Murska Sobota, 8. novembra 1990 • Leto XLII • Št. 43 • Cena 10 din a Vseh kritičnih mestih ? Pri Veržeju, območje jtzj1 >n akumulacijsko Oba, Gajševci) so imeli sti 20Va19e, ki bi v nevarno-oJ.Prožili akcijo. Ker na kri?°^u Veržeja in Raz-kj]oa večje nevarnosti ni Pozornost usmerili '0(1 ajSevsko jezero, kjer je vj]j 8rozila, da bo popla-Ijh.1*'otno območje proti ksla erU' K° ie v°da do-me,er Pod kriti-1’So aktivirali pred betoma narejen suhi Spalnik >ri Bolehneči-tjt'„ Je začel razbremenje-bi]j /Jajševsko jezero. To so '^ni' ki so b'Ii P°‘ ib „ °° močnem deževju Poplavah, tako i P°sredne škode v ob-hsrsaUt°mer n'’ Je Pa zato ^ev' t' Zaradi obilnega oprav!a. kmetijci niso mogli ^la '1 Vsega jesenskega n?re?Vsem jesenske se-zato je ostalo 'k ^^tkov njiv, na-Sevk;.ni” jesenskemu po-2aradi neobdelanih. Škodo Ih V Q, popravljenega dela "Cini še ocenjujejo. D. L. ot da usoda Pomurcev ne bi že dovolj tepla. Poplave, toče in druge katastrofe se vrstijo. Najnovejšim ujmam pa se je pridružila še ena nesreča: v sortirnici mesa soboške Mesne industrije se je v sredo, 31. oktobra, med 14.00 in 18.30 zrušil strop. Gre za večplastni strop, debel približno 15 cm, velikost odkruška pa je 15 krat 12 metrov. Te ruševine so pod seboj pokopale tri tekoče trakove, tehtnico in nekaj transportnih vozičkov. Sreča v nesreči, je, da tokrat v sortirnici ni bilo delavcev, saj so končali ob 14.00, druga izmena pa ni delala, sicer bi bila katastrofa še večja. Zrušitev stropa pa ima še večje in daljnosežnejše posledice za kolektiv. Marjan Hajdinjak nam je povedal, da bo proizvodnja v tem obratu obstala vsaj za 20 dni. Ker v tem prostoru pripravljajo tako imenovane polkonzerve, ki gredo pretežno v izvoz, bo škoda velika, saj so dnevno ob okoli milijon dinarjev dohodka. Če k temu prištejemo še poškodovane stroje in druge naprave, potem gre za največjo nesrečo v zadnjem času v Pomurju. Strokovnjaki že ugotavljajo vzroke za to nesrečo, po vsej verjetnosti pa je popustila stropna konstrukcija zaradi nenehne vlage, ki se je nabirala v prostoru ob vsakodnevnem čiščenju z vodo. Škoda še ni v celoti ocenjena, saj morajo delavci najprej odstraniti omet oz. stropno konstrukcijo, šele nato jo bo zavarovalnica lahko v celoti ocenila. Dušan Loparnik ALI PRIHAJAJO JEZDECI APOKALIPSE? VODNA UJMA JIH JE TOKRAT OBŠLA Soboška občina po ocenah strokovnjakov ni utrpela večje škode, ki znaša »le« 2 milijona 860 tisoč dinarjev — Sanirati predvsem zemeljske plazove na zahodnem Goričkem in cesto v Sotini. Na srečo v tokratni vodni ujmi, ki je v mnogočem prizadela druge dele Slovenije, soboška občina ni utrpela večje škode. Kanalu po 22. uri v četrtek, 1. novembra, so namreč vsi potoki in reke začeli upadati, pred tem pa Mura grozila, Ščavnica poplavila Obilno deževje in narasle vode, ki so zadnji dan oktobra in prvi dan novembra presenetile Slovenijo, v Pomurju res niso povzročile tolikšne škode kot drugod, kljub temu pa bo potrebno kar nekaj časa (in denarja), da se bo stanje normaliziralo. Res je tudi, da so ljudje ob Muri že preskušeni aktivisti v boju zoper grozečo naraslo vodo. 1. novembra je bilo v pripravljenosti, mnogi pa tudi na terenu, čez 80 ljudi. » vode v Muri merila 171 centimetrov, ob 14. uri že 291, po 15. uri je dosegla že kritično mejo 320 centimetrov, ob 17. uri 356 in ob 19. uri 378 centimetrov. Po 21. uri je dosegla višino 385 centimetrov, nato pa je začela upadati. Gasilska ekipa je morala že zjutraj od- straniti podrto drevo z Apaške ceste, saj je pretrgal telefonsko zvezo s Spodnjimi Ivanjci in Vidmom. Ze popoldne so gasilci iz Spodnje Ščavnice potrebovali vreče za pesek, saj se je reka Ščavnica nevarno širila. Proti večeru so bile hiše vasi, ki se imenuje po tej reki, že obkrožene z vodo. Najbolj ogroženi sta bili Benkova in Ni-dorlova kmetija. Do slednje sploh ni bilo mogoče priti ne iz Spodnje Ščavnice in ne iz smeri Lešan, Benkova kmetija pa je bila obdana z več kot meter visoko vodo. Druga ekipa terencev je morala izseliti tri starejše občane v Hrastju-Moti, ki živijo ob Muri. (nadaljevanje na 3. strani) se je strokovna komisija občinskega izvršnega sveta povezala s predstavniki vodnega gospodarstva in cestarji, ki so nadzorovali položaj ob tej naravni nesreči. V soboški občini so se sprožili zemeljski plazovi v Gerlincih, Gornjih Slavečih in Sotini, kjer je ostala ogrožena lokalna cesta. Gre torej za zahodni del Goričkega, kjer so se že prej pojavljali problemi z zemeljskimi plazovi. Strokovna komisija — podatke je poslala tudi na republiški štab civilne zaščite — ugotavlja, da je bilo škode v tej največji pomurski občini za 2 milijona 860 tisoč dinarjev. Da ni bilo večje škode, zlasti na kmetijskih površinah, je treba pripisati že pred leti urejenemu protipoplavnemu sistemu in stalni budnosti ljudi, ki se še dobro spominjajo posledic, ki so jih v preteklosti povzročale čezmerne padavine in neurja. Previdnost namreč nikoli ni odveč! M. Jerše Prvi alarm je bil sprožen že dopoldne, 1. novembra, ko ni prenehalo deževati, gladina reke Mure pa se je dvigovala iz ure v uro. Poleg tega niso mogli dobiti natančnih podatkov iz Avstrije, saj je bil avtomatski poročevalec pokvarjen in je odčitaval podatke od 26. oktobra. Ob 9. uri je gladina Murska Sobota, Cirii-Metodova ulica 50 tel.: (069) 22 219, 22 809, 21 136 Telefax: (069) 21 136 Za prvo osemletko proti kanalu KRIŽEVSKE OPEKARNI v prodajalnah: v 6?;otehna, £ iv° M.Sobota, ^seZnina in Pohištvo Beltinci, $6 $2rtia Petrovci in V *°vci ter talih prodajalnah Vu a$benim materialom. Trgovina UD CD CO 2 O s C o 3 d o O CD > O P O e 42 °Peko dostavljamo $^ačno na dom. Čakajoč na delo (le za šest mesecev) 18. oktobra 1990 je 112 delavcev Avtoradgone prejelo sklepe (pet minut pred tretjo uro popoldne ali pa po pošti), da so uvrščeni na seznam čakajočih na delo ter da morajo že 19. oktobra ostati doma. Žal pa je vodstvo AR>ravnalo netaktno in pozabilo, da je v takih primerih bolje igrati z odkritimi kartami, pošteno, po predpisih in hkrati na človeški način. 112 delavcev je doživelo osebno tragedijo, zanimalo jih je, po kakšnih kriterijih so izbirali čakajoče po posameznih obratih, zakaj jih že prej niso opozorili na to in se z njimi odkrito pogovorili. Na seznam so namreč uvrstili tudi ljudi, ki so bolni, in invalide. Glavni direktor Janez Rozman je zatrjeval: »To je le GRADITELJI POZOR! UREDIŠ d. o. o. Novo selo Rok, R. Končar« 16 — Čakovec, tel.: (042) 811 685, podjetje za proiz- vodnjo in prodajo: © stropni nosilci O stropna polnila • in ostali gradbeni material delovni ča» od 7. do 16. ure. 9 zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brez-plačno ........... •_.... ........ čakanje na delo. Osnovna naloga vodstva je že od vsega začetka zagotoviti delo. Če se bomo šli socialne igrice, tega ne bomo zmogli, finančno pa smo že tako opešali, da si tega niti ne moremo privoščiti. Ker smo poslali delavce domov, bo izguba manjša za tri milijone dinarjev. V Proizvodnji bo do konca leta moralo domov še dodatnih 30 delavcev, z januarjem pa bomo večino spet poklicali nazaj, ker bomo za Au-tokommerce začeli delati po 12 avtobusov mesečno.« Delavci pa niso bili zadovoljni s pojasnilom, ampak so se začeli sami boriti za pravice. Po njihovem mnenju je bila lista sestavljena nestrokovno. Čeprav naj bi bil osnovni kriterij pri izbiri čakajočih (ne)delo, pa so morali ostati doma tudi taki, ki so imeli dovolj dela in so jih v podjetju pogrešali. (Dalje na 3. strani) Vestnikov koledar 8. nov., četrtek, BOGOMIR 9. nov., petek. BOŽIDAR 10. 11. 12. 13. 14. nov.. sobota, ANDREJ nov., nedelja, MARTIN nov., ponedeljek. EMIL nov.. torek. STANISLAV nov., sreda. NIKOLAJ Kidričeva 33 A, MURSKA SOBO- Novi Bim na Kidričevi ulici 33 A v Murski Soboti! Otvoritev v ponedeljek, 12. novembra ob 9. uri. • BIM kot zmeraj za vsakogar in odslej najnovejša moda celo iz Pariza! ® Tudi BIM v Ciril-Metodovi ulici v Murski Soboti vas preseneča kot zmeraj. Ob koncu tedna bo prevladovalo suho vreme, po kotlinah in nižinah se bo dobršen del dneva zadrževala megla. Razmeroma hladno bo. Če nerado pada listje z drevesa, spomladi bo gosenic veliko in mrčesa. Ako je na Martinje (11. nov.) lepo, bo za tri dni grdo. Če Martin sonce ima, huda zima prikrevsa. M aktualno po svetu VUK DRAŠKOVIČ V JASENOVCU — Delegacija svetovnega sabora Srbskega gibanja obnove, ki jo je vodil Vuk Draškovič, je obiskala spominski park Jasenovac na Hrvaškem. Poklonili so se spominu žrtev največjega koncentracijskega taborišča na ozemlju Jugoslavije. Obisk je minil brez izgredov. (Telefoto: Tanjug) Peterle—Haider 9. novembra Če je koroški deželni glavar Jbrg Haider še naprej zainteresiran za dobre trgovske odnose s Slovenijo, mora najti ustrezno rešitev za koroške Slovence, je minister za vprašanja Slovencev v tujini Janez Dular izjavil za avstrijsko agencijo APA. Dejal je, da se bosta Lojze Peterle in Jorg Haider 9. novembra v Ljubljani pogovarjala o spornih vprašanjih, predvsem o hidroelektrarni Golica in šolskih zakonih na Koroškem. je narodna manjšina v ospredju zanimanja slovenske vlade. Pri tem bi bilo dobro, kot poudarjajo, da bi bil poslej na slovensko-ko-roških pogovorih vedno navzoč tudi predstavnik narodne manjšine. Med Haiderjevim obiskom 9. novembra v Ljubljani bodo skušali zgladiti vsa odprta vprašanja medsebojnih odnosov, ki lahko prispevajo k večjemu sožitju ob meji. Predvolilne ankete v prid bosanski vodilni stranki Naša stran pričakuje, da bodo Slovenci navedeni v koroški deželni ustavi in da bodo imeli zagotovljena mesta v deželnem parlamentu — tako kot Italijani in Madžari v Sloveniji. Vsekakor pa Šuvar izstopil । V časopisnih kioskih v Bosni in Hercegovini je možno dobiti posebno publikacijo sarajevskega Oslobodjenja, v kateri so na več kot 120 straneh objavljeni pogovori z voditelji strank ter podatki o 40 registriranih političnih strankah v republiki, njihovih sedežih in vodstvih. Pred 18. novembrom, ko bodo v Bosni in Hercegovini svobodne, demokratične volitve po vzoru Slovenije in Hrvaške, pa so v republiki opravili tudi številne raziskave javnega mnenja o mogoči opredelitvi volilcev. Nekdanji prvi človek ju- _ goslovanskih komunistov | in do nedavnega podpred- ■ sednik predsedstva SFRJ B dr. Stipe Šuvar je izstopil iz B vrst ZKH-SDP. Pravi, da so ! ga hrvaški prenovitelji razo- g čarali, ker so izgubili last- ■ nosti levice, postali organi- ■ zacijsko nesposobni, politi- B čno nedosledni in intelektu- • alno podrejeni. Zdaj išče | stranko, ki bi bila bolj leva ■ od nekdanje komunistične. | Različna raziskovanja javnega mnenja — ankete so opravljene med telefonskimi naročniki in ob pomoči raznih metod ter računalniško obdelanih podatkov — govorijo o dokajšnji prednosti Zveze komunistov. Medtem ko so se najpogosteje prav ob tej stranki spotikali kot zagovorniku demokratičnih procesov, predvsem pa zoper nacionalno obarvane stranke, pa se zdi, da so z dokajšnjo kadrovsko obnovo zbrali dovolj poguma in moči za vstop v dokaj ostro borbo z drugimi strankami, za del oblasti šele po poletnih dopustih. Osvežitev programa, njegova prilagodi- tev konkretnemu okolju, zagovarjanje vrednot, ki v hercegov-sko-bosanskem okolju še nekaj veljajo, jim pač prinaša dodatne točke. Poleg tega pa niso potisnili v kot tudi pogleda na reševanje nakopičenih gospodarskih težav, ki so Bosno in Hercegovino pripeljale na rob zloma in sorazmerno velike onesnaženosti okolja. Svoj pomen pa ima tudi priljubljenost njihovega predsednika Nijaza Durakoviča, kar so potrdile tudi nekatere ankete. Preobraženi ZK sledijo reformske sile; in to kljub temu, da bo preu-stroj gospodarstva dokaj boleč. Med treriii nacionalnimi strankami bi največ glasov volilcev odpadlo na muslimansko stranko Demokratične akcije. Ker je odstotek neopredeljenih dokaj visok, so ti rezultati ankete še premalo zanesljivi. Od kod denar reformistom? Za pokol Palestincev odgovorno izraelsko vodstvo V Jeruzalemu je Islamski svet sporočil, da je nedavni pokol 21 Palestincev v Jeruzalemu pripravilo samo izraelsko vodstvo. Sporočilo temelji na izjavah prič. Islamski svet je tako zavrnil trditve izraelske policije, da je pokol nastal zato, ker so Palestinci z golimi rokami napadli vernike. Ne mine dan, da se v tej predvolilni Jugoslaviji ne bi zgodilo kaj, milo rečeno, zanimivega. To nam dokazujejo številna sporočila, ki prihajajo z različnih sej, kjer so razpravljali o nadaljnji usodi Jugoslavije. Zavzemanja za demokratičen dialog, dogovor vseh republik, večstrankarske volitve, spoštovanje delovnih zakonov in drugo je sedaj v ospredju razprav. ZDA ne nasprotujejo Namestnik ameriškega državnega sekretarja Lawrenc Eagle-burger je v pogovoru z vodjo slovenske delegacije, predsednikom skupščine Republike Slovenije, dr. Francetom Bučarjem, ki se je mudil na desetdnevnem obisku v ZDA, dejal, da bi bilo najbolje, če bi jugoslovanski narodi ostali v enotni državi. Opozoril pa je, da Washiugton ne more odrejati, kako naj se jugoslovanski narodi odločijo. Ponovil je že znano ameriško stališče o ozemeljski celovitosti in neodvisnosti Jugoslavije, hkrati pa dejal, da Jugoslavija pravzaprav ni več na spisku ameriških prednostnih vprašanj, kot je bila v času hladne vojne. To seveda ne pomeni, da bi Washington morda obrnil hrbet Sloveniji in Hrvaški v primeru drugačne opcije v Jugoslaviji, vendar se bo odločal od primera do primera. Eagleburger je tudi ponovil ameriško podporo politiki zvezne vlade Anteja Markoviča. Na krajši tiskovni konferenci pa je dr. Bučar dejal, da Washington ne bo dajal selektivne pomoči posameznim republikam, marveč naj bi t*a pomoč šla le prek zvezne vlade. Hkrati je ugotovil, da ZDA ne nasprotujejo konfederalni ureditvi Jugoslavije in meni, da je slovensko stališče o tem pravilno. Srbsko gibanje obnove pa je od Zveznega izvršnega sveta in Anteja Markoviča zahtevalo podatke o tem, koliko denarja so reformisti porabili za svojo predstavitev in predvolilni boj ter kje vse so ta denar dobili. Prav tako hočejo vedeti, koliko denarja je šlo iz proračuna federacije v družbenopolitične organizacije in v katere. SfrArfZ —Pismo iz Beograda--------------------------------------s V nedavni humoristični oddaji beograjske televizije je bil humorni dialog končan takole: »Ni bistveno, kaj počenjaš, bistveno je, da veš, kaj hočeš!