem mladih znanstvenikov z velikim upanjem, da bodo izšli iz borbe za Nanga Parbat kot zmagovalci.
Jegulja v kavaral
Po velikem razburjenju gostov jo je vjel natakar. • •
Preden so Ba«kl zapustili svojo prestolnico
Nova francoska vlada, kateri načeluje prvak radikalnih socialistov Chautemps, je sestavljena izključno iz pripadnikov radikalne socialistične in socialno-demokratskfl
stranke
Nekemu ribiču v Kraljevcu (Konigsber- I gu) je uspelo, da je k velikega ribnika i sreli mesta ujel kapitalno jeguljo. Stlačil .jo je živo v svojo aktovko in odšel ves vesel nad svojo srečo najprvo v neko kavarno z godbo.
Godba je igrala in ribič je mislil evoje •misli, ko je neka dama. ki je sedela v bližini, nenadno skočila pokonci in zakric dala: »Kača!« Ni bila sider kača, temveč jegulja, ki se je bila splazila iz aktovke in se začela dami ovijati okrog noge.
Pol gostov je zbežalo na prosto, dmga j polovica, ki je uvidela za kaj gre. je začela loviti jeguljo. To ni bil lahek lov, kajti riba se je vila. ljudem iz rok in se plazila naglo po vsem lokalu. Po veliki _ zmešnjavi. med katero so prevrnili vse' stole in razbili mnogo posode, je nekemu natakarju končno uspelo, da je jeguljo ujel.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuf svojcem zavarovalnino
Tako skače italijanska mladina
Mesto je pogorelo
Težka požarna katastrofa je obiskala mestece Klečk v baranoviškem okrožju na Poljskem nedaleč od sovjetske meje. Ogenj je nastal na neki kmetiji ie se je razsml naglo na ves kraj. ki ima skoraj same le* sene zgradbe. Ljudje so v paniki zbežali, ne da bi mogli kaj rešiti.
Eomači gasilci so bili proti zbesnelemu elementu brez moči, pomoči od drugod pa ni bilo, ker je kraj zelo oddaljen od sveta in nima tudi nobene železniške zveze. Tako je pogorelo vse mesto. Mnogo prebivalcev je bilo poškodovanih, več nego 500 družin je brez strehe.
Umetno zobovje
rešilo pečenko
Iz majhnega mesta v srednji Nemčiji poročajo zabavno zgodbo. Tam je neka gospodinja za nedeljo pripravila gosjo pečenko. Baš tedaj ko je bila s svojim delom gotova, so jo poklicali zaradi nujne zadeve. Ker je nje mož hud jedec, se 'e zbala, da bi ji pečenke med tem ne snedel. K sreči je tedaj še spal v glavo pa ji je šinila rešilna misel Previdno se je splazila v spalnico in mu vzela umetno zobovje. Potem je šla in se je vrnila čez dve uri. Na-fla je moža vsega divjega, toda aečenka ie bila ie nedotaknjena.
ANEKDOTA
Te dni umrli bivži francoski državni predsednik Gaston Doumergue ie bil znan po svojem nasmehu, ki ga je kazal v vsakem do loža in. Ko so ga vprašali, kako mu more uspeti ta prijazni obraz ob vsaki priliki, je z nasmeškom odgovoril: >Ce eem dobre volje, se smehljam, ker 6em pač dobre volje. Ce sem jezen, tedaj se smehljam, da druge jezim. Njihove jeze se potem veselim in potem seun spet dobre volje. Tako se smejem dalje...«
VSAK DAN ENA
Obisk. »Dragi moj< pravkar sem te imel v mislih,.,«
(»Ric ©t Rac«)
Novi ministrski predsednik v Parizu
Nova francoska vlada, kateri načeluje prvak radikalnih socialistov Chautemps, je sestavljena izključno iz pripadnikov radikalne socialistične in socialno-demokratskfl
stranke
Smola himalajske odprave
Vroča dolina Inda in zasneženi vrhovi visokih gor
! Električni krojač
I Eden najbolj znanih pariSkih krojačev si je izmislil, da bi v službo svojih klien* tov postavil najmodernejšo pridobitev elektrotehnike, fotoelektrično stanico.
Kliente postavijo v neko kabino s ka-riranimi stenami. Te stene predstavljajo torej nekakšna merila. Potem nastavijo po* močniki celo vrsto kovinskih kazalcev, električne svetlobne stanice stopijo v obrat, končno napravijo še dva totografeka posnetka, enega en face, drugega v profil« m pomerjanja je konec. Prednost te metode je v teim, da krojač potem nima samo potrebnih mer. temveč tudi natančne konture svojih klientov.
Zadnja pot
»Gastoneta«
V	Nimesu, malem francoskem mestu je bil te dni pogreb bivšega državnega pre-zidenta in ministrskega predsednika Francije, Gastona Doumergueja. Pogreb se je izvršil na državne stroške.
V	imenu francoske vlade so se udeležili žalnih svečanosti minister za mornarico Gasnier du Pare, minister za kolonije Mou-tet, podpredsednik parlamenta Duclos, podpredsednik senata Henry Roy ter maršal Petain in predsednik vojaške pisarne pre-zidenta Lebruna, general Draconnier.
Krsto s telesnimi ostanki Doumergueja so prepeljali v ranih jutranjih urah iz Ai-gues-Vivesa, kjer je pokojnik umrl in so ga položili na katafalk v policijski prefek-turi Nimesa. Pogreb je bil z vojaškimi častmi. Krsto so peljali na lafeti v Doumer-guejev rojstni krai Aigues-Vives, kier so pokornega državnika položili k večnemu počitku.
Peta nemška ekspedicija v Himalajo, druga, ki je hotela premagati to goro groze, je našla žalosten konec. Sedem belih članov te ekspedicije je ostalo pod ogromnim snežnim plazom, prav tako devet no-sačev domačinov. Rešila sta se samo dva člana ekspedicije in angleški častnik Smart, ki je ekspedicijo spremljal.
Še isti dan, ko se je zgodila ta katastrofa, je priobčil nemški dnevnik »Volkischer Beobachter« dolgo poročilo svojega dopisnika, člana ekspedicije Martina Pfeif-ferja, ki je sedaj tudi med žrtvami. Poročilo je bilo datirano iz »začasnega glavnega taborišča, 20. maja«. Pfeiffer je tu opisoval, kako so dospeli Nemci 1. maja v Bombay, kako so se vozili z avtom skozi Kašmir, dospeli v Srinagar in Gilgat ter v Guricotu prvič zagledali vrh Nanga-Parbata, visoko nad zelenimi dolinami. Pogled, ki so o njem hrepeneli vso pot. V Astoru se jim je priključil potem poročnik Smart. častnik bi rad imel v ekspediciji tudi psa in ker so se drugi s tem strinjali, je brzojavno naročil svojega psa »Whi-skyja«, ki je dospel čez tri dni in ki ie
postal ljubljenec ekspedicije. Pfeiffer poroča potem o nasprotju med vročo dolino Inda in zasneženimi vrhovi, ki jih je hotela ekspedicija premagati:
čim globlje smo stopali, tem bolj je postajalo vroče in spodaj v dolini Inda smo sedeli brezbrižno in z izsušenimi grli na naših konjih. Nenadno je stal nad brezupno od vročine migljajočimi kamenitimi in gruščevnatimi puščavami Inda pred nami, skoraj 7000 m nad nami Nanga Parbat v nezaslišani belini, pogled ki je poživil naša izsušena čutila. . . Moral je biti čuden prizor, ko je himalajsko moštvo stopalo boso, z okovanci na cepinih, po pu-ščavnem pesku ravnine ob Indu«.
Na koncu je zapisal Pfeiffer upa poln stavek, ki ima sedaj tako tragičen pomen:
»če bo lepo vreme, ki ga imamo skoraj stalno, odkar smo v Indiji, trajalo dalje in snežne prilike ne bodo slabše, nego so videti od spodaj, tedaj bomo mogli v kakšnih štirih tednih pripraviti naskok na glavni vrh«.
Podrobnosti o katastrofi doslej niso znane.
Edini ostanek nemške
O nesreči pete nemške ekspedicije na himalajski vršac Nanga Parbat poročajo preko Londona naslednje podrobnosti:
Zatrdno je zdaj ugotovljeno, da je vodja odnrave dr. Wien med žrtvami ekspedicije. Živa sta samo dva člana odprave, in sicer berlinski profesor Troll in dr. Luft.
Po najnovejših vesteh iz Simle se je katastrofa odigrala takole:
Angleški poročnik Smart je zapustil prejšnji teden skupino hribolazcev v taborišču št. 4, da bi odpeljal nekatere bolne nosače ekspedicije med ljudi. V taborišču je tedaj zamenjal poročnika Smarta dr. Luft. Ta se je odpravil na pot in je prispel
9 9 9
na Nanga Parbat
v taborišče št. 4 v petek minulega tedna. Našel pa je namesto taborišča samo njegove ostanke, pokrite s snežnim plazom. Naokrog je ležala raztresena vsebina treh nahrbtnikov, ljudi ni bilo nikjer. Upanje da bi mogli najti žrtve pod snegom, je zelo majhno. Upravne oblasti v Indiji so poslale na kraj nesreče nekega inženirja s potrebnim moštvom.
Medtem je poslala tudi nemška vlada posebno skupino z letalom v Indijo. Ta skupina bo skušala pojasniti vzroke katastrofe na Himalaji, kamor se je odpravilo sedem mladih znanstvenikov z velikim upanjem, da bodo izšli iz borbe za Nanga Parbat kot zmagovalci.
