Slovenski List: Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 19. V Ljubi j ani*v^sob o to 10. maja 1902. Letnik VII. Slovenski List« izhaja v sobotah dopoludne. - Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane H vin. - Dopisi pošiljajo se uredništvu ..Slovenskega Lista' - Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. - Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov. Lista«. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Oklic. Danes teden pridejo v Ljubljano zastopniki slovanskega časopisja v avstrijsko - ogerski monarhiji. Izbrali so si Ljubljano, da tu obhajajo svoj IV. skupni shod. Obisk tolikega števila odličnih pisateljev, novinarjev in slovanskih domoljubov je tako velepomemben za ljubljansko mesto in za slovenski narod, da smo dolžni milim gostom prirediti najslovesnejši sprejem ter se potruditi po svojih močeh, da jim bo bivanje v naši sredi prijetno in ljubo. Izvedo naj, da so prišli med brate, kateri sprejemajo svoje slovanske rojake z odkritosrčno slovansko gostoljubnostjo. Zato se obračamo do vseh slovenskih rodoljubov, v prvi vrsti do meščanstva stolnega mesta ljubljanskega, da prihodnje binkoštne praznike v čast slovanskim časnikarjem okrase svoje hiše, tako, da bodo vsi kraji, katere obiščejo te dni slovenski časnikarji, imeli slovesno, praznično lice. Posebno pa prosimo še ljubljansko meščanstvo, da naj da podpisanemu pripravljalnemu odboru gostoljubno na razpolago toliko stanovanj, da bo mogoče preskrbeti vsem zborovalcem potrebna bivališča. Večina časnikarjev pride v soboto ter bo tu do torka zjutraj. Pripravljalni odbor za IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani. ' Ivan Hribar, župan. Dr. Karol Triller. Dr. Evgen Lampe. Izvirni dopisi. Iz selške občine, 5. maja. (V odgovor našemu županu in načelniku škofjeloškega cestnega odbora na nestvarni dopis v ^Slovenskem Narodu*.) Na neslane članke v „Gorenjcu“ in napade na naše može napisali smo v »Slovencu* nekaj vrstic, ki pojasnujejo delovanje našega župana in njegovih zvestih prijateljev. Bil je isti čas dopisnik v »diovencu", ki naznanja, da je bil župan priča vzdigovanja poštnega konja na mostu pred češnjiško zadrugo. On je kot nasprotnik kopal jamo zadrugi in svedrci so mu povedali, če se bo toliko brigal za pristransko politiko, se lahko kdaj on ravno pred zadrugo vdere — kolo se vrti na okolu. Dopisi v „Slov. Narodu* so iskali krivca in srečno dobili. Klerikalec je kriv, so zapisali. Segali so po Fr. D., ki je bil že leta 1901 odslužil cestno odborstvo, to se je pa zgodilo v aprilu 1902. Smešno se je zdelo Pr. D. se na take napade ozirati. Ker je pa še župan v svoji slepoti hotel to blamažo vreči na njega, moramo reči, da krivda zadene cestnega načelnika, ne pred pol letom odstopivšega cestnega odbornika. Pri volitvi ste z vso silo agitirali, da ste ga spravili v odbor, zdaj pa mislite, da bode vam mostove nadzoroval. Kako se drznete pisati take neumnosti v »Slov. Narodu?* Ali so bralci »Sl. Naroda" tako trdni, da jim je mogoče kaj tacega prenesti? Vi pravite, da ste vse objekte pregledali, — pa kakšne. Pišete, da so bile mostnice že jeseni trohnele, da je cestar to Pr. D. naznail. Kako je to mogoče, da bi bile vzdržale potem še pol leta. Kdo je delal čudeže ? Resnica je taka: Cestar je pod vašim na-čelništvom tri tedne pred tem dogodkom popravljal z vašo vednostjo mostnice in vam tudi račun natančno povedal. Zakaj hočete to krivdo na druge vreči ? Mi bi se v take stvari ne vtikali, ker nas pa le izzivate v »Gorenjcu*, vam ne bomo molčali, če pride tudi do skrajnosti, najmanj se bomo pustili kaj reči od takega neizkušenega mladeniča, kakor je K. N. Kot katoliškonarodni si štejemo v dolžnost pobijati neosnovane napade na našo stranko. Mi vas poznamo kot zvitega, pa boječega liberalca, ki ne gre rad sam po kostanj v žrjavico, vendar to pot ste se nekoliko opekli. Sami to pred svetom razglašate, ker v svoji zagrizenosti napadate osebe, ki se niso in jih ni nihče postavil za županske kandidate. Na vaši agitaciji se vidi, da s težavo zapuščate županski stoliček. Ako ste neradi prevzeli to breme, povejte kdo vas je silil. Z občinskim lovom dobili ste nezaupnico, ker je bit lov zoper vašo voljo brez dražbe podaljšan, kakor, ste se izjavili v „Slov. Listu", takrat bi bili lahko častno odstopili. Občinsko uradovanje je tako, kakor smo pisali. Ako ni resnica, tožite Pr. D. zavoljo raz-žaljenja časti, saj se je v »Sl. Listu* podpisal. Vaši najbolji pristaši morajo priznati, da so razmere take, kakor so bile popisane. Kar ste pa naredili, naredili ste z našimi trdo zasluženimi groši. Kdor ima svoje račune v redu, da lahko vsaki čas račun od svojega delovanja. Ce ne bo vse v redu, naš svetovalec ne bo za to odgovoren, čas občinskega odbora je pretekel, vi pa lahko gospodarite še tri leta, ako vam višja oblast dopušča. Napredni kmetje. Politični pregled. Mažarska sodba o prestolonaslednika. Neki mažarski list piše o našem prestolonasledniku sledeče: Franc Ferdinand je simpatiški človek. Njegov značaj je samostalen, samozavesten in mož velike odločnosti: nepremenljivo vstrajajoč pri načelih, koje je spoznal za prave. Najmarkan-tneja črta njegovega značaja je, da iz vsega srca ljubi ali mrzi. Te dve kreposti mogli bi ga učiniti gotovo junaka junaških narodnih pesmij. Toda v njegovem stališču kot prestolonaslednik stori napake, ki jih mora dinastija zakrivati in ki bridko zadenejo Mažare. Žali Mažare: da prestolonasled- V oddaljenem izhodu. Daleč v izhodnjem kraju, v obmejni trdnjavi Ambu-Dag, v sredi Kurdov, je prevzel službo novi poveljnik; z njim je prišla žena Vera Ale-ksandrovna in sin Mita. Neveselo je bilo življenje v tem neprijaznem gnezdu. P. P. Tutčev lepo slika pogoje prebivanja v tem kraju v svoji razpravi: »Na čiare sfiahov." Zelo lepo popisuje v tem spisu tudi obisk, ki so ga Kurdi priredili gospej Veri, soprogi novega poveljnika. * * * -----------V trenutku je stopilo v sobo šest Kurdov pod načelništvom visokega, sivega starčka, ki ga je krasila dolga brada. Na prsih se je svetil bakreni oznak, kot znamenje, da dotičnik ima dostojanstvo poglavarja. Klicali so ga Chu-dadom-a; poleg njega je stal sključeni možiček s krvavo rano na obrazu, sodnik Karo, za tem »žrec* — poganski duhovnik Babaj, in dva častitljiva moža Azak in Nubek, šesti nevzgledni, hromi z odsekanim levim ušesom je stal za hrbtom ostalih pri vratih, kakor bi sploh ne spadal k tej deputaciji. Vera je prvikrat videla Kurde od tako blizo in je še s posebno zvedavostjo pregledovala