66. številka. Ljubljana, v torek 21. manija. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejem a n za a v str i j s k o-og ersk « dežele za vse leto lfi gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za V6e leto 13 gld., za četrt leta 8 gld 80 kr., za jeden mesec 1 eld. 10 kr. Za pošiljanje m dom računa se po 1<> kr. *a mesce, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vefi, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pctit-vrste po 6 kr., ee se oznanilo jedenkrat. tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., fe se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in n pravu ifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana bifii »Gledališka stolba". Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljali liuiiKiiine. rekluniacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker ^Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. »SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta........6 gld. 50 kr. „ četrt leta .......3 „ 30 „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 gld. — kr. n četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Znižana cena za gg. učitelje in dijake odpala je po novem letn. Upvaimištvo ,,Slov. Naroda*'. Govor poslanca g. dr. Vošnjaka v državnem zboru dne 11. m a r c i j a t. 1. (Po stenogralicnen? zapisniku.) (Konec.) Gospod poslanec dr. Foregger je bridko tožil, da se po izjavah, katere sem jaz storil proti sod-nijskemu stanu, škoduje njegovej veljavi na občutljiv način in da se ponižuje. Nijsem jaz, ki s temi očitanji škoduje veljavi sodnijskega stanu; tej veljavi škodujejo oni članovi sodnijskega stanu, kateri se, kakor sem uže dokazal, ne drže državnih temeljnih zakonov in kateri ono prisego, katero so prisegli in po katerej so vezani, da se ravnajo po državnih temeljnih zakor.ih. Če se sodniki sami ne brigajo za državne temeljne eakone potem ee n i Btn< o čuditi, če ova vH,av>' mej prebivalstvom giojfl Da p se i'■ -»lovenšema vedno rabila se dokazuje tudi s tem, da so se od leta 1848. vsi z; -koni in odločbe, državni zakonik, v slovenščini izda vale, v istem je/iku. k Be d d denes povsod piši in o katerem JNj ekscelenca bn '. ie se ne morejo dati dokazi A s tem se ne i zadovolji dr. Jaques. On dal e omenja, da je ta sodnik v pričetej kazenskej pravdi, kjer je Sle za preiskovanje o ponarejanji tisočaka, izdal zelo čudovit, snifšiTi odlok; on je namreč pis*l v Ljubljano, naj se vse osobe, ki so dobile plačila v tisočakih zapró in se poHi e o v Rudolfu vo. Ta sodnik mi torej piše, d a je ta trditev popolnem neresnična in D a pa č n a. Izdal se je odlok, o katerem vsled svoje sod-nijske prisege, k< r preiskava se traje, ne sme ničesar objavit!, a čisto drugačen, kajti, pravi, tako bornima nikdar ne bode nobeden sodnik, da bi izdal tak odlok. Če torej dr. Jaques kaj tako zamčljivega predbacuje, ga je njegov poročevalec n »lagal, je govoril popolno neresnico in tako neomadezevanemu državnemu urnilmku zelo škodoval na časti. Od kod ima dr Jaimes te čenčarije, ne vem. Jeden vir, zdi se mi, se tu imenuje, jedno ime se nahaje v njegovem govoru v geheralnej debati, in če to ime imenujem, ;e za me in za vse, ki poznajo dntične razmere, odgmena mreža denuncijanstva. To je ime Vesteneck. ZavrSim. (Dobro! na desnici.) Iz državnega zbora. Debata o volilnej reformi. Z Dunaja 19. marca. (Izv. d op. I (Dalje.) Vitez Chlumecky beseduje obširno. Novih argumentov govornik ni) navedel. Po njegovej misli LISTEK. 0 poeziji Simona Jenka. (Predaval dr. Ivan Tavčar v ljubijanskej čitalnici.) Če Vam danes, čestita gospoda, govorim o slo venskem pesniku Simonu Jenku, pričakovati ne smete, da Vam bodem povedal Bog ve kake nove reči, da Vam bodem odkril do sedaj nepoznane skrivnosti pesnikovih del ter Vam opisal do sedaj nepoznana svetišča njegove muze! Te ali one lirične poezije podobne so svitlemu zrkalu, v katerem si gleda vsak svoj obraz. Zategadelj jedna in ista lirična pesen raznovrstno vpliva na posamezno osobo, in kakor je lirična pesen izvir subjektivnih občutkov, tako je tudi kritika liričnih poezij izvir subjektivnih vplivov. Havno v tem je iskati uzroka, da so sodbe o liričnih pesnikih tako različne. In če prebiramo nemške slov-Btvene zgodovine, nahajamo pogostokrat, da se jeden in isti pesnik v tej zgodovini kuje v nebesa, v dru-gej pa zopet tlači v najnižji pekel. Tako na primero še sedaj ni j dokončana sodba o vrednosti lirične poezije Miroslava Hblderlina in ne o onej grofa Plateoa! Nijmam torej namena kriti kovati Jenkovih pes nij, ker imam prepričanje, da bi bila to sumo osobna, subjektivna sodba, ki bi pa pri mnogobrojnem številu naših slovstvenih kritikov kmalu bila razdejana in razstlana na vse strani, kakor se je to uže marsikateremu slovstvenemu delu pripetilo, katero se je v sedanjih časih prednmilo stopiti pred slovenski svet. Namen imam tedaj samo z Vami, čestita gospoda, pogovarjati se jedno