« »No, in kaj hočeš?« »Sosedovo stanovanje!« In izbruhnil je smeh. Prava šala v pravem trenutku ? Pa nič novega, kajti že zdavnaj je znan dovtip: »Sosedu je crknila krava!« »In kaj imaš ti od tega ?« »Nič, ampak on ima nesrečo!« To me spominja na izjavo neke ogorčene kritičarke beograjskega televizijskega humorja: »Naša nesreča je, ua nam počiva ves televizijski humor na tezi: »Naj sosedu crkne krava.« Morda pa na tem ne počiva samo televizijski humor, temveč vse življenje?! Politična dogajanja zadnjih let vse bolj počivajo na tezi: »Naj sosedu crkne krava, čeprav bom ime! od tega tudi jaz škodo!« Izkušenejši ugotavljajo, da ta filozofija ni od danes in da je bolj ali manj vsem ljudem pod kožo, le da jo nacionalizem najuspešneje odkriva. Nekateri jo pojasnjujejo s hedonizmom, ki se je bohotno razraščal v realsocializmu. V času življenja na tuji račun in pod plaščem filozofije brezplačnega socializma. V administrativni pameti je pač živelo pravilo: zahtevaj čim več, da bi dobil, kolikor potrebuješ. Prek proračunov in na druge posredne načine kajpak. Zanimivo je, da so tedaj vsi dobro živeli, zdaj pa vsi dokazujejo, koliko so jim vzeli drugi in se na vse kriplje trudijo kaznovati drug drugega. Bistvenost Na koncu bomo kaznovani vsi, kajti z geslom: »Naj sosedu crkne krava!« se ne da dobro živeti. Spremeniti pa se nam tudi ne posreči, kajti brezdelneža je težko spraviti k delu. Vsi mladi ljudje raje tihotapijo, kot bi delali, pri tem pa kar naprej filozofirajo: »Naj sosedu crkne krava!« Zakaj ne bi tako mislili državljani, če tako mislijo države? One se preživljajo s tihotapljenjem davkov, prispevkov, posojil in podobnih pritokov denarja brez boljšega gospodarjenja »njihovega« gospodarstva. Če to kdaj pa kdaj meji na krajo, nič hudega, saj cilj opravičuje sredstva. Ciljev pa imamo nič koliko! Več kot republik in pokrajin, več kot gospodarskih panog in dejavnosti: nemara toliko, kot nas je. Dovtipneži pravijo, da je vsaka glava svoj bunker. Nihče pa več ne ve, kaj je v sosedovi glavi. Tega pravzaprav ni nikdar nihče vedel, zdelo pa se je, da se to ve. Tedaj, ko so se bdi vsi pripravljeni posipati s pepelom po glavi, če jim je le zagorelo pod nogami. Vsi so tedaj »delali zgodovinska dejanja,« ali pa so se vsaj delali, da tako delajo. Kaj je zdaj pravzaprav drugačnega? Mar tudi zdaj nismo pri splošnem vpitju o usodnih časih, ki terjajo zgodovinska dejanja. Ih ta dejanja se utegnejo pokazati kot najmanj zgodovinska. Pravimo, da se zgodovina ne ponavlja, menda pa je res. da se ponavlja politika. Zgleda, da je politika na moč podobna modi. Ljudje so pač vselej isti, čeprav radi spreminjamo obleke in čevlje ter pokrivala, kolikor je to sploh mogoče. In če pomislimo, da so države oblačila narodov ... Vedno znova jih razšivamo in sešivamo, krq/imo in prekrojuje-mo . .. In pri tem mislimo: »Bistveno je, da vemo, kaj hočemo!« (Naj sosedu crkne krava — in da mi nismo tisti sosed...) Viktor Širec globus TAIFA - Kuvajtski emir je sprejel sovjetskega odposlan^ v genija Primakova. Izjavil je, da napore Moskve za rešitev krizev vu, vendar pa je terjal brezpog°J umik iraške vojske iz Kuvajta,1123 bi se lahko pogajali. AMAN - Jordanski kralj Hu* je dejal, da je nepripravljenost ae žencev Zalivske krize na popu^ edina ovira za sklenitev sporazu . Ob prilagodljivosti Iraka meni, a sporazum še vedno možen. TRIPOLIS - Libija uradno ^' potrdila novice, da je izgnala v । Palestinske osvobodilne o1'?3"'2? Abu Abasa. Doslej je bil sedež sove frakcije v libijskem glavnem stu. NEW DELHI - Indijsko krizo bodo najbrž rešili šele ta m . ko bo parlament glasoval o vladi, ki skuša preprečiti razpad ne koalicije. WASHINGTON - AmerBktP sednik Bush je člane ameriške? gresa pozval, naj proučijo pe za rešitev Zalivske krizo-ne izključujejo možnost up°ra proti Iraku. BAGDAD - Iraške enote so $ ni pripravljenosti. Za ta ukreP j, iraško vodstvo odločilo za10’ staja možnost napada ZDA zavezniških sil na to državo. »<•. je že 340 tisoč vojakov, najveC (Jj. ških. Irak zavrača svoj umik U ta. PARIZ - Zalivska kriza J« re na naftnem trgu zaostril’' so kot o najpomembnejšiten" vljali na zasedanju 21 drža’ mednarodne agencije za e giie Ugotovljeno je, da se Vzhod" u. pa spopada z zelo resnimi e’e mi težavami. MOSKVA - Predsednik ške in Slovaške federacije JH pogovoru s sovjetskim Rižkovom izjavil, da jim h0 ulili zveza prihodnje leto proda 3 ! jonov ton nafte. Odplačal'J dobavo opreme za sovjet’ industrijo, delno pa s trdi10 ■ g lobu5 KDO BO V SLEPI ULICI VEL^1 ZMAGOVALEC? Razpihovanje nestrpnosti med hindujci in muslimani v Indiji spada v že preverjeno orodje tistih tamkajšnjih politikov, ki so v interesu oblastnih ambicij pripravljeni tvegati že sicer krhko etnično ravnotežje v državi. Premieru Singhu zato ob napovedanem začetku graditve hindujskega templja v mestu Aiodji, na mestu, kjer sicer stoji džamija, ni preostalo drugega, kot da s policijo prepreči neizbežen konflikt med muslimani in hindujci, ki bi se zagotovo razširil po vsej državi. Ji z glasovanjem v ut darle dobi! dovolj podP.jgf iz tokratne slepe ulice Seveda tudi sedaj problem gradnje hindujskega templja na mestu, kije svetinja tako, za muslimane kot hindujce, ni bistven. Za njim se namreč skriva aktualna indijska politična stvarnost, dejansko stanje, ki se z zrcalno natančnostjo kaže tudi v razmerju sil v parlamentu. Hindujski skrajneži, združeni v svoji stranki, ki je do nedavnega podpirala Singe, so namerno izzvali konflikt, da bi se ga s parlamentarnim glasovanjem o zaupnici dokončno odkrižali. Njegov realistični pragmatizem in iskrena želja, da v indijsko, s tisočletnimi travmami obremenjeno družbo vnese nekatere vrednote — pogojno rečeno: zahodnega tipa — sta namreč v popolnem nasprotju z ideološko-političnimi težnja- mi indijskih tradicionalistov. Tistih torej, katerih udarna pest so prav militantni hindujski skrajneži. V žarišču dogodkov JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Slobodan Miloševič se je odločit, da bo Srbijo za vsako ceno spremenil v Albanijo. Za to nedvomno.potrebuje avanturistični program, ki bo počasi opuščal načine življenja oblegane trdnjave. (Danas — Zagreb) Birokratskega sistema se nismo rešili niti v tistem delu Jugoslavije, v katerem so izvedli teater »svobodnih« večstrankarskih volitev. (Duga — Beograd) Dalmacijo. Slavonijo, Istro je treba upoštevati kot posebnosti. Hrvaška je lahko bogata samo v različnosti, ne pa v novi unifikaciji. (Slobodna Dalmacija — Split) Premier Singh jim je ustrezal le kot osebnost, katere politični talent so s pridom izkoristili za volilno zmago nad Radživom Gandhi-jem in njegovo kongresno stranko. Ta je v Indiji vedrila in oblačila tako rekoč od neodvisnosti naprej. V tistem trenutku pa, ko se je izkazalo, da Singh ni le nemi izvrševalec često nasprotujočih interesov znotraj svoje koalicije, so se začele pojavljati tudi vse glasnejše zahteve za njegov odstop Svojevrsten indijski paradoks je. da bi z izglasovanjem nezaupnice premieru Singhu pomenilo verjeten razpis izrednih volitev in veliko priložnost. da se na oblast ponovno vrne kongresna stranka in dinastija Gandhijev. Ali drugače: Indijska vladajoča koalicija, katere edini skupni imenovalec je bila želja, da prekine vladavino kongresne stranke, bi z izglasovanjem Sing-hove nezaupnice praktično izrekla zaupnico kongresu in Radživu Gandhiju. Zato ni mogoče izključiti možnosti. da bo premier Singh liki zmagovalec. fltA Nesporno je. da^ jo A jr huda politična izkoriščajo za verske litvevbojuzaobl^ ^ J se v Delhiju srečuje) ših kriz v cgodmnO' je. Množično neza^ st. Penkov f kast je dovolj ^^th ' J . da je v ustavi m ~ apal,,jjf . sekularizem sa^ ob^ J^. življenje se vedn%kastr,e,„^ sočletja stare skupaj z njimi ene komunista daj razpada predčasne volitve- Mura grozila, Ščavnica ber Er ■eni ali-ijni k« Mdaljevanje s 1. strani) I Nekako ob devetnajstih je štab ■Nine zaščite prejel sporočilo, da ^»erjevo hišo na Ivanjševskem Pilil ogroža zemeljski plaz. Po । ni geologa je drsel 2,5 centime-? na uro, na srečo pa stanovanjca dela kmetije ni ogrožal. Ko je bližala noč, so se v Lutvercih ‘eli bati, če bo nasip ob Muri, sh° ga utrd'b P° lanskih julij-p Poplavah, zadržal naraslo vo- itit ek-in? iti if tli v »r »t # M srečo je prenehalo deževati voda se je naslednjega dne za-umikati. 2. novembra zjutraj ,1 it Pomagajo, kolikor morejo . škoda, ki sojo povzročile poplave v začetku novembra, še J Vračunana, dobrodošla pa je vsaka pomoč. Mnogi so ostali ez pitne vode, zalog živil in celo brez strehe nad glavo. u, Povprašali smo nekaj podjetij v gornjeradgonski občini, 1(0 bodo sodelovala pri odpravljanju škode. d . Jože Karba iz Kmetijskega kombinata Radgona je pove-k da o tem še niso imeli časa razpravljati, saj imajo sami vi *JŠnjo škodo. Poplavljenih je bilo čez 150 hektarjev njiho-obdelovalnih površin ter povzročena še druga škoda. j Judi Ivo Vuk iz Elrada je dejal, da se o tem še niso natan-r° Ogovorili, da pa bodo sodelovali v organizirani akciji zbi-j. nJu pomoči, kot je na primer prispevek enodnevnega zasluž-Ce bo potrebno, bodo na oškodovana območja poslali tudi ant e ’z svoie8a proizvodnega programa, kot so na primer euski sistemi in pretvorniki. janez Rozman iz Avtoradgone je povedal, da so o pomoči g uolgo razpravljali na ponedeljkovem sestanku kolegija. tne?OVordi so se, da podarjanje bivalnih enot ni najbolj pa-v gn,a Poteza, saj lani (ko so podarili bivalno enoto ogroženim tak 8 °?ab) ni bilo posebnega odziva. Poleg tega pa so letos v v^kem ekonomskem položaju, da si tega ne morejo pri-Pov J^^olj hitri so bili v Mineralni vodi Radenske. Kakor je Jelar a' Branko Ficko, so zaposleni pri polnilni liniji plastenk va al' vse proste prve dni novembra, čeprav to ni bilo načrto-•ia M Tako so lahko ze v soboto s pomočjo trgovskega podje-Po ir? Celje poslali na ogrožena območja 15 tisoč plastenk Uial ■ b*ra radina. Preostale količine bodo prodajali po nor-Pov lovskih mrežah. Verjetno bodo plastenke polnili s i danimi zmogljivostmi še nekaj časa. i * bbp Savska skupščina Podprli pobudo referendumskega programa ih^eki^aije zborov Skupščine občine Lendava zadnje dni oktobra se .%g>.aS skupnim zasedanjem vseh treh zborov; predstavili so osnutke ^orik16 'n ° ni'b potem ločeno razpravljali in glasovali po posamez-U r,™‘ Jtiknso, da nima smisla usklajevati statuta občine Lendava z k 'itaip kakor so načrtovali, ampak se bo potrebno resneje Jsbvn?kav 0 Ustavi republike Slovenije, saj je čas očitno mnoge člene ®°Polnil prerasel in so v nasprotju z Ustavo, ki jo namerava-" konca leta. r r r It ! ■j sku r še Pnem zasedanju so po-Vv Sl d!°8 programa dela Aa dv $$ne °bčine za na-a r a meseca in predlog ^dkj Vnanja s komunalnimi Ah ?ke ?° Potekale po posa-vhi6n°r'b- V zboru Krajevna C°st' se je razvila zani-Va ze Pr' poročilu o v sredf®rendumskega p.r0’ k^jg^unjeročnem obdobju ° Pobudi za Pri-Wsrna lKd referendumskega iz za obdobje V^oh' • r se referendum-Ati ok 'zteka, je potrebno Vateren,račun za t0 obdobje, V Cl i> so ugotovili, da so tci resničili. Nekateri po-0 Pravični V skn •teb sredstev po kra-kA jJ”10^. Tako je tele-ezava Lendava—Pin-Wevk!Predju Programa sa-!w’1o z? za prihodnje sred-f Udobje,, ker je niso Vendar pa se da referendum t Za ln b' tako ostali pri-M Prei!r?dstva’ ki so ji*1 vl°' KNSo;Je.m obdobju. Privitih tudi v krajevnih » so^ri«. n Odranci. IVOstjo Se s'cer strinjali s referendumskega I sNnčn^av|ja pa se vpra' Vlopnip^h^možnosti ljudi L J Vanju gospodarske . % s JX v Program postavili poplavila mostu v Terbegovcih, ki ga je narasla voda uničila. Ljudje v Spodnji Ščavnici pa so se začeli spraševati, zakaj je reka Ščavnica tokrat tako močno poplavila. Eden od vzrokov je prav gotovo ta, da Ščavnica še ni regulirana, zaradi številnih novih melioracijskih kanalov pa se je v strugi zbralo precej več vode kot običajno ob takem deževju. Gajševsko jezero so napolnili; ali so začeli pravočasno polniti tudi razbremenilno jezero v Belehnečicih, ki je predvideno za t. im. stoletne vode in kjer je zemlja last Kmetijskega kombinata Radgona in ljutomerskih kmetovalcev? Oceno in iskanje vzrokov prepustimo strokovnjakom. Nastalo škodo na infrastrukturi in komunalnih objektih bo posebna komisija ugotovila te dni. Bernarda B. Peček nasprotju z Ustavo, ki jo namerava- tudi gradnjo doma za ostarele v Lendavi, po zadnjih dogovorih obstaja možnost, da bodo sredstva dobili od Republike, zato pa so v referendumski program dodatno vključili gradnjo lekarne v Lendavi. Prav tako je vprašljivo sofinanciranje kulturnega centra. Delegati se sicer zavedajo pozebe po takem objektu v občini, obenem pa se sprašujejo, če so se tega lotili ob pravem času. Zavzeli so se za to, da se v program postavijo le projekti, ki jih je najbolj smotrno realizirati in so interesu čim večjega števila občanov. Program so po razpravi sprejeli vsi trije zbori. Delegati so izvolili tudi namestnico občinskega sodnika za prekrške v Lendavi Elzo Čarni Vinko Mlinarič pa bo Je vršilec dolžnosti načelnika inšpekcijske službe občin Pomurja za 6 mesecev saj v Ljutomeru njegove kandidature za načelnika niso ^Potrebno bo tudi pravočasno organizirati razprave po krajevnih skupnostih o Ustavi republike Slovenije, pn čemer se bodo morali delegati angažiran aj političnih organizacij, na kate h so slonele razprave v prejšnjth letKljub kriznim časom so se v lendavski občini smelo lotih načrtov za prihodnost, slišati paje bilo tudi prdloge o spremembah v občini, ki so prvi pogoj za uresničevanje načrto r— | Odvetniki za zaščito zakonitosti ' I in pravičnosti | I V svetu je že zdavnaj obve-Iljalo spoznanje, da je zasebna lastnina, vezana na živega člo- I veka, učinkovitejša, to pa smo _ v zadnjem času začeli dojemati | tudi pri nas. Procesi privatiza-Icije in denacionalizacije se sicer še niso razmahnili, je pa že Iv pripravi ustrezna zakonodaja, ki naj bi spodbudila tovr- I stne procese. Procese privatiza-_ cije je delno že začrtala zvezna | zakonodaja, še bolj pa jih bo ■ konkretizirala republiška. Ob doseganju večje učinko-I vitosti želijo s privatizacijo in ' denacionalizacijo odpraviti tu-LaKMBMBHaaBMiaa Bo denar za knjižnico? Tako so se spraševali na seji izvršnega sveta v Murski Soboti, ko so se opredeljevali do referendumskega programa — Precej višje stanarine Z referendumskim programom za srednjeročno obdobje 1991 — 1995 — o delovnem gradivu so podrobneje razpravljali člani soboške vlade — je predvidena obnova več kot 72 kilometrov cest, 5 šolskih objektov, in sicer telovadnic pri osnovnih šolah v Bakovcih, Bogojini in pri Gradu ter kuhinje, jedilnice in knjižnice na cankovški osnovni šoli in dograditev nove Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Z občinskim samoprispevkom, po katerem bi zaposleni in obrtniki plačevali 1 odstotek od čistega osebnega dohodka, upokojenci I odstotek od pokojnin, kmetje 2,5 do 5 odstotkov od katastrskega dohodka, zdomci pa 2 odstotka od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu, naj bi zbrali del potrebnega denarja. Kot so ugotovili na seji soboškega izvršnega sveta, ostaja najbolj odprto vprašanje financira- •-ČRENŠOVCI KRŠČANSKI DEMOKRATI O USTAVI Ker se predvideno sprejetje slovenske Ustave približuje s hitrimi koraki, se tudi stranke v Pomurju lotevajo javnih razprav o osnutku slovenske ustave. Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Lendava je v petek organiziral javno razpravo v Crenšovcih, na njej sta sodelovala tudi predsednik zbora občin Republike Slovenije IVAN BIZJAK in poslanec družbenopolitičnega zbora NACE POLAJNAR. Bizjak je v predstavitvi in razlagi osnutka Ustave poudaril, da se krščanski demokrati zavzemajo, da bi bila Ustava kratka, zavedajo pa se tudi nujnosti soglasja o nekaterih točkah tako med poslanci v parlamentu kot med prebivalci v Sloveniji sploh. Javne razprave so pomembne za Razprave o osnutku Ustave Republike Slovenije bodo v lendavski občini trajale do konca novembra, imeli pa jih bodo v vseh krajevnih središčih. Na pogovoru v Crenšovcih sta sodelovala Nace Polajnar (drugi z leve) in Ivan Bizjak (tretji z leve). Foto : Š. S. to, da ljudi seznanijo z ustavo, obenem pa v stranki vidijo, kaj ljudje dejansko mislijo o posameznih problemih in vprašanjih, ki se pojavljajo pri oblikovanju Ustave. Zavedajo se nujnosti uvajanja trga, obenem pa si prizadevajo za socialni model države — s podporo slojem prebivalcem, ki so ogroženi. Polajnar je predstavil, kako stranka vidi status Slovenije, kjer je osnovni cilj suverena država, Zgode in nezgode o radgonskem ELRADU ■ ■■ ■■ m mg m । I »NAREDIL BOM TO FIRMO | ZOPET ŠTAJERSKO!« I Tako je menda v veseli družbi kriknil prvi Elradovec mag Ivo Vuk ki je podjetje s 1404 zaposlenimi odpeljal iz velike Gorenjeve družine in’ Ise zdaj bori za preživetje. Kaj je s tem mislil, ne ve niti njegova desna roka, pomočnik za program in kakovost inž. Karel Sapač ki nam ga ie B Vuk dal za sobesednika. V zadnjem času se je tudi ta firma znašla na I' udaru vsakršnih govoric in v prihodnjem Vestniku se bomo razpisali o tem, kaj vse bi moglo biti v ozadju. Gotovo pa daje misliti nodatek da Iso letos odslovili že kakih 120 proizvodnih delavcev n da Hm e ušlo kar okrog 15 ključnih strokovnjakov. Jlm Je usl° di krivice, ki so bile storjene v preteklosti, vendar z odpravo krivic ne želijo in ne smejo povzročati novih. Pomembno vlogo v teh procesih bodo morali opraviti tudi slovenski odvetniki, in to so posebej poudarili tudi na dnevu slovenskih odvetnikov, ki je bil sredi mini-lega tedna v Radencih. Ta je potekal v prazničnem in tudi delovnem vzdušju, saj so ob tej priložnosti pripravili tudi okroglo mizo o denacionalizaciji in reprivatizaciji, na katero so povabili tudi ugledne slovenske znanstvene in politične delav nja gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice, za kar bi bilo potrebno iz republiških virov zagotoviti več kot 40 odstotkov skupnega zneska, kljub temu, da so se v tej kulturni ustanovi, ki bo postala pomemben knjižnično-in-formacijski center za regijo in širše, odločili za zmanjšanje prvotno načrtovane naložbe za skoraj 500 kvadratnih metrov. S črtanjem nekaterih skladiščnih prostorov in garaže za bibliobus bi imela nova knjižnica, katere vrednost ocenjujejo nad 90 milijonov dinarjev, 3175 kvadratnih metrov uporabnih površin. Medtem ko bo za šolske objekte potrebno zagotoviti iz republiških virov manj kot 10 odstotkov vrednosti naložb, ki presegajo 77 milijonov dinarjev, so se pri urejanju lokalnih cest, za katere bo treba odšteti več kot 132 milijonov dinarjev, pojavili še dodatni predlogi. Izhajajoč pred odnos Slovenije do Jugoslavije, vprašanje konfederacije ali odcepitve pa je že drugotno vprašanje. Razprava se je po začetni kritiki občana, da občinski organi ignorirajo interese posameznika, usmerila na Ustavo, vsebino razprave. Med razpravljale! so prišli v ospredje interesi od varovanja okolja v Pomurju do zagovarjanja večje lokalne samouprave in vprašanje »svetosti življenja« v besedilu nove Ustave. Gostje so se strinjali s predlogom, da je treba kaj narediti za okolje, ki že samo po sebi ogroža pokrajino in ljudi. Podprli so tudi prizadevanja, da Pomurje ne bi spet ostalo na obrobju, ampak bi bili resnično del Slovenije, enakopraven sogovornik v Sloveniji pri uresničevanju lastnih interesov in interesov republike. Strinjali pa so se tudi z možnostjo druga- ce. Med njimi je bil tudi pred- J sednik predsedstva Republike ■ Slovenije Milan Kučan, ki je ■ spregovoril o vlogi slovenskih I odvetnikov v postopkih privati- ' zacije in denacionalizacije, I svoja razmišljanja o tem pa so . podali tudi nekateri ugledni | znanstveni delavci, med njimi ■ dr. Ludvik Toplak, predsednik I republiškega družbenopoliti- I čnega zbora, dr. Rajko Pirnat ' iz republiškega sekretariata za | pravosodje in upravo, dr. Lojze . Ude, dekan pravne fakultete v | Ljubljani, in drugi. ■ L. Kovač I vsem iz osnovnega kriterija, daje treba slehernemu naselju omogočiti povezavo z občinskim središčem. To sta, denimo, cesti Šulin-ci —Neradnovci in Hodoš—Ber-kovci. Veliko pa si obetajo tudi od uresničitve projekta Goričko, kamor bo možno vključiti marsikateri infrastrukturni objekt. O vseh teh pobudah bodo zadnjo besedo izrekli delegati na zasedanju skupščine občine, ki bo predvidoma 14. novembra. Člani soboškega izvršnega sveta pa so soglašali s predlogom o povišanju stanarin in najemnin. Te so se namreč s 1. novembrom podražile za 65 odstotkov, s 1. decembrom pa še za 40 odstotkov, s čimer naj bi se do konca leta približali ekonomskim stanarinam. Kot je bilo rečeno v razpravi, so ob inflaciji te podražitve nujne, sicer bo stanovanjski fond še bolj propadal. Milan Jerše čnega organiziranja občin in dvodomnega parlamenta, v katerem bi bili predstavniki v drugem domu regij. Sodelujoči v razpravi so namreč postavljali v ospredje možnost centralizacije tudi v Sloveniji. Svetost življenja pa je po Bizjakovem mnenju ena temeljnih besed krščanske vere, ki jo različne stranke različno pojmujejo. Zato obstaja bojazen, da bi se ta beseda v besedilu Ustave razvrednotila, kakor se je v preteklosti zgodilo recimo z »solidarnostjo« in »bratstvom«. Razpravljajoči so tudi nasprotovali poudarjenju pravic manjšin ali verskih skupnosti, ko pa je že v drugih točkah zapisano da gre za pravice vseh. Krčanski demokrati nameravajo pripraviti še več javnih razprav o osnutku Ustave. Prihodnja bo v Turnišču. J. Gabor Radenci najbolj urejen turistični kraj Slovenije Kdo ve, kolikokrat je komisija za varstvo okolja pri Turistični zvezi Slovenije skrivaj obiskala turistične kraje v Sloveniji, preverila njihovo urejenost in po posvetovanju članov sprejela odločitev, ki pomeni za Radenčane vrhunec uspeha, odločitev, ki je razveselila vse krajane. Radenci so tako postali najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji v letu 1990. S tem so si zaslužili čestitke člani Turističnega društva, delavci Radenske — Zdravilišče Radenci in vsi krajani, ki so prispevali k temu uspehu. Težko je biti prvi v tako močni konkurenci, a Radenci so postali prvi. Razlike med najboljšimi so minimalne, saj so dobili Radenci 4,82 točke, drugouvrščena Rogaška Slatina pa 4,78 točke. Zmaga v tako močni konkurenci Radenčanom gotovo pomeni veliko več, saj tako vedo, da so postali res najboljši med zelo dobrimi, da so torej imeli s kom tekmovati. Jako so zmagali mnogi znani in neznani Raden-čani, ki so urejali svoje balkone, dvorišča in zunanjost hiš. Med njimi so bili mladi in manj mladi, otroci in upokojenci. Vedno večja skrb človeka za okolje in za lasten zdrav razvoj se neposredno kaže tudi v večjem turističnem povpraševanju po bivanju in rekreaciji v naravnem okolju in po kakovostnih, posamezniku prilagojenih storitvah. Letos je bilo takšen turistični utrip zaznati tudi v Radencih, ki so predvsem po zaslugi vztrajnosti in dolgoročne naravnanosti članov Turističnega društva in vodstva Radenske postali še privlačnejši za sodobni turizem. Veliko priznanje, ki so ga Radenci dobili, je še eno zagotovilo, da bo ta biser slovenskega turizma zmogel nove izzive na domačem, pa tudi na svetovnem trgu. Priznanje je spodbuda, ki naj jo čutijo predvsem tisti, katerih filozofija je: ustvarjati boljše. Na predsedstvu Turistične zveze je bilo dogovorjeno, da bo slovesna podelitev priznanj 16. novembra v hotelu Radin v Radencih. Zaradi velikega pomena te slovesnosti za Radence je Turistično društvo ta dan razglasilo za svoj praznik z željo, da se tega dne vsi Ra-denčani veselijo svoje zmage in da tudi tega dne nosi njihov kraj slovesno obleko. Na podelitev priznanj so povabili predstavnike vseh mest, ki so sodelovali v tekmovanju, člane komisije za varstvo okolja, člane predsedstva Turistične zveze Slovenije in predstavnike turističnih društev iz Pomurja. r g Čakajoč na delo (Nadaljevanje s L strani) V sredo, 24. oktobra, je osem »čakajočih«' izsililo sestanek z občinskim vodstvom. Anton Tro-penauer, predsednik IS SO Gornja Radgona, je izjavil, da izvršni svet sicer nima več takih pristojnosti kot v preteklosti, kljub temu pa bi jih vodstvo podjetja moralo seznaniti z načrtovanimi ukrepi. Prav lahko bi se zgodilo, da bi delavci demonstrirali pred občinsko stavbo, pa ne bi vedeli zakaj. Soočenje vodilnih AR, občinskega vodstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja, inšpektorice za delo, sindikata in »čakajočih« delavcev, kakršno je bilo v ponedeljek, 29. oktobra, od 15. do 19. ure, bi morali organizirati, preden so izdali sporne sklepe. Zdaj že lahko rečemo, da so sporni, kajti to je potrdila tudi inšpektorica za delo. Delavci so bili poslani domov za (največ) 2$ mesecev, to pa je mogoče le v primeru tehnoloških presežkov. Torej bi morali v tem primeru tudi upoštevati kriterije, kakršni veljajo pri ugotavljanju začasnih in trajnih presežkov delavcev. Inšpektorica za delo Zdenka Potisk se je naslednjega dne odpravila v Avtoradgona, da bi preverila pravno utemeljenost izdanih sklepov. Še preden je le-ta lahko ukrepala, so iz AR poslali čakajočim delavcem spremembo in dopolnitev sklepa z dne 17. 10. 90, kjer so upoštevali mnenje družbenega pravobranilca samoupravljanja in inšpektorice za delo, povedano na štiriurnem sestanku. Novost je, da so k 70 odstotkom osnovnega osebnega dohodka dodali še ustrezno stimulacijo, da traja čakanje na delo največ 6 mesecev ter da v prihodnje odpade vsaka nadaljnja pritožba na ta sklep. Tudi Občinski svet ZSS Gornja Radgona je zahteval odpravo sklepa, sprejetega 17. oktobra. Zavedajo se, da tarejo podjetja velike težave, vendar morajo objektivne in subjektivne probleme reševati na zakonit in človeški način. V uradni zahtevi, ki so jo 31. oktobra poslali delavskemu svetu AR, so še zapisali: »Nikakor pa ne pristajamo na prosto presojo, uvrščanje tistih delavcev, ki imajo delo, invalide, delavce tik pred upokojitvijo in na bolniškem dopustu. Delavskemu svetu predlagamo, da ugodi našemu zahtevku in izdane sklepe razveljavi, hkrati pa preveri odgovornost vodenja postopkov, s katerimi je bila povzročena materialna in moralna škoda podjetju in prizadetim delavcem.