svoje goste. Občudovala je njih obnašanje, opravo in razvitost njih krepkih udov. Bili so tukaj vsi priletni ljudje, toda njih črne, ognjene oči so mladeniško žarele in njih zdravi beli zob bi lahko tekmoval z volčjimi zobmi. Ta okoliščina, kakor tudi njih vedno opravilo z volkovi, je menda sosede v Perziji nagnilo, da so te prebivalce imenovali Kurde (volkove). Njih obleka je bila: kratke rudeče suknjiče, pod njimi Židane vestje in široke hlače, na nogah pa nogovice in z jermeni pritrjene opanke. Na glavi so imeli turbane in sicer dragocene in različnih barv. Telo je ovijal široki pas, katerega konca sta segala skoraj do tal in za tem pasom je bil takorekoč arzenal za različno orožje. * * * Poglavar in sodnik sta držala na roki jagnjeta in sta ga izročila sinu poveljnika z besedami: »Tukaj, gospa, Ti prinašamo dar; v svoji novi službi naj obogatiš od teh jagnjet (Kurdi so poglavitno pastirji). Kakor belo in sneženo je telo tega jagnjeta, tako naj bodo vedno naše misli in dela poštena v Tvojih očeh in v očeh Tvojega' moža!* »Zahvalim0, je rekla Vera Aleksandrovna in ni vedela, kaj za naprej začeti. Ali hoče pripraviti čaja, kakor bi bila storila v srednji Rusiji, ali hoče goste povabiti, da se vsedejo? Med tem časom, kar Vera premišlja, zagrabijo Kurdi stole in se v polukrogu v&edejo in pri tem ohranijo po vsem spoštovanje do svojih predstojnikov, le oni častitljivi vodnik, ki je poprej stal pri vratih, je ostal na istem mestu in njega oči so vedno bile obrnjene na poglavarja. „Ali se Vam tukaj dopade?" je začel Cha-gada v ruskem jeziku. »Je tukaj zelo mraz. V Indžirju je veliko topleje. To je lepo mesto. Ima prednost pred Tiflis-om.“ »Bila sem v Tiflisu in tudi ta je lep in bi ga primerjala Moskvi.* „Bili ste v Moskvi?" „Da! Ko je bil car kronan, bilo nas je veliko poglavarjev ondi.* Drugi gostje, ki niso razumeli ruščine, so med tem pozorno, mirno sedeli in gledali spoštljivo v obraz Vere Aleksandrovne. »Jaz bom kadili* je rekel zopet Chadadom, in vsi drugi so koj posnemali njegov vzgled in v trenutku so pripravili pipe in soba je bila polna dima, da je Vera začela pokašljevati. „Zakj ne gredo proč?* mislila je pri sebi in v zadregi je gledala, svoje goste, dobro vedoč, da se bo zadušila, ako bo ta obisk delj časa trajal. Zadušiti se mora v tej atmosferi potu in smradu od tobaka in obnošene obleke. Zato tudi ni mogla dosti poslušati nadaljno pripovedovanje poglavarja Chadade, ki je sedaj razlagal svoje izkušnje iz Moskve. Kimala je le pri posameznih stavkih in je premišljevala, kako bi se neki iznebila teh originalnih gostov. V tem odpre slu- nik tako malo občuje z mažarskirni plemenitaši in državniki in naravnost odlikuje poljske in češke velikaše in da v svojem obližju nima mažarskih plemenitašev, s čimur si pač ne pridobiva simpatij mažarskega naroda in znano je o njem, da si teh simpatij pridobiti niti najmanj potrudi. Vese nadalje o njem, da je nezadovoljen z neurejenim stališčem, v katerem živi kot prestolonaslednik. Zadovoljen tudi ni s politiško situacijo, v katero je zabredla avstrijska monarhija. Svoja čustva ni niti zakrival, marveč dal jim je duška na odločen način že večkrat. Nezadovoljen je tudi s tem, da nima nobene moči in veljave pri vladi. Zato tako rad potuje. Pri potovanji pa namenoma in pre-mfšljeno zapostavlja pri sostavi spremstva ogrske velikaše. Položaj Ogrske napram prestolonasledniku je neugoden , neugoden tudi za vladarja samega, ki blaži dostikrat železno voljo prestolonaslednikovo in blagodejno vpliva na razžaljene Ogre. Tako sodi o prestolonasledniku mažarski list in mi se tej sodbi ne čudimo. Prestolonaslednik je, kakor znano, odločen katoličan in pričakovati od čifutskih žurnalistov, da bi ga hvalili, je nemogoče. Da se njegove železne volje in možatosti čifuti boje, ne škoduje prav nič. Nadvojvoda Franc Ferdinand bo zastopal cesarja v Londonu pri kronanju angleškega kralja. Spremljalo ga bo več avstrijskih plemenitašev; nadvojvoda je hotel vzeti s seboj enega češkega in poljskega spremljevalca, a Nemci in Mažari so zagnali zoper to velik krik. Skupni proračun. Delegacijam predloženi skupni proračun izkazuje skupno brutto-potreb-gčino 372,437.836 kron, za 8,431.193 kron več nego minulo leto. SvOta v pokritje znaša pa 6,385.464 kron, ostaja torej čista potrebščina 366,052.372 kron, ki je za 8,237.406 kron večja nego prošlega leta. Proračun vojnega minister-stva izkazuje večjo potrebščino v ordinariju za 5,988.000 kron, ki se po velikem delu porabi za topove. V posebni predlogi pa zahteva vojni minister za topove še 38 milijonov kron. Ako bodo poskušnje s topovi novega modela v prihodnjem letu dovršene, bo vojna uprava za leto 1903. zahtevala še nadaljen del nabavnih stroškov za poljske topove, ki pa ne bo presegal 24 milijonov kron. Ministerstvo za vnanje stvari pa zahteva v posebni predlogi naknadne kredite za 1901 in 1902. v pokritje stroškov povodom homatij v Kitaju in sicer za 1. 1901. 2,060.000 kron, za 1. 1902. pa 2,366.000 kron. V predlogi se opaža, da se glede odškodninskih svot, kijih mora kitajska vlada plačati posamičnim državam, še vrše pogajanja. Avstro-ogerska je zahtevala odškodnino 14,714.278 kron in sicer na račun vojaške akcije 14,640.008 kron in v odškodnino Avstrijcem in Ogrom 74.278 kron. Ta svota se utegne skrčiti za 2°/o. Pretep mej Vsenemci. Na Dunaju so imeli Vsenemci svoj peti shod. Udeležil se ga je tudi žabnik vrata in prinese čaja in kruha in Kurdi hitro umolknejo in primejo se z veseljem pripravljenega okrepčila. Vera je sedela kakor na trnju in je komaj premagala misel, ki jo je silila zbežati in tako prisiliti neljubo deputacijo, da odide. * * * Ko so izpili čaj do zadnje kapljice, obrisali so si usta in brke s rokavi in so vstali, položili roko na srce in so se globoko priklonili. Vera se je razveselila, ko je videla, da hočeio iti. Vstala je, toda njena radost je naenkrat izginila, ker so se Kurdi zopet usedli in Chadada je nadaljeval svoj pogovor. Sedaj zgodilo se je nekaj nepričakovanega in to je provzročilo konec tega obiska. Babaj začuti, da ga nekaj na rebrih vznemirja, razgrne srajco in išče svojega napa-dovalca, ne oziraje se na družbo, ne na gostilko. Vera zakriči in zbeži, Kurdi se čudijo, in ne morejo si pojasniti uzroka tega počenjanja. Čakajo, da pride nazaj in ker je ni, vedo, da je konec avdijencije. Vstanejo, poKlonijo se vratom, kjer je Vera izginila in gredo iz sobe. .Po njih odhodu odpre služabnik vsa vrata in okna in Vera je ta,čas sedela s sinom Mitom v kuhinji in je