uro o Simonu Jenku, ki je svoje življenje zaključil v istem mestu, v katerem se je rodil pesnik Valentin Mandelc, katerega spominu posvečena so sedanja javna predavanja. In Če mi bode dodeljena sreča, da bodo moje besede v tem ali onem srci vzbudile željo, poznati poezije Simona Jenka, potem dosežen je popolnem moj namen! Ker toliko je gotova resnica, da je Simon Jenko mej nami mnogo premalo poznan in da so pesni njegove, izdane uže leta 1865., mej slovenskim narodom le slabo razširjene. Koliko je nemških pesnikov, ki se ne odlikujejo niti s tako krasno-nežnimi idejami, niti b tako mehko-lepim jezikom, kakor Jenkove pesni, — ali vender se slavijo kakor klasiki po literarnih zgodovinah in pesni njihove izdavajo se v popularnej obliki ter se nahajajo ne samo v palačah, temveč tudi v revnih kočah. Slovenski pesnik pa je velik revež pod božjim nebom! JVIej življenjem izda le z velikim strahom kak cvet svoje muze, ker dobro vé, da bode čez ta cvet po-brila ostra burja mrzle kritike, da bodo temu cvetu odSčIpnili listek za listkom s tistimi znanimi staro-slovenskimi kleščami in da bodo pred vsem prestoli apostrofe, brez katerih njegova poezija v življeuje stopiti nij mogla! Kadar pa umrje, potem dobi se ta ali oni dobri prijatelj, da mu pri odprtej mrtva-Skej jami spregovori nekoliko žalostnih stavkov. Iu na gomilo se mu postavi ponižen spomenik, ki se je plačal z darovi po deželi nabranimi! Ako Simon Jenko poje: In ko ora nam odbije, Črna zemlja iihh pokrije; Kdo bo fie po nas povprašal V Kdo sc z nami bo ponaáalV tako veljajo te besede v prvej vrsti o slovenskih pesnikih samih, katerih imamo za mali naš narod zdatno število, o katerih delih se pa do sedaj niti pri velikanu Preširnu nij skrbelo, da bi se v mnogo-brojnej ljudskej obliki spravila mej narod slovenski! Če pa je za Preširnom kak pesnik zaslužil, da ga časti naš rod, tako je to Simon Jenko. Akoravno se primerjati ne da z genijalnim pevcem, ki je tako naj bi češki vlastelji bili posredovalci mej strankama. Zmena volilnega reda vlasteljev pomeni, da se bode vlasteljem skoro vzela volilna pravica. V teh predlogih bi bila vlada morala prevzeti inicija-tivo. Ker tega nij storila, je brez volje, brez moči ne samo naproti velikej stranki, temveč proti vsakej frakciji. Mi čutimo in čujemo vihar, ali mi ne vidimo krmarja, ki bi vodil državno ladijo. (Plo-Bkanje na levici.) Dr. Matuš: Deželni volilni red je uže davno bil potreben reforme. To se je pripozualo od množili stranij. Novela o volilnej reformi ima mnogih znatnih prememb, a poprave ostaje še mnogo. Znižanje volilne cenitve jo liberalno sredstvo. Če se bo zmenil volilen red za vlastelje, bode odstranila Be jedna monstrositeta. Za to je opravičen popravek volilnega reda. Ta zmena nij proti državnim osnovnim zakonom in hdeikomis nij nov volilen razred. Zato glasovali bodemo za to zmeno. Bodoča reforma bode imela skrbeti za pravično zastopstvo mest m dežel« na temelji ljudsko štetve in plačevanja davkov. Mesto, da volijo trgovinske in obrtne komore, naj volita dotična stanova direktno. Vlado pak govornik poziva, naj se o teh reformah skoro posvetuje. Ako je poročevalec manjšine pritoževal se, da se z dunajskimi okraji, ki še nijso predmestja, ravna nepravično, sporainim ga, da stal je pri zibeli izpridenega otroka — volilnega reda v državni zbor — od njega torej pričakujemo, da bode priznal glasan pater peccavi, da poravna vse grehe, s katerimi se je ž njo grešilo na pravicah dežel, narodov in na javnem pravu! (Živo odobravauje na desnici!) Poslanec Krouawetter biča prejšnja ustavoverna ministerstva. Oportuniteta in pravo sta dve vodili, ki vodita spisovatelje zakona o volilnej reformi. Oba predloga, oni večine in manjšine sestavljena sta na temelji oportunitete. Nij se vprašalo, kako je s pravico vesoljnega prebivalstva, pač pak, katera stranka pridobila bode glasov in koliko V To pa nij pravi princip! Jeden predgovornik je rekel: »Prej' šnja vlada je tudi razmišljevala vprašanje o volilnej reformi iu o razširjenji volilne pravice. Se ve da, kaj dejanstvenega pač nij prišlo na javnost, kajti smeli skok v negotovost se pri znižanji volilnega censusa pač ne sme podvzeti;" dalje je rekel: „Vlada morala se jo prej pečati s tem, kako urediti socijaluo vprašanje, potem stoprr bil je čas, podvzeti volilno reformo, kajti drugače bilo bi se nasprotje interesov poostrilo.1' No, gospoda, vlada, ki hoče z znižanjem volilnega censusa, z upeljanjem občne glasovalne pravice, s podeljenjem političnih pravic ljudstvu tako dolgo čakat', dokler nij rešila Bocijalnega vprašanja, ta pač nikdar ne bode prišla do tega, da bi dala vseobčno volilno pravico (živahna veselost) in zato mi je razumljivo, zakaj so zastopniki prejšnje vlade to stvar tako tajnostno obravnavali mej seboj, da ničesa nij prišlo v javnost. (Zopet veselost.) Saj vender žive ljudje, ki pravijo, da se socijalno vprašanje nikdar ne bode dalo rešiti; morda