Jegulja v kavarni
Po velikem razburjenju gostov jo je vjel natakar. • •
Nekemu ribiču v Kraljevcu (Konigsber- ] gu) je uspelo, da je h veliikeara ribnika sredi mesta ujel kapitalno jeguljo. Stlačil .jo je živo v svojo aktovko in odšel ve6 vesel nad svojo srečo najprvo v neko kavarno z godbo.
Godba je igrala b ribič je mislil svoje misli, ko je neka dama. ki je sedela v bližini, nenadno skočila pokonci in zakrit čala: »Kača!« Ni bila sicer kača, temveč jegulja, ki se je bila splazila iz aktovke in se začela dami ovijati okrog noge.
Pol gostov je zbežalo na prosto, dniea polovica, ki je uvidela za kaj gre, je začela loviti jeguljo. To ni bil lahek lov, kajti riba se je vila ljudem iz rok in se plazila naglo po vsem lokalu. Po veliki zmešnjavi, med katero so prevrnili vse stole in razbili mnogo posode, je nekemu natakarju končno usp-elo. da je jeguljo ujel.
Točno plačili »Jutru« naročnino Varui svofcem zavarovalnino
Tako skače italijanska mladina
HJad telovadec skače čez bajonete, bi 90 nasajeni na puške
Manj nevarno kakor se zdi
Naj vas ta slika ne oplaši kakor kakšen prizor iz dobe španske inkvizicije! Naprava, ki jo prikazuje ta slika, je samo aparat, ki ga imajo v neki londonski bolnišnici za pohabljene športnike. Poleg bolničark stojita angleški teniški igralki Dorothy Round (na desni) in Freda James
Usodna zamenjava pri letalskih vajah
V Severnem Walesu se je primerila te dni strašna nesreča.
Dve letali sta se dvignili v zrak z namenom, da bi z ostrimi naboji obstreljevali tarčo na zemlji. Tarčo je prestavljal poseben strežaj. Ko sta letali v obstreljevanju napravili odmor, je strežaj menil, da ne bosta letalca več streljala in je odnesel tarčo drugam.
Letalca pa sta bila preverjena, da Je mož zopet zasadil tarčo v zemljo in se skril v zakopu, zato sta otvorila na tarčo hud ogenj. Obsula sta jo z gosto točo svinčenk. Konec tega manevra je bil porazen: ko so po pristanku pilotov dvignili tarčo, so našli tik nje mrtvega strežaja. Njegovo truplo je bilo preluknjano od neštetih krogel ki so ga razmesarile in raztrgale na kose.
Ruski letalci v S. Franciscu
Trije ruski letalci, ki so preko Severnega tečaja prispeli v Ameriko ter so pristali v Vancouvru, so se te dni z letalom pripeljali v San Francisco. V njih družbi je bil tudi ruski poslanik pri vladi Zedinjenih držav, Trojanovski.
43. rofstni dan vojvode Windsorskega
Dne 23. junija 1894. rojeni vojvoda Windsorski je praznoval svoj letošnji 43. rojstni dan na Dunaju, kjer se trenutno mudi v družbi svoje soproge.
Pokolj zaradi brade
Skupina privržencev politike poljedelskega ministra v Mehiki, generala Cedel-la, je te dni v St. Louisu napadla bivšega poslanca Aurelija Manriaua. Napadalci so mu odrezali brado. Ta dogodek je izzval nepričakovano reakcijo. Na ulicah se je zbralo kmalu več tisoč pristašev Manriaua, ki so jeli napadati Cedellove pristaše. V teh pobojih je bilo ubitih deset oseb. Policija ni mogla ukrotiti divjih demonstrantov dokler ni na ulicah nastopilo vojaštvo.
Večji ladijski topovi v Ameriki
Prezident Roosevelt je sporočil novinarjem, da bodo Zedinjene države oborožile svoje nove vojne ladje s 406 mm ali 16 col-nimi topovi, in sicer zato, ker je Japonska odklonila 14 čolne topove kot največjo dopustno ladijsko orožje.
„čistka" se nadaljuje
Rdeči diktator Stalin nadaljuje svojo »čistko«, ki se je zdaj razširila tudi na funkcionarje »Osoviahima«, združenja za zračno in kemično vojno. Od vodilnih osebnosti te organizacije so bili aretirani: Fln-kovskij, Tregubenkov, Tretjakov in Fedo-rov. Vsi štirje so spadali med stebre imenovanega združenja.
Pojedina na vročih tleh Afriko
Dva mlada zamorca iz okolice Tanganjike se mas ti ta s kobilicami, pečenimi na rainju
Od mrtvih je vstal
Zdravnik, ki ga je neki blaznež skoro obglavil
Na zasedanju ameriških laringologov v New Yorku so poročali o naslednjem skoraj neverjetnem primeru:
Pred časom je v bolnišnici princetown-skega vseučilišča neki blaznež napadel zdravnika dr. Sebrona Dalea od zadaj in ga z nekim kirurgičnim instrumentom skoraj obglavil. Prerezal mu je odvodnico, prav tako nekoliko glasilk in vse živce ter mišice na eni strani vrata. Prerezal mu je tudi grlo.
Čeprav Je bilo videti, da je dr. Dale mrtev, so ga spravili v operacijsko dvorano, ki je bila pravkar pripravljena za neko operacijo slepiča. Zdravniki in strežno ose-
bje so bili pripravljeni, prav tako sterilizirani instrumenti. K sreči so poznali krvni tip dr. Dalea in neki drugi zdravnik istega tipa se je takoj ponudil, da da svojo kri za transfuzijo.
Dr. Daleu so najprvo dali injekcije ■ »0-1 ljo in grozdnim sladkorjem, potem so mu vbrizgali pravo kri. Med tem ko so operaterji šivali prerezane žile, se je pacientu vrnil utrip in dih. Počasi je ozdravel. Nekaj časa so bile glasilke omrtvičene, dane« pa je samo drget spodnje ustnice zunanji spomin na to operacijo. Dr. Dale je zasedanju sam prisostvoval in je odgovarjal na vsa vprašanja, ki so mu jih postav« I ljali.
Nova svetilna barva
Švedska radijeva svetloba
švedska admiraliteta in švedske državne železnice bodo v kratkem uvedle novo svetilno barvo, ki so jo s polno pravico imenovali »švedsko radijevo svetlobo«. Uporabili jo bodo za razsvetljevanje in-strumentnih plošč ln signale vsake vrste. V kratkem pride ta izum tudi na svetovni trg in je nje pomen tem večji, ker se da izdelovati dosti bolj poceni nego znane radioaktivne barve.
Ta nova svetilna barva, o katere podrobnosti nočejo izdati, sliči v svojem učinku
„Hindenburg" je naprodaj
Ogrodje nemškega zrakoplova »Hinden-burg«, ki je zgorel med pristajanjem v La-kehurstu letos 6. maja, je zdaj v Ameriki naprodaj. Kupne ponudbe so napravile ameriške tvrdke, ki se med sabo zelo kosajo, katera bo lastnica ogrodja uničenega zračnega kolo6a. Interesenti ponujajo za železje od 4 do 12 tisoč dolarjev.
neonovi svetlobi. Neonovo svetldbo upa«
rabljajo zavoljo njene pretežno rdečkasta barve, kakor znano, posebno radi za efektne svetlobne učinke. Svetlobna reklama in odrska razsvetljava sta dobila z njo popolnoma nove možnosti. Prav tako je tudi švedska radijeva svetloba, ki na temnih krajih močno žari, uporabna za takšne namene. Ker so stroški z njo prav majhni, še ni mogoče povedati, za kaj jo bodo vse uporabili.
Cesar Mandžukua napaden
Bivši kitajski cesar Puyi, zdaj vladar Mandžukua Kangpeh, je bil te dni napaden. Atentat je izvršil neki kitajski telesni stražnik, ki je porinil cesarju nož v hrbet. K sreči rana ni smrtnonevarna. Cesarja so takoj obvezali zdravniki, vlada Mandžukua pa je uvedla preiskavo in dala aretirati večje število zarotnikov.
Preden so Baski zapustili svojo prestolnico
so razstrelili most Izabele H. na glavnem trgu v Bilbaa
Mesto je pogorelo
Težka požarna katastrofa je obiskal« mestece Klečk v baranoviškem okrožju na Poljskem nedaleč od sovjetske meje. Ogenj je nastal na neki kmetiji in se je razsml naglo na ves kraj. ki ima skoraj same le* sene zgradbe. Ljudje so v paniki zbežali, ne da bi mogli kaj rešiti.
Domači gasilci so bili proti zbesnelemu elementu brez moči, pomoči od drugod pa ni bilo, ker je kraj zelo oddaljen od sveta in nima tudi nobene železniške zveze. Tako je pogorelo vse mesto. Mnogo prebivalcev je bilo poškodovanih, več nego 500 družim je brez 6trehe.
Umetno zobovje
rešilo pečenko
Iz majhneea mesta v srednji Nemčiji poročajo zabavno zgodbo. Tam je neka gospolinja za nedeljo pripravila gosjo pečenko. Baš tedaj ko je bila e svojim delom gotova, so io poklicali zaradi nujne zadeve. Ker je nje mož hud jedec. w 'e zbala, da bi ji pečenke med tem ne snedel. K sreči ie tedaj še spal v elavo pa ji je šinila rešilna misel Previdno se je splazila v spalnico in mu vzela umetno zobovje. Potem je šla m se je vrnila čez dve uri. Našla je moža vsega divjega, toda aečenka ie bila ie nedotaknjena.