trdno sklenila, da ne vsprejme več nobene deputacije Amba-Dagske aristokracije. znani kričač Wolf. Ko je hotel govoriti, začeli so Schonererijanci na ves glas vpiti ter razbijati po mizah z vrčki in palicami. Zastonj so se trudili reditelji shoda, da bi napravili mir. Ko-nečno se je Wolf usedel, ker je videl, da mu ne puste priti do besede. Pa tudi tako sedečega niso Schonererijanci pustili v miru, marveč so začeli nanj metati štirioglate koščeke sladkorja. Njegovi pristaši so zagnali hud vik in krik ter začeli vpiti „živio WolfI“ Schonererijanci pa so jeli žvižgati in razbijati. Ko so hoteli reditelji nekatere izmed najhujših razsajalcev s silo spraviti iz dvorane, nastal je splošen pretep, palice so padale po hrbtih, pesti po glavah, trgali so si obleke, policiji pa se je še le po dolgem času posrečilo napraviti mir med pretepači, na kar je še le komisar razpustil shod. Živela vsenemška kultura! Crnagora v orožju ? Že več časa se opazuje neko sumljivo gibanje v Crnigori. Svoj čas smo poročali, da je ruski car podaril Črnogorcem veliko število pušk, katere je velel knezu Nikolaju razdeliti med narod. Zdaj poročajo listi, da je knez pozval v domovino vse moške, ki so zmožni nositi orožje in začelo se je splošno oboroževanje. Knez je bil nedavno v Podgorici, kjer se je vršilo mej kršč. albanskimi voditelji važno posvetovanje. Od tega posveta naprej so se začele zbirati čete na albanski meji. To gibanje je jako čudno, zlasti zato, ker nikdo ne ve, komu gre mar. , Razmere v Rusiji. Poroča se, da se je v okrajih Voroneš, Jekaterinoslav, Karkov in Pol-tava, torej v okrajih s pretežno nemškim nase-ljenjem pojavil pravi kmetski upor. Nahujskani kmetje so napadli posestvo kneza oldenburškega in vse razdrli ter odnesli kar je bilo porabljivega. Zdražbarji, večinoma nemški naseljenci, so razdelili med kmete neko proklamacijo ter jih nalagali, da je carjev manifest. Vsled tega so udrli kmetje k imovitejšim posestnikom ter si nabasali živeža, a so bili še tako pošteni, da so si dali pri obč. zastopu potrditi, koliko je vsak vzel. Vzrok tem nemirom je lakota, katero pa hujskači izkoriščajo v politične namene. Vlada pa se boji, da se upor ne razširi in odpošilja vojaštvo v razburjene kraje, da brani bogataše. Vnanji minister potuje sam v svrho informacij po omenjenih krajih. — Dosedaj je na nogah 18,000 kmetov. Crna gora. Iz Petrograda čuje se vest, da se v tamošnjih visokih krogih govori o sestanku cara Nikolaja s srbskim kraljem Aleksandrom in z črnogorskim knezom Nikolajem. Pri tem sestanku, ki bode baje .‘julija meseca, proglašen bode črnogorski kneževič Mirko prestolonaslednikom Srbije. Pri tej svečanosti zastopana bode tudi Avstrija. Amerika in Evropa. Zjedinjene države se-veroameriške napredujejo orjaškimi koraki na gospodarskem polju in delajo že jako resno in nevarno konkurenco evropejskim velesilam. Ker je pa od gospodarske moči in veljave odvisen tudi političen vpliv, je naravno, da z gospodarsko močjo Zjedinjenih držav raste tudi njih politični vpliv. Jako nevaren utegne postati posebno za evropejske pomorske velesile — mej katerimi zavzema sedaj Anglija prvo mesto — oceanski trust, ki se je ustanovil v Zjedinjenih državah. Oceanski trust je namreč zveza vseh velikih amerikanskih paroplovnih družb, kateri zvezi je namen monopolizirati vse svetovno pa-roplovstvo. Ker je ta zveza silno močna (njen skupni kapital presega namreč milijardo frankov) se morajo evropejske paroplovne družbe ali potopiti v njej, ali pa morajo poginiti v konkurenčnem boju z oceanskim trustom. In res je k temu trustu pristopilo že več velikih an-gležkih, nemških in francoskih paroplovnih družb, a pristopiti bodo morale polagoma tudi vse ostale, ako ne bodo hotele poginiti v konkurenčnem boju Trust bo prehajal ve.dno bolj pod vpliv Zjedinjenih držav in tako pridejo s časom vse evropejske paroplovne družbe v popolno odvisnost od Amerike tako, da bodo slednjič morali priti njih parniki pod amerikan-sko zastavo ter bodo morali v slučaju vojne služiti severoameriškim Zjedinjenim državam, kar bo silno nevarno, posebno za Anglijo, kateri pripada sedaj prvenstvo na morju. Domače novice. Današnja številka „Slovenskega Lista“ je radi predvčerajšnjega praznika izšla na šestih straneh. O priliki g. naročnike odškodujemo — Gospode somišljenike, ki so nam poslali dopise, prosimo potrpljenja. Pride vse prihodnjič na vrsto. Dvoje sijajnih zadoščenj dr. Šušteršiču. Liberalci so bledi jezi.' Proti dr. Šušteršiču postajajo v posmeh vseh resnih ljudi vedno one-moglejši. In ni čuda. Ljudje, ki imajo Plantana v svoji sredi, vpili so o dr. Šušteršiču, ki je iz svojega dal znatno svoto v korist ljudstva, da ima umazane roke! O „umazanih rokah" dr. Šusteršičevih sta kričala „Nar.“ in »Rodoljub". . Pri nas je vsak trezen človek po vrednosti cenil tako gromenje liberalcev proti dr. Šušteršiču. Cim bolj so liberalci gromeli, tembolj se je ljudstvo oklepalo dr. Šušteršiča. Ako je dr. Šušteršič gotovim eksistencam iz gotovih vzrokov bil na poti, je to tembolj množilo njegovo vrednost pri ljudstvu. Naši liberalci pa so o dr. Šušteršiču lagali tudi Vsenemcem. Vsenemci so dobili od slovenske liberalne strani »podatkov" proti dr. Šušteršiču, o katerih so mislili, da so resnični. S slastjo so Vsenemci v „Ostdeutsche Rundschau" ponatiskavali vse laži o dr. Šušteršiču iz „Naroda“ in »Rodoljuba". »Ljubljanski porotniki nas vedno oproste" dejal je nek liberalec Vsenemcem. In Vsenemci so lagali dalje o dr. Šušteršiču in dr. Kreku. Nakrat pa sta dr. Šušteršič in dr. Krek tožila »Ost-deutsche Rundschau". Vsenemci so pričeli nabirati dokaze proti dr. Šušteršiču, a skoro so morali uvideti, da so sami nalagani in da ves od slovenskih »liberalcev nabrani materijal“ ne zadošča, da bi dr. Šušteršiča umazali. Onemogla, da bi svoje laži dokazala, je „Ostdeutsche Rundschau" prosila za poravnavo ter se zavezala plačati vse sodne stroške, ob enem je priobčila izjavo, s katero vse, kar se je lagala o dr. Šušteršiču in dr. Kreku preklicuje in na podlagi dobljenih informacij pripozna, da je storila krivico, ter da se o „umazanih" rokah dr. Šusterčevih govoriti ne more. Ta blamaža »Ost-deutsche Rundschau* zadene tudi slovenske liberalce, dr. Šušteršiču je pa v zadoščenje. — Listi poročajo o vsprejemu delegacij pri cesarju. Na veliko jezo liberalcev je dr. Šušteršič zopet delegat, dočim so slovenski liberalci ostali brez delegata. V istem hipu, ko liberalni listi pišejo, da dr. Šušteršiča nihče pogledal ne bo, se poroča, kako prijazno je cesar