« Z odpravo sklepa naj bi se vsi delavci vrnili na delovno mesto, presežki pa naj bi se v prihodnje določali s postopkom, v katerem bi upoštevali vsa merila in kriterije iz kolektivne pogodbe in veljavne zakonodaje. Zadnje dni oktobra so po poštnih zvezah krožili sklepi in zahteve z neenako vsebino. Ene so napisali v pisarnah Avtoradgone, druge sindikalisti. Kakšno korist bodo imeli od tega delavci in kakšno podjetje? Bernarda B. Peček 8- NOVEMBRA 1990 Stran 3 ŠTEFAN SMEJ Oblast, kakršno si zaslužimo Kaj pa, če za to, da smo tako balkanski, tako nizko produktivni in neorganizirani, ni krivo samo petinštiridesetletno komunistično obdobje? Kaj pa, če je to naše bedno stanje, ki nam je predvsem od takrat, kar smo začeli vohati evropskost, v tolikšno muko, čisti nasledek našega ljudskega značaja? Kaj, če za to, da smo imeli komunizem, niso krivi predvsem »Srbi in domači boljševiki«? Saj veste, kaj je podton mnogih diplomatskih odzivov na tožbe slovenskih vladnih ljudi, ki hodijo na diplomatske misije po svetu — predvsem z dvema namenoma: izgovoriti nam hočejo priznanje samostojne državnosti, v primeru, da se dejansko odcepimo, ali pa nam skušajo pridobiti posojila oziroma nagovoriti tuje finančnike za vlaganje pri nas! Odgovarjajo jim, seveda lepo zavito in uglajeno, da smo si za stari režim sami krivi, zakaj pa nismo že prej imeli demokratičnih volitev. Kaj pa, če nam zanemarjenost in zaplotništvo, skorumpiranost in diktatura povprečnosti pripada po etničnih značilnostih? Čeprav bi vse to radi videli samo kot posledico totalitarnega režima. Vaclav Havel je Čeh in Čehi veljajo za nekakšne slovanske Nemce. Vendar se Vaclavu Havlu nekaj začenja svitati. Nedavno je dal intervju nemškemu časopisu Spieglu in na vprašanje, kaj je mislil z neko svojo izjavo, po kateri naj bi Nemcem v procesu združevanja zelo koristila njihova znana redo-Ijubnost, je odgovoril: čeprav v Nemčiji, je rekel, nikoli ni živel, pozna določene razlike med Prusi, Bavarci in drugimi nemškimi ljudstvi. Pa Prusi vendar niso edini, ki so redoljubni, saj lahko opazite, če se z avtomobilom pripeljete prek meje, je pripovedoval Češki Vaclav, prav značilno razliko med češkimi in nemškimi kraji, s čimer pa da noče reči, da so Čehi bistveno bolj neurejeni, čeprav se češki kraji prav izrecno razlikujejo od nemških — tudi po zaslugi totalitarnega režima, ki je na Češkem vladal. Vse to pleskanje z »nočem reči«, »bistveno bolj neurejeni« in omenjanje stare oblasti, ne more zakriti Havlove bojazni in. recimo temu tako, domoljubne bolečine. Tako Čehi kot mi, oboji smo imeli oblast, kakršno smo si zaslužili, oblast po naši meri. Čisto v skladu s tistim, kako so nam naši komunisti v zadnjem obdobju svojega vladanja jemali mero za »socializem po meri človeka«. Spet po naši meri, kajpada. Čedalje bolj se bojim, da je bil komunistični sistem zelo po naši meri — in da je tudi nova oblast krojena po meri svojega ljudstva. Pripeljite se iz Avstrije, kije tako rekoč že prava balkanska Nemčija — saj poznate tisto pregovor-. no pomikanje Balkana proti jugu!? _ pa boste kljub temu opazili prav značilno razliko med avstrijskimi in pomurskimi kraji. Niti najmanj pa ne boste opazili, da se je med vašim prejšnjim prihodom iz severne smeri in tokratnim v teh krajih menjala oblast. S skladovnic drv na dvoriščih visijo razcefrane plastične ponjave, orodje po kmečkih dvoriščih nametano, kakor da bi ga nastavili za fotografijo k članku o razsulu komunističnega sistema v kakšnem nemškem časopisu. K članku izpred let. ki bi ga z istimi dejstvi bilo mogoče opisati tudi danes. Topoumno čemečih in za pokrajino neznosnih stavb nova oblast ni spravila v življenje, zato pa se peljite naprej, mimo smetišč in razpihanih plastičnih zadev, vozite se po dragoceni rodovitni prsti, ki so jo traktorji na kolesih nanosili na asfalt, vozite se skozi naselja med policisti, ki jim iz ust visijo čiki. med odhrkavajočimi se državljani, ki pljujejo po tleh, da plosko udarja .. . Prvo, kar bi torej morala narediti nova oblast, je to, da bi zapovedala pospraviti dvorišča. Fse drugo bi bilo potem lažje, ker bi ljudje videli, da se je nekaj začelo spreminjati. GORIČKA IVER ——— Po dveh desetletjih nategovanj... ... N radi oblastniki v deželi ob Muri (Murski Soboti!) končno vzeli usodo v svoje roke. Strategija? Taktika? Zgolj posledica vsakršnih sporov in spopadov z republikanci? Morebiti pa jim je dovolj take Slovenije in bi radi nekaj dragega; če ne bo šlo drugače, se bomo odcepili! Koketiranje z okraji oz. deželami v Avstriji, kantoni v §^ci, departmaji v Franciji? Pa ne da bi zganjali separatizem, marveč da ne bi bili več provinca v tistem skrajno slabšalnem pomenu besede. Je lahko pokrajina ob tromeji oz. četveromeji Slovenija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška sploh provinca? V tem smislu se moremo opredeljevati do besedovanja soboških vladnih krogov z Območno gospodarsko zbornico za Pomurje, podjetjem za PTT in Obrtnim združenjem Murska Sobota, ki so se namenili pripraviti dispozicijo za projekt hitrejšega razvoja Goričkega kot dela občine z manj razvitim in demografsko ogroženim območjem. Le čemu čakati na sprejem/izdajo republiškega zakona, ki naj bi ureja! to področje, zakaj moledovati, naj bo model regionalizma ali policentrizma na Slovenskem ustavno konstituiran? Kmalu bodo tukajšnji oblastniki spet sestankovali, mi pa dotlej ponavljamo tisto svetopisemsko: Iver v očesu soseda vidiš, bruna v lastnem pa ne! -BRŽ- |bmŠE ENKRAT: ■ h —■■■■sm m m m I Razrešili ravnatelja J ■ Ravnatelja Osnovne šole Gornji Petrovci, Valentina Hor- I vata, so na pobudo zborov občinske skupščine (še prej pa dru- ■ | gih) razrešili. O tem smo objavili krajšo novico v prejšnji števil- * J ki Vestnika, ki pa se je zdela nekaterim preskopa in bi radi vso I I zadevo osvetlili nekoliko podrobneje. To je bil tudi sklep 2. se- ■ - je sveta šole (ne le staršev, kot smo zapisali), katerega predsed- | | nik je Karel Nemec. — Kaj bi radi najprej poudarili? »O zadevi je bilo že veliko napisanega in povedanega. Me- | | nim, da je bil zapis v Vestniku o seji zborov občinske skupšči- n Ine z naslovom Žaganje ali upravičena kazen edini, ki je ob I koncu nakazal pravilno pot reševanja tega problema, in sicer z I I naslednjo mislijo: Marsikaj, kar smo okrog te >afere< slišali, je ■ ostalo nezapisano, in to namenoma, ker osebnih stvari res ni- I I ma smisla vpletati. Za vse drugo pa obstajajo pravila igre, ki -! mora biti korektna, ne glede na politične barve tega ali onega. | I Tako smo poskušali tudi speljati vso stvar v okviru sveta šole.« ■ — Ali ste torej uspeli uresničiti pobudo zborov brez zaple- ! J tov in pretresov? »Ne, bilo je dokaj težko. Nekateri so si prizadevali, da bi o a - razrešnici glasovali že na I. seji sveta šole, češ če ne bomo tega | | storili do 17. oktobra, bo z 18. oktobrom na šoli uveden ukrep ■ ■ družbenega varstva. To je na zboru delavcev povedal predsed- • nik izvršnega odbora sindikalne organizacije in obenem pred- | I sednik disciplinske komisije na petrovski osemletki Aleksander - Ružič, 16. oktobra pa mu je to v telefonskem pogovoru potrdi- g | la podpredsednica izvršnega sveta za družbene dejavnosti, Bri- ■ Igita Bavčar. Osebno sem namreč zahteval pisni dokaz, da šoli ■ res grozi ukrep družbenega varstva, kdo in kdaj ga je obliko- I Ival. Ne glede na te grožnje smo imeli sejo 18. oktobra. Mislim, J da je bila korektna in da je potekala po pravni poti. Najprej | I smo tajno glasovali o pobudi za razrešitev, ki je bila sprejeta z g | večino glasov vseh treh delegacij sveta šole (predstavniki šole, | | staršev in družbenopolitične skupnosti). Nato smo prav tako ■ I tajno glasovali o razrešnici, kjer pa v prvem krogu nismo uspe- I li do,seči soglasja, ker je bilo v svetu staršev več glasov proti I Ikot za razrešnico. Na predlog družbenega pravobranilca samo- ! upravljanja, Franca Kolariča, smo glasovanje ponovili in v dru- | I gem krogu je bila dosežena potrebna večina v vseh delegaci- ■ . jah. Zatem smo lahko odločali o vršilcu dolžnosti ravnatelja. | I Med več kandidati smo se (tudi s tajnim glasovanjem) odločili ■ ■ za učitelja Branka Sapača.« — Kaj je bistveno vplivalo na izid glasovanja? »Vsekakor to, da nismo mogli prejšnjemu ravnatelju niti ■ I moralno niti zakonsko opravičiti uporabe fizične kazni nad - ■ otrokom. Na izjave delegata v skupščini, češ da ne bo govoril I ■ podrobnosti, ker bi vsi zardevali, pa se vsekakor nismo ozirali. ! Ali je to imelo vpliv na izid glasovanja v skupščini, pa prepuš- | I čam v presojo vsem, ki so glasovali. Po mojem je potrebno ■ J upoštevati le dokazana dejstva.« — In vaša želja ob koncu vsega tega? »Upam, da bodo vsi, ki so v družbenopolitični skupnosti od- — I govorni za šolstvo, pomagali, da se v našo goričko šolo spet | I povrne mir — v dobro naših otrok in učiteljskega kolektiva. ■ । Pozivam tudi starše, da bolj sodelujejo s kolektivom in prispe- s | vajo svoj delež pri vzgojno-izobraževalnem procesu.« Jože Graj | Ih ■■■■■■■■■■ mb n ■■ hb ■■■■«■ hb m na nB Oboleli za cerebralno paralizo — del družbe Zveza društev za cerebralno paralizo. »Naš cilj: prizadevamo si za čim bolj normalno življenje otroka in odraslih s cerebralno paralizo. K temu cilju je usmerjeno vse naše delovanje. Uveljaviti in vpeljati skušamo »Predstavlja nas, predstavlja manjšino v družbi. Nesklenjen krog ni simbol naše ne-celosti, temveč simbol našega odnosa do družbe. Naša zveza je zavetje, a to zavetje je odprto navzven in omogoča dejaven vstop v družbeno okolje. Tak dejaven odnos pa pričakujemo tudi od družbe. Kot manjšina smo njen sestavni del, brez nas ne more biti celovita.« prejh/ smo »Osmi razred osnovne šole je za otroka obdobje, ko se bo potrebno odločati o nadaljnjem šolanju, usmeritvi, ki bo posameznika v življenju pripeljala do uspeha ali neuspeha. Velike spremembe v šolskem sistemu, ki niso prve, in bojimo se, da ne zadnje, bodo marsikaterega otroka že zgodaj postavile pred prvo težjo preizkušnjo, mu na pol ali v celoti zaprle vrata pri nadaljnjem šolanju. Vpisovanje v srednje šole samo boljših ah najboljših. močna selekcija v nižjih letnikih, nevarnost sofinanciranja šolanja otrok, dejstva, ki so žalostna. Možnosti zaposlovanja v času masovnega odpuščanja delavcev na fin ali grob način so nova dejstva, s katerimi se bo potrebno spopasti. Spoprijeti se z novimi dejavnostmi, obdelovati zemljo oziroma aktivirati vsako celovito skrb za osebe s cerebralno paralizo v vseh njihovih življenjskih obdobjih. Za to potrebujemo materialna sredstva in razumevanje javnosti. Vsaka podpora našemu delovanju je zelo dobrodošla. Odvisna je seveda od vašega področja dela in zmožnosti.« Tako torej najmlajša invalidska organizacija, ki ima v enajstih društvih okoli tri tisoč članov. Društvo za cerebralno paralizo deluje tudi v Murski Soboti (njihov žiroračun je 5 i 900-620-203-1340115-659487). Njihovo obračanje družbi lahko razumemo, saj se v Sloveniji rodi letno od devetdeset do sto dvajset otrok s cerebralno paralizo. Med njimi je precej težko prizadetih, ki ne bodo nikoli sposobni samostojnega gibanja in življenja. »Med nami so otroci in odrasli, ki imajo zaradi nepravilnosti v delovanju možganov motnje v gibanju, drži, motnje vida, sluha in govora. Lahko so žrtve epileptičnih napadov, vedenjskih motenj in umske nerazvitosti. Okvare so prirojene, ali pa pride do njih med porodom oziroma v zgodnjem otroštvu,« so zapisali na svoj plakat. mh RESNICE PRED NA imetje, ki ti ga zapuščajo starši, so skromne priložnosti za nekaj njih!« Povzetek je informacija pedagoginje z zadnjega roditeljskega sestanka, ki sem se ga udeležil kot oče otroka v osmem ra- zredu. Sedim pred 10. stranjo zadnjega Vestnika v iskanju resnice oziroma nekega, ki bi mi znal odgovoriti na nekaj vprašanj, ki jih odpira poslanec Karel Kozic, poslanec DPZ SO M. Sobota. Poslanca Kozica in njegove preteklosti ne poznam, bojim pa se prihodnosti, ki nam jo lahko Kozici krojijo. Vodenje in poslovanje Kmetijske zadruge Panonka, Mur.e in drugih zaenkrat delovnih organizacij presega okvire mojega poznavanja in ocenjevanja pravilnosti ali nepravilnosti. Vprašanje sebi, gospodu Kozicu in komurkoli drugemu zastavljam na komentar, ki posega v preteklo, sedanjo ali prihodnjo agrarno politiko, na pojem kmetije, ki naj bi postala družinska, na status zapuščenih ali manj zapuščenih kmetij z utrujenimi, ostarelimi našimi ali vašimi starši, ki jih obiščemo ob izkopu krompirja, ko biojabolka dozorijo ali ko z veliko naglico zakoljemo enega od dveh prašičev, hitro pospravimo, ker se nam mudi v mestni blok, kjer nas čaka ogromno stvari in opravil, veliko večjih, kot so skrbi na ostareli in zapuščeni kmečki domačiji. Zgodi se tudi, da se nekateri vračajo na svojo domačijo večkrat, včasih pogosto, da svoji ostareli materi ali očetu popravijo streho, redko fasado, da kaj dozidajo, tako kot zaenkrat tovariš Vratarič. Živo se spomnim trenutka, ko so še živeči predstavniki takratnega povojnega reda nadeli lisice (mojemu) pokojnemu očetu, ker je bil kot posestnik-kmet (kulak) nevaren element države Jugoslavije. Gola slučajnost, sreča družine je bila, da se je oče kljub vsemu vrnil, vsi se niso. tudi, da se Poznejši dogodki v povojni Jugoslaviji so mu oblikovali željo, ki mi jo je neštetokrat ponovil: »Pojdi v šolo, katerokoli. ------ da ne boš kmet.