ANEKDOTA
Te dni umrii bivši francoski državni predsednik Gaston Doumergue je bil znan po svojem nasmehu, ki ga je kazal v vsakem položaiu. Ko so ga vprašali, kako mu more uspeti ta prijazni obraz ob vsaki priliki, je z nasmeškom odgovoril: >Če sem dobre volje, se smehljam, ker sem pač dobre volje. Ce sem jezen, tedaj 6e smehljam, da druge jezim. Njihove jeze se potem veselim in potem sem spet dobre volje. Tako se smejem dalje...«
VSAK DAN ENA
— • -
Obisk. »Dragi moj' pravkar sem te imel v mislih,.,«
Mtic et Rac«)
»JUTRO« Si TU
7
PeteE 25. 35.155?,
Kulturni pregled
Pred nastopom Slovenske scene
Ob krstni predstavi »Marije Ferrari" Jožeta Borka
Kakor je »Jutro« že zabeležilo, bo v soboto zvečer na odru »Enakosti« na Jesenicah krstna predstava izvirne slovenske novosti, ki obeta biti dvakrat pomemben dogodek v našem umetniškem življenju. Prvikrat bo ta večer stopil kot dramatski avtor pred javnost mlad slovenski igralec in režiser, čigar prvenec izpričuje vse znake velikega literarnega koncepta in realne življenjske usmerjenosti, kakršno narekuje literarnemu delavcu današnji čas. Hkratu pa se bo javnosti na tem večeru prvikrat predstavil ansambel Slovenske scene, skupina mladih, talentiranih igralcev, ki premorejo dovolj poguma, da so si oder izbrali za svoj življenjski poklic, čeprav jim oficielno gledališče v obstoječih kulturnih in gospodarskih razmerah ne more nuditi deJa in kruha. Tako je prišla Slovenska scena, da izpolni vrzel, ki je vse doslej zevala med dejanjem in nehanjem Narodnega gledališča na eni strani, med publiko in ob-če«tvom odrskih amaterjev na drugi. Narodnemu gledališču je že po njegovem uradnem značaju dana predvsem naloga, da v svojem hramu čuva in oplaja ustaljene pridobitve stare tradicije, gledališču mladih pa je naloženo, da išče predvsem novih potov in novega duha. »Slovenska scena« nam bo, kar so pri drugih, naprednejših narodih že od nekdaj gledališča mladine in progresivnih iskalcev: oder, iz današnjega dne uprizorjen za današnji dan, da nas skozi zmedo, ki ponazoruje ves današnji čas, povede v boljši, jasnejši jutri.
Jože Borko, avtor drame »Rafaela Ferrari in njena Marija«, ki jo je Slovenska scena naštudirala v režiji Milana Skrbin-ška, je po rodu iz Osilnice pri Kočevju. Po šolanju sin sukanju okoli gledališča«, kakor pripoveduje sam, je leta 1930. odšel v Prago. Absolviral je konservatorij, zraven pa je študiral še politične vede na praški politični visoki šoli. Kot študenta se ga. je polotila vnema, da bi doprinesel svoj delež pri delu za zbližanje med Čehoslovaki in nami, zlasti kar se tiče teatra. Poiskal jc stikov s prof. Minafikom in v kratkem so v Borkovem prevodu prišli na oder Kreftovi »Celjski grofje« in Lipahov »Glavni dobitek«. Obe igri sta izšli tudi v tisku, za letošnjo jesen pa pripravlja prof. Mi-narik izdajo Mrakovega »Lincolna«. Že takrat se je Borko živahno zanimal tudi za organizatorična vprašanja našega gledališkega življenja in je za Zvezo kmetskih fantov in deklet napisal obširno študijo o podeželskem odrskem udejstvovanju, ki še čaka objave. Mimogrede je nastopal po vseh praških scenah, zasebnih in oficiel-nih, v zadnjem letu svojega študija na konservatoriju pa je bil angažiran za govorjene vloge pri praški Moderni opereti. S tovariši je ustanavljal avantgardne scene, ki so bile v Pragi zlasti v sezoni 1934/35 velika moda. Tako je bil med ustanovitelji Novega avantgardnega divadla in Divadla mladych. Lani je debitiral v mariborskem gledališču in bil nato kot režiser in igralec angažiran za. preteklo sezono. Toda že po treh mesecih je zapustil Maribor in se odpeljal v Novi Sad, da se na samem in od daleč razgleda po poti, ki leži pred njim. Tam je mimogrede napisal svojo »Rafaelo Ferrari«, o kateri sem ga poprosil za kratek razgovor.
— Moja drama? Moje življenje je, kakor življenja mnogih drugih, podobno raz-drapani cesti, ki drži mimo barak, iz katerih zija beda, trpljenje in borba. Najprej 1v>rba 7, otipljivim siromaštvom, potlej borba z neutipljivim, spoznanje — in tukaj je pričetek moje drame, šest let siroma-ščine in potikanja po Pragi, srečanja z vsemi mogočimi in nemogočimi ljudmi, doživetja, dileme, ko se v človeku naenkrat vse upre in vse, kar se godi okrog njega, vzporeja z lastnimi predstavami, kako bi moralo biti- tu je pričetek tistega vrenja, ki bruha, predstavlja, preureja in konstruira. To je reakcija po dilemi, ko še človek vprašuje: In s čim boš opravičil
Naš t umetniki in rimska razstava
Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani nas je prosilo, da- priobčimo v zvezi z'razstavo jugoslov. uinetuosti v Rimu naslednji odgovor na članek v »Slovencu«. Tega odgovora ^Slovenec« ni objavil.
V »Slovencu« od 4. t. m, je bil objavljen članek z naslovom »Jugoslovanska razstava v Rimu«, ki pojasnjuje smisel in namen te razstave. Sicer povsem stvarni članek je vseboval nekaj trditev, o katerih moramo ugotoviti, da ne drže. Članek trdi, da del naše umetniške javnosti ni pravilno razumel toženi prirediteljev te razstave, jo poskusil onemogočiti, ter da umetniki niso imeli globljega povoda za njen bojkot. Ugotavljamo, da ni nihče izmed umetnikov poskusil onemogočiti razstavo in je tudi nihče ni bojkotiral iz preprostega razloga, ker je g. ban, pooblaščen po g. prosvetnem ministru za slovenski del te razstave številčno določeno zbirko umetnin (10 slik in S risb) mogel vsak trenutek sestaviti iz naših javnih zbirk. Prav tako je popolnoma odveč govoriti o bojkotu, ker tisti, ki ni bil povabljen, razstave bojkotirati ne more, povabljeni pa se vsi razstave udeležujejo. Podpisana organizacija ie razpravljala o rimski razstavi na svoji seji in ugotovila, da je g. prosvetni minister zaslišal v Beogradu tamkajšnje umetniške skupine ter posamezne umetnike in poslal v Zagreb dvakrat načelnika umetniškega oddelka svojega ministrstva, da pridobi tudi hrvaške umetnike za to razstavo. Podpisana organizacija pa od ministrstva o stvari ni bila obveščena, pač pa je izvedela iz časopisja za število umetnin, dovoljeno Slovencem, to je 10 slik im 8 risb; za Zagreb in Beograd je bilo določenih po 25 slik, 5 kipov in 8 risb. Spričo takega ravnanja s slovenskim delom razstave in obveščeni, da so organizacije v Beoeradu odklonile udeležbo (na razstavi sodelujejo sedaj le nekateri srbski povabiieni umetniki), prav tako tudi vse zagrebške umetniške skupine, ie podpisana organizacija, sledeč obrazloženim sklepom srbskih in hrvaških tovarišev, poslala gospodu prosvetnemu ministru tale brzoiav: Društvo slovenskih M* kovnih umeitnikov v Ljubljani protestira proti načinu in ključu vabil na razstavo v Rimu in bo solidarno z nadaljnjimi ukrepi zagrebških itn beograjskih tovarišev. I)asi ie večina povabljenih slovenskih umetnikov včlanjena v podpisani organizaciji. vendar ta ni storila ničesar, kar bi inoglo zabraniti povabljenim umetnikom
svoje življenje? In ko dognano odgovarja: Da bom vse življenje, vse svoje razumske in telesne moči zastavil za dobro človeštva, proti sleherni laži. Ta dognanja so odprla mojim predstavam o umetnosti nove perspektive, ker je umetnost umetnost in lepa samo zaradi lepega, kar je v njej. »Hotel bi navidezni lepoti vrniti tudi neotipljivo lepoto«, pravi Brodnik, moj glavni junak, in to je jedro moje idejne drame, ki odklanja kompromise in ki, prenesena v družabno okolje, najde v borcu glasnika, ki razgalja vse lažne resnice s par-ketov in se brezobzirno bori proti vsem ustaljenim pretkanostim. Bori se proti sofistom, ki opevajo siromaštvo kot nekaj, »iz česar prihaja lepota in ono, kar je nad njo — mir, religiozni mir, ki se ne boji nikogar in ničesar«. Bori se proti psevdo-socialistom in socialistom iz športa in zvesto sledi spoznanju, ki je že tisoče in tisoče oplašilo. Z roko v roki z Magdaleno Dejanovo, ki je lastnica ohranjenih človeških kvalitet, se borita proti pokvarjenemu okolju, ki ie poosebljeno v Mariji Ferrari. Skratka, borba človeških kvalitet s pokvarjenostjo, vmes pa plastičen konflikt, povzet iz zakulisne teatrske borbe, to je moja drama »Rafaela Ferrari in njena Marija«. Pri študiju svetovne dramatike sem spoznal vso bedo in majhnost naše domače. Krivda za to siromaščino je do neke mere na naših pisateljih samih, a nič manj je ni na tistih, katerih dolžnost je, skrbeti za smer in nivo slovenskega gledališča, pa gredo molče preko vrednih domačih del in uganjajo neke vrste mednarodni slovizem. Naš dramatik pa skrušen in preplašen stoji nekje ob strani in le tu pa tam se kdo prebudi iz letargije in obzirno vzklikne, da tukaj nekaj ni v redu. Pa je vse spet dobro, ker slovenska gostoljubnost. ne dopušča, da bi se v sobah za tujce predolgo mudili domači ljudje. Drugod po svetu pa so že zdavnaj uveljavili načelo reprocitete: Mi smo dejali vašega avtorja na repertoar — koga boste vi vzeli izmed naših?