nagovoril pri vsprejemu delegacij dr. Šušteršiča in kako se je dalje časa ž njim pogovarjal. Cesar je nagovoril dr. Šušteršiča z besedami: »Veseli me, daVaszopetvi-d i m. Vi ste bili že večkrat v delegaciji." Dr. Šušteršič je odgovoril, da je sedaj tretjič, na kar se je cesar ž njim pogovarjal o proračunski razpravi v drž. zboru. Tako torej! Tistemu človeku, o katerem so trdili liberalci, da ga nihče pogledal ne bo, je cesar dejal, da ga veseli, daga zopet vidi v delegaciji in s človekom, o katerem pravijo liberalci, da je »brezpomemben v drž v drž. zboru", se cesar dolgo časa pogovarja o teku proračunske razprave. To je pač zopet sijajno zadoščenje za dr. Šušteršiča, liberalci pa stoje osramočeni. To nas veseli! Mi stojimo tem trdneje za dr. Šušteršičem. Kdo je naroden? »Narod" hoče po vsej sili dokazati, da klerikalci iniso narodni. Sicer je ta pesem o brezdomovinstvu že jako stara, pa liberalci se poslužujejo tudi starega orožja, ker jim novega zmanjkuje. „Narod“ pravi, da so klerikalci narodni le iz oportunitete, da jim pa za slovensko narodnost nič ni. Kedaj in kje so klerikalci kaj storili za slovenstvo ? — Mi se ne bomo prepirali z liberalci, kaj razumejo pod besedo slovenstvo, pač pa rečemo: Vi vsi bivši in sedanji koroški, štajerski, istrski in kranjski duhovniki, ki ste se kot prvoboritelji borili za slovenski jezik in pravice našega naroda, vi vsi ste bili brezdomovinci! Za slovenstvo so pa delali tisti, ki so pri banketih klicali: Živio domovina, ali pa z rudečo srajco svojo narodnost po cestah prodajali, ti pa so odlični rodoljubi, narodnjaki itd. Mi poznamo sinove odličnih slovenskih liberalcev, ki nimajo v sebi niti trohice slovenskega čustva, ki podpirajo samo nemške | časopise, katerih je krok in zabava , pa če gredo ti kam na potovanje, piše se o odličnih I rodoljubih!! Mi smo pa tega prepričanja, da stori vsak slovenski duhovnik, če spolnuje I dolžnosti svojega stanu, več za slovenstvo, kakor sto slovenskih liberalcev! Iz Kranja se nam piše: Vkljub temu, da Ciril v »Gorenjcu" vedno bobna, da je on, oziroma njegov liberalizem, gospodar v Kranju, je vendar vsa njegova politika začela hoditi šantavo 1 in kilavo. Bratranec se je naveličal »Gorenjčevih" surovostij in niti na CofiŠče ga ni več s čedno kompanijo duševnih očetov tega hirajočega lističa. Ciril sam izpoznava, da so se ljudje naveličali njegovega vednega drgnenja ob škofa in dekana in da bi radi za izpremembo izvedeli nekoliko pikantnostij iz družbe častilcev mežnarja svetega Jošta. Tako bi n. pr. radi brali v »Gorenjcu* tragedijo s poglavji: Sv. Jošt, revolver, beg žene, ločitev, boben. Ciril sam bi rad opisal novo klavnico, a dregnil bi v svoje meso in zato »Gorenjec* molči. Tudi shod obrtnikov, ki je bil v četrtek na »Novi pošti', je pokazal, da so se meščani osamosvojili in da so postali odločni nasprotniki liberalnih fraz. Cerkev je pri »šmarnicah" ob nedeljah in praznikih natlačeno polna. Poslušat hodi pridige tudi inteligenca z edino izjemo najožjih prijateljev propadle liberalne struje. Izvedeli smo, da bo v sedmih šmarničnih pridigah nastopilo sedem kranjskih duhovnov. Gospe in gospodičine so Marijin oltar prav lepo okrasile. Ce vse to liberalce jezi, ne moremo pomagati. Nemško - slovenska zveza. Pretečene dni sta se oba slovenska dnevnika spoprijela zaradi nemške-liberalne zveze. »Narod" je trdil, da ta zveza v narodnem oziru nam Slovencem prav nič ne škoduje. No, »Slovenec" mu je to temeljito izpodbil, ker je navedel kar suha dejstva, katerih liberalci ne morejo utajiti. Mi pa kratko pravimo: Cernu se bomo prepirali, ali ta zveza tangira naše narodne interese, ali ne, mi zahtevamo, naj se vsa pogodba med Nemci in liberalnimi poslanci javno priobči, nje besedilo in pa, podpisi! Ce se ta pogodba objavi, potem bomo videli, kdo ima od te zveze korist. Ta politična zveza je stvar vsega slovenskega ljudstva, saj se gre za njegove interese, torej na dan ž njo! Ce bodo liberalci svoj kompromis objavili, in če v pogodbi sami ni nikakih narodnih koncesij, potem bomo pripoznali, da so liberalci sklenili pošteno zvezo. Ce pa te pogodbe ne bodo objavili, je to znamenje strahu, potrdilo našega prepričanja, da so 1 i be ral ci izdali narodne koristi Nemcem v roke. Na dan torej s pisano nemško-slovensko pogodbol G. Lapajne je spustil v svojem listu zopet neko vodo. Nekemu svojemu sotrudniku podaja sledeče nauke: Glede politike pa se izvolite naslanjati le na tiste čiste slovenske domoljube v Celju, katerim se prepir med Slovenci studi. Svetujte z ene strani svojim prijateljem, da ne poslušajo ne ljubljanskih in ne mariborskih klerikalcev, kateri so tako slabi slovenski domoljubi, kakor ljubljanski liberalci, katerih smo se že tudi mi otresli." — Iz tega sledi, da je na celem Slovenskem najboljši in najčistejši domoljub gospod Lapajne sam! On zdihuje, da ni na Slovenskem srednje stranke. Gospod Lapajne, ali niste čitali v »Narodu", kako so gosp. Hribarju kadili, ko je hotel ustanoviti svoj list? Srednjo stranko ste hoteli pri zadnjih volitvah sami ustanoviti, da bi lepo zlezli v deželni zbor, ter tako prišli še do jednega vira dohodkov, spomnite se pa, koliko glasov ste dobili v Krškem, kjer bivate, pa vzdihnite: Grozdje je še prekislo! Y Gornjem gradu. Slavno uredništvo »Slo-, venskega Lista* v Ljubljani. Sklicuje se na §19 tiskovnega zakona zahtevava z ozirom na notico »V Gornjem gradu" v št. 17 »Slovenskega Lista" 1. 1902, str. 132, da objavite na istem mestu in z istimi črkami v prihodnji številki Vašega lista sledeči popravek: Ni res, da sva podpisana nasprotovala, da bi se ljubljanski knezoškof izvolil; za častnega občana tukajšnjega; ampak res je,j da je bil milost, g. knezoškof ljubljanski tudi z najinima glasovoma enoglasno imenovam častnim tržanom gornjegrajskim. V Gornjem gradu, dne 29. aprila 1902. Jožef Krainc, Josip Mikuž. G. Flantan je glasoval proti odpravi mitnic, Vsi drugi jugoslovanski poslanci so glasovali proti vladi, on sam je glasoval za. Tako vladnega, tako vladi vdanega poslanca naš narod še ni imel. In v Slovenskem brlogu vse molči! Ne gane se živa duša. Naš kmet z meščani vred tako nerad plačuje mitnino, sedaj pa gre naš poslanec ter glasuje, da naj mitnice ostanejo. Oglasite se vendar vi Krčani, Kosta-njevčani, Novomeščani in terjajte odgovor od svojega poslanca, ki ste ga zato volili, da zastopa vaše koristi. Vi, g. Plantan, pa si poiščite na javnih shodih zaupnic! Gospod Alfonz Pirc je še vedno vodja glavarstva v Kranju, kjer je njegov bratranec g. Ciril Pirc deželni