je gospod minister Chlumeckv tudi bil tega nazora in potem je razumljivo, zakaj nij provel volilne reforme. L. 1848 je jedno onih peticij, ki 80 terjale ljudsk parlament ter perhorescirale ustvaritev zbornice iz denarne aristokracije, podpisal grof Unger, ki je pozneje postal minister; čudim se, da tisti gospod dr. Unger sledneje ko je bil minister, nij samemu sebi dovolil to, za kar je v prejšnjih letih peticijoniral. (Živahna veselost.) On baš nij ostal pri svojih načelih. Jaz pa držim do konca svojega življenja trdo pri načelih, ki jih sedaj zastopam. Ako bi šlo po pravu in pravičnosti, moralo bi se volilno pravico vlasteljev popolnoma odstraniti. Govornik kritikuje večino odbora za volilno reformo, češ, da nij hotela vzprejeti njegovega predloga, akoravno bi se baš sedaj lehko bile dobile 2/3 glasov. Poslanec Tonner poudarja, da je uže prej izjavil se za predlog Kronawettra, ker bi potem prebivalci na deželi z meščani na isto stopinjo bili postavljeni. Ker pa se je vlada odločno izjavila zoper oni predlog, mora se zadovoljiti s tem, kar je mogoče doseči. Zeitbammerjev predlog ne dosega dru-zega, nego da vhstelji volijo v posebnej skupini. Baš oni, ki so prej bili pristali zastopstva po interesih, morali bi ostati dosledni ter ne izjavljati se zoper to, da se fidejkomisaričnemu vlasteljstvu daje večjo samostojnost. Tudi nij res, da bi bile volilne skupine sestavljene samovoljno; koliko druzih določb smelo bi se s pravom nazivati za takove. Kar zahteva manjšina namreč pomnožite? državnih poslancev za Dunaj, za to je tudi on. Zakaj pa vlada one stranke, ki je sedaj v manjšini, nij ničesar storila v tem oziru, ko so vender takrat bile iste razmere kot sedaj V Gospodje one leve stranke pritožujejo se na veliko mojo radost, proti volilnemu redu, ki so ga napravili sami. No, jaz čakam na vzvišen prizor, da vidim, kako Saturn požira svoje otroke k Čemer želim mu prav dober tek. (Živahna ve selost.) V soboto bil je prvi govornik levičar dr Heilsberg, ki se je prav germansko arogantno bi podkoval silovitimi frazami. „ Večina o svojem pred logu govori o svobodi in jednakosti, ali Nemec prijel je za orožje; in prav ima, saj mu ne veje na rodnostna spomlad iz predlogov, temveč predočuje se mu kot krparsko delo reakcijonarnih tendenc Tudi se nihče ne da motiti, ako se golo reakcijo skuša pokriti s plaščem petgoldinarskih mož. Znamenit pa je govor grofa C 1 a m - M a r t i niča. On izjavi, da se s temi predlogi rešuje samo dve važni konkretni vprašanji, namreč, da se zniža volilni census na pet forintov, in da se ustanovi volilni red za vlasteljstvo na Češkem. Te dve vpra sanji razdvojili sta ostrog liberalne stranke in spra vili jo v neprijetno situvacijo, ker jo mnogozaniče vana veČina spomina, da je v volilnem redu rešiti tudi zadače na polji prava in svobode, da se ima odstraniti nejednakost in popraviti marsikatero krivico. To je težka zadača in tudi zgovornosti g. poročevalca manjšine se nij posrečilo, da bi bil dokazal, kako je levica stoprav sedaj prišla do spoznanja da se morajo popraviti kričeče krivice, da so mej drugim Hernals, Sechshaus in Wahring stoprv de-nes cvetoči okraji. Izpeljavam dr. Herbsta nij se posrečilo, da bi izbrisal resnico, da je leta 1873. vse te, tako drastično slikane nejednakosti statuji-ral on sam in njegova stranka za časa, ko je imela svobodo, odstraniti te nejednakosti. (Živahen plosk na desnici.) Dr. Herbstu se tudi nij posrečil dokaz, da je njegov predlog za ustanovi j en je mestnih volilnih okrajev za Hernals, Wahring, Sechshaus in Ftinf-laus dosledno izvršenje predloga dr. Kronawettra ; cajti ne zmeni se nič v zistemu volilnih mož, zoper cateri izjavil se je dr. Kronawetter, s tem, da se dva nova mestna volilna okraja ustvarita. Kajti dr. Kronawetter postavil se je odločno na stališče iberté, égalité in fraternité (svobode, jednakosti, bratovstva). Za občno naravno pravo zahteva on občno volilno pravico. To stališče se da poj miti, vender je on zoper isto radi tega, ker, ako bi se izvršilo, moglo bi nastati še več in večjih nejedna-kostij, ki izvirajo iz gmotnega in moralnega pravnega reda. Dokler dr. Kronawetter teh nejednakostij odstraniti ne more, s svojim nazorom ne bode prodrl. (Odobravanje.) Pravičen volilen red mora torej biti izraz vseh zgodovinskih faktorjev. Le v tem okviru more se deliti pravica na vse strani. Ta okvir more se le polagoma po meri večje naobraženosti in nravnosti kakor tudi vsled udeležitve pri javnih bremenih razširiti. To je uvet urejene države. (Živahno odobravanje.) Kako se je volilno pravo razvijalo v Avstriji, o tem zazpravlja govornik s sijajno zgovornostjo. Stališče, na katerem stoje on in njegovi drugi nasproti volilnemu redu od 1. 