— Slovenska scena pa- kakor že beseda pove, je scena slovenskih dramatikov, sestavljena iz poklicnih igralcev in režiserjev. Njen namen je predvsem, nuditi igralcem, ki so končali svoje študije na tujem ali doma, možnost odrskega izživljenja, zlasti z uprizarjanjem domačih del, da bo tako pomagala dvigati nivo iz mirne dra-matske borbe. Zbral sem okoli sebe mlade ljudi, ki enako čutijo in-mislijo, ki so za gledališče trpeli in se borili zanj. Tu pa tam bomo vabili kot goste najvidnejše osebnosti iz Narodnega gledališča, kakor smo prvega povabili Milana Skrbinška, pri katerem je že marsikateri slovenski igralec dobil osnovo o gledališki umetnosti. Tudi med nami je večina njegovih učencev: Majda Skrbinškova, nadarjena igralka, ki je bila lani angažirana v Skoplju, Kalanova, ki se razvija v krepko odrsko umetnico, Breziger, ki se je šolal tudi na Dunaju in je . nastopal , v ljubljanski : drami, talentirana viška igralca Sever in • Mehora in Ivo Kraški. Iz Prage prideta režiser Sintič, ki se je letos uspešno uveljavil, in igralec Gale, oba absolventa praškega konservatorija. Po krstu na Jesenicah in po turneji, ki jo nameravamo prirediti po raznih krajih Slovenije, bomo nastopili tudi v Ljubljani, kjer je sedež Slovenske scene. Predstavili se bomo mladi z delom, ki smo ga sami napisali, in dokazali bomo, da smo oder na nivoju poklicnih gledališč, šli bomo iz kraja v kraj in trosili med narodom lepo govorjeno slovensko besedo in zdrave, klene misli. Samorodnost pa gre tudi preko mej, saj imamo najvidnejši primer v E. F. Bu-rianu, ki je zrasel prav iz tistega, kar je bilo pri Čehih občečloveškega. Mi bomo zrasli iz. slovenske drame, po slovensko bomo povedali občečloveško resnico in zato bo svet naš.	L. M.
udeležbo na razstavi. Organizacije vseh treh centrov so kritizirale dejstvo, da se upošteva likovna umetnost ob priliki kulturne reprezentance države v tujini, doma pa se življenjska-, vprašanja in interesi »likovnih. umetnikov, ne upoštevajo.. Preteklo je komaj nekaj ... mesecev... ko so imele umetniške organizacije nevšečnosti s pariško razstavo, pa so se sedaj, z rimsko,-zopet ponovile. Zato moramo, le,, pozdraviti obljubo g. bana . dr. Natlačena, da se- bo izdelal program, po katerem nai v' bodoče •umetniška zartopštva složno ukrepajjo n vseh umetniških reprezentancah in o interesih umetniškega stanu. <— V Ljubljani, 10. junija 1937. Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
Sokol Sv. Pavel pri Prebold«. Nedeljski nastop domačega sokolskega društva se je razvil v prisrčno marl!estacijo sokolske misli. Triie članski in dečji prapor so zgrnili v naš sicer mirni kraj toliko domačinov in gostov^ da je zaigralo srce še tako mrkogledemu opazovalcu groinadečih se oblakov. Krasna povorka se ie zaključila na prostranem telovadišču, kjer so vsi oddelki in občinstvo strumno pozdravili državno zastavo in himno. Nato so se vrstili nasitopi V6eh oddelkov, dokileT nas »niso povabili v bližino okusno opremljeni šotori. Dostojno je minil nastop, ki je le še trdneie začrtal v sokolska srca zavest, da se zlato čisti v ognju, sokolska zavest pa v premagovanju naporov.
Po zaključku Tedna hrvatske kulture
Zagreb, sredi junija Letos so zagrebški kulturni činitelji prvič organizirali Teden hrvatske kulture. Dve, že prej napovedani glavni prireditvi namreč festival Hrvatske pevske zveze in pregled (smotra) hrvatske kmečke kulture, so združili z celo vrsto kulturnih predavanj in koncertov domačih skladateljev, z razstavnim sejmom narodnih ročnih izdelkov, z izključno domačim repertoarjem v gledališču in naposled s Tednom hrvatske knjige. Glavni smoter zagrebškega Tedna kulture je Imela biti manifestacija neodvisnosti hrvatske kulture, oziroma poudarek hrvatske kulturne individualnosti, kar ima v današnjih razmerah na Hrvatskem svoj posebni pomen. Zato sta imeli posebno obe glavni prireditvi poleg kulturnega tudi politični značaj. Ob pomanjkanju stvarnih pridobitev smatrajo tu za
potrebo, 3a Ob vsaki pfDkl poudarja
hrvatstvo, hrvatsko trobojnico, hrvatsko
skupnost in slogo. Teden hrvatske kulture je imel služiti istemu namenu, namreč na-glašanju posebne hrvatske kulturne individualnosti. To je bila torej predvsem hrvatska manifestacija v vrsti ostalih narodnih manifestacij z istim smotrom.
Dobro sta uspeli le glavni dve prireditvi, srednje Teden hrvatske knjige in razstavni sejem, medtem ko je bil uspeh ostalih prireditev bolj skromen, kar je »Jutro« kratko že zabeležilo. Gotovo je pomlad primernejša za take prireditve kakor sedaj, ko je v Zagrebu neznosna vročina, na kmetih pa čakajo največja poljska dela. Z druge strani je Teden zavisel od terminov glavnih prireditev, v prvi vrsti od revije Seljačke Sloge.
Rekorden obisk sta zabeležili obe glavni prireditvi, ki jih je obiskalo okrog dvajset tisoč ljudi, medtem ko je na vseh ostalih 27 prireditev razen razstavnega sejma bilo nekaj manj od štiri tisoč ljudi. Skoraj popolnoma je izostala pokrajina, kateri je Teden bil v prvi vrsti namenjen. Obnovljena Hrvatska pevska zveza je slavila svoj preporod, potem ko je bila po nepotrebnem razpuščena in zopet obnovljena. V ta Teden je padel tudi 11. junij, rojstni dan bratov Radičev, Arituna in Stjepana, »božič« hrv. kmečkega pokreta. Posebno starejši brat dr. Antun Radič je bil oznanje-valec in prvi tolmač hrvatske kmečke avtohtone kulture ter sedanja Seljačka Sloga samo nadaljuje njegovo delo. Po njegovem tolmačenju je hrv. kmečka kultura popolnoma samorastla, njen nosilec je kmečki narod ter jo jc treba kot tako ohraniti in še bolj negovati, ker je najpristnejši izraz narodne duše.
Festival Hrvatske pevske zveze. Med najbolj uspele, impozantne prireditve Tedna kulture je treba šteti drugi festival Hrvatske pevske zveze, ki združuje že danes lepo število 115 pevskih zborov iz vseh hrvatskih krajev. Festival se je vršil
veliki dvorani novega Zagrebškega Zbora, pod vodstvom Nikole Fallcrja, slavnega dirigenta in predsednika Zveze. V dveh dneh je nastopilo skupno 53 zborov, med njimi 14 kmečkih. Pevcev je bilo skupno okrog tri tisoč. Zbori so moški ali mešani, čisto ženskih zborov ni bilo. Edini otroški zbor »Vladko Maček« iz Oroslavja je vzbujal seveda izredno pozornost. Razen iz banske in dalmatinske Hrvatske so bili zbori še iz Vojvodine in Bosne. Zbori so izvajali v glavnem sodobne hrvatske skladatelje in so precej-zanemarjali glasbeno tmdicijo. Največ so bili izvajani Matz, Grgoševič, ,žganec. špoljar, Dugan ml., Lovrič ln Krnic. Festival je imel biti v prvi vrsti mogočna manifestacija, drugič bi bilo gotovo bolj primerno izvršiti najprej ožjo izbiro zborov in izbrati župske prvake, ki bi potem med seboj tekmovali na festivalu v Zagrebu. Strokovna kritika je priznala največjo umetniško višino »Ku-haču« iz Osijeka. Odlikovali so se tudi zagrebški zbori, predvsem »Glasbeno društvo intelektualcev«. Festival je bil zaključen z veliko manifestacijo pred gledališčem, kjer so se zbrali vsi zbori na čelu s svojimi praporji, in kjer so skupno z številnim občinstvom zapeli »Lijepo našo domovino«. Nekatere skladbe festivala so bile prenašane tudi preko večjega števila ameriških radio- postaj. Na drugem festivalu so bile izvajane samo hrvatske tekladbe, medtem ko jih je bilo na prvem festivalu samo 20%. V zvezi s festivalom je treba končno omeniti tudi sporazum med večino hrvatskih skladateljev, med »neodvisnimi avtorjih zadruge »Sklad«, ki so vedno naglašali hrvatsko kulturno individualnost, ter med skladatelji izven »Sklada« v smislu sodelovanja s Hrv. pevsko zvezo in Seljačko Slogo. Hrv. skladatelji nameravajo ustvarjati na temelju avtohtone kulture tudi glasbena dela večje arhitektonike, usmerjajoč svoj stil v narodni izraz s stvarnim hrvatskim obeležjem.