poslanec. Zgodovina Slovencev. Večkrat se je že izrekla želja, da bi nam kdo podal temeljito in popolnoma zanesljivo zgodovino Slovencev. Takega dela do sedaj pogrešamo in že ta okol-nost nam kaže, da ga ni kar tako lahko izvršiti. Treba je, da dotični pisatelj dobro pozna in uporabi kaj raztreseno zgodovinsko gradivo, še le potem mu bode mogoče z vspehom lotiti se svojega dela. »Leonova družba" v Ljubljani je sklenila, da hoče to gradivo za slovensko srednjeveško zgodovino spraviti na dan. Vsako drugo ali pa tretje leto izide po en zvezek (vsega skupaj najbrže deset zvezkov). — Gradivo je nabral ter ga bode urejeval dr. Prane Kos, c. kr. profesor v Gorici. Začel se je tiskati prvi zvezek, ki bode imel kakih 500 strani ter obsegal dobo 501—800 1. — V vsakem zvezku bode v »Uvodu" kratek zgodovinski pregled dotične dobe in pa majhna ocena zgodovinskih virov tistega časa. Glavni del knjige bode obsegal v kronologičnem redu razvrščeno zgodovinsko gradivo. Na koncu vsake knjige se natisne najprej natančen imenik oseb in krajev, potem pa imenik stvari. Prva knjiga bode stala 8 kron za neude, 6 kron za podporne in 4 krone za redne in ustanovne in redne člane. Naroča se pri »Leonovi družbi* v Ljubljani. Deželni zbor štajerski je te dni po daljši razpravi vsprejel zakonski načrt, tičoči se vspre-| jetja 14 milijonskega (v kronah) posojila od strani mesta graškega in je odobril s 36 proti 12 glasovom, da dežela vsprejme garancijo za obresto-vanje in odplačevanje posojila. Istotako se je dovolilo graški občini, da sme v tozadevno pokritje uvesti davek na vozne listke malih železnic, ki se nahajajo v občinskem obsegu, ter pobiranje zamudnih obresti na zaostalih davkih. Deželni zbor se je na to odgodil. ,Sokol" v Šiški. Odbor »Čitalnice* v Šiški je sklenil ustanoviti »Sokola". Ljubljanska društvena godba je definitivno ustanovljena. Ustanovni shod se je vršil v soboto zvečer. Nadejajo se, da bo godba mogla izhajati, ako bo dobro gospodarstvo. Clenarina bo prinašala na mesec vsaj 800 kron, od koncertov pa se nadejajo 350 do 400 K. Koncert »Glasbene Matice", ki se bode danes 10. t. m. v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma vršil, bo v točkah solistov, pevskega zbora in popolnega orkestra pešpolka št. 27. obsezal jako lep, zanimiv in izredno bogat vspored. Slovensko občinstvo, ki se za napredovanje domačih skladateljev in njih del zanima, bo gotovo z veseljem pozdravilo najlepše domače nove izvirne skladbe. Izvajale se bodo prvikrat javno nove skladbe dr. Gustava Ipavca »Tiček", dr. Gojmira Kreka »Vabilo" in dr. Antona Schwaba »Serenadica devojčici" Pran Gerbičev ženski zbor »Gondolirjeva pesem". Izvajali se bodo tudi prvikrat javno novi slovenski samospevi in sicer bo pela gospodična Olga Plautz dr. Benjamina Ipavca »Ce na poljane rosa pade" in gospa Julija Perjančeva čuta polno in lepo pesem učitelja »Glasbene Matice* in priznano dobrega skladatelja Josipa Prochazke »Kaj bi te vprašal". Pevski zbor bo nadalje izvajal iz jako zanimive velike skladbe »Zlatorog*, katero je uglasbil glasbeni vodja v Vrati-slavi Albert Thierfelder prvi mešani zbor: »Ovila noč krog belih je kron meglo na Triglava gori", moški zbor pa Križkovskega skladbo »Utopljenka". — Koncert se priredi na korist fondu za nakup »Matici* prepotrebnega koncertnega klavirja. Drobne novice. Hišo g. Vinko Camernika v Slomškovih ulicah je kupil kavarnar g. Lekan. — Dezerter 17. pešpolka, bivši knjigoveški pomočnik Kastran, se je vtihotapil v mesto na svoj dom v Rožnih ulicah. Policija je za to zvedela. Vodja policijske straže Breznik je hitel da bi ga aretiral. Ko je dezerter zapazil Breznika, je iz revolverja streljal nanj. Breznik ni bil zadet in je hitel po policijo. Policija je obkrožila hišo. Kastran se je z revolverjem zaklenil v sobo. Poslali so tudi po vojake. Dezerter se je občinstvu z okna smejal im metal med občinstvo jajca. Sam se je obstrelil, ko je zagledal došle vojake. — Laških delavcev se je preko Pontebe doslej pripeljalo 50.146. — Sta-njelski grad s posestvom vred je kupil bogataš Sessler. Doslej je bil grad last grofa Melsa. — Prvi davek na vožne karte uvedo v Gradcu. Štajerski deželni zbor je v ponedeljkovi seji sprejel dotični predlog, ki velja za vse male železnice v Gradcu. — Umrl je v Kološi na Ogrskem tudi po Ljubljani in po Kranjskem splošno znani potovalec Deillerjeve tvrdke za cerkvene predmete g. Franc Bruckner. — Piva na Kranjskem se je v preteklem letu zvarilo 61.039 hi. V zadnjih treh letih se je ta produkcija na Kranjskem zmanjšala za 21.425 hi. — Poročil se bo g. Ant. Gutnik, mag. oficijal, z gdč. Mihaelo Windischer, poštno ekspeditorico v Brusnicah. G. Dan. Makar, posestnik iz Metlike, se poroči z gdč. Agato Cešnovar. — Graščino v Jablanici pri Ilirski Bistrici je od g. Domladiše-vih dedičev kupil g. Albert Dub. Graščino Mirno so kupili g. Klun, Pirker in tovariši iz Ribnice. — Pri Kranju je Kokra izstopila in preplavila svet ob bregovih. Škoda na poljih bo velika. Pod Krškim je Sava tako velika, da se boje, da izstopi. Pri Tacnu je Sava 203 cm nad norma-lom in pri Litiji dva metra. — V Savo je sko-č:l raz most v Smledniku posestnik Janez Še-tina, vulgo Kampeljc. Doslej ga še niso dobili. Vzrok’: žganje in domači prepiri. — Bivši finančni stražnik Anton Sedej je prišel k svoji sestri Mariji Sedej, kuharici na Starem trgu št. 1, ter je zahteval od nje denarja 60 kron. Ker mu jih ni dala, potegnil je iz žepa nabasan revolver in ji grozil, da jo ustreli. Marija Sedej je zbežala iz kuhinje ter je zaprla za seboj vrata. Sedej je bil toliko časa zaprt v kuhinji, da je priščl stražnik ter ga odvedel na Žabjak. — Iz Ljubljane odpotovalo je nad 60 tujih delavcev. Pregnala jih je stavka. »Katoliški Obzornik* — urejuje dr. Aleš Ušeničnik — prinaša v letošnjem II. zvezeku naslednjo vsebino: Socijalna odgovornost življenja. (Dr. A. Ušeničnik). Življenje resnobno in odgovorno. — Socijalna odgovornost. Moralna solidarnost — Volja in vplivi — atavizem — miljč — vzgoja — krize — Sopijalni vplivi — simpatija, posnemljivost, moralna na-lezljivošt, javno mnenje, moda — apatija, )criti-cizem — Historični miljč. — Odgovornost ražnje vzgoje, šole — zgleda, besede, pisma — »Pohujšanje" — »corrumpere et corrumpi" — Sodba postulat. — Zadnji postulat moralne solidarnosti — poslednja sodba. — Svoboda vesti na Ruskem. (Fr. Ks. G.) Krize na Ruskem — Klici po svobodni misli, po svobodi vesti — Pojem svobode vesti. — Politična in socijalna svoboda v ruski zgodovini — »Oficialna narodnost" — Tiranija