1873, je znano; on je ostal isti in on je predloge večine stavil. V njih nij še občnega volilnega črteža, temveč popravljajo le to, kjer obstoje najhujše krivice, to so največ nejednakosti, ki so nastale po recipiranji deželnozbor-skih in občinskih volilnih redov, nejednakosti, ki žalijo in zmedijo praven čut. Proti številu 5 gl. nij se od nobene strani principijelno ugovarjalo, k večjemu stremljenje opozicije, ki je veČino hotela s tem preseči, da je predlagala 2 gld. (Odobravanje na desnej.) Da se je census znižal na 5 gld., je to iz konservativnega stališča sredstvo državne modrosti. S tem naj se zadovolji želji mnozih tisočin in bolje je, da se pravodobro ustreže nekim prizadevanjem, kot čakati, da terja koncesij napadajoča sila. To je pla- rekoč iz nič ustvaril slovensko slovstvo, vender pa je Simon Jenko, ako se oziramo samo na pesnike sedaj uže v hladnej zemlji počivajoče in morda tudi če se oziramo na pesnike sedaj še živeče, skoro gotovo za Franom Preširuom prvi slovenski pesnik, kateremu je brez apostrofov in brez truda tekel vir poezije! Primerjajo Preširna z veličastno jelko visoko na robu stoječo, moramo pa pesnika, o katerem govorim danes, primerjati z vijolico skrito pod robom, ki Človeka isto tako k občudovanju razvnema, kakor drevo na višini, katero kljubuje viharju in blisku! In kadar se je človek nagledal krasnega drevesa, tedaj poišče si še vedno rad dišeče vijolice, katera klije v skritem zatišji! Govoreč o Simonu Jenku, razpravljati hočem tvarino v štirih oddelkih. V prvem oddelku govoril bodem o tem, kakega človeka se nem pesnik kaže v svojih poezijah, ker lirične pesni so vedno take, da iz njih lahko skle parno, kak človek da je bil pesnik v življenji. V drugem oddelku razkladal bodem, kako poje naš pesnik o tistej večnej človeškej bolezni, ki se imenuje ljubezen. Tretji oddelek posvečen naj jo peB-nikovej šaljivosti, četrti pa najkrasnejšim cvetovom pesnikovega duha, to je njegovim pesnim o domuljubji! Dejal sem, da so lirične pesni vedno take, da iz njih lahko sklepamo, kak človek da je bil pesnik v življenji. Jeden največjih lirikov, kar jih je rodil svet, bil je Henrik Heine. V življenji bil je ta krščeno-židovski poet sestavljen iz dobrih, preblagih, na drugej strani pa zopet iz uajumazanejših atomov, kakor jih nij najbolj pozabljeni geto nahajal mej svojimi prebivalci ! Znano je, kako je dvojna ta Heinejeva narava prouzročevala grde pene na vršine divne njegove poez\je! Če nas je z nebeškimi svojimi podobami razvnel; tedaj nas takoj z ostudno trivijalnostjo predrami iz navdušenja, tako, da so v duši hipoma potrti vsi srečni prejšnji občutki, katere vzbuja samo prava in čista poezija, ki se kakor po blatnih prekopih pretaka po Heinejevih delih. Ali človeška narava se nikjer zatajiti ne da, niti v pesnih ne! Kdor je dober človek, — lastnosti dobrega njegovega srca odmevale bodo tudi iz poezije njegove. Čegar duša pa je s slabostmi in hudobijami preprežena, svoje zavržljivosti tudi v pesni prikriti ne bode mogel! Ali Simon Jenko, v življenji preblag človek, kaže se nam tacega tudi v svojih pesnih. PrebravŠim list za listom po njem zloženih pesnij, stopi nam jasno in ostro risana pesnikova podoba pred oči, kakor je bila v istini v življenji! Melanholija, ali tako zvana tiha žalost je skoro vedno glavni znak slovansko pesniškega značaja. Tiha žalost spremljevala je tudi našega pesnika pri vsakem koraku v življenji in on Bam nam je to razodel v jednej najkrasnejšej pesni, kar jih pozna slovensko slovstvo: Temin oblak izza gore Privlekel ae je nad polje, Nad poljem v sredi je obstal, Nebo je čez in čez obdal. To ni oblak izza gore, To tudi ni ravnO polj 6; To misel le jo žalostna Na sredi srca mojega. Neznana mu tudi nij bila tista večna tragika, ki vlada nad človeškimi rodovi; tista grozovita usoda, ki s kostenimi svojimi rokami tare človeška bitja ter jih po kratkem ali trudapolnem življenji peha v groba teme, katere so nam do sedaj še tako malo razsvetljene. Minljivost udarja grozne svoje pečate na vse človeško, in večna ločitev, ki nam napoči tako gotovo, kakor gotovo čas naprej hiti, ta večna ločitev meče Bvoje sence uže naprej v naše življenje in misel na smrt lazi za nami, kakor senca našega telesa. In ta misel lazi tudi za pesniki ter se čilo na obrok znanemu „suffrage universelle" (občnemu glasovanju. (Živahno ploskanje na desnici.) (Dalj« [■ t Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 21. marca. Levičarjem godi se hudo! Kdor prebira njihove liste, ki nosijo po vsakojaka izdihovanja, izprevidi takoj, da jim bije ura slednja. V državnem zboru vrši se zdaj debata o razširjenji volilne pravice in to tem gospodom nij po godu, kajti oni bodro vedo, da se bode s tem odvzelo jim izpod nog de tisto malo tal, kar jih de imajo. Strašen krik in vik v vseh levičarskih Istih, kaj ti vedoči, da so v poslanskej zbornici izgubljeni, skušajo zdaj pregovoriti in na svoja stran dobiti gosposko zbornico; a mi se nadejamo, da so tudi tam uže izgubili vse zaupanje — da se jim bode tam godilo istotako, kakor v poslanskej zbornici, da se bode vzprejel zakon o razširjenji volilne