« i, samo Koliko je bilo podobnih želja staršev kmečkih otrok, ki so se vsak po svoje šolali, zaposlili, po svojem nagnjenju do zemlje vrnili redko, pozneje večkrat, in nekateri kljub vsemu začeli obdelovati zemljo. Ne vem, kaj je rekel tovarišu vratariču pokojni oče, ki sem ga sicer dobro poznal. Bojim se, da tudi zmeraj, vendar na tiho, da naj njegov' sin ne bo kmet. Ce bt vstal od mrtvih, bi morda bil nesrečen (ali pa ne), da je njegov sin popoldne, v soboto, v nedeljo še zmeraj kmet. Sramota za izobraženca, agronoma, direktorja, komunista, da se ukvarja popoldne in v nedeljo z zemljo. Vprašam gospoda Kozica, če bi bila sramota tudi iz od države plačanega delovnega mesta voditi popoldansko ah ženino obrt, proizvode plasirati prek delovnega mesta s potnimi stroški delovnega mesta. Dobiček (ne dohodek) pretvoriti v stanovanje v Ljubljani, v vikend, jahto pšenici koruzi sl pesi 6 t/ha x 8 t/ha x 55 t/ha x Pri dobri tehnologiji so dohodki nekoliko višji, pri slabših ali majhnih nagnjenih parcelah Goričkega klavrni. Za koliko delovnih moči zagotavljamo OD? Na žalost je še mnogo takšnih, ki mislijo, da predstavlja s hektarja prodana pšenica toliko kot dobra mesečna plača, recimo 15.000 din. Da zaposlimo več de- Na vrtiljaku ni ostarelih Nikakor se ni mogel znajti v svoji denarnici, da bi naštel toliko denarja, kot je povedala trgovka pri blagajni. Tresoče se roke pa so postale še bolj nemirne, ko so ljudje v vrsti za njim začeli dajali glasne pripombe. Oglasila se je še trgovka, mu denarnico vzela iz rok ter izbrala, kolikor je potrebovala. Dedek se je potem brez besed pomaknil naprej, dal prostor hitečim ljudem in si pospravil, kar je kupil- Ničesar ni rekel, ne o ljudeh, ne o blagajničarki, ki mu je denarnico vzela iz rok. Toda gotovo je spet začutil, da se v sedanjem času ne znajde več. pa ne samo pri starih in novih dinarjih, ampak sploh, da vse hiti, a tega ne dohaja, ampak vedno bolj in bolj zaostaja. Bolj kot materialno pomanjkanje prizadeva starostnike današnjih dni socialna odmaknjenost, odrinjenost ter osamljenost. Družba hiti po novi poti političnih sprememb in se ubada z gospodarskimi nesmisli in težavami, ki jim komajda more slediti mladi rod (tudi razumevati in tolmačiti si jih večkrat ne zmore). Starostniki pa se v [em vrtiljaku dogodkov in novih ljudi ter skorajda nedojemljivih politični zasukov znajdejo še toliko manj. Izničene so vrednote, tudi in misliti je treba drugače kot včeraj. Ni pa ljudi, ki bi imeli čas, da bi tudi ostarelim razložili, kaj je in kaj hoče novi svet okoli njih. Ker ne morejo vštric, so zastali. Če si že ne znajo marsičesa ra zložiti, pa vendar čutijo, da so ostareli tudi v družbenem dogajanj • še posebno tisti, ki so svojčas vendar imeli besedo in so bili v sreatsc dogajanja. Skeli tudi bahavo govoričenje, ki zanika in zaničuje vs . kar so naredili in kar so delali, tudi prepričanje ljudi, da je za star°s nike pri nas dobro poskrbljeno, saj (vsaj večina) prejemajo pokojmn . so torej materialno preskrbljeni in lahko živijo varno in mirno zn J nje v sodobnih domovih za ostarele. na morju, to ne bi bil predmet obravnave kreatorjev politike razvoja regije ali republike. V bistvu mojih vprašanj in razmišljanj naj bo ime Vratarič obrobnega značaja, saj primer na srečo ali nesrečo (odgovora sam ne najdem) ni osamljen. Ce je katera od teh osebnosti direktor ali manj direktor tudi ni pomembno, čeprav se direktorje kritizira bolj zveneče kot navadne zemljane. ne Na nedavnem obisku gospoda Omana skupine kmetov v Teša-novcih je bilo zastavljenih (ne prvič) nekoliko vprašanj, na katera je gospod Oman poskušal odgovoriti ali ne odgovoriti. Najbolj izrazito je bilo dejstvo, ki ga je gospod Oman celo ponovil: »Najbolj huda je naša majhnost, majhnost, ko je večja kmetija premajhna in ne zagotavlja nor malnega preživetja povprečne družine.« Poznamo dejstvo, ki se ga vsi izogibamo, posebno v času, ko se zapirajo številna delovna mesta in bo majhnost še manjša. Potreba bo po dopolnilnih dejavnostih, za katere ne vemo, kakšne so in kakšne naj bi bile, da bi ob premajhnih kmetijah zagotovile socialno varnost m prihodnost družine. Kar naj bi storili Vratariči? Tudi takšni, ki bodo danes, jutri odpuščeni iz Panonije, Pomurja, Temelja ipd. Da bi pred 15 ali 20 leti zemljo prodali državi ali predali Kozicem. Seveda brez traktorja, hleva, prekrite strehe, fasade, kvečjemu s parom konj, lesenim vozom in s štirimi motikami. Poznam veliko ljudi, iz preteklosti komuniste in vernike, pripadal nisem nobenim, danes na srečo še nobeni stranki. V naših razmerah, ko nihče nikogar ne spoštuje, je kljub vsemu reči, kdo je pošten. Kljub vsemu so mi bili v preteklosti najpodob-nejši dobri (pošteni) verniki in dobri komunisti. Koliko je katerih in kam spadajo Kozic in Vratarič, naj bi nihče ne poskuša odgovarjati. Koliko je stanovanjskih hiš v Murski Soboti in koliko bolj bogatih od znotraj in zunaj kot Vra-taričeva? Ali se vprašamo, čigave so? Kaj delajo njihovi lastniki dopoldne, popoldne, v soboto in v nedeljo in koliko konj jahajo? Če jih Vratarič štiri (po terminologiji Kozic samo dva) potem nekateri, tudi v M. Soboti, jahajo del kobilarne Lipica. Koliko je očetov ali mater, ki so do svoje rane ali pozne smrti formalni lastniki nepremičnin, proizvodno dejavnost pa vodijo njihovi nasledniki. Tako vodijo tudi investicije, vendar v imenu svojih staršev. Kaj lako kmetija s 6 do 8 ha danes ali jutri pomeni? Po Omanu in vseh znanih merilih je majhna kmetija. Za evropska merila, kamor hočemo, je to zelo majhna kmetija. Če je usmerjena v pridelovanje tržnih poljščin, zagotavlja dohodek za enega družinskega člana. Poskušajmo konkretno — ostanek dohodka (ne čistega dohodka) pri: 2 ha x 2.000 din/ha = 4.000 din 4 ha x 1.000 din/ha = 4.000 din 2 ha x 5.000 din/ha = 10.000 din Skupaj 8 ha na kmetijo = 18.000 din lovnih moči, je potrebno čim večji del pridelave predelati v živalske proizvode, tako lahko dohodek podvojimo ali dobimo celo nekaj več, vendar za koliko? Pa če nam hlev ne smrdi! Torej, kaj nam preostane ob dejstvu, da se vrnemo na začetek, ko pomislimo na svoje otroke, na vnuke, tudi takšne, kot jih ima mati Vra- Majda Horvat tariča in še mnoge PR |aVcu Kdo lahko t.agotav\]a rina■ (tudi direktorju! da b.°7aposl!l' no došolal otroke m jm z .^ajih ali smo vsi v podobnih P . prisiljeni obdržati vsa stan zemlje, zgradbe, kmečki logiki) sluzil 0 |,ateriz® preživetje. Mislim, da n ^;ekot hodijo po meji pr«21’® bolj?®' starši vložimo del sv0!^ v delo-ga ali slabšega dohodKa vOj. vna sredstva in novo p otrO' njo, ki naj bi sluzila nas ,j je o kom ali pa tudi nam, ne majo družbeno zlo? P°ZIla!Jlnih o^' enako ali boljše plačanf javnosti, političnih m drug^ nis cev, pa v celi svoji k negaSta-prišli dlje kot do druzben6W novanja. Kam .nekiJavzap^’ imetje in zaslužek. Pf JaneJ katero delovno mesto Ginjene, garancijo, da ne bo ključen. Na kakšen načm..so Jjn n družbene subvencije, y uvod moje razmišljanje, kar i verjetno jasno oprede 7 apo Ce pa so ti objekt 1 njeni, funkcionirajo, Je t0|ik ja in družbena bon L. hlapčevstvo. Pog^Jj" ki s%Ztt>4! ali so vsi prekmurc vnetij jih sleni pri avstrijskih klič'h'%,’' hlapci? Sramota, Prnejo, E sp' nemudoma, da se v sta (a.|0ost dimo jim delovna m taN pu; lišča, mnenja . ■ d dnif,(nold1 pridelave in pro^f" vsod vprašljiva, tu prO' in prašičereji. ,rpnum° sr1”’: Mislim, oa se j|iška h|ei?c blemi ukvarja . repute pAlj; ščina. Poslanci bi , morali poznati. D z gub ali proizvedem ra(po^ w no akumulacijo, n? jratiA(reh vode čimbolj fina’1* ; je ruza —meso m dpvoU ka|^ pu na stopnja naprej- edStv’ ju s čin in s kakšnimi sre^a novno ne poznam P 0'' ne lastim presoje- --|janj |sO- In še kratko ra^čig^. kendih, ne g^^.^sobo5.L ti> Politična garnitura^ |eti J pu. ne pred L obsojala »vikenda.^ vik6^ ričkem. Ah so ^gunbh^e t|Sial kleti, ni bilo. P«?h4. je bilo kritiz.ratn 'jii, h W ki so na morju de ’ v,n bi bilo s posamezn' d)|i ( L keg^čeJi^ii vin^ gradi, dozidali je.v JO kakšno zlo je, daj. .eh^ elektrika, bog ne Res pa je, da je t” j^ega njah malo urbanis ..inJ Nakoncura^WM čam možnost, da .^-^11, Živimo baje na jCe, V nju usmentev re5- mer-zaidemo v neprav d|p|. Geza Džuban, VESTNIK, 8 Stran 4 DENAR LAHKO VARČUJEMO TUDI DRUGAČE NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE - DENAR Če bi merili našo pripravljenost za pot v Evropo po naložbah denarja v vrednostne papir-jo, bi lahko rekli, da Evrope še dolgo ne bomo videli. Način varčevanja, pravzaprav bi lahko rekli oplajanja denarja z vrednostnimi papirji (kot so obveznice, delnice in drugo), je za nas še Španska vas, čeprav je takšen način dokaj varen, pa še kori-sfen za posameznika in celotno družbo. Če bi ob gospodarski krizi, oz. bolje rečeno politično nestabilnih časih, v času najrazličnejših operetnih zgodb med Republiko Slovenijo in Jugosla-v*jo bolj zaupali sebi, se sedajle ne bi drenjali pred bančnimi okenci, moledovali za šilinge ali jnarke, ki jih banke nimajo. Za-*° pa smo s svojo neumnostjo (sli nezaupanjem) dodobra pretresli bančni sistem, ki bo imel Posledice tudi v gospodarstvu, saj banke ne premorejo dovolj denarja, da bi ga posojale gospodarstvu, ki ga ob preobrazbi krvavo potrebuje. Kaj pravzaprav lahko pove-mo o vrednostnih papirjih? Za Pojnoč smo prosili magistra gvtlana Lovrenčiča, direktorja Lentra za gospodarsko sveto-yanje iz Ljubljane. V pogovoru Je. najprej ocenil stanje v Slove-niJ> v zadnjem mesecu: »Pri nas že dolgo nihče nikomur ne zaupa, in to je za nas Velika katastrofa. Nemogoče je uspešno poslovati, če ni splošnega zaupanja. To pa se zmanj-^Je z najrazličnejšimi nepristnimi političnimi potezami, *°t je recimo zasedba Štaba entorialne obrambe republi-e Slovenije. Posledice so vid-e v bankah. Do danes je iz bank odšlo več kot 00 milijonov dolarjev, ki so v P°gavicah ali pa v bankah v . Vstriji.« V obeh primerih je torej de-o?r za posameznika in državo •ovenijo nekoristen. Tako je. Denar, ki je v noga-'cah, je tako ali tako mrtev ka-Pltal, ki se ne oplaja, denar, ki naložen v tujih bankah, pa je pestovan z največ 6 odstotki. drugem primeru pa si z de-narjem, ki je v tujih bankah, P°jnagajo tuje države in se na račun bogatijo. Samo zgled lo k najameš v Avstriji posoji-> boj za ta denar plačal naj-anJ 12-odstotne obresti. In tu j v'di, kak0 znajo na tujem °ro obračati denar, ki smo M'am naložili.« stj ” obstajajo pri nas možno-’ da denar, ki ga imamo, pri-drug ^ ^°( P3 V ^vstr'j' a'* kJe ^»Vsekakor. Vsi skupaj smo če P^malo potrudili, da bi var-2. alccm in investitorjem ra-Z|Ii o drugih načinih varče-v„?Ja oz. nalaganje denarja z srn J° st0.Pnj° dobička. Doslej [j ° resnično premalo poveda-Blo VSe labk0 denar nalaga-st * Prv’ vrst' °re za vredno- P?Pirje. V Sloveniji imamo j0 as izdanih za prek 600 mili-vrednostnih papir-’ ki prinašajo od 15 do 30 l\0 Urju je na voljo dovolj X Sf3’ 'n kur'inega olja ranke se oskrbujejo 't ~~ Cene so skoraj enot- 1 Hi*'' A. vZaJ°ča se zima opozarja, da je treba čim prej poskrbeti za ogre-< °bičajno, so se ljudje v Pomurju znašli po svoje, saj so se že X"1 skrbeli z raznimi kurivi in ne čakajo na novozapadli sneg, jMva] 0 temperature v stanovanjih znižale pod normalo. Marsikateri A M*6. Pokrajine ob Muri pa se prav zdaj odloča, katero vrsto pre-1,110 najbolje priskrbeti ali pa je ceneje kupiti kurilno olje in ° s,no se pozanimali, kakšno je stanje v posameznih pomurskih Ni p r,t°rialni. organizacijski JU Sr«la v Murski Soboti so p vedali, da je kurilnega v Pomurju dovolj. N sli §a 'ahko kupijo v so-v ‘adiščih bencinskih servi-? sta °}anjših posodah (omeji-N j-dva soda) pa na bencin-Sicer pa kurilno C’£aLi Jo do strank v cister-A Tn na doba je do dva me-No Pa zato, ker je naročil «rai? lniajo izdelan poseben v” v nrazvoza. Pričakujejo, da tJShj apednjih dneh odpravi-V”iki n' tok dobave in da po-»Aj de bodo več čakali toli-^Vedeli smo, da kurilno i® dinZa. liter je treba odšteti V' H?ia ~ dobivajo iz Len-4 ^Un.^^kega Broda in Si-‘ Ovijajo, da so letos pro- SE BOLJE OPLAJA odstotkov dobička letno. Naj naštejem nekaj takšnih vrednostnih papirjev: gre za obveznice mesta Ljubljana, Republike Slovenije, potem so tu še obveznice najrazličnejših podjetij, kot so: Rogaška Slatina, Yulon . .., skratka — gre za celo paleto obveznic, ki so nominirane v tuji valuti (DEM) in ki jih lahko kupite za dinarje. Seveda je stopnja donosnosti pri teh obveznicah različna, odvisna pa je od več dejavnikov. Skupno vsem tem obveznicam pa je, da ni valutnega rizika, ker so izdane v markah.« Zakaj takšna razlika pri dobičku? »Gre za stopnjo varnosti naložbe in tu poznamo tri vrste takšnih papirjev: prvič gre za vrednostne papirje, ki jih izdajajo podjetja in nimajo jamstva (vrednostni papirji Rogaške, Yulona, Yuteksa, Pivovarne ...), ker so podjetja tako dobro stoječa in ga niso hotela imeti. Poroki za izplačilo so torej podjetja sama. Navadno so stopnje dobička na teh papirjih največje, ker je stopnja varnosti nekoliko manjša. Druge vrste obveznic so tiste, za katere je bančno jamstvo. Pri teh papirjih bi omenil obveznice Mebla, ki se mi zdijo zelo posrečena kombinacija podjetniške uspešnosti in bančnega jamstva. Čeprav Meblu ne kaže odlično, pa je Stanovanjsko-komunalna banka dovolj močna, da lahko jamči. Tretje obveznice pa so tiste, ki sta jih izdala ali mesto Ljubljana ali država Slovenija. Pri teh seveda jamčijo izdajatelji obveznic. Stopnja dobička je najmanjša, pa še vedno večja kot za denar, ki je naložen v bankah.« Če imam recimo dovolj denarja, da bi kupil obveznice in S kurivom ne bo večjih skrbi dali večje količine v primerjavi s prejšnjimi leti, na kar vpliva kriza v zalivu. Glede oskrbe s kurivi so zaen-- krat zadovoljni tudi v trgovskih organizacijah. V poslovalnici veletrgovine Potrošnik Kurivo-Gradivo so nam povedali, da premoga nimajo v zalogi, ker ga sproti odvažajo do strank. Za tono lignita, po katerem je manjše povpraševanje, je treba odšteti 812 dinarjev, za rjavi premog (čakalna doba je do tri tedne) pa od 1200 do 1400 dinarjev. Za prostorninski meter drv, ki jih dobivajo od Gozdnega gospodarstva in zasebnikov, pa je treba plačati od 450 do 600 dinarjev, medtem ko stane kilogram plina 9 dinarjev. »V Mercator Slogi v Gornji Radgoni smo zvedeli, da problema z založenostjo kuriv ni. Oskrbne centre imajo v Gornji Radgoni, Radencih, Apačah in Vidmu ob Ščavnici. Opažajo, da se ljudje zadnje čase bolj odločajo za nakup kurilnega olja in plina, zato ni prevelikega povpraševanja po premogu. Tega pa redno dobivajo, in sicer rjavega iz Velenja, Zagorja in Senovega, je po 1133 dinarjev za tono, za velenjski lignit pa 868 dinarjev. Za 10-litrsko plinsko jeklenko je treba plačati 97 dinarjev, medtem ko z drvmi, ki jih prodajajo v kmetijskem kombinatu, zadnja leta pa jih po vaseh vozijo celo zasebniki iz Hrvaške, ni težav. Tudi v Lendavi, kjer so pred mesecem odprli posebno prodajalno Mercatorju Univerzala, niso zaskrbljeni glede oskrbe s kurivi. Na voljo je dovolj velenjskega lignita po 830 dinarjev za tono, medtem ko je treba za rjavi premog, ki ga dobivajo iz Bano-vičev in Trbovelj, odšteti od 1300 do 1400 dinarjev. Trenutno ni velikih potreb, zato ga kupci lah- tako naložil svoj kapital, naj naložim vsega? »Po naših izkušnjah vedno priporočamo vlagateljem, da naj vsega denarja ne vložijo v vrednostne papirje. Do 50 odstotkov je tista priporočljiva naložba, saj vsakdo potrebuje denar tudi v gotovini, vrednostni papir pa ti daje neko novo vrednost, če je vezan dalj časa. Seveda tudi priporočamo, da vsega denarja, ki ga vlagatelj namerava vložiti v vrednostne papirje, ne nalaga v enega, pač pa v najmanj dva različna.