birokracije. — Svoboda v kulturnem in slovstvenem življenju. — Puškin, Gaadejev, Gogolj, Granovskij, Belinskij, Turgenjev, Dostpjevskij, Solovjev Tolstoj. — Cervena in verska svoboda — Suženjstvo ruske cerkve — Aksakov v ruski cerkvi — Maršal Stahovič, pop Carkaskij, Salovojev — Perspektiva v bodočnost. ■— Rusko poljsko vprašanje — rešitev na verskih tleh — Kardinal Missia in katoliška renesanca med Slovenci. (Dr. A. Ušeničnik.) Razdor v Slovencih in liberalizem. — Program škofa Missia. — Časovni duh. — Katoliška zavest. — Polovičarstvo naših dni. — Mož-ideal. — Katoliška ideja v narodnostnem in sojalnem vprašanju. — Katoliška ideja v političnem življenju. — Škofje v politiki. — Mo- litev v politiki. — Volitve in poslanci. — Boji škofa Missia — Goriška poslanica. — Vzroki razdora. — »Najnevarnejši nasprotnik." — Oporoka kardinala Missia. — Konstitucija lavantinske sinode o krščanski filozofiji. (M. V.) Modroslovje in vera — modroslovje in blagoslovje. — Modroslovje in znanosti — prirodne znanosti — zgodovina — etika in sociologija. — Gogoljeva duša. Ob 501etnici Gogoljeve smrti. (Pr. Ks. G.) Ruska duša. — Gogoljeva vera in hrepenenje njegovo po najvišjih ciljih -- Njegovi spisi — izpoved njegove duše — Zavest odgovornosti — Disharmonija med ideali in resničnostjo. — Romanje na Gospodov grob. — Sežgani rokopisi. — Utrujen do smrti na poti k visokim idealom. — Cerkev in cerkve. Katolicizem in nacionalizem. (Dr. M. P.) — f Kardial Missia. — Slovstvo. Dr. Jos. Lesar: Uvod v biblijske zgodbe nove zaveze, (Dr. K.) — Alojzij Merhar: Mar- jetice, nabrane nežni mladini. (—n.) — Spomenica ob lOOletnici uršulinskega samostana v Ljubljani. Razne stvari. Vabilo na naročbo knjige: Dr. Fr. Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Izda »Leonova družba". — Listnica. — Ta izvrstno urejeni edini slovenski znanstveni list toplo priporočamo 1 Novo pokopališče v Ljubljani. Kakor ču-jemo, si je cerkvena oblast, kateri se je prepustilo, da v prvi vrsti razmotriva o vprašanju novega pokopališča, že zagotovila za slučaj, da se zedini z drugimi poklicanimi faktorji, 20 oralov sveta onkraj Gruberjevega kanala med cerkvijo Božjega groba in Ljubljanico. Za poskušnjo so odkopali zemljo 3 metre globoko ter baje kon-štatovali, da so ondotna tla v pokopališke svrhe zelo primerna. Tudi je baje baron Codelli že privolil, da se čez njegovo posestvo napelje 7 metrov široka cesta. Pokopališče na tem kraju bi bilo vsekakor jako primerno in želeti bi bilo, da se zadeva čim preje ugodno reši. Štefanja vas bi s tem gmotno precej pridobila. Lekarna v Idriji. C. kr. poljedelsko mini-sterstvo je oddalo c. kr. rudniško lekarno v Idriji gospodu magistru farmacije Danilu Pircu v Ljubljani v najem. Zanimiva stava. Iz Senožeč pišejo: Posestnik iz bližnje vasi Laže, Ivan Žnideršič (Klo-fočen), stavil je s posestnikom Matevžem Mar-kokičem (Petrin), od istotam, da pride v 12 urah iz Senožeč v Ljubljano, in sicer po državni cesti, 73 km. daljave. Žnideršič je stavil zemljišče, vredno 200 kron. Markokič tudi zemljišče enake vrednosti. Stava je bila dogovorjena in petrjena po pričah pri županu v Lažah. Odhod je bil pet minut čez pol ene zjutraj. Žnideršič je dospel v Ljubljano do mitnice na Dunajski cesti ob 10. uri 6 minut predpoludne, torej v 9 urah 30 minut. Tu je pričakoval omenjenega župana, ki naj bi s konjem Markokiča spremljal Žnideršiča do Ljubljane. Ker ga je spremljal pa le do Planine (kajti od tu naprej ni mogel konj več dohajati pešca), odpeljal se je župan z Rakeka po železnici v Ljubljano, kjer se je — kakor rečeno — na mitnici sešel z Žnideršičem. Razne stvari. Nazaj k Rimu! R. H. Measures, lastnik velike tovarne za stroje v Easterbowine povrnil se je v katoliško cerkev. Plemeniti bogati kon-vertit zidal je katoličanom še kot protestant dve cerkvi. Nek njegov sin postal je še pred očetom katoličan in je goreč katoliški duhovnik v Wal-wortu. Sploh pa se Holandci (Nizozemci) v velikem številu povračajo nazaj v katoliško cerkev. Samo v škofiji Haarlem povrne se vsako leto pribhžno nad 500 protestantov v katoliško cerkev. Za brezverske liberalne odpadle smet^ plemeniti prepričan priraščaj 1 Nori »Bog" Vsenemcev. V Solnogradu so ustanovili Vsenemci zase versko ločino »All-vater" (vseoče). Načelo te »nemške vere" je: »Vseoče* je stvarnik in voditelj. »Vseoče" dal je človeškim možganom moč razvitka, kar ga loči od živali. Človeškemu duhu je dano premišljevanje narave in to, da v lastno korist izrablja naravne moči. Nemogoče pa je človeku zapopasti stvari, ki niso naravne. »Vseočetu" priznavajo »nemškega boga", ki zapovedujejo možatemu, plemenitemu, nemškemu ponosu. Nemec časti v »vseočetu" boga moči in stvarstva. Mlad ubijalec. S sekiro je po glavi udaril nek 6 letni Janezek 2 letnega Pavelčka v Dravljah nad Ljubljano, ko se je ta ž njim igral. Rana se mu je navidezno kmalu zacelila, vendar je otrok tožil, da ga bole glava in zobje, ter je vsled tega umrl. Kazenska pravda Krosigk v Gumbinu. Kakor se naši bralci gotovo še spominjajo, smo svoj čas poročali, da sta bila na Nemškem v Gumbinu obsojena na smrt dva vojaka Marten in Hickel, češ, da sta ustrelila svojega ritmojstra Korsigka. Dotična kazenska obsodba je vzbujala ne samo na Nemškem, ampak tudi po celi Evropi zanimanje, ker je bilo vse prepričano, da sta obsojenca na umoru nedolžna. Ta dva sta po svojih zastopnikih dosegla, da se je pravda znova začela. Trajala je skoraj teden dni in je 30. aprila t. 1. končala s tem, da sta bila oba, Marten in Hickel oproščena. Iz tega se vidi, kako se lahko naj previdnejši sodnik zmoti. Kdo bi jima bil pomagal, če bi se bila smrtna sodba izvršila?! Oba imata družino. Moderni Diogen nahaja se v Brali. Piše se Pavel Lommer, po svojem poklicu berač in je lastnik soda, v katerem ima posteljo s slame. V tem svojem stanovanju se prav dobro počuti. Samo to bo za Lommera križ, ako ima kaj dolgov. V tem slučaju mu bodo njegovo ,hišo“ še upniki zarubili, česar se pri Diogenu ni bilo treba bati, ker o njegovem času rubežni še niso poznali. Električno železnico bodo napravili iz Rima v Neapol, ki bo prevozila daljavo 250 kilometrov prej kakor v dveh urah. Šla bo čez pontinsko močvirje. Ubit pri večerji. V italijanskem mestecu Avellinu je bil pri večerji ubit kanonik De-mattra. Ubil ga je bivši frančiškan Dominik Femina, ker je bil na zahtevanje kanonika radi grdega življenja izključen iz samostana. Ubijalec je ušel, a so ga našli. K umoru hotelirja G. Wolfa. Dognalo se je do sedaj, da se umora res krivi trije