pravice. Gospoda levičarska hoče popolnem spraviti malega obrtnika v oblast velikemu kapitalu, da, ga njemu uapraviti za roba! Zakaj je odložil Preti«, tržaški namestnik svoj mandat v državnem zboru ? Na to vprašanje odgovarja .Triester Tgbl." : „Gospod Pretiš odložil je svoj mandat kot državni poslanec zato — ker se za njim ne skriva nobeden ministerski portfelj več." Bajamontijev pokrovitelj bi bil torej rad postal minister v Avstriji, kjer je justitia regnorura fuBda-inentum! V ogrskej poslanskej zbornici obravnava se novela k brambenemu zakonu, v gosposkej zbornici pa se vrši debata o budgetu. Ogrski Nemci odločno stopajo proti nameram nemškega „scb ul ve reina". Poroča se, da je bilo v 19. t. m. v Pančevi ljudsko zborovanje, katerega se je udeležilo več tisoč meščanov nemške narodnosti in sklenila se je resolucija, ki namere „schulvereinove" glede' Ogrske perho rescira. „Narodni list" poroča x Juga: „Črnogorski knez odkazal je pribeglim Krivošijancem in Hercegovcem pri Poclgorici na albanskej meji več bivališč, da jim tako zabrani Še na dalje napadati Avstrijo in pa da tako napravi slovanski zid proti vojevitim albanskim rodovom. — Udušenje vstaje v Krivošijah vzelo je tudi vstašem v Hercegovini pogum. Nekateri prebivalci iz vasij pri Stolci, ki so zbežali, vrnili so se uže. Upa se, da se bode Še ta mesec z močnejšo vojno silo udušila vstaja tudi v Hercegovini. Baron JovanoviČ obrača zdaj vso pozornost na Hercegovino. Vitanje države. Pruska vlada prizadeva se na vso moč Slovane v Gornjej Šleziji ponemčiti. Šola in urad vse je nemško, vender duhovniki obeh veroizpo-vendanj pošiljajo prošnje do državnega zbora, da bi se v šole uvela poljščina, ker drugače ne morejo poučevati deco. In to zahtevajočim odgovarjajo liberalni" Nemci, da so „ politični rovarji". Hej Slovani, kje so naše meje . . .? „St. James Gazette" pripoveduje, da ima ruski car popolnem zanesljive dokaze, da nihilisti ne nameravajo več napadov na cesarsko družino, zato je sklenil nekaj političnih zločincev in nekaj v smrt obsojenih pomilostiti, češ, da je zdaj čas, da se pravica z milostjo pari. — Kakor se čuje, misli se carska družina preseliti v jeseni v Moskvo, in iz tega se pklepa, da se bode car dal v meseci avgustu kronati Bolgarski konservativci skušajo skleniti kompromis in tako z zjedinjenimi močmi udeleževati se vladanja. To bi bilo tudi v istini najbolje za procvitanje Bolgarije. O novih grških ministrih se poroča; Vojni minister Karaiskaki je sin iz meščanske vojske znanega vodje, ki je večer pred koncem boja pal pred Atenami. On sam je bil adjutant in uže prej minister. Finančni minister Kalliga je učen odvetnik, ki je bil prej večkrat pravosodni minister. Pravosodni minister Rhalli je sin izdavatelja grškega zakonika. NauČni minister Lombardo je stal ua Čelu gibanja, ki je zahtevalo samostojnost Jonskih otokov, je bil prej vodja demokratične stranae, sicer pa uže jedenkrat član ministerstva Komunduros. jim usiljuje v proizvodu njihovega duha! Uže Homer mora se ukloniti tej misli, ko poje, da so rodovi človeški kakor list na veji, katerega otrese jesen, da zgine k tlom v večni pogin. Ta misel rodila je prekrasni Hamletov samogovor, v katerem Shakespear-jev genij premišljuje, kaj da je bolje, ali živeti ali pa umreti. In ta misel neznana nij bila tudi našemu pesniku, ki je tragično usodo človeškega rodu opeval po svojej priprostej navadi ter to usodo primerjal s podobo, kakor jo nam toliko in tolikokrat kaže narava. Pesnik poje: Vfitric spod gore zelene Izvirata studenca dva, Iu kakor pot ju žene, Hitita v plan nevtegoma. Na dvoje gresta pota, Na dvoje bolj, skoz bolj n&vdol; Končala teke bota, Ali več se videla nikol. Ta pesen nam slika v priprostej podobi usodo človeštva; ali nje utis pretrese ravno tako drob in srce, kakor utis Hamletovega mouologa. (Dalje prihodnjič.) Izpred porotnega sodišča. Detomora bila je 13 t. m. dopoludne zatožena Marija Bole, 23 let stara dekla v službi na kolodvoru v sv. Petru na Notranjskem. Zatožena taji. da je hotela otroka, katerega je 28. novembra t. 1. brez vsake pomoči porodila na stranišči, umoriti, da ga je morda pretrdo prijela, da pa nikdar nij imela namena ga umoriti. Porotniki (načelnik g. A. Klein) so z 9 proti 3 glasom zanikali njim na umor otroka stavljeno vprašanje in sodišče je Marijo Bole proglasilo nekrivo. Hudodelstvo uboja. Dne 13. marca po poludne bil jo zatožen hudodelstva uboja 17 let stari kmetski fant Jože Jagodnik iz Male Bakovce pri Ilirskej Bistrici. Dne 9 februvarja 1882 žagal je s svojim starim očetom 77 let starim Jako Slozom pred hišo hlode. Žaga nij tekla ravno, kakor bi bil to stari želel, nego po strani, čemer je bil kriv zatoženi Jože Jagodnik. Stari oče ga je zaradi tega karal, a Jagodnik nij molčal, kar je starega moža tako razsrdilo, da poprime jporajtelj (kol) in preti zatožencu, da ga bo, ako ne uboga. Ker ta ne molči, vrže stari oče kol proč, poprime