« Kdo pa je tisti, ki mi lahko resnično nepristransko svetuje, v katere vrednostne papirje nalagati? »No, eden od teh smo tudi mi, torej Center za gospodarsko svetovanje v Ljubljani. Seveda pa je danes ta svetovalna služba že tako razvejena, da je skoraj v vsaki banki okence, ali pa vsaj človek, tako imenovani finančni svetovalec (broker), ki vam bo povedal, katere obveznice oz. drugi vrednostni papirji so tisti, v katere se splača vlagati. Brokerji oz. svetovalci se dobro spoznajo na gibanja na borzi in tista borzna poročila, ki jih sedaj po novem lahko zasledujete v dnevnem časopisju, so sicer kazalec, niso pa odsev dejanskega stanja. Vrednostmi papirji so namreč zelo pril godljiv denar, ki niha, in br ker ga bo kupil takrat, ko njegova cena najnižja, in g prodal takrat, ko je najvišj. Tako lahko obveznice včasi kupite tudi takrat, ko so 20 oc stotkov pod nominalno vred nostjo, seveda pa vam nomi nalna vrednost zagotavlja, dt boste dobili denar izplačan v takšni višini, kot je napisano na obveznici, vključno z obrestmi, ki vam jih vrednostni papir zagotavlja.« Kakšen dobiček pa lahko za- gotovite pri nekem znesku? »Poglejte čisto zgled: če naložite določenem preprost oz. kupite vrednostne papirje po receptu, ki sem ga že povedal, potem lahko pri vlogi 50.000,00 DEM letno zaslužite najmanj 7.000 do 8.000,00 DEM. Sedaj pa si izračunajte, v kateri banki bi dobili toliko obresti.« Kakšno pa je jamstvo za vrednostne papirje, ki so tudi odvisni od političnih in gospodarskih razmer pri nas? Vemo, da so borze zelo odvisne od nihanj? »Ko bi naša država tako skrbela za domačo valuto, torej dinar, kot za vrednostne papirje, bi bili rešeni marsikaterega gorja. V Beogradu je izredno stroga komisija, ki podjetjem _ odobrava izdajo vrednostnih papirjev. So zelo natančni in strogi in ne dovolijo, da bi vrednostne papirje izdalo podjetje oz. banka, kjer je vprašljivo vračanje denarja. Ta zvezna komisija za vrednostne papirje, ki jo vodi dr. Dabič, je tudi nam odklonila že nekaj projektov, tako da smo morali dodatno dokazovati kakovost podjetja, ki je izdajalo vrednostne papirje. Prva selekcija je že tu, tako da slabo podjetje ne more izdati vrednostnih papirjev. Drugo, kar pa sem že povedal — tu je še trg. Torej, v okviru že izdanih vrednostnih papirjev vi še vedno lahko izbirate med tistimi, ki imajo večje jamstvo, če ste pripravljeni za večji profit nekoliko hazardirati.« S kolikšnim denarjem pa lahko začnemo kupovati vrednostne papirje? »Različno. Poglejte: vrednostni papirji so, kot sem že povedal, izdani v nemških markah. En takšen papir se imenuje lot. Torej lahko kupite tudi tisti najnižji nominalni lot (ponavadi je to 100 ali 250 DEM), odvisno od izdajatelja. Pri nas torej sprejmemo vsakega, ki je pripravljen vložiti tudi v en, najnižji lot, saj vemo, da bo, ko se bo prepričal, da je denar dobro naložen, v prihodnosti vlagal še več. Seveda pa vsakemu priporočam, da se prej pogovori, da se prepriča, in zagotavljam vam, da se bo marsikdo odločil za tak način varčevanja.« Vi torej priporočate varčevanje oz. nalaganje denarja v vrednostne papirje? »Tako je. To je naložba se--danjosti, ne več prihodnosti. Danes naložiš in že čez šest mesecev imaš toliko več. Vsi papirji so kupljeni z dinarji, obveznice pa so izdane v markah, torej ste praktično kupili marke in tako nimate varnejše naložbe dinarjev, kot je naložba v vrednostne papirje. Obenem pa je še to najbolj donosna naložba. Tako se bo vsakdo lahko prepričal, da je bila ta njegova naložba resnično dobra.« Dušan Loparnik ko dobijo sproti. Težje pa je z drvmi, čeprav jih zagotavlja Gozdno gospodarstvo ABC Pomurke. Ob večjem povpraševanju upokojencev in družbenega sektorja bodo primorani na uvoz drv iz Madžarske. In še pogled v ljutomersko občino, kjer je za oskrbo s kurivi odgovorno trgovsko podjetje Vesna. Drva so vedno v zalogi v ljutomerski poslovalnici Zarja, za prostorninski meter boste odšteli 600 dinarjev. Tudi s premogom, ki ga prodajajo v poslovalnicah Vesne v Ljutomeru, Veržeju, Križevcih, Bučkovcih in na Cvenu, ni nikakršnih težav, saj ga sproti dobavljajo kupcem, nanj čakajo največ do 10 dni. Skupaj s prevozom zaračunavajo visoko kaloričnega po 1500 dinarjev za tono, velenjski lignit pa je po 1040 dinarjev. Problema pa ni tudi s plinom, kilogram stane 9,7C^dinar-ja. Milan Jerše O(b) 85. in 135. do 140. člena osnutka slovenske ustave Strahovi pred »lakomnostjo« po lastni državi? V izogib nesporazumom naj posredujemo dobesedno: »Bojim se, da bi v lakomnosti po lastni državi trans-formirali/prenesli določene federalne zadeve na raven slovenske države, hkrati pa bi občine zahtevale pristojnosti, ki jih imajo zdaj jugoslovanske republike in avtonomni pokrajini.« Bojazen izraža najrazboritejši pomurski poslanec v republiškem parlamentu Janko Halb ob naslednjem vprašanju. Ena od različic v osnutku nove slovenske ustave je, da bi se kot enakopraven drugi dom v slovenskem parlamentu vzpostavil zbor regij, ki naj bi odseval predvsem regionalno sestavo in regionalno interesno strukturnost Slovenije. Nekateri se ob tem zavzemajo za to, da bi Slovenija delovala kot relar tivno enoten sistem z navedbo, da gre pri tem v bistvu za sistem volitev z zavračanjem pomislekov o centralizaciji. Kaj poreče na slednje Tone Peršak, podpredsednik družbenopolitičnega zbora skupščine. Republike Slovenije (iz Slovenske demokratične zveze), pisatelj in avtor brošure Slovenski ustavni mnogoboj? Kakšni so njegovi argumenti? Za vpliv na »oblast v centru« »Prvi argument je to, da je Slovenija premajhna za delitev na podrepu-bliške ali poddržavne politične in upravne enote po zgledu zveznih držav v Nemčiji ali dežel v Avstriji. Po površini in številu prebivalcev je dejansko za srednjeevropsko mesto, zato mora delovati kot relativno enoten sistem brez drobljenja sil in sredstev in brez dvojnega odločanja na različnih ravneh, kajti vse to upočasnjuje IV. DRŽAVNA UREDITEV DRŽAVNI ZBOR 85 e)en (sestava in volitve državnega zbora) Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije. । Državni zbor ima 120 poslancev (VARIANTA: 150 poslancev). ‘VARIANTNI DODATEK: V državnem zboru imata italijanska in madžarska narodnost po 5 (8) poslancev in vsaka etnična skupnost, ki jo določi ustavni zakon, po enega poslanca. Poslanci se volijo s splošnim, enakim glasovanjem. neposrednim in tajnim Volitve se uredijo z ustavnim zakonom. . ‘VARIANTA za 85. člen (dvodomni parlament) Parlament sestavljata državni zbor in zbor regij. Zbora sta enakopravna. Vsak zbor ima 60 poslancev. Poslanci se volijo s splgšnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Volitve se uredijo z ustavnim zakonom. Opomba: Če bo sprejeta ta varianta, bo potrebno ustrezno prilagoditi tudi druge določbe poglavja o državni ureditvi. odločitvene procese. Drugi argument je ta, da zagovorniki regionalizma največkrat izhajajo iz podmene, da bi na ta način zagotovili vpliv posameznih lokalnih območij na oblast v centru«. Vendar to ni vprašanje regionalizacije Slovenije, ampak vprašanje sistema volitev. V parlamentu naj bi omogočili volitve po t. i. večinskem sistemu, kar pomeni, da je Slovenija razdeljena na volilne enote, po katerih se v vsaki voli po en predstavnik, en poslanec, ki zastopa v parlamentu želje (zahteve) interese volilcev tega območja. Četudi bi namreč prišlo do razdelitve na regije in četudi bi imeli zbor regij, bi poslanci spet ne bili neposredni predstavniki državljanov, ampak neke vrste delegati skupščin teh regij; v bistvu bi spet šlo za posredni sistem. Zavzemam se za to, da bi bil parlament — naj bo enodomen ali dvodomen — voljen po obeh volilnih sistemih: večinskem, ki zagotavlja lokalno predstavništvo v parlamentu, in po proporcionalnem, ki zagotavlja politično predstavništvo v parlamentu,« odgovarja Peršak. Poslanec Halb na to: »Strinjam se, da je Slovenija manjša država, ki v resnici ustreza večjemu evropskemu mestu. Bojim pa se ...« In nadaljuje z uvodnim dvomom, rekoč, da bi bila to slaba stran ustavne reforme. Pribija: »Naj bo po lokalnem ali po strogo regijskem načelu, dejstvo je, da morajo v slovenskem državnem parlamentu priti do izraza avtohtoni problemi in interesi državljanov, naj bodo Primorci ali Gorenjci ali Pomurci in drugi« Zoper kardeljanski hibrid držav v državi Na Peršaka in Halba naslovimo vprašanje: Kako bo poslej s t. i. lokalno samoupravo, z občinami. Govori se, da jih bomo imeli po novem več sto oz. da se baje celo vračamo v obdobje okrajev? Po Peršakovem prepričanju bo ravno na tein področju prišlo do najvidnejših sprememb. »Občina je zdaj zamišljena kol kardeljanski komunalni sistem, kol neke vrste hibrid lokalne samouprave in državne uprave. Deluje kot svojevrstna majhna državica, ki opravlja vrsto nalog za državo — republiko in celo federacijo. Po novem se nagibamo k evropskemu konceptu, po katerem je treba lokalno samoupravo v celoti ločiti od državne uprave. Torej naj zadeve državne uprave opravlja država prek svojih služb oz. izpostav na posameznih območjih v republiki, medtem ko naj bodo naloge lokalne samouprave (recimo komunalne in stanovanjske zadeve, predšolske vzgoja otrok in podobno) povsem v pristojnosti lokalne skupnosti. V ta namen bo seveda potrebno organizirati manjše občine, kot so današnje, kar pa sicer ne pomeni, da bomo razbijali mesta; ta ostanejo zaokrožena kot občine. Gre za sistem, ki se v državah Zahodne in Srednje Evrope zelo dobro obnese. Povsem racionalni razlogi so za to, čemu ločevati omenjene pristojnosti in naloge. Dozdajšnji sistem je pokazal, da marsikatere službe, prenesene na občinsko raven, ne delujejo iz preprostega razloga, ker se ljudje, ki jih opravlja-jo, bojijo za svoje službe. Do tega prihaja v inšpekcijah, pravosodju in drugje. Preprosto: kjer je bila izvolitev določenega funkcionarja odvisna od občinske skupščine, tam ni bilo več korektnega delovanja. Še o okrajih, o katerih ne bo predvidoma nič pisalo v novi ustavi; so namreč stvar organizacije državne uprave. Zelo verjetno je, da se bo — naj se imenuje okraj ali kako drugače — kaj takega vrnilo ravno zavoljo ločitve lokalne samouprave od državne uprave. Republika bo pač morala organizirati posamezne upravne enote, saj. ne bo mogoče vsega urejati iz centra.« Po referendumu z zakonom do občine In Halbovo mnenje? »Z g. Peršakom se strinjam v tem, da po občinah ne smemo drobiti politične oblasti. Seveda pa se z ljubljanskega zornega kota položaj občine bistveno drugače pojmu-je/razumeva kot z vidika Murske Sobote, ki je toliko in toliko kilometrov in toliko in toliko let oddaljena od republiškega središča. Dokler ne uredimo vseh zadev z družbeno lastnino in reprodukcijskimi sredstvi, dotlej mora imeti občina povezavo z republiško politično oblastjo. Ko bo vse to urejeno, vključno s prevladovanjem zasebne pobude, občina ne bo več potrebovala te(ga) (dela) politične oblasti. Lahko se bo stvarno ukvarjala z vsem tistim, kar našteva g. Peršak — stanovanja, predšolska vzgoja in podobno.« Končno se zdi smiselno dodati še presojo prvega slovenskega parlamentarca, dr. Franceta Bučarja, ki opozarja, da »se s tem ustavnim osnutkom opušča dosedanji t. i. komunalni sistem. Občini se zagotovi dejanska samouprava, opravljanje državnih funkcij in delovanje uprave je od nje popolnoma ločeno in lahko le izjemoma, na osnovi zakona in s privoljenjem občine, prek nje opravljajo tudi določene dr-žavno-upravne funkcije. Tudi opredelitev same občine je z vidika njenega obsega (ozemlje!) v pristojnosti zainteresiranih občanov. Občina se sicer določa z zakonom, vendar šele na osnovi poprej opravljenega referenduma, s katerim prizadeti občani izrazijo svojo voljo.