vojaki 3. tren-polka v' Pragi in sicer: Jože Oteovsky, ki je 24 let star in doma v Moticinu bri Slanem, bivši knap. Prane CuCko, star 24 let, doma pri sv. Jakobu pri Mariboru, sin gruntarjev. Je ver Velek, 23 let star iz Chluma. Vsi trije so Wolfa spravili na samotni kraj zunaj mesta in CuCko, kakor se dozdeva, je s kamnom brez vednosti drugih udaril Wolfa po glavi in drugi so tolkli, da je bil mrtev. Potem so mu odvzeli 138 kron in so zbežali. Šli so potem v gostilno »Na kukliku" in so pili ter ugaševali hudo vest. Po zaslišanju so bili prepeljani v vojaško ječo na Hradčanech. Vsi akti dosedanjega preiskovanja se izroče vojaškemu sodišču, kjer bo o tem še natančna obravnava. O nevarnostih za zdravje pri pismih govori angležki medicinski list »Lancet". Nevarnosti prete onim, ako pri zajuterku odpirajo došla pisma jutranje pošte. V desetih slučajih zmočijo pismene znamke in zavitke v zasebnem prometu oddajalci istih z jezikom. In koliko med njimi jih ni zdravih. S to razvado širijo se nezdrave bakterije med ljudi. Tudi poštni uradniki, pismonoša in služkinja lahko prinesejo, bakterije. Cestni prah ostane tudi lahko na pismu in ga inficira, mogoče je tudi, da pade pismo na cesto, tudi pismonoševa torba ima lahko v sebi nezdrave kali in konečno gumi in druge snovi za lepljenje pisem imajo lahko v sebi nezdrave kali. Kako pa temu odpomoči? Medicinski navedeni list pa prav nič nc pove in niti ne nasvetuje; morebiti se mu zdi samemu prebedasto svetovati: ne pišite in ne sprejemajte in ne čitajte nobenih pisem, ker s tem lahko nalezete nezdrave bakterije in lahko obolite. Miši požrle deščino. Neki francoski kmetič Ives Lecordes podedoval je od svojega brata 10.000 frankov. Možu zdela se je ta svola bogastvo in ker srce vsakega Francoza hlepi po krasotah pariških, namenil se je v Pariz zauživati razkošnosti glavnega mesta. Poprodal je doma svoje zemljišče in s skupljeno svoto hotel si napraviti veselje po svoje. Dedščino 10.000 frankov pa je mož spravil — v žitnico: češ, v žitnici denarja iskal nihče ne bode. Toda mož se je zmo- til. Ko je zapravil skupnino od zemljišča, šel je iskat denar v žitnico, toda tu je bil mož bridko presenečen. Mesto denarja, bankovcev, našel je samo papirne kosce, miši so zavarovale denar in po nelepi mišji navadi, razgrizle in strgale so vse bankovce. Nesrečnež je zblaznil in usmiljeni so-sedji oddali so ga v norišnico. Beda ruskih dijakinj. Znano je, da raz-merno veliko Rusinj prihaja na vseučilišča. Neki nemški list sedaj prinaša vest, da vlada med ruskimi dijakinjami velika revščina. Sirote imajo na mesec 3 do 5 in v najboljšem slučaju 7 ru-beljev dohodka. Od tega se mora oblačiti, plačati stanovanje in hrano. Največ se hranijo s čajem in kruhom. Da bi obedovale, jim je predrago. Dobi se takih ruskih dijakinj, ki tekom treh let niti jedenkrat niso obedovale. Vse te dijakinje žive od pomoči društva, ki se je ustanovilo za podpiranje ruskih ženskih dijakinj. Po pretežni večini se le-te pripravljajo za zdravnice, a po večini so vse hčere nepremožnih roditeljev in zato je beda med njimi. 37 otroka krstiti dal je neki Josip Stoer, star 67 let v Basingenu pri Karlovih varih na Češkem. Mož bil je trikrat oženjen. Od vseh otrok ostalo mu je živih 10. Veliko tihotapstvo s čipkami. Stara je stvar, da je le Bogu znano, na koliko načinov tihotapci goljufajo pri uvozu inozemskega blaga razne države. V Parizu n. pr. se osobito strogo pazi na uvoz belgijskih |takozvanih čipk, da ne bi se uvozila neopaženo. Toda vse zaman. Zviti tihotapci ti že najdejo zvijače, da zamorejo goljufati erar in za nos potegniti finančne organe. Zvite buče znašle so način, da neopaženo dovažajo čipke v Pariz. Čipke se za nalašč umažejo in prišijejo na kako staro žensko obleko, od katere je le mal uvoz in ko »pride stara obleka" v Pariz, odparajo se čipke, se operejo in zlikane popolnoma nove pridejo potem v promet 1 Predrzni junak. V Velikem Varaždinu je umrl pred kratkem stotnik Robert Kbmpf iz Beldenšteina v 37 letu starosti. Ta častnik je naredil v življenju veliko jako čudnih in »junaških" stvarij. Ko je enkrat pri inšpekciji generalmajor Groney stal pred častniškim kazinom in prosil ognja, je skočil s prvega nadstropja in je imenovanemu postregel. Enkrat je napravil stavo, da se poskusi z vlakom v gotovi daljavi in je stave dobil. Iz Velikega Varaždina je pritekel v Dobrezin v 3 in pol urah; družino, ki je stanovala v prvem nadstropju je obiskal sede na konju. Skočil je iz železničnega mostu, ki gre čez Koros na led v globočino 15 metrov in pri tem se je poškodoval, da je zlomil obe nogi. Ko je ozdravil je bil prestavljen v Božen, in skoro je prišel zopet v imenovano mesto, kjer je našel slednjič smrt. Davki amerikanskih milijarderjev. Največ davka plača družina Vanderbilt in sicer plača na leto G. W. Vanderbilt 8,000.000 kron, W. K. Vanderbilt 4,000.000 kron, Aliče Vanderbilt 8,000.000 kron, A. G. Vanderbilt 2,000.000 K, B. C. Vanderbilt 1,000.000 kron in najubožnejši C. Vanderbilt samo 400.000 kron davka. Reveža Carnegi in kralj petroleja Rockefeller plačata vsak 4,000.000 K davka na leto. Pregovori o dolgu. Bog te varuj dolga in slabega tovariša. — Mrtva glava dolgov ne plača. — Težko onemu do smrti, kdor si dolg oprti. —• Obetanje, najtežje dolgovanje. — Dolg je nesrečen drug. — Kdor ima dolg, ni niti na Božič vesel. — Najboljše prijateljstvo neha često z dolgovi. — Kdor svojo hišo s tujim denarjem zida, ta sebi bremen zida. — Kdor se varuje dolga, njemu je lep svet. — Kdor z dolgom druži, on vedno godrnja in toži. Pismo ljubemu Bogu pisal je nek Bošnjak v Sarajevem. Naučil se je bistri Bošnjak brati in pisati in s tem je med dobrimi Bošnjaki, kjer še ravno ti umetnosti nisti običajni, postal popoln učenjak. Toda učenjak s tem ni bil še zadovoljen, njegovo srce hlepenelo je po višjem-Toda vse, kar je počel, ponesrečilo se mu je. Smolo je mož imel. V glavo moževo šinila je jako dobra misel. Naš vrli Bošnjak vsedel se je za mizo in napisal lepo pismo ljubemu Bogu, v katerem mu je potožil vse, kar ga je težilo in ga prosil za službo. Pismo je naslovil: »Ljubemu gospodu Bogu v nebesih, zadnja pošta paradiž." Ne ve se, kje je ta natančni naslov zvedel. Na nasprotno stran zavitka pa je napisal svoj naslov in vrgel pismo v bližnji poštni nabiralnik. Poštni uradnik beroč ta klasični naslov, prišel je v nemalo zadrego. V dolgoletni'njegovi praksi se mu ni primeril še slučaj s takim naslovom. Toda uradnik si je pomagal in napisal na zavitek: Zaradi pomankljivih poštnih zvez