palico in Jagodnika nekoliko pretepe. Le ta pa zgrabi precej debelo palico in mahne po glavi starega očeta s tako močjo, da se je takoj zgrudil in drugi dan umrl. Zatoženi pravi, da nij hotel u-dariti starega očeta po glavi, ampak le po roki ali rami. Zdravniki so izjavili, da je imel ubiti stari Sluzu izredno tenko črepinjo, tako da je bila z jednira mahom razdrobljena, ter da je moral isti, ker so bili možgani oškodovani, takoj se zgruditi in kmalu umreti. Porotniki (načelnik g. Klein) so potrdili krivdo zatoženca in bil je obsojen na tri leta težke ječe, poostrene vsak mesec s postom. Hudodelstvo ropa. 14. t. m. stal je pred porotniki 24 let stari kmetski fant iz Možjance pri Kranj i, ker je 5. septembra pr. 1. oropal za 6 gld. Jarneja Bregarja, s katerim je pil v družbi drugih fantov. Zaslišanih bilo je osem prič, a zatožencu se dejanje nij moglo dokazati. Zatoženec trdi, da Bregar niti 6 gld. imel nij in da ga je ovadil laž-njivo le iz sovraštva, ker ga je bil on pred nekoliko časa v gostilnici, ko so se sporekli, udaril. Zagovornik zatoženčev, dr. Zarnik, je v izvrstnem govoru dokazoval nekrivdo zatoženca. Porotniki (načelnik g. Klein) so z 9 proti 3 glasom zanikali krivdo in zatoženi bil je proglašen nekrivim. Hudodelstvo uboja. 15. t. m. bilje obtožen 30 let stari Matija Bogataj, delavec v fabriki za papir v Goričanah. 9. januvarja 1.1. je v družbi z drugim delavcem in svojim sodelavcem Janezam Soršekom v restavraciji fabrike pil žganje. Pri pijači sta se s Soršekom nekaj skregala, in ko prideta iz restavracije, vrgel ga je zatoženi dvakrat na tla, potem pa gu, je prijel in ga butil z glavo proti tlom tako jako, da je Soršek drugi dan umrl. Porotniki so ga spoznali krivega in bil je obsojen na pet let težke ječe, poostrene s postom, trdim ležiščem in tamnico. Hudodelstvo požiganja. 16. t. m. bil je zatožen 34 let stari mizarski pomagač Blaže Posa-vec. Zatoženi je oženjen in doma iz Drulovke blizu Kranja, stanoval je pa zadnji čas v Kranji. V noči od 27. na 28. avgusta pr. 1. pogorela je bajta njegove žene Marije rojene Pfeifer, in škoda je bila cenjena na 400 gld. V hiši je stanoval 7G let stari Blaže Pfeifer, oče zatoženčeve žene. Kmalu potem, co je bajta zgorela, raznesel se je glas, da nikdo drugi nij požgal, nego Blaže Posavec, in sicer iz sovraštva do očeta svoje žene, starega Pfeiferja, ki je v hiši s t iino val in katerega bi bil zatoženi uže davno rad iztirai. Zatoženi odločno taji dejanje, a priče vedo jako mnogo obtežljivega povedati. V Kranji zraven njega stanujoče priče so cule, ko mu je žena rekla: „Za Božjo voljo, Blaže, kaj si pa naredil!" Zatoženi je ženi odgovoril: „Kar je, to je, niašinco sem vrgel.4* Tudi trdi zatoženec, da ga tisto noč, ko je pogorelo, nij bilo doma, da se je z vlakom odpeljal v Ljubljano, a priče izpovedo, da je šel še le tedaj iz hiše v gorenjem mestu, ko je vlak uže žvižgal, da se odpelje. Stari Pfeifer neče se pričevanju odpovedati, pa tudi ne priseči. Stari je strašno gluh in predsednik dr. Kaprec, kakor tudi votant, adjunkt Stare se dolgo trudita, da bi stari, ki je menda nekoliko mente captus, prisegel, a vse zastonj. Konečno ga ukaže predsednik odvesti v zapor do poludne, ko se bode obravnava nadaljevala. Popoludne pa se stari Pfeifer odpove pričevanju. Zagovornik zahteva, da se zasliši žena zatoženca kot priča, a sodišče temu ne privoli. Porotniki (načelnik g. Klein) z 8 proti 4 glasom potrde krivdo in sodišče obsodi Posavca ua štiri leta težke ječe, poostrene s postom. Zagovornik dr. Suppan prijavi pritožbo ničevosti. Domače stvari. — (Pojasnilo.) Z ozirom na sporočilo v našej 63. štev. priobčiti nam je naslednji popravek: Upravni odbor društva „Na rodni dom" je v svojej seji 17. t. m. jednoglasno sklenil, priporočiti prihodnjemu rednemu občnemu zboru, da prevzame in dozida »prvi slovenski narodni dom v Novem mestu." V to svrho na-svetoval bode upravni odbor občnemu zboru tudi primerno premembo sedanjih pravil. — (Kegljanje za nNarodni dom",) pričelo se bode v kratkem v gospoda Ferlinca gostilni npri zvezdi" na cesarja Jožefa trgu. Gospod gostilničar prepustil bode v ta numen kegljišče brezplačno. O svojem času poročamo bolj natanko. — (Trgovinska in obrtnijska zbornica) v Ljubljani ima v sredo ob 5. uri popoludne izredno sejo v zborničnej pisarni. V tej se bode poročalo, kako je bila deputacija sprejeta, katera je bila zaradi dolenjske železnice in zarad železnic Loka* Trst in Kamnik-Ljubljana pri gospodu ministerstva predsedniku grofu Taafteju in pri gospodu trgovinskemu ministru baronu Pinu. Potem se bode volil jeden zastopnik v enkete za železnične tarife. — (Disciplinarna preiskava) so vrši proti gospodu nadzorniku Simi zaradi njegovega nepostavnega postopanja, katero je bilo povod posebno živahnej razpravi v deželnem šolskem svetu kranjskem. — (Včerajšnji shod) pristašev fakcijozne opozicije v Ljubljani v kazini bil je primerno slabo obiskan, kajti udeležilo se ga je okolo 70 osob, mej njimi mnogo nevolilcev. Glavni kolovodja bil je dr. Schrev, kateri je uže 18. februvarja 1. 