Teden hrvatske knjige. V Tednu kulture se je vršil tudi Teden hrvatske knjige ne samo v Zagrebu, marveč tudi v številnih mestih hrvatske pokrajine. Ta poskus se je povsod prav dobro obnesel in je veliko pripomogel k popularizaciji del domačih avtorjev. Matica Hrvatska je skupno z Društvom hrv. književnikov in z Društvom sv. Jeronima uredila paviljon na Jelačičevem trgu v obliki odprte knjige, a na Zrinjevcu so zgradili paviljon najvažnejši zagrebški založniki: Stj. Ku-gli, Binoza domači in svetovni pisatelji, Radičeva knjigama, Minerva, Orbis in če-lap. Ob priliki otvoritve paviljona Matice Hrvatske je poudarjal njen predsednik prof. Filip Lukas, da se pravo delo narodnega pesnika in pisatelja zrcali v duhu narodnem in v pravcu organske integracije. Tega ne odobravajo oni, ki v hrvatskem narodu ne vidijo celote, temveč neki del, niti v njem ne vidijo posebnega narodnega duha in zato stalno napadajo M. H., katere delo pa ogromna večina naroda na čelu z voditeljem odobrava. S temi besedami je prof. Lukas označil načelno stališče M. H. V Tednu hrvatske knjige si res lahko videl skorajda vse, kar je bilo v zadnjem času značilnejšega ustvarjeno v hrvatski književnosti. Posebno lepe in okusne so celotne izdaje spisov Vlad. Nazorja, Augusta šenoe, Vjenceslava Novaka, Eu-gena Kumičiča, Antuna Radiča, A. G. Ma-toša i. t. d. Vsekakor je propaganda hrvatske knjige dosegla lep moralni in gmotni uspeh ter vzbudila meu občinstvom mnogo smisla za domače pisatelje in pesnike. Naj omenimo samo, da je Matica prodala knjig za dvajset tisoč din. Hrv. založniki bodo v tem pravcu nadaljevali koristno propagando za domačo beletristiko.
Razstavni sejem kmečkih ročnih Izdelkov. Precejšnje zanimanje je vzbudil razstavni sejem hrv. ljudskih ročnih izdelkov v Zagrebškem Zboru, ki ga je obiskalo nekaj manj od dva tisoč ljudi. Razstava je nudila krasno sliko ustvarjajoče umetniške sile hrvatske vasi in je predstavljala hkrati del hrvatske etnografije. V teh krajih je ohranjene še mnogo narodne tekstilne umetnosti. Razstava je bila tudi poleg revije Seljačke Sloge najlepša manifestacija hrv. kmečke kulture. Moški in ženski izdelki narodne ornamentike so predstavljali razne hrvatske kraje, kakor Podravino, Po-savino, zagrebško okolico, Slavonijo (v ožjem smislu), Srem, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Vezeninske ln tkalske tradicije so še zelo močne v hrv. kmečkih domovih. Razstavljene so bile številne vezenine, tkanine, čipke, bosanski nakiti in narodne nošnje, vse v čudoviti skladnosti barv in ornamentov. Krasni so bili tudi moški izdelki iz lesa, kože in gline, posebno vse mogoče rezbarije. Vsa razstava je zapustila na obiskovalce najlepši vtis in je tudi dobro uspela v vsakem oziru.
Domač gledališki repertoar. Tudi zagr. gledališče je ob priliki Tedna
nepremattnpo
Premaknjen« slike bodo afcoro Imele ceno redkostt. k»Jtt novi gumb na o klopu »KODaKOV* VOLLENDE« «2« omogoča tudi dalJSa trenutna enetja t* roke — a vendar nepretnaknjena! Čudovito praktično: obe roki držita aparat, pogled sKozl iskalo, kot sam Od sebe se znajde kazalec na gumbu — lahen pritisk — ln Bilka Je Vaša!
Sedaj lahko snimate tudi T rokavicah.
Kodak
Različne izvedbe ! —
Zahtevajte ponudbe od Vašega fototrgovca ali naravnost od
KODAK
D. S O. J. ZAGREB —■ ILICA 24
kulture uprizorilo izključno dela domačih avtorjev, ki so bila v teku sezone na repertoarju. Prvotno objavljeni spored gledaliških predstav je bil zanimivejši od tega, ki so ga res izvedli. Uprizorjena so bila tale dela: Drame in komedije: Zrinj-ski (Strozzi), Slučaj s ulice (Senečič), U pravom svijetlu (Zdenka Smrekar), Naj-bolja idea tetke Olge (Preradovič), Gospo-dsko dijete (Mesarič), Malo grunta, puno greha (Lamza), Graničari (Freudenreich); Opere: Porin (Lisinski), Nikola šubič Zrinjski (Zaje), Povratak (Hatze), Ero Gotovac); Operete: Mala Floramy (Tijar-dovič), Tu je sreča (Gloz), Momci na brod
(Zaje), Barun Trenk (Albini). Dvakrat je
bil izvajan Lhotkin balet »Hudič na vasi« s Pio in Pino Mlakarjem vedno z lepo udeležbo. Matica hrv. gledaliških prostovoljcev je ponavljala stilizirane hrv. narodne plese z berlinske olimpijade. Domačini bratov Radičev iz njihovega rojstnega kraja Trebarjevo (blizu Siska) so pokazali kmečke svatbene običaje, češkoslovaške radio* postaje so prenašale opero »Povratak« in opereto cMomci na brod«. Tudi v gledališču je bil v splošnem slab obisk, ki odgovarja sicer polovici povprečnega tedenskega obiska.	O. A.
Lep sokolski praznik v Ormožu
Ormož, junija 37.
Sokoisko društvo Ormož je v nedeljo 6. t. m. veljčastno proslavilo 25 letnico obstoja. V Ormožu je bil okrožni zlet v^eh društev in čet širnega Dravskega polja, društvo samo pa je razvilo svoj prapor. Krasen dan je privabil mnogo naših prijateljev. med katerimi je bilo pyecej bratov in sester, ki so pred 25 leti osnovali društvo. ter naiših nekdanjih članov jn članic, ki jih je pot življenj-, odvedla v <lruge kraje. Vsi ti so se lahko prepričali, da je njih započeto delo rodilo dobre sadove.
Takoj po sprejemu došlih dragih gostov na kolodvor" eo bile skušnje vseh nastopajočih oddelkov na izredno lepo naravno urejenem letnem telovadišču v Tvršev.j grabi. Po skušnjah je sledila tekma v odbojki za ptujsko okrožno prvenstvo med društvi Ptu.j-Do-lnja Lendava-Središče-Or-mož. kjeT so si naši člani ponovno priborili okrožno prvenstvo.
Ob 11. uri se je na letnem telovadišču razvil društveni prapor. S tem se je 'uresničila že dolgoletna želja društva, k,j se pa zarad; težkih gmotnih razmer, s katerimi; sa bori Sokoisko društvo Ormož, žal dosedaj še ni mogla izvesti. Prapor je ukusno in lepo ročno delo po Inačelnice našega društva s. Marte Horvatove. Na prednji strani državne trohojke je sokol v poletu, pod njiim pa letnica 1913-1937. dočim je na zadnji rdečebarvnj strani med lepim narodnim ornamentom napis »Sokoisko društvo Ormož«. S. Horvatova Si je zaslužila za ta trud res lepo priznanje in zahvalo. Starosta br. Raku.ša Ivan. je med svojim govorom pozdravil navzoče odposlance župe jn okrožja, kakor tudj zastopa njke srcske<ra načelstva ter mestne občine ormoške. Spominjal se jc vseh onih članov. kj so pred 25 let« položili seme. iz
katerega je vzklilo naše društvo, k; je danes zelo močno in marljivo. Omenjal pai je tudi vse težave, katere je moral pretrpeti Sokol v Ormožu, ter je pozval vpe navaoče. da se še z večjjim veseljem in trdnejšo voljo oprimejo resnega dela v Sokolstvu za blaginjo naše lepe domovine in ljubljenega kralja. Istočasno, ko je br. starosta razvid prapor, je tajnik br. lipe IzLaker odkril spominsko ploščo, na kateri je bila z več ko 100 darovanimi spominskimi žreblji napravljena sokolska inicialka po načrtu br. Novaka Jožeta. Godba je zaigrala državno himno. Kumjoi ss. Bano-va in Grivčeva sta pripeli praporu spomin-skj trak. nakar je brat starosta izročil novf prapor br. Vaupotjču Ivanu, k afer j je gi-injc-n zaobljubil, da bo to našo najlepšo svetinjo čuva<l in branji do svojega zadnje-ga diha- Lep je bil prizor, ko se je 8 nav-7joojh praporov pozdravilo in poljubilo s svojim novim tovarišem. našim mladim T>raporom. Sled.il je še govor župnega odposlanca br. dr. Šalamuna, ter zastopnika mestne občine br. Rosine, ki sta oba pozivala k složnemu jn vztrajnemu deilu za proevjt in korist sokolstva in domovine. Za zaključek je godba zarigrala »Hej Slovani«. jz grl navzočih je mogočno zaorila ta naša sokolska himna. Razvila se je veličastna povorkfl z 9 prapori na čelu. kf je ob vzkiikanj" meščanov kralj11. Jugoslaviji j-n sokolstvu med dežjem cvetlic korakala po mestu kjer eo b;le V6e hiše slavnostno okrašene z narodnim; trobojnr-cami. Tako lepo uspele sokolske manifestacij« Ormož še nj videl: pokazala jeT d? je Ormož res sokolska trdnjava.
Pred popoldanskim nastopom se je izvršil pozdrav državni zastavi, nakaT je sledil strumen nastop raznih oddelkov. 6. jimfj 1037. bo v zgod-ivinj ormoškega Sokola zafrsan 7, zktjmj črkami, ker je pokazal našo moč.
Sokolski praznik v srcu Slovenskih goric
Nov dokaz sokolskega napredka ob Severni meji
Ljutomer, 22. junija.
7, društvenim telovadnim nastopom je v nedeljo popoldne Ljutomerski Sokol predložil širši javnostj račun svojega plod on ornega dela. Bil jc to izredno lep sokolski praznik v metropoli Prlekije. Privabil je od blitfU in daleč zares prave brate, ki si upajo vsak čas pokazati, da so Sokoli. Izredno lep obisk zlasti starejših Sokolov in Sokolje je viden dokaz, da je ravno v sedanjih časih, ko preživlja Sokolstvo v dravski banovini težko borbo, potrebno zopet tesno strniti vse vrste in pokazat* moč Sokolstva onim, ki h; m« tako srčno radi v lastni domovini strlj krila: ravno tj nasprotniki pa so se tokrat, lahko prepričali da velja za vse Sokolstvo Ie geslo; »Živi. bori se, ne kloni!«
Ze v dopoldanskih urah je prihajalo številno telovadeče Članstvo k skušnjam. S popoldanskimi vlaki pa je prispelo še ostalo članstvo in Sokolstvu naklonjeno ol>činstvo. Razvila se je prav lepa povorka pred Sokolski dom. Zal. da letno telovadišče zaradi zadnjih povodnji ni bilo uporabno da se je moral nastop vršiti na vppeličnem prostoru, kj ie vkljub svoji prostornosti bil premajhen. Zato del članstva ni mogel nastopiti. <
Po zboru iin vkocakanju vseh oddelkov v krojih (po številu 286) je starost* br. dr. Marko Stajnko orisal naloge in,delo Sokolstva. T/eipi govor jc zaključil s krepkim pozdravom prvemu starostu br. Nj. Vel. Kra-
lju Petru II., nakar je ob igranju »državne himne« bila dvignjena državna zastava na lepo okrašen drog. Vse članstvo in občinstvo je ob spremljanju ljutomerske mestne godbe zapelo sokoisko himno »Hej Slovan-«, nakar je sledjl javn, nastop pod vodstvom okrožnega načelnika br. Slavka Sto-parja ter društvenega načelnika br. Pohla in s. načelnice Severjeve.
Nastopila je prvo moška in ženska de«K z dokaj skladno izvedenimi prostimi vajami, po številu 90. ker za več nj bilo prostora. Vodila sta br. Regoršek jn s. Sevesr-jeva. Sledili eo nato naraščajnikj in nara-ščajnice 46 po številu pod vodstvom br. Beroeta in s. Škofove. Pri orodni telovadbf je razven naraščaja nastopil-, članska vrsta na drogu. Posebej so nastopili: moSka deca z vajami na irredi. petorfea članov pod vodstvom br. Pohla. njena iwedba in skladnost je zadivjla vse gledalce, ter 8 na-raAčajnic s polkfnim- plesom »Bamška«. Spored je bil zaključen z nastopom članov in članic po številu 9G, ki so s skladno izved-l>o predpisanih prostih vaj žel; burno priznanje gledalcev. Ob zaključku nastopa je bila državna zastava zopet sneta ter se je nato razvila prijetna prosta zabava. Nastopu . je .prisostvovalo kv>o ^teviJo občinstva. med n-tai tudi n^V, naifu,v	je m. dr., narodni posl aoglesika Na«'-* in predstavniki nek »kemu zboru prizna
m n H>*£CV*
8
Petc£ 25. TI JS&
Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. j. - Miklošičeva cesta 7
nudi za vloge popolno varnost tat jih obrestuje po 4% do 5% po dogovora. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. — Daje posojila aa vknjižbo, poroštvo, zaznambo aa plačo itd. po NIZKI OBRESTNI MERI
A. POLTZER:
62
oKaminski napušč
Prigode Patricije Hoimove gf ^
»Menda ne mialBte, da dieteita Estol pa tisti, ki si« ga prvega imenovali, drug drugemu v roke?«
Whinstone sa je pritisnil kazalec na ustnice.
»Za zdaj — niti besedice o tem!«
Videč, da muči poročevalca časnikarska radovednost, se je podvizal:
»Nisem nehvaležnež, Hurst! Dragocene reči sem zvedel od vas, zato vam obljubim: izmed vseh časnikarjev boste vi prvi, ki mu povem vso stvar! Obljubite mi pa tudi vi, <ia do nadaljnjega trenutka, ko bo zadeva zrela, ne črhnete živi duši besedice!«
Hurat je molče podal nadzorniku roko. Čez nekaj minut sta skupaj od&la iz kluba.
Sluice - Favart je bil tisti, M je izdal Whinstanu Bomamevno Estollovo skrivališče. Ravnatelj »Old Man Oluba« je M po krvavem dogodku v prostorih svojega podjetja brez sledu izginil. Izlet v Sut-ton je obrodil popoln uspeh. V majhnem selškem dvorcu, precej v stran od ceste, so scotlandyardski mnadniki zasačili Estolla in z njim vred Alberta
Nodona,nekdanjega Mefflerjervegaškrgo, Id jeWlizdal svojega gospodarja. Tretji, ki so ga prijeli, je bal velikan John Plane, bivši vratar v »Old Man Clubu«. Samo glavarja tolpe niso dobili v roke.
Vsi trije malopridneži so zdaj z zvezanimi rokami sedeli v veži vide. Estoll in John Plane sta mrko gledala predse. Albert Nodon — njegov neznani poslodajalec ga je bil vzel po Mellerjevi smrti v svojo službo — se je vidno odmikal od njiju. Morda je hotel s tem pokazati, da se zdaj, ko prihaja ura obračuna, odmika tudi od njunih dejanj.
Nadzornik Whinstone je pristopil k deteljici, toda EstoU in Plane sta molčala kakor malika. Whinstome jima je kmalu obrnil hrbet; videl je, da ta mahne bo prida izvedel od njiju. Whinstooe je bil prepričan, da nobeden izmed njiju ne pozna glavarjevega skrivališča. Šel je celo dalje ter rekel Alisi Rakovi in Favartu, ki sta se bila v policijskem avtomobilu pripeljala z njim, da se mu zdi jako verjetno, da noti ti najbližji »sodelavci« zločinskega glavarja ne vedo, kdo je v resnici. Marsikaj je pričalo o tem. Nižji nadzornik Smith je bil nekoliko užaljen, ker ga niso pritegnili k temu posvetu. A potolažil se je, ko je slišal, da Whinstonie ne misli spremiti ujetnikov v Scotland Yard, temveč prepušča vso slavo njemu.
Whinstone in njegova zaveznika so zapustili selški dvorec še pred nižjim nadzornikom Smithom. Njihov voz je zbrzel nazaj proti Londonu. Polnoč je bila zdavnaj minila, ko so se ustavili pred neko hišo v Pagevi ulici.
»Da ga ni doma, je več ko gotovo,« je menil Whinstone. »Tudi ne verjamem, da bi na njegovem javnem stanovanja ka jnašK. A vendar, oglejmo si gnezdo.«
Čez nekaj minut so stali v majhnem stanovanju. Bilo je zelo skromno opravljeno in nikjer ni bilo videti ničesar sumljivega. V omari je višek) nekaj oblek, M niso bile več nove in se niso mogče ponašati z edegantnostjo. Razen ene.
Ta večerna obleka je bila očividno izdelana v dragi krojačnici. Alioe Rake je radovedno ogledovala elegantno oblačilo. In zdajci je Whinsbone začni šum. Slišati je bilo, kakor da bi nekdo paral šiv. Uganil je, kaj se je bilo zgodilo. Priskočil je in videl, da dekle krčevito nekaj stiska v pesti.
»Prosim, aH smem videti?« je vzkliknil.
Ne da bi odprla roko, je Alice Rake odvrnila:
»Nadzornik Whinstone, mislite na svojo obljubo!«
Brez besede se je naklonil.
Zapustili so stanovanje, in Favart ga je zaklenil s svojim vetrihom. Ko sta šla po stopnicah — Favart je bil pohitel naprej, odklepat hišna vrata — je Whinstone tiho in v veKki skrbi dejal:
»Miss Alice, aH se zavedate nevarnosti, M se podajate vanjo?« In ko je dekle molčalo, je nadaljeval: »Vsaj naslov mi izdajte!«
Trenutek ali kaj se je obotavljala, nato je nadzornik zagledal v njeni roki košček belega platna. Na platnu sta bila s črnilom zapisana lastnikovo
ime in naslov: »Leonid Wamden, 273 Lindea Gaa-dens, W. 2.«
»Moj Bog!« je vzklikni® Whlnstone. »Torej Je tudi najspretnejši zločinec Zmožen neumnosti, ki se ne bi smela pripetiti nfcti začetniku... . Najbrže se ni utegnil preobleči, pa je šel r fraku gospoda Leonida Wardena na svoje uradno stanovanje. To bi človek še raaumiefl — da pa ni odstranil imena iz obleke, to je kar neverjetno!«
»Morda ni voboe nič vedel o njem,« je odgovorilo dekle. »Nekateri krojači všijejo ime v žep, in kupec ga šele po naključju opazi.«
Na cesti sta se ločila. Alice Rake je Whinstona še enkrat opomnila: »Do jutri opoldne mi pustite proste roke! Ako ne bi dotlej nič slišali o meni,
lahko v božjem imenu nastopite.«
*
Rahel šum jle zibudSl Leonida Warrema. Nagonsko je segel z desnico na mizico ob couehu, kjer je ležal popolnoma oblečen. Toda samokresa ni bilo več na njegovem mestu. Preden je utegnil drugič ganiti z roko, je blisnila luč.