« Branko Žunec , 8. NOVEMBRA 1990 Stran 5 kmetijska panorama Jesensko gnojenje vinogradov Obilne padavine v preteklem tednu so precej razmočile zemljo in je obdelava tal otežena, vendar vinogradnikom, ki še niso opravili jesenske obdelave in gnojenja, priporočamo, da to po možnosti opravijo še pred zimo. Globoka obdelava tal in gnojenje vinogradov sta jeseni lažja in tudi kakovostnejša kot spomladi. Ce to opravimo jeseni, dosežemo boljše delovanje gnojil in tudi večjo rezervo vlage v tleh. Način gnojenja: A — po vsej površini, B — v pasovih Največji del korenin vinske trte je v globini, od 25 do 60 centimetrov, zato moramo gnojila spraviti čim bližje k njim. To dosežemo z globoko obdelavo tal po gnojenju. Vinska trta bo tako gnojila hitreje izkoristila in tudi njihovo delovanje bo hitrejše in učinkovitejše. Takšen način obdelave tal je še posebej priporočljiv za tla, ki so revna s fosforjem in kalijem. Prednost globoke jesenske obdelave vinograda je tudi v doseganju boljše sestave tal in večjemu kopičenju zimskih zalog vlage. Tla, ki so jeseni globoko obdelana, dajejo boljšo prehrano vinski trti vse leto, saj korenine iz rahlih in zmerno'vlažnih tal bolj popolno izkoristijo gnojila, ki smo jih dodali, pa tudi tista, ki so v tleh. Potrebe vinske trte po gnojilih zadovoljujemo z rednim dodajanjem mineralnih in organskih gnojil. Pri tem pa je potrebno vedeti, da glavni vir gnojil zagotavljajo mineralna gnojila, medtem ko z dodajanjem organskih gnojil izboljšujemo fiziološko sestavo tal in ohranjamo njihovo biološko delovanje. Ce vinograda ne bi redno dognojevali, bi tla postajala vedno bolj siromašna, trta pa bi iz leta v leto bolj stradala. Ce bi pri gnojenju vinogradov izostalo dodajanje organskih gnojil (hlevski gnoj), bi tla postala siromašna s humusom, zemlja bi postala zbita in vedno težje bi jo bilo obdelovati. Zato je treba vinograde redno gnojiti z mineralnimi gnojili vsako leto, s hlevskim gnojem ali drugimi organskimi gnojili pa vsako tretje ali najmanj četrto leto. Osnovno jesensko gnojenje vinogradov se opravi z različnimi mineralnimi gnojili, pri čemer je potrebno upoštevati potrebe po posameznih hranilih. Najboljša so kompleksna gnojila, ki vsebujejo manj dušika ter več fosforja in kalija. Na osnovi izkušenj je priporočljivo, da za osnovno jesensko gnojenje uporabimo od 400 do 600 kilogramov kompleksnih gnojil NPK 7:14:21 ali 5:20:30 ali 7:20:30 na hektar. Manjše količine gnojil je potrebno uporabiti na rodovitnih in večje na siromašnih tleh. Z vnosom omenjenih vrst in količin gnojil zagotovimo celoletne potrebe po fosforju in kaliju, potrebe po dušiku pa za jesensko in zimsko obdobje. Največje potrebe vinske trte po dušiku se pojavljajo ob vegetaciji, spomladi in poleti, zagotovimo pa jih s spomladanskim gnojenjem z dušikom pred začetkom vegetacije in po končanem cvetenju vinske trte. Kot smo zapisali, je potrebno vinograde vsako tretje ali četrto leto gnojiti tudi s hlevskim gnojem. Za to gnojenje uporabimo od 20 do 40 ton zrelega hlevskega gnoja na hektar. Nabolje ga je opraviti jeseni po trgatvi. Hlevski gnoj skupaj z mineralnimi gnojili zaorjemo ali kako drugače vdelamo v zemljo. Jesenska obdelava tal je zelo pomemben agrotehnični ukrep v vinogradu, zato ga nikakor ne kaže zamuditi. Trud in sredstva se vam bodo že bogato poplačala V prihodnjem letu, saj bo pridelek grozdja večji, vinograd pa bujnejši. (Povzeto po Gospodarskem listu) REŠITEV ZA ŽIVINOREJO’ I Kriza v slovenski živinoreji je globoka, razmere, kakršne vladajo že nekaj časa, pa so tako rekoč že ogrozile obstoj te kmetijske dejavnosti. Odkupne cene živine, zlasti pitanega goveda, ne pokrivajo stroškov prireje, v zadnjem času pa se je odkup domače živine skoraj ustavil. Nekatere slovenske klavnice ne spoštujejo dogovora, sprejetega v začetku septembra, da odkupne cene kilograma mladega pitnega goveda prvega kakovostnega razreda ne smejo biti nižje od 25 dinarjev. V sistemu, kjer veljajo tržne zakonitosti, jih k temu tudi nihče ne more prisiliti, zato kupujejo živino tam, kjer je cenejša. Poseben problem je tudi v tem, da se je zaradi slabše kupne moči zmanjšalo povpraševanje po mesu, konkurenco slovenskim mesarjem pa delajo trgovci iz drugih krajev države, ki meso in mesne izdelke prodajajo po nižjih cenah. vanje kmetijske problematike, I saj težave niso le v živinoreji, I ampak tudi na drugih področ-jih. Nekateri poslanci iz krneč- | Slovenski kmetijci so na te probleme že dolgo opozarjali, vendar do ustreznih rešitev ni prišlo. Po bojkotu oddaje živine so zagrozili tudi z drugimi ukrepi, in tako je ta problematika vendarle prišla na dnevni red seje vseh treh zborov republiške skupščine. Mnenja o teh vprašanjih so bila različna, vendar so vsi trije zbori le sprejeli zakon, ki uvaja posebne dajatve pri uvozu živine, mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov. Tako naj bi odpravili nelojalno konkurenco, ki je nastajala zaradi uvoza me- sa in mleka, vendar se ob tem-postavlja vprašanje, ali je to tudi pravi način za reševanje problematike v živinoreji. Razumeti je treba predstavnike kmetov, ki pravijo, da so takšne rešitve nujne, če še želimo ohraniti domačo živinorejo, vprašanje pa je, kakšne bodo dolgoročne posledice. Takšna rešitev je za živinorejo kratkoročna in navidezna ter ne rešuje bistva problemov, ki je v ustvarjanju možnosti za cenejšo proizvodnjo v kmetijstvu. Sama vlada je doslej premalo naredila za celotnejše reše- kih vrst že dalj časa opozarjajo, da mora celotna problematika kmetijstva priti na dnevni red skupščine, vendar se doslej to še ni zgodilo. Tudi najnovejši sprejeti ukrepi so zato le začasna rešitev in skorajda si upamo trditi, da bodo dolgoročno kmetijstvu bolj škodili kot koristili. Z uvedbo dajatev za omenjene proizvode bo prizadeta živilskopredelovalna industrija, navsezadnje pa tudi potrošniki, ki bodo morali poslej kupovati dražje izdelke. Zakon namreč med drugim tudi določa, da bodo morale posebne dajatve plačevati tudi prodajalne, ki imajo sedež zunaj Slovenije, svoje blago pa prodajajo pri nas. Ali gre s sprejemom teh ukrepov le za odpravo nelojalne konkurence ali še za kaj drugega, pa zahteva že pose- ben komentar. Ludvik Kovač BOMO ŠE STRELJALI? Usoda obrambnega sistema pred točo je še naprej negotova. S temi vprašanji so se že ukvarjali delegati prejšnje republiške skupščine, ki jim je izvršni svet predlagal sprejem ukinitve zakona o obvezni obrambi pred točo, veljati pa naj bi začel z letošnjim 1. septembrom. Sprejem tega zakona so delegati pustili kot dediščino sedanjim poslancem republiškega parlamenta, ki so o njem razpravljali na zadnji seji, vendar dokončne besede še niso rekli. Mnenja o obvezni obrambi pred točo so različna. Da je premalo učinkovita, so si skorajda enotni, vendar se mnogi sprašujejo, če je to tudi razlog za ukinitev. * , i V Medtem ko ponekofi v‘drža- ' vi razmišljajo o posodobitvi, je toliko bolj nesprejemljivo, da bi jo v Sloveniji ukinili. Poslanci iz kmetijskih območij, med katerimi so še posebej aktivni pomurski, se zato zavzemajo za ohranitev obvezne obrambe, ki pa jo je treba tudi v Sloveniji posodobiti in tako povečati učinkovitost. Z ukinitvijo obvezne obrambe bi namreč tudi ukinili vire za njeno financiranje, interesno orga* ranje na pa bi obremenilo le kmnen> sar pa v sedanjem dohod položaju ne bi prenesli- Predlog, da naj bi sredstva, smo jih doslej namenja nanciranje obrambe Pre°aVar0-namenili za regresiranje vanja kmetijskih pnde|-jV in plodov, je premalo prep h na. ga kmetijci ne podpirajo-vsezadnje ne pridelujejo di lastnega dohodka,_PaCG ),ra-zato, da bi pridelali cim ne. L Kovač MURA VITA in hranilnica Ob dnevu varčevanja, 31. oktobru, so v Gornji Radgoni odprli prostore nove trgovine MURA VITA in hranilno-kreditne službe Kmetijske zadruge Radgona. Na dopoldanski slovesnosti so nastopili pevci pevskega zbora Zadružnik, učenci osnovnih šol iz Gornje Radgone in Spodnje Ščavnice ter citrar Franc Somer iz Lešan. Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze hranilno-kreditne službe Slovenije Mihael Demšar. Novemu direktorju poslovalnice Hranilno-kreditne službe v Gornji Radgoni Jožetu Fariču so učenci iz Spodje Ščavnice predali simbolično darilo v znak dobrega in pristnega sodelovanja. O dobrem sodelovanju pa bi lahko veliko povedali tudi kmetje, ki sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Radgona. Kakor je povedal njen direktor Janez Kramberger, sodelujejo kmetje z zadrugo predvsem zaradi dobre prodaje in nakupa reprodukcijskega ma- teriala, pa tudi zaradi finančne podpore, ki jim jo omogoča hra-nilno-kreditna služba. Vendar na to sodelovanje vpliva načelo: deliti si dobro in slabo. S pomočjo hranilno-kreditne službe so zadružniki Kmetijske zadruge Gornja Radgona v minulih desetih letih obnovili ali zgradili 424 govejih hlevov (v vrednosti okrog 2,2 milijona dinarjev), 116 svinjakov (v vrednosti 670 tisoč dinarjev), obnovili so številne sadovnjake in vinograde v vredno- V trgovini MURA VITA, katere poslovodja je Milan Pelci, bodo prodajali kruh gornjeradgonske in apaške pekarne (čez čas tudi domačega), izdelke mlečnih tovarn iz Murske Sobote in Ljutomera ter najboljša vina iz Radgonsko-Kapelskih goric. Koruza prinaša izgubo ' | (OS p 3 Koruza za zrno je v Pomurju v glavnem pospravljena, tud^ s0 od' so se številni pridelovalci odločili za prodajo tržnih presežkov. vO|jo kupovali v kmetijskih zadrugah, ki so koruzo vskladiščile živinorejcem. Odkupna cena za kilogram suhega zrna je.ve" kar bi ob povprečnih pridelkih bilo za pridelovalce še sprejem J pove povečanje kmetijskih površin in izboljšanje zemlji^^gcih s. J I Čanje hektarskega pridelka. Kmetijska zemljišča, na -n Jes g ■ načrtuje naprava namakalnega sistema, ležijo na lev Inem bregu Velike Krke. I d le« iZ - ’ Omeniti velja, da so bile na tem območju že Pre oSegih j Idene hidromelioracije zemljišč in daje bilo ob teh F poto® g sušeno močvirje, delno pa je bila regulirana tudi strug nj-e v J ■ Velike Krke. Nato je sledila zložba zemljišč in obli | - likih obdelovalnih površin v lasti družbenega sekto J J | seje na območju Hodoša začela razvijati proizvod J | Stroški postavitve namakalnega sistema °b .^rnjon0'! I I Hodošu znašajo po ocenitvi projektantov čez ^^ga s's j narjev. Predvidevajo, da bo za obratovanje namak' I ma treba zgraditi mehki jez v strugi Velike Krke, |OžiH J dno in brežine z lomljencem na območju zajezitve, P ^a raa e. | vi za transport vode, zgraditi armiranobetonski jasa|ni Ililne cevovode, 42 hidrantnih jaškov, ploščadi za P jaške gat, sidrnih blokov, hidrantov ter izdelati zasci | muljni izpust in odzračevalni ventil. M- I Stran 6 VESTNIK, I Najbrž se je zdelo komunalcem v Gornji Radgoni nekoliko čudno, ko sem jim predlagal, da bi me za en dan sPrejeli v neplačano službo kot smetarja. Ponudbo pa so rade volje sprejeli. Bila je sreda, dan, ki je dolo-za pobiranje smeti na terenu 7 Po Negovi, Vidmu ob Ščavni-ck Kapeli in drugih krajih, nekaj 'Postaj« pa je tudi v mestu Gornja Radgona. Šofer Stanko Hajdinjak ter delavca Milan Mlinar 'n Ivan Rajter začnejo z delom P° navadi med pol šesto in šesto 'r°.zato puščajo delovne obleke ar v tovornjaku, saj so upravni Prostori tedaj še zaklenjeni. Dru-S pridejo namreč v službo poz-.. dogovorjeni smo bili, da se pridružim okrog 7. ure. Tako R tudi bilo. Seveda sem >moral< Pred odhodom na pot k direktor- Juretu Vodeniku na jutranjo avtco. Lepa gesta, kajne? In če-Prav nisem >kafetar<, sem jo spil v vljudnosti. Potem pa na pot. ■ °> še prej smo šli v skladišče. Srn se smeti iz posebnega zabojnika na tovornjaku, je kar lepo »zadišalo: I-dn v. Ho. Delavca Milan in Ivan ter šofer Stanko so tega »deležni: vsak dan »-krat. Posnetek: J. G. jjtr L So mi poiskali oblačilo, ka-H se sPodobi za komunalne-Našli smo takšno, E^in N ga sešili prav zame. na kaP° smo pozabili. Na -u me Je že ^kal poseben ^jak za pobiranje smeti. Mk S0 se uPravni delavci ne-omna?mibal>> Ko sem v delo-ijak. Ki zakorakal proti tovoriti , ’ sicer pa so vedeli, da bo %sodelav-ci< naredili en krog, še preden sem se jim pridružil. Krenili smo torej iz mesta na podeželje. Pobrali smo odpadke na Meleh, v Šratovcih in Rihtarovcih (delno) ter se odpeljali na odlagališče pri Hrastju-Moti. Zabojnik na tovornjaku je bil namreč poln. Radence smo torej >preskočili<, ker tamkaj odvaža smeti Zdravilišče Radenska s svojim vozilom; gre pa za pogodbeno pobiranje in odvoz. Denar od strank pokasi-rajo Komunalci, radenskim smetarjem pa za njihovo delo plačajo po pogodbi. Moram priznati, da sem se pr vič znašel sredi tako velikega smetišča, kot je v Hrastje-Moti. Ko smo iztresali smeti, ki so bile v zabojniku, je kar lepo >zadiša-lo< in se pokadilo. Ampak to ni bilo še nič posebnega, sta mi povedala Milan in Ivan. Moral bi se jim pridružiti julija in avgusta oziroma ko je zunaj vroče, šele tedaj bi zaznal, kakšne vse vonjave so pri stresanju zabojnika. Se dobro, da tedaj, kolikor se da, odpadke sproti zasipavajo z zemljo. Prebivalci Hrastja-Mote pa kljub vsemu tudi občutijo >diša-ve<, saj je odlagališče kar precej blizu vasi. A nekje mora biti, in kjer koli bo, bodo problemi. Tako, zabojnik na tovornjaku je bil končno prazen in odpravili smo se lahko na drugi krog pobiranja smeti. Najprej smo zavili v Boračevo, nato na Janžev Vrh, od tam pa proti Negovi. Nikjer čakoval sem, da bomo zavili tudi h gostišču Kramberger ob Negovskem jezeru, da bi se morda tam kaj zgodilo, če bi bil Ivan doma. On je bil nekoč dimnikar, pa bi me zanimalo, kako gleda’ na smetarje. Toda Krambergerjevo gostišče ni stranka radgonske Komunale. Zame je bila to smola, za stalno ekipo pa nič posebnega. Je pač delo prej končano, smeti za en tovornjak pa je že zdaj skoraj preveč. Prvega bližnjega srečanja z ljudmi sem se tako učakal šele na vrhu Negove, kjer smo se odločili za krajši postanek. Stopili smo v bife in vsi, ki so bili notri, so se, vsaj zdelo se mi je tako, prikrito čudili, kaj je zdaj to, da smo trije smetarji. Kogar je to’ zanimalo, smo mu govorili, da se privajam, ker bo treba zamenajti Ivana, ki naj bi se v kratkem poročil, pa bo moral nekaj časa ostati doma pri ženi. Ivan je namreč še samski, in to je vžgalo, čeprav so nekateri dvomili, da je res tako. Eden od gostov pa nas je tudi častil s pijačo. Prav njemu sem se zdel najbolj >sumljiv<. Stopil sem tudi v samopostrežno trgovino, ki je v sklopu iste zgradbe, in spraševal trgovke, če je treba še kje kaj počistiti. Rekle so mi, da je vse vredu. Medtem je šofer Stanko ugotovil, da pušča guma na sprednjem kolesu tovornjaka. Nekje smo naleteli na precej velik žebelj. Naprej torej nismo mogli, ne da bi zamenjali gumo. Toda rezerve nismo imeli, ker le-ta tudi ni nikjer na vozilu predvidena. Ni mesta. Stanko je torej moral poklicati na upravo, da so mu od tam pripeljali drugo kolo. Ni bilo treba dolgo čakati, ker so na takšne nezgode že navajeni in pripravljeni. Ko smo naposled zamenjali kolo, smo krenili dalje, in sicer proti Vidmu ob Ščavnici. Tam je bilo kar precej dela. Skoraj nazadnje je bilo na vrsti gostišče Lorbek. Lastnica je vztrajala, da moramo proti tudi noter, saj smo gotovo potrebni osvežitve. Njeni >zapo-vedi< smo se seveda rade volje uklonili. Sodelavci so mi kasneje povedali, da morajo skoraj vedno tako storiti, pa če želijo spiti »špricer« ali le kavico. Tako je bilo tudi v gostišču Melami na Kapeli in še nekateri radi pogostijo radgonske komunalce, ker so veseli, kadar jih obiščejo in cenijo njihovo naporno in neprijetno delo. Okog pol dveh smo bili drugič na odlagališču pri Hrastju-Moti. Če bi res moral dvigniti vse koše za smeti — večina jih