1. pri občnem zboru konstitucijonalnega društva napovedal boj ministerstvu TaatVe. Rekel je, da pri mestnih volitvah ne gre za politiko, temveč le za mestne interese, ki so zdaj popolnem v redu. Treba tedaj skrbeti, da sedanji izvrstni zastopniki ostanejo v zboru. Za to pa bode treba izvrstne agitacije, niti jeden volilec ne sme izostati, sicer smo izgubljeni, kajti narodna stranka je izborno organizovana. Volil se bode tedaj centralni volilui odbor izmej meščanov. V istem smislu govorili so K. Luckrnann, dr. Schaffer in Lassnik. Izvolil se je potem volilni odbor, kateri bode prihodnji teden sklical vse 3 razrede k poskusnim volitvam. Shod je trajal skoro tri četrt ure. — (Prošnje za popolno iz vedenje ravuop ravnosti slovenskega jezika pred sod nijami) poslale so nadalje državnemu zboru po gospodu dr. J o s. Vofinjaku občine: Dob, Dol, Dolsko, Ihan in Št. Ožbolt, vse iz okraja brdskega. — (Okrajna sodnijav Kapli) na slovenskem Koroškem izvršiti ni j hotela mobilarne eksekucije, ker je bila dotična po c. kr. okrajnej sodniji Ijuoljanskej ugodno rešena prošnja pisana v slovenskem jiziku. Zategadelj, ker je sodnik We-benau udan nemškim kapricam, izgubil bode morda dotični upnik dobro zastavo. Nij napačna taka praksa! Ilog ve, ali živimo še v pravnej državi! — (Podružnični odbor za Tržaško razstavo) bo v seji dne 22. t m. ob 6. uri zvečer v zborničnej pisarni obravnaval o poročilu oglasil za razstavo in o nasvetih zarad vložbe oglasil pri izvrševalnem odboru v Trstu. Telegrama »Slovenskemu Narodu". Dunaj 21. marca. Določila o novem volilnem načinu v češkem veleposestvu so se sprejela s 165 proti 145 glasovom. Wurmbrand, Zschok, Posch, Steudel in Löblich izstopili so iz levičarskega kluba. Dunaj. (Oficijelno.) Od dne 11. t. m. nij bilo v Krivošijah nobenega boja. Na pa-trolji hodeči oddelki naših čet večkrat prepodijo v dobrih pozicijah ležeče vstaše. Vstaši delajo okolico nevarno, biti zelo oprezni; vstaši menjajo večkrat svoje pozicije. Blagaj, Nevesinje in Gačko se bodo stalno zaseli. Četni oddelek, 1 častnik in 32 mož, šel je dne 17. t. m. proti okolici Braeici in tu naletel na živino kradečo Četo vstašev okolo 250 mož, kateri pa so se po dolgotrajnem boji potegnili v Suzjezno. Izmej naših vojakov je bil 1 mrtev in 1 ranjen, vstaši pa so izgubili 2 mrtva, mej terna vodja Sutič, 3 so bili težko in mnogo lahko ranjenih. (Ta telegram došel nam je za včerajšnji list pre-kasno. Ured.) Tujci: ÜO. marca. Pri Slona: Schreiber z Dunaja. — Sabec iz Trsta. — Reiner i Dunaja. Pri Malici: Rohledcr z Dunaja. — Knaus iz Fri-saha. — pl. Ostrenberg z Dunaja. — Pri avstrijskem cesarji: Kranovitcr iz Maribora^-—_Aj)altizi^_ Zahvala. Slavna hranilnica kranjska je za napravne in upravne stroške čipkarske Šole v Zgornjih Gorjah 200 gtd. podariti blagovolila. Za ta velikodušen dar so izreka najtoplejšo zahvalo. V Gorjah, dnč 10. marca 1882. (176) Jakob Žumer, župan in predsednik kraj nega šolskega sveta. Meteorologien» poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra t mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 17. marca 0» Liri ijntraj 2. iri popilido« •i 9. vi iTfčer 746-97 an. 744 18an. 744-80 mm. -1- 1-7« C -f 19-3» C -j- 9-6° C hrti-ittrij« alaiitei jucroTzhod alabotei JDfOTzhod ji i» jasit jisnt 000 um. 18. marca •k 7. in ijutraj «k l. tri pop«lui)n» tk J. iri iT»i»r 745-65 um. 742-87 »m. 742-22 um -f- 2-4° C -r-180° C -f- 8-6° C slabotno Tih od tlak*On joüovzhod «labtttn üb« d jasnt JMM JMM 0-OOmn. 19. marca •k 7. tri zjutraj tk ?. tri ttptlmlai tk y ari mor 74202b«i. 738-2« am. 73792 mu. + 3-8« C -f-181° C -f- 98»C ilakfttei tihod brez-«tri je krtz-utrije jasno dtlema j »sit jasnt 0-00 mm. . trileten, dobro rejen, se proda. — Natančneje se izve pri za tO morajo Oddelki j ot»krbnlštvu graščine v Mokronogu. (178—1) | na jugu pa tudi Bkoro popolnem mirno B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je stal v primeri s pretečeuimi dnevi na jugu in zahodu nespremenjen, na severu in vzhodu je pa precej močno pal, vsled česar je precej nejednakomerno razdeljen, tako da znaša razloček mej maksimom in mini-mom 20 mm. Vetrovf so postali ravno vsled tega nekoliko močnejši in so prevladovati jeli sploh zahodni vetrovi. Nebo je bilo povsod jasno, zrak zelo suh; dežja ali snega nij palo nikjer nič. Temperatura mirna in povBod nadnormalna; pri vsem tem pa precej ekstremna; razloček mej maksimom in minimum je znašal 13° C. Moije okrog Trsta popolnem, daljo kr. Listnica upravni*!va. Slavna čitalnica v Bovci. Vaša naročnina potečo sedaj 16. junija t. 1. XDm:r^aosls:aL "borza, dne 21. marcija. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 74 gld. 90 Enotni državni dolg v srebru • . . 75 Zlata renta...... ... 93 1860 državno posojilo . . ... 129 Akcije narodne banke....... 