»Kvišku roke!« je zaklicala Alice Rake in namerila svoje orožje na moža, ki se je bil nekoliko privzdignil Ob pogledu na dekle se mu je nehote iztrgal osupel glas. »Miss Bradford!« je vzkliknil.
»Da se mi ne ganete!« je bil grozeči odgovor.
Mož, M je že hotel vstati, je okamemeL, zakaj dekletov pogled je razločno obetal, da mu na prvi gib požene svinec v glavo.
CENE MALIM OGLASOM
Po 80 par xm besedo, Din 1— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— sa šifro aH dajanje naslovov plačajo oel, td iščejo tluib. NajmanjSl znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenltve se zaračunajo po Din Zca vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5,— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— sa besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro alt dajanje naslovov. Najmanjši snesek sa enkratno objave oglasa Din 17*-+
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogiaanega^oddelka	OlU Js" V znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačali pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, ]e naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, Ljubljana«
\ Službo dobi\	I Zaslužek
Beseda 1 Din, davek 3 Dia, ta šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Krojaški pomočnik dober, dobi službo za fine velike kose. Hrana in stanovanje v hiši. Pavel Udir, Slov. Javornik. 16100-1	Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Din. Trgovec išče zastopstvo slovenskih firm, Špecerijske in mannfakturne stroke za Savskio banovino (Podravi-no). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zastopstvo I«. 16481-3
Trgovski pomočnik »anufakturist, starejša moč s prakso, dobi mesto v trgovini M. Kramar. Komuik. 16403-1	
	
	Vajenci (ke)
Pekovskega pomočnika sprejm« takoj Anton Bohorič pekarna, Tržič.	Beseda 1 Din, davek 3 Din, sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Šiviljo
samostojno prikrojeTalko,
dobro moč, za takoj, iščem. Mesto stalno. Salon Nada Rogelj, Napoleonov trg 7.
16433-1
Služkinjo
vajeno kuhe in vseh hišnih dei, sprejmem takoj ali 1. julija. Plača do-bra. Javiti se »Moj diomc Dvoržakova St. 8.	16488-11
Hlapca
ki bi obenem vozil km h g konji, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16*39-1
Vsaka beseda 50 paT, lave k 3 Din, za šifro aH dajanje naslov* 5 Din; najmanjši znesek 12 Din.
Mlada gospa
simpatična, ločena ne po lastni krivdi, vajena gostilne ter vsega dela, želi mesto natakarice. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Zalo poštena«.
164.16-2
Med mestom In deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
aa meh. vezenje la predtisk sprejme Matek & Mikeš. — Ljubljena.
16100-44
Prodam
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59
Stroji
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali 'lajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Elektrolux
hladilnike
brez motorjev na električni plinski ali petrolejski pogon prodaja na ugodno odplačilo TEENA, Ljubljana, Mestni trg	— Telefon
25-80.	331-29
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK In ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
Cez nekaj minut se Hinko vrne. V krempljih drži svečo. »Pojdita za menoj!« nama veli. Po mnogih temnih rovih naju privede v velik podzemeljski prostor. V tem prostoru pa ne vidiva lepih daril, ampak samo nekaj zabojev |n strojev, kU»fe^betajo dobrega.
Lokomobile
dve prodam, au« od 80HOO HP drago od 20 HP t dobrem stanju. Pismene ponudbe n« "Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. pod »Lokomobila K-4086«.
114195-.'«
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova
5	Din. Najmanjši znesek
17 Din.
Gumbi - plise
en tel, aiur, pred tisk. mono-grame, hitro izvrši Matek
6	Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.
35-30
Kupim
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Manjšo blagajno
v dobrem stenju, kupimo. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »St. 366«.	16396-7
Stružnico za železo
(Eisendrehbonk) rabljeno, v dobrota stanju, dolžina 1% do 2 m kupim. Ponudbe s ceno na Kari Baumkratz, Sv. Jurij ob Sčavnici.
10395-7
Poljsko kovačnico
(Feldschmiede), vitel (vinta za dviganje) ter železne drogove, vse rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Starina«.
16-531-7
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Posojila dajemo
v gutovin u blagovnih bonih HERMES. Informacije Tavčarjeva 2.
87-16
Hranilne knjižice
kupite ali prodaste potom moje oblastveno dovoljene pisarne najboljše RUDOLF ZORE, Ljubi-ana Gledališka 12. Telefon 38 10.
164135-16
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice v Kranju, do 13.00U Din, ali več manjših vlog do iste vsote, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jirtra pod »13.000«.
16441-A6
Beseda 1 D!n, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vila naprodaj
nova, moderna, 2 trisobni, komfortni stanovanji. Vprašati: Trafika, Pasaža.
16411-30
Trgovska hiša
v centru, velik zdraviliški kraj, 2 trgovska lokala, sezonske sobe in gospodarstvo ugodno naprodaj. Po-uud^s na pC(>i-žn'?o Jd'r« v Celju pod značko »30. junij«.	160S7-3O
Novo vilo
etronadstropno, s tremi dvosobnimi stanovanji, kopalnicami, kabineti, z ostalimi pritiklinami, ugodno naprodaj. Vipavska 10, Kolegija.
164S8--30
Dvodružinsko hišo
enonadstropno, novo, prodam za 95.POO Din. Vprašati v gostilni Žoher, Maribor, Tržaška c. 3.
16406-30
Na Rakeku
prodam na najprometnejši točki gostilno-restavracijo s 16 sobami, kuhinjo in ostalimi pritiklinami ter velikim sadnim in zelenjadnim vrtom,, hlevom za živino, drvarnico, elektriko, vodovodom, pralnico in veliko vinsko kletjo itd. z velikim prometom in donosom, po nizki ceni in ugodnih plačilnih pogojih. Natančnejša pojasnila daje: Anton Demšar, Rakek.
16426-30
Stanovanje
odda
Beseda 1 Din, davek S Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
komfortno, s kabinetom — oddam takoj v Šiški. Vpra-šeti: Trafika, Pasaža.
16410-31
Dvosob. stanovanje
komfortno, zračno in solnčno, z balkonom, oddam v bližini Obrtne šole, odnosno banovine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16*40-21
		
fSffiJTj.	£2£	33
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Lepo sobo
opremljeno, svetlo, čisto, oddam 1. julija. Gradišče 2/11.	16112-23
Lepe sobe
opremljene, s pos-ebnim vhodom, skrajno čiste in zračne, oddam takoj. Novi trg l/H., levo.
16394-33
Skromni gospodični
oddam majhno sobico proti nizki ceni. Tavčarjeva ul. št. 3/H'I., desno.
16448-23
Veliko prazno sobo
v centru, oddam takoj. — Istočasno oddam opremljeno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16433-33
Beseda l Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
1 tovorni
avto blaga
poceni prepeljem iz Ljubljane v Split, ker gre avto sicer prazen. Sprejemam pa tudi ponudbe za eno vožnjo mojega blaga iz Splita v Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Split«.
16442-37
Buref
lister in vsa lahka' letna oblačila
v elegantni izdelavi) nudi ceneno
PRESKER,
Sv. Petra cesta 14|
Nov način naglega britja!
1. Velik prihranek na času (zadostuje priprosto mazanje s Ra-siblocom, a po pol minuti se že z lahkoto obrijete. — 2. Kritje z Rasiblocom je higi-jenično in antiseptično in kot tako priporo čano od kemikov in strokovnjakov. 3. Pri britja s Rasiblocom m potrebna naknadna masaža s kolonjsko vodo, galunom ali sličnim.
Dobi se v vsaki trgovini te stroke.
Gumbi
vseh vrst v veliki rabiri pri Osv. Dobeic, Ljubljana, Pred Škofijo 16.
36377-37
Vsaka besed* S Din; davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din; najmanjši znesek 30 Din.
Gospod
želi poznanstvo z neodvisno gospodično ali vdovo iz Ljubljane ali okolice. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Izleti«.
16485-31
Informacije
Dvignite dospele
ponudbe:
Akviziter, Avtomehanik, Blizu banovine, Center Ljubljane, Cas je zlato. Center 56, Dobra pozicija, Dolgoročno, Delavoljan, Dobra točka, Dobro ohranjen. Dober plačnik, Denar, Film, Gozdni čuvaj, Hišnik, Ho-
tel, Julij 16, Idealna harmonija, Kjerkoli, Kavcije zmožna. Kurjač, Ljudska, Ljubiteljica otrok, Lepa preteklost. Mirna, Nujno, Nameščanje, Nastop takoj, Originalna cena, Otroci, Perilo in obleka, Perfektnost. Poslovodja, Pekarija, Prodajalec, Plača in oskrba. Pisarniška praktikantrnja, Potrpežljiva, Posredovalca izključeni. Prilika, Rezer-var. Redno plačujem, Restavracija Ljubljana, Stolno nameščenje. Stanovanje, Sobarico. Spretna in poštena. Takoj 320, Tudi pomoč gospodinjstvu, Točna plačnica, Takoj ali pozneje, Točno plačilo. Ugodni pogoji, Ugodno 38, Ugodno moderno, Večno hvaležna, Velika okolica. Vratar, Zvest, Zanesljiva in vercirana, Zmožna in poštena, Začetnica, Zmožen pomočnik. Zanesljiva, 400.000, 677.