tehta okrog 30 kilogramov, nekateri pa včasih tudi po 70 — bi me gotovo precej bolele roke. Milan in Ivan pa sta na to navajena. Povedala sta mi, da sta zadovoljna z delom, če ni okrog košev preveč stavijo tudi kaj takšnega, česar ne moreta pobrati. Nekje v Rihtarovcih ali Hrastju-Moti sta tako pustila vrečo s svinjskimi čre-vi, ker bi se le-te ovile okrog spirale v zabojniku in je potem precej dela, da jih odstranijo. Včasih pa se tudi njima zgodi, da kaj izpade iz koša ali kakšne druge posode, v naglici pa vsega ne vidita. Ker sem njuno delo lahko dokaj dobro spoznal, jima kaže verjeti. Meni je bil dovolj en dan v smetarskem oblačilu. Milan ga nosi že 17., Ivan pa 3. leto. Vsak teden morata sprazniti okrog 2.200 smetnjakov. Odslej bom bolj cenil ljudi, ki morajo opravljati takšna dela. A Odpadki so lahko tudi koristni Po vsem tem me je še zanimalo, kako so organizirana komunalna podjetja v Pomurju. Radgonska Komunala je bila tisti dan še družbeno podjetje, naslednji dan, to je 25. oktobra, pa je izvršni svet občinske skupščine sprejel statut, po katerem je postalo javno odjetje. V lendavski občini so ta korak naredili že I. januarja, v soboški aprila, v ljutomerski pa julija tega leta. Tako so se povsod uskladili z novimi zakonskimi predpisi. Vendarle pa so med njimi nekatere bistvene razlike. Tako so se v Ljutomeru odločili, da je v sestavi tega podjetja ,adi stanovanjska enota, kar pomeni, da je njihova dejavnost tudi upravljanje in vzdrževanje stanovanj. Podobno nameravajo storiti tudi v radgonski občini, medtem ko v Murski Soboti in Lendavi razmišljajo o ustanovitvi samostojnih stanovanjskih podjetij, ker se jim zdi, da ni združljiva povezanost med upravljanjem in vzdrževanjem stanovanj. Vse pa bo odvisno od tega, kako bo to določeno v novem zakonu o komunalni dejavnosti, ki ga bo sprejela republiška skupščina. Med drugim je predvideno, da se bodo lahko ustanavljala tudi zasebna javna podjetja za določene dejavnosti, kot so pogrebništvo, dimnikarstvo idr. Domena občinskih komunalnih podjetjij naj bi bila namreč le oskrba z vodo, vzdrževanje črpališč, kotlovnic in čistilnih ; - < En dan v smetarski obleki z radgonskimi komunalci (>novi smetar: stoji nekoliko više) je bil dovolj, da sem spoznal, kako je to delo težko in neprijetno. Nekateri pa ga tudi cenijo. Posnetek: Milan Mlinar naprav, odlagališča komunalnih odpadkov, vzdrževanje kanalizacij in javni prevoz, kjer ga imajo. Vse drugo pa naj bi bilo urejeno na podlagi sklenjenih pogodb z raznimi izvajalci. Medtem je nekaj zasebnih podjetij za pogrebniške storitve v Pomurju že ustanovljenih. Bistvena novost se obeta tudi pri zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov. V mestu Murska Sobota že lahko vidimo posebna vozila avstrijske firme Sauber-macher-Rot iz Gnasa, ki je priskrbela tudi posebne plastične posode (smetnjake) za ločeno zbiranje odpadkov, tako da steklo in papir vračajo industriji, biološke odpadke pa predelujejo v kompost. Na podoben način zbiranja se pripravljajo v Gornji Radgoni, o vključitvi v mešano firmo pa razmišljajo tudi v Ljutomeru. Na ta način se bo zmanjšal odvoz odpadkov na sedanja občinska odlagališča za okrog 40 odstotkov. To pa je vsekakor precejšnjega pomena — tako v ekološkem smislu kot v spoznanju, da lahko odpadki prinašajo tudi korist. Seveda to ne sme biti za potrošnika predrago. V akciji sodeloval in zapisal; JOŽE GRAJ K STM»VANJSKOK«NNAUUBMKAUVBUANAM. ▼ SPOROČAMO VAM Še o Ajdi in njenih žanjcih ^aviliši?nosu vodstvo—zaposleni v Japlje . Moravske Toplice nekaj £Se le Ji ?e d°l&0 znano. Spomni-l»- koJ a^e udeležbe na referendu-in v začetku le-p3' takrat je bila aktualna Is k ad?nsK°. kljub temu pa so « že samostojni, težave J te>V'Jrri-len’ statuta. Že takrat smo sejani- T da je vzrok lahko tudi ne-vodilnimi. Ajda m£secilL Ko dokončujejo ’ se duhovi niso umirili, ampak še bolj razburkali. Nekateri so prišli v Moravske Toplice kot dediščina Radenske, eni zaradi tega odpovejo delovno mesto, drugi pa si še naprej podaljšujejo funkcijo. Zaradi vročičnega končevanja hotela Ajda pa prihajajo njihove zdrahe še bolj v ospredje. Nekateri si lastijo pravico dajanja uradnih izjav brez vednosti najbolj odgovornih. Mogoče pa je tako zaradi tega, ker se še vedno ne ve, kdo je zares glavni? Ali bo kdo odgovoren za napačne informacije, da bo ^Kompas ... da smo v Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana, d.d. začeli poslovati s tekočimi računi občanov in izdajati čeke. hotel končan 15. oktobra, da se gostinci usposabljajo v tujini.. Vodenje hotela Ajda je (bo) zelo odgovorna naloga. V zdravilišču bi naredili najbolj prav, če bi si za leto ali dve »sposodili« dobrega direktorja iz tujine. Mnogi Pomurci, ki se vsaj malo spoznajo na turizem, pravijo, da Ajdi manjka predvsem dobra gospodinja, druga Elica Šandor. Sedanja gospodinja hotela v Moravskih Toplicah je že nekaj časa na bolniškem dopustu. Nje zaradi tega ne moremo obsojati, pa vseeno — v najbolj pomembnem času otvoritve jn zagona poslovanja bi gospodinja morala biti na vsakem hodniku, sobi in avli, navajati čistilke, da bodo pogledale v vsak kot. Pred kratkim je bil objavljen razpis za 27 novih delovnih mest v prekmurskem zdravilišču. Prejeli so 243 prošenj. . Čaka jih torej težko delo: izbrati najboljše! Kaže pa, da niso imeli težkega dela, ko so imenovali vodilne. Vršilec dolžnosti direktorja bo do konca januarja še naprej Evgen Kisilak, pomočnik direktorja je Fran Peterka, vodja zdravstvene enote Majda Sif-tar-Hanžekovič, vodja gostinstva Viktor Vlaj, vodja hotelirstva Milan Karoli, za vzdrževanje bo odgovoren Jože Brdnik in za kopališko dejavnost Matija Tibaut. Skiipno bo v Zdravilišču Moravske Toplice 350 zaposlenih. Upajmo, da se vsi zavedajo, da delajo v turizmu in da je delo z ljudmi zelo težko. Vsi nimajo te sposobnosti, čeprav so dobri teoretiki. To velja za vsakega, od pomivalke, čistilke, natakarice v baru do receptorja. In vodilni? Prepričana sam, da ima vsak izdelan natančen program, kaj želi na svojem delovnem mestu doseči, in se zaveda načel, po katerih bo ravnal. Mar ni tako? Bernarda B. Peček Podjetja in druge pravne ter fizične osebe prosimo, da sprejemajo čeke Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana, d.d. kot plačilno sredstvo in jih vnovčujejo pri pristojnih službah družbenega knjigovodstva, skladno z veljavnimi predpisi. Gornja Radgona Murska Sobota 74-741, 74-256 21-312. 22-332 POTUJTE Z NAMI! Novembrske praznične dni Jj1*. 8. NOVEMBRA 1990 Stran 7 jjo,npasova srečanja Vinodolski, Rogla, Tuheljske toplice ^■bpasov praznični klub bučanje v Mallnitzu od 28. 11. do 2. 12. 1990 ^'bi počitnice po domovini ;°sebno pester program (morje, zdravilišča, Panine . . .) od 28. 11. do 2. 12. 1990 90/91 ™a|og Smučanje 90/91 v domovini m tujim s®' aranžmaji na obroke ali posojilo Za9otovljeni prevozi ob odhodu iz Gornje Radgone in Urske Sobote b°Sredovanje vozil rent-a-car Hertz odslej tudi v Gornji ^dgoni. U^PAS e|efpn Tragično, a resnično je, da človek umira, ko še živi V preteklosti človeške skupnosti lahko zasledimo sledove evtanazije pri ravnanju najrazličnejših plemen. Znano je, da so se ostareli pripadniki kavkaških plemen strmoglavljali z gora, da so eskimski starci izginjali v viharnih nočeh, da so Bretnoci s posebnim kladivom razbijali lobanje umirajočim. V stari Grčiji se postavlja vprašanje vrednotenja življenja v dveh skrajnostih, od katerih eno zastopa Platon, drugo Hipokrat, ki postavlja moralnoetično načelo kot prisego bogovom, da ne bo nikomur skrajšal življenja in mi pri tem pomagal. Ciceron je zapisal: »Zakaj bi trpeli? Odprta so nam edina: smrt, večno pribežališče, kjer se ničesar ne občuti.« Krščanstvo nasprotuje evtanaziji. Sv. Avguštin pravi, da nima nihče pravice ubiti se samo zato, da bi se izognil prehodnemu trpljenju. Stoični filozof Ivan Buridin je zapisal: »Če se obupani želi ubiti in te prosi, da to storiš, bi storil nepravično dejanje, če ga poslušaš.« Tudi islam uči: »Ta, ki ubije človeka, ki pa ni storil umora ali sejal razdora v državi, se bo obravnaval kot morilec človeškega rodu.« Tako vprašanje vrednote življenja v dveh skrajnostih skozi vso zgodovino človeštva. Evropski svet pa je leta 1976 izdal priporočilo o pravicah bolnikov, po katerih naj bi si vlade prizadevale, da vsem zagotovijo možnost, da se pripravijo na smrt in da jim pri tem pomaga zdravstveno osebje. Generalna skupščina svetovne zdravstvene organizacije je v Lizboni 1981 izdala Deklaracijo o pravicah bolnikov: Bolnik ima pravico, da umre dostojanstveno, sprejme ali odkloni duševno uteho. Kodeks etike zdravstvenih delavcev Jugoslavije: Zdravstveni delavec obsoja evtanazijo in jo ima za lažni humanizem. Ostal bo le spomin! EVTANAZIJA — BLAGA SMRT Stala sem ob njegovi beli mrtvaški postelj. A bolj od beline pregrinjala je bil smrtno bel njegov obraz. Ko sem ga gledala in videla, kako si ga prilašča smrt ter bolezen zmaguje nad njim, me je spreletelo. Trpela sem ob agoniji, ki se je le počasi bližala cilju, smrti, ob zavesti, da je tako blizu, a tako počasi jemlje. Trenutki nemoči, prežeti s trpljenjem podoživljanja smrti. Če mi je bila še pred časom mučna že sama misel na smrt, na to. da sedaj sem in diham, a da me enkrat več ne bo, sem Zakaj ga ne pustite umreti? Medicina je tista, ki ima po- težko bolnega, umirajočega, dročje evtanazije, čeprav se ji Gre za dva vidika evtanazije, ne morejo ogniti tudi svojci aktivno in pasivno. Aktivna je, jo sedaj spoznala v vlogi rešiteljice človeškega trpljenja. Če bi me prej kdo vprašal, ali bi želela smrt ljubljeni osebi, bi mu zgroženo pogledala v obraz. A ob postelji in pogledu nanj sem počela prav to, želela sem jo zanj. Močno, tako, kot si jo je sam. Toda ko je prišla, je bil le trenutek, preblisk zadovoljstva, sreče, da je vendar prišla ter ga rešila muk in trpljenja, toda bil je le trenutek, kajti takoj je vzraslo spoznanje, sedaj ga pa več ne bo! Ostal bo le spomin. da nekdo vzame injekcijo in jo vbrizga v človeka, ki je težko neozdravljivo bolan, z namenom, da se preneha njegovo trpljenje. Ga zavestno umori. Spominjam se grobih prizorov. Gospa, ko je bila še pri polni pameti in še danes živi, me je prosila; Ko bom pa tako. te prosim samo za eno stvar. Bolnica, ki sem jo obiskal na Unvierzitetnem kliničnem centru, mi je kazala, naj Foto: Janez Balažič ji dam injekcijo. Ni mi bilo vseeno, saj. to so res tisti ekstremni primeri, ko se ljudje vsakdanjika s tem ne želijo ukvarjati, kajti to so poslednje reči. Aktivna evtanazija je načelno preopovedana. Na Zahodu so sicer določene organizacije, da. v kolikor si njen član, potem po pravilniku, ki je definiran in diferenciran, izvajajo aktivno evtanazijo. Aktivna evtanazija, kakorkoli obračamo to svoje usmiljenje, je nečloveško. Velikokrat kot psihiater in nevrolog hodim v bolnišnici. vendar mi nikoli ne pride na pamet, da bi komurkoli pomagal, da bi se povsem rešil svojega trpljenja. Pasivna evtanazija pa je nekaj vsakdanjega, v medicini dokaj široka. Do pasivne evtanazije sem imel zelo distanciran odnos do moje specializacije. Ko sem se specializiral v bolnici Polje, sem zdravil duševnega bolnika, ki je imel pljučnega raka. Ko sem dežural, sem ga vedno spravil k življenju, saj se nisem mogel sprijazniti, da mu kot zdravnik ne dam pomoči v smislu, da spet oživi. To je opazila mentorica, me nekega jutra povabila k sebi in rekla: zakaj ga ne pustite umreti, zakaj ga spravljate v življenje kljub njegovim težkim bolečinam in mukam. Dosti me je naučila. Res pa je tisti trenutek veliko vprašanje vesti, saj moreš najprej razčistiti sam pri sebi. Vedno več ljudi umira v bolnišnici, za nekatere že to, da umrejo v bolniški postelji, pomeni dostojno smrt. Vem, da sem v bolnišnico sprejel socialno izkoreninjenega človeka, da je dostojno umrl. Svojci so se mi pozneje zahvalili, hvala, da ste mu omogočili, da je umrl v bolnišnici in ne kje v jarku, na cesti ali v reki. Dosti svojcev pa da svoje bližnje v bolnišnico prav z motivom, da tam umrejo, da ne bi gledali zraven. To je tragično za umirajočega, saj si verjetno želi njihove navzočnosti. Umaknejo se svojci, tudi zdravnik, ostane pa medicinska sestra. Ob tem veliko trpijo, za kar pa jim nihče ne reče hvala lepa. Medicinska sestra je torej tisti zadnji človeški svojec, ki je pri-soten ob umirajočem, (dr. Jože Magdič) Vedno in povsod — človek človeku! Če bi me kdo vprašal, če sem z« evtanazijo, blago smrt, bi odgovorila : NE. Mnogi ljudje so prepričani. da jim v življenju mora iti fS( tako, kot si sami želijo. Toda pfl ali slej se lahko vsakdo prepriča, da življenje lahko teče tudi po drugačnih tirnicah. Kadar nam vljenjsko pot in načrte nosimo zmoti bolezen, pogosteje premis-ljujemo o življenju, o svoji mladosti in negotovi prihodnosti. Tragično, toda resnično je dejstvo, da človek umira, ko še žM Pa vendar je tako lepo živeti, dase borimo za sleherni dan, uro. minf to. Vsi si želimo, da bi živeli čim dlje. Človek si ne želi umreti mlad' zato se zavestno staramo, vendar zadržano, neopazno. Pregff pravi: starost se neopazno priti"0 tapi. Po sedemdesetem letuje vsa dan darovan. Patronažne medicinske sestre pri svojem delu srečujemo z ra2 čnimi varovanci, bolniki, z osa";l Umi starčki in pravkar rojema otroci. Za vsakega bi lahko nap šali zgodbo, različno, za ne^a!ere tudi žalostno. Po svojih močen trudimo, da nam zaupajo, kaj zdravljenje, ki ne temelji na z« panju, je že od začetka obsoj na neuspeh. Starejšim moramo & niti in okrepiti občutek, da so vedno potrebni, mladim fcep spoštovanje do starejšega člone Najhuje je, če je bolnik ads,a L človek v stiski'prepuščen sam s Zato bodimo vedno in P°\i„n ČLOVEK—ČLOVEKU-se še spomnite zgodbe o sta' \ ki so se mu tresle roke 'n J^M jesti iz lesenega krožnika. je obdeloval leseni predmet za je starše — krožