Rež in pšenica
Rež in pšenica imate vlaknate koreninc. A iz korenin m priraste, kakor pri zeliščili, sofinato stelilo, ncgo travua bil. Bil jc volla, okrogla ia koleačasta. V kolencih atoj<S ilolgi, ozki in konfeasti listi, trakovom po-doljai.  Vrh bili (steljla) je klas zdoUirai.  ostriioi in k višku atojedimi  re-
satnL Samo pšeuica osinki nema res. \i majhenih, leleDkastili cv»t«v se naredi seme, rekši žitno zrnj e. Koj v zadetku je mije majheno in mehko; a pozneje postane večje in trSe. Potlej pravimo, da je thi in pSenica zrela. Zdaj se bfli z dozorelim klasjem požanjejo ali poseeejo, dom<5v spravijo in izmlatijo. Izm|aiH>i]O zrnje poSIjemo v mlin, ijer se ztnčlje t raoko. Iz moke pečemo k r u h. Bezeaa moka nij tako bela kakor pšenična; zatorej ima tudi krah temnejšo barro; praviino mu doniaf ali žrn krub. li bele pSeniCne moke peM nzlifine peknrije in ^ssikoTTsttie mofmte jedi. Suhe pSenifue in reiene bili imenajeino slamo. Slamo rabinao v pletenino, posebno pgenično slamo v pleteaje slatuaikov. Po kmetib pokriv&jo 9trehe a slamo, devajo jo v postelje in jo tndi žirini pokladajo. Drobno zrezana slama je živiui dobra klaja. Stvdri, ki se rade starejo, kakor steklene posode i. t. d., orijamo v slamo, kadar je kam iiošljemo. Tudi ceTf pri vodnjakib p« zimi s slamo ovijeniOi da Toda t njib ne znirziie.
Kadar zrnje t klasji dozori, potlej se stebla i»auše in korenine poginejo, U) je, druzega leta ue poganjsjo ve6. Kmetu je tedaj treba vsako leto pše-nico in rti sejati.                                                                                  I. T.