Naše potovanje k prijateljem v pobrateni Lajkovac
V  nedeljo, 15. septembra smo z vlakom ob 22.15 uri odpotovali iz Ljubljane v Beograd. Ob klepetu in zabavi nam je devet ur vožnje hitro minilo.
V Beogradu smo imeli dovolj časa za ogled mesta, zato smo se s tramvajem odpeljali na Kalemegdan. Sprehodili smo se po čudovitem parku in spotoma obiskali vojni in naravoslovni muzej.
Pot v Lajkovac smo nadaljevali z vlakom. Na železni-ški postaji so nas prijatelji prijazno sprejeli s šopki cvetja. Odpeljali so nas na svoje domove, kjer smo skupaj z njimi in starši preživeli prijetno popoldne. Nekateri smo si ogledali tudi nogometno tekmo. Zvečer smo spoznali mesto, šolo, njihove prijatelje, posedeli v hotelu na soku in klepetali z njimi pozno v noč, ko smo pri njih prespali.
Lajkovac leži na levi slrani reke Kolubare. Od Beogra-da je oddaljen 70 km. Jc manjše mesto s šest tisoi prebivalci. Ima centralno šolo s 1200 učenci in osem podružničnih šol s 500 učenci.
Naslednji dan smo se z avtoubsom odpravili na potep. Ogledali smo si cerkev v Lazarevcu. Pot smo nadaljevali v Topolo. Tam smo videli Karadordev spomenik in nje-govo hišo, ki je preurejena v muzej. Zelo lepo je bilo na Oplencu, kjer smo si sogledali mavzolej. Ta nam bo ostal še dolgo v spotninu, saj so vse stene poslikane s svetniki in drugimi motivi v mozaiku. Naša zadnja postaja je bila Bogovada, kjer smo v podružnični šoli kosili in pionirjem izročili darila. Sami so nam v spomin na srečanje izročili knjigo »JUGOSLAVIJA 1918-1984.
Vrnili smo se v Lajkovac in se pripravili na odhod domov. Hitro je minil čas, ki smo ga preživel pri prijate-ljih. Slovo od njih je bilo težko. Povabili smo jih, naj pridejo k nara v letu 1986, ko bo naša občina praznovala občinski praznik. Izmenjali smo si tudi naslove, da si bomo lahko dopisovali.
Sprehod po glavni ulici Beograda pred odhodom vlaka za Ljubljano, je bil namenjen za nakup spominkov, daril in pisanje razglednic. Škoda, da je bila večina trgovin zaprtih, sicer bi porabili ves denar. Predvsem dekleta so razočarana stala pred vabljivimi izložbami z neizpolnjeni-mi željami.
Srečanje s*pionirji Lajkovca pomeni, da smo se spozna-li med seboj, da smo si izmenjali svoje poglede, izkušnjc, da smo ob pogovoru z njimi obogatili svoje znanje in krepili bratske vezi med svojim narodom in narodi ter narodnostmi Jugoslavije.
V Lajkovcu, katerega gostje smo bili, smo zaznali utrip tega mesta, ki ga živi danes.
Spet sma bogatejši za nekatera spoznanja in ti spomini nas bodo spremljali vse življenje. Kako čudoviti so ti Lajkovčani!
GREGOR ŠENICA, BORUT DOLINAR, MAJA LEŠNIK, KATJA SNOJ, GREGOR OVEN, BARBA-RA POGAČAR, MATEJA KRVINA, MIHA ALIČ, UROŠ POTOČNIK, LIDIJA PETEK - COŠ 7. MAJA DOBROVA