819 Kreditne akcijo......... 315 London............ 120 Srebro............ — Napol.............. 9 C. kr. cekini........... 5 Državne marko......... 58 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 118 Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 1U9 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 93 85 10 50 40 45 53 64 75 Ogrska zlata renta 6°/0...... 118 4°/ 87 n n n m /0...... °« „ papirna renta 5°/0..... 86 5°/o štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 Dunava re-r. srečke f>°/0 . . 100 gld. 112 Zciiilj. obč. avstr. 4,/>0/0 zlati zaBt. listi . 119 Prior, oblig Elizabetino zapad, železnico 98 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 Kreditno srečke.....100 gld. 176 Rudolfove Brečke..... 10 „ 21 Akcije anglo-avstr. banke . . 1*20 „ 126 Tramm\ray-druSt. volj. 170 gld. a. v. . . 211 20 90 20 50 75 20 75 75 50 13 Ob's > ° 00 <» d) > tU iS o m - . S ai "5 »o •** -s •o _ 9 "o O to « rt i ^ SI S rta "3 Z m I t- —5 00 :=» •M « j* m oo O O £MPQ wo .-o m •aa **4 j* © S s p? s* o 50 © 3 Je ^3 o» a « M 2 oe a o .S¿ ¡i ^ S M K g a —. \J s* g o« o CO H fH CTS p 1-1 «u _,0 "•o s S c« ja »-3 ^ f3 9« a s o PQ Bergerjevo medicinično milo ±!z smole, priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi bo v največ evropskih državah a sijajnim uspehom zoper vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hraste, kroničen in luskiuasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Ilergerjevo milo iz smole ima lo koncentr. smole Iz le»a ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, ra/.likuje. — Da se |»rekaujeiaju izogne9 zahteva naj se odločno Bergerjevo milo iz niuii.. te"' -h! sc pazi na zuano varstveno marko. Pri trdovratnih poltuf h bolezaih rabi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj so vedno samo Bergerjevo milo iz smole in žvepla, ker so inozeiuMka ponarejanja neuspešni izdelki. Kot milejšo milo Iz molts za odstranjonje vseh necistostij 11» polti zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmctiČno milo za umivanje in kopanje pri vsakdanjej rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imejoče 35 °/0 glicerina ter fino diši. (38—5) Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar c ii iii v orivi. V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne zaloge pa imajo: V Ljubljani pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trnkoczy. \ Koeevji j. Bra u ne. V KrAkem J. Bo me ker. V Idriji J. Warto. V Krauji K. Savnik. V Liliji Jos. Beneš. V Novem mestu D.Rizzoli. V Radovljici A. R oblek, v Vipavi A. Konecny. Ililra In |T4>t(»va pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži m pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše itomuvr rreitstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, vpliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem ajietitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidih, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje, Vsled tega svojega izvr-smega vpliva je zdai gotovo in priznano tju.rhofgasso 2. Da so izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, [naj povsodi izrecno dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne E. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako bo zahtevali samo zdravilni balzam, in no izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca 11. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecko der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Piccoli, lekar; Vil j. Mayr, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozv, lekar. V Novem mestu: Dom. Hlzzoli, lekar. VKameniku: Jos. Močnik, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. jm%r~ Vse lekarne ln večje trgovine z materialnim blagom v Avstro-OgerskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Isto tam: Praško vseobčno domače mazilo, gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa. Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in čopostajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abBcese, krvava ulesa, gnojne mozoljčke, črmasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obustavljanje, oteklino, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji Jn po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če se noge potč in zoper kurja očesa; Če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; zoper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rano in take, ki Be gnojč; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd. Vsak prisad, oteklina, ukošdenje, napihnenje se kmalu ozdravi; kjer seje pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. V škattficah jhp 23 in 33 kr. (142—3) ISalzaiu za ulio. nagluhost Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani ost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. Izdatelj in odgovorni urednik ttakBo Ar mit. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".