Naročniki »J L) TKA« so zavarovani za 10.000 Din.
vsaki priliki — se spomnite
da ao .Jutrort* .Mali oglasi* * Sloveniji oajmpeinejia. najcenejša in najhitrejša poaredo-ralsiu a* aiuibe vaeb mt n prodaj« ia nakup vaeb ctvari, tt nepramičnln«, lo>
kale. podjetja, kapital, tenltve lo sa vae drugo
»VAŠE ZDRAVJE ZAHTEVA«


gum..?
S Shell Biljofcranom poletnim
boste ugonobili vse Škodljivce, ki napadajo in uničujejo zelene dele rastlin kakor listne uši, gosenice jabolčnega zavijača, gosenice gobarje itd. Deluje naglo, ne škodi listju niti ostalim zelenim delom rastline.
Obširna navodila in ponudbe zahtevajte od izdelovalca:
JUGOSLA VENSKO SHELL d. d., Zagreb, Gajeva nI. 5.
4746
Ptujske
zadeve
Na dnevnem redu zadnje občinske seje je bila predvsem regulacija Dravske ulice, ki je za sedanji promet preozka. Ulica se razširi, da bo segala v ravni črti od hiše Strohmajerjeve gostilne do ogla mestnega stolpa. Ob cestišču pa se napravi hodnik za pešce in primerna ograja. Z regulacijo bodo takoj pričeli, stroškov bo 25.000 Din.
Finančno ministrstvo ni odobrilo zvišanja doklad na direktne državne davke- zato se je trošarina na vino zvišala na 1.50 din. Prošnji združenja gostilničarjev* da bi se občinska trošarina znižala vsaj na 1.25 din, občina ne ugodi, ker da je sicer nemogoče obdržati finančno ravnovesje.
Za letovanje otrok se 2000 din razdeli v zneskih po 500 din na pomladek JS na gimnaziji, na meščanski šoli, deški osnovni šoli m dekliški osnovni šoli. Nekaj dobi tudi Rdeči križ. Sokolskemu društvu je tudi za tekoče leto dovoljena brezplačna razsvetljava do 300 kilov. ur v telovadnici in v prosvetni dvorani v Mladiki. Nadaje je odobremo pavšaliranje občinske uvoznine (izvzemši pri poštnih paketih) tvrdki Or-nig z zneskom 5000 din m tvrdki Schwab z zneskom 8000 din. Prošnje nekaterih gostilničarjev za pavšaliranje trošarin na žganje so odklonjene. Odobreno pa je pavšaliranje g. Hutterju, ker je kontrola otežkočena, z zneskom 1400 din. Odobrena je podpora 4950 din, ki je bila izplačana v obliki posojila iz postavke za brezposelne- da se je brezposelnim delavcem iz Ptuja omogočil odhod na dela v Nemčijo.
Društvo za vzdrževanje cerkve sv. Roka je sporočilo občini, da ne more prevzeti obveze glede vzdrževanja poslopja, ki je last občine. Društvo je pripravljeno prispevati k vzdrževanju zgradbe, v kolikor bodo dohodki društva to dopuščali. Nadalje društvo odklanja osebno jamstvo funkcionarjev za inventar. Dragocenosti se bodo zatorej odslej hranile pri občini in se izročale v uporabo le po potrebi.
Določene so bile nekatere nove podpore za uboge. Pri slučajnostih je g. dr. Kuhar interpeliral v zadevi mestnega kopališča Zupan je pojasnil, da je pred kratkim inž. Maček z banske uprave preštudiral ureditev mestnega kopališča Stavljen je bil nadalje predlog, da se tudi pri Stu-denčnici na Bregu napravijo načrti za moderno kopališče.
Iz življenja na deželi
Iz Ljutomera
Ij_ Meščanska šola priredi od 27. do 29. t. m. razstavo risb, ročnih del in drugih izdelkov svojih učencev, na kar opozarjamo starše otrok in sploh ljubitelje mladine. Završni izpit na šoli je končal dne 21. t m. Izpita ie bilo oproščenih 5. položili so ga pa z odličnim uspehom 2, e prav dobrim 5, z dobrim 4, popravni izpit imajo 4 učenci.
lj— Vlomi. Pred nekaj dnevi so neznani vlomilci vdrli v.trgovino Josipine Šiško, por. Sovič na Krapiu, ter ji odnesli raznega blaga v vrednosti 1000 di-n To je že tretji vlomilski obisk v tei trgovini. V vseh treh primerih še niso mogli izslediti storilcev. Trgovka ie imela svojo zalogo poprej zavarovano, ker pa je bilo pri njej kar dvakrat v enem letu vlomljeno, je zavanr valnica odklonila nadalfhje zavarovanje. V noči, ko se je zgodil vlom, ie neki kmet srečal na cesti med Spodnjim rn Gornjim Krapjem cigane. V isti noči je nekdo vlomil tudi v klet nekega posestnika na Krapju ter mu izpustil cel sod domače pijače.
★
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Gdč. Šinkova Justina, tukajšnja učiteljica, se bo v počitnicah poročila z neučiteljem ln s tem zapustila Križevce in učiteljsko službo. V Križevcih je službovala polnih devet let in si v tem času pridobila mnogo simpatij ne samo v učiteljskih vrstah, temveč tudi med domačim prebivalstvom. Bila je marljiva in vestna učiteljica, ki ji je bila zmerom pri srcu tudi srčna izobrazba mladine. V svojem prostem času se je posvečala sokolskemu delu ln v društvu za-
vzemala poleg načelnice še rama druga odgovorna mesta. Vneto se je udejstvova-la tudi v podružnici Družbe sv. Cirila ki Metoda. Svojemu prepričanju je bila zvesta tudi v viharnih časih. Odlični učiteljici in sokolski delavki želimo r novem stanu mnogo sreče in zadovoljstva!
Nase gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek, 25.: Tfoočak v telovniku. Red Četrtek.
Sobota, 26.: Tisočak v telovniku. A.
Zadnja predstava v drami bo v soboto, ko bodo odigrali »Tisočak v telovniku« za red A. S to predstavo se zaključi letošnja dramska sezona. Zato opozarjamo vse, ki še niso videli te učinkovite burke, da si jo ogledajo.
OPERA Začetek ob 20. uri. Petek, 2.: Zaprto.
Sobota, 26.: Prodana nevesta. Izven. Nedelja, 27. junija: Pod to goro zeleno... Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol.
Ponedeljek, 28. junija: Ero z onega sveta. Red C.
Torek, 29. junija: Prodana nevesta. Izven.
G. Josip Križaj bo gostoval v soboto 26. t m v »Prodani nevesti« kot Kecai. Predstava se bo vršila v isti zasedbi kakor na gostovanju v Trstu in na Reki. Vsi, ki se zanimajo za to vprizoritev, ki reprezen-tira na najvidnejši način visoki nivo naJe opere, naj ne zamude te predstave. Ga. G jun g jen ac, Gostit in Banovec v glavnih vlogah. Dirigent: ravnatelj Polič. Predstava je izven abonmana.
RADIO
Petek, 25. junija Ljubljana 11: šolska ura: Po našem Pohorju (g. Ljudevit Zorz-ut). — 12; Slovenska umetna pesem in glasba (plošče). — 12.45: Vreime, poročala. — 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15; Za dobro voljo (Radio orkester). — 14; Vreme, borza. — 19: Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30-. Nac. ura: Bpski moment v Meštrovjčevih delih (g. Stanko Vjnaver — jz Beograda). _ 19.50: Zanimivosti. — 30: Iz zvočnih filmov (plošče). — 20.10: Materinska skrb za otroke (gdč. Štefanij,, Grudnova! — 20.30; Za zaJbavo in oddih! Sodelujejo; ga. Olga Kolarjeva, gg. Svetorar Banovec/ Avgviet Stanko fn Radio orkester. — 22: Cas. vreme. poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota 26. Junija Ljubljana 12: Pester program 6 plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, 6pored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura-" Stroesmajer apostol jugoslovenske misli (prof. Trifun Djukič). _ 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: >Praprotno seme v mikrofonu« ali »Sen kresne noči v sodobni izdaji«. — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Vesel konec (Radio orkester). —
Beograd 17.20: Pesmi in čelo. — 1820: Plošče. — 19.50: Operna glasba — 21: Narodne pesmi. — 22.15: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15: Orkestralen koncert. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Orkester in solisti. — 22.20: Lahka godba. — Praga 1915: Pesmi. — 20.05: Valčki. — 21.30: Romantične skladbe za violino in klavir. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Varšava 19: Lahka eodba. — 21.05: Poljska glasba. — 22: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 1515: Citre.
—	16.25: Plošče. — 18: Ura komorne glasbe. — 20.05: 150 let dunajskega valčka.
—	21.55: Debussyjeve klavirske skladbe.
—	22.20: Poeti plesne muzike. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19: Zabaven program. — 20.10: To in ono o ljubezni ln radosti. — 22.30: Plesna muzika. — Mfin-chen 19: Pester koncertni program. — 21.10: Sobotni ples. — 22.50: Lahka godba ln ples. — Stuttgart 19: Plošče za vsakršni okus. — 20: Ob času vrtnic in kresnic. — 21.15: Ples na proslem. — 22.30: Iz Mfin-chena. — 24: Nočni koncert.
Mlad ti
fefefe m konzorcU «2ntng ftdott Bfeoikar, — 2a Sorodno tiskarne & d. kot Uskarnarjo Aras Jcraa. — Za inaeatai del jo fidgcsMea Aleji Kfizafc — Ssi * OnbtfeaL