z na- slovnim krajem se adresatu pismo ne more odposlati, retour! Kajpada, daje naš Bošnjak bil ne malo poparjen nad švabskim poštnim uradnikom, ki niti ne ve, kje ljubi Bog stanuje. A zvita buča našega Bošnjaka vedela si je pomagati. Zopet se je vsedel in proti uradniku v lepih verzih se pritožil na bosansko vlado in ob jednem s pritožbo prosil za kako prijetno službo. In sedaj pravijo zlobni jeziki, da naš Bošnjak nestrpno pričakuje in pazljivo čita bosanski vladni list, kedaj da bode dobil naprošeno službo. Na ulici. Revni in priprosti pogrebni sprevod je izšel iz češkega patologiškega zavoda v Pragi, za vozom ni šel noben človek. Žalostni sprevod! Vedno se najdejo ljudje, saj med potjo, ki gredo za mrtvaško trugo, da skažejo ranjkemu zadnjo čast. Blizu realne šole je srečala ta sprevod stara ženica iz dežele. Komaj se je vlekla. Pripeljala se je v mesto, prišla je od daleč iz hribov, obiskat bolno hčer, ki je bila že nekaj nedelj v bolnišnici. — „0 Bog — to je revež", je vzdihnila starka, sklenila je roki k molitvi in v očesu se je zasvetila solza. Veliki mestjan nima toliko pozornosti — pogreb mu je ravno toliko, kakor kak fijakar. Počasi, korak za korakom, je šla ženica za trugo in med potjo je molila za mir in pokoj ranjkega. Na kraju, kjer je bila poprej mestna brana se je voz ustavil in žena je vprašala kočijaža: „Koga pa vendar peljete k pogrebu?" Surovi mož odgovori: „Kaj pa je Vam mar?“ — »I nič, dragi gospod — ampak molila bi za ranjkega. Saj se mi srce krči, ko vidim to zapuščenost in siromaštvo 1“ Fijakar izgovori ime tistega, ki ga pelje na vol-šansko pokopališče. Starka zaupije, pade na tla, kakor bi ji noge odžagal. Kočijaž udari konje in ji je naenkrat izpred očij ter se bliža Volša-nom. — V krsti je bila hči stare ženice. GLASNIK. * Za delavce v tob. tovarnah. Interpelacija posl. dr. Šušteršiča in tovarišev na ekscelenco g. financ, ministra glede uravnave delavskih razmer v c. kr. tobačnih tovarnah. Proračun tobačnega monopola za leto 1902 kaže prebitka nad 132,000.000 kron. Ta lepi vspeh nalaga državi dolžnost, dav polni meri izvršuje svojo socialno nalogo nasproti 1028 411 loj« v 1081 425 . , iz 10« 448 • • v Ljubljane (juž. žel.) Ljubljane (dol. žel.) Lavrica .... Škofljica .... Šmarje-Sap . . . Grosuplje..................... Žalna (postajal.) . . . Višnja Gora .... Zatičina...................... Št. Vid pri Zatičini (post.) Radohova Vas .... Št. Lorene n. K. p. . . Velika Loka .... Trebnje....................... Ponikve (postajal.) . . Mirna Peč..................... Novo Mesto.................... v 1 iz v IZ v Straža-Toplice............iz Grosuplje — Kočevje. 8« 834 822 816 802 752 740 727 717 703 658 648 635 628 61« 607 555 534 232 835 222 825 2io 813 204 807 150 753 140 748 128 781 115 718 105 708 1251 654 12« 644 1236 639 1228 6*6 1216 619 1204 607 1155 558 1143 5« 1122 525 1114 511 1006 453 821 209 v 812 iz Grosuplja v 746 134 787 885 223 826 1 1 Predole (postajal.) . . . i i 732 120 728 8*5 283 886 Čušperk 725 118 716 85» 247 850 Dobre Polje 712 100 703 9U 259 902 Velike Lašiče 701 1249 652 930 318 921 Ortenek 645 1238 636 946 384 987 Ribnica 627 1215 618 1011 359 10o3 w Srednja Vas (postajal.) . . 1 1 601 1149 552 1018 406 1009 v Kočevje iz 554 1142 545 Ljubljana — Kamnik. + 1025 728 205 1088 741 218 10« 744 221 1102 805 242 1109 818 250 1118 823 300 1128 828 305 1187 842 31» 650 704 707 728 787 748 y58 807 Ljubljane (drž. kolodvor) Tavčarjev dvor (postalal.) Črnuče (postajal.) . . . Trzin....................... Domžale ...... Jarše-Mengiš .... Homec (postajal.) . . . Kamnik...................... ■ iz * 6« 1106 610 955 636 1053 557 942 682 10« 553 987 612 1029 588 917 605 1022 526 910 552 1012 515 900 5« 1006 508 853 530 953 455 840 Z * zaznamovani vlaki vozijo od i. maja do konca septembra in sicer samo ob nedeljah in praznikih. Nočni čas od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj (6<>o do 559) označen je s tem, da so podčrtane številke minut. Jnton Sdee St. Vid nad Ljubljano, Zadružna tiskarna y Ijubljani Stari trg štev. 19 priporoča najnovejse vizitnice, koverte s firmo, naslovna pisma ter vsa v to stroko spadajoča dela. i \i '.0 r izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz kositarja 24, 30, 36, 40 K, iz medenine 30, 36, 60, 70, 80,100 K; obhajilne svetilnice iz kositarja po 4 K, iz medenine po 10 do 20 K; puščice z zvončki za pobiranje miloščine, iz kositarja po 3K, iz medenine po 10K; štedilna železna ognjišča, vsa železna injtudi razna za vzidavanje. Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. —■ S kritevjo zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela. 15 13—7 Samo v teh zavojih se dobiva pristna, taKo splošna priljubljena Kathreinerjeva Kneippova sladna Kava Somišljeniki! Pripravite se na izlet 4> na ^morno goro! Dan izleta povemo pravočasno. Odbor „S1oy. kršč. soc. zyeze“. i Pozor! Pozor Prijatelj, ako hočeš najcenejše in najpri-stnejše vino piti, tedaj se potrudi v gostilno na Francovo nabrežje, kjer ga toči Josip Maček po sledečih cenah: 9 *—16 Istrijansko, belo, liter po 28 kr. Cviček „ „ 32 ,T Bizelsko „ „ 36 ,r Rebula „ „ 40 n Refoško „ „ 48 „ Čez ulioo točijo se zgoraj navedena vina pri litru 2 kr. ceneje. Opozarjam Te pa posebno, da se tam dobi črni istrijaneo po 24 kr. liter, kateremu je vsaka konkurenca izključena, bodisi po kakovosti ali po ceni. £ Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo Jo^ip lUeibl nasl. tvrdke 3* 5preitzer Slomšelsove ulice št. 4 priporoča sl. občinstvu in preč. duhovščini svojo izborno urejeno delavnico v kateri izdeluje 7 49—16 žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje pri spomenikih in na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata nmetno in preprosto iz* delana, balkone, verande, paviljone, stolpne križe, štedilnike itd. itd. Specijaliteta: Valjični zastori — Železne konstrukcije — Vodne sesalke Napeljevanje vodovodov. Napravlja troškovnike in načrte po poljubnih risbah v različnih slogih in pošilja poštnine prosto. Vse poprave izvršuje najvestnejše in zanesljivo po najnižji ceni. % Ceni so primerne solidnemu delu dokaj nizke. mrnmmmmmmmmm l^ultneno blago I za spomladanske in letne obleke u najucčji zalogi pri 17 18—11 JV(il{laue Ljubljana, Špitalske ulice št. 5. I — I i , i O zelo nizkih cenah in lepih vkusnih 1 J ! I vzorcih se lahko vsakdo prepriča. ' Odgovorni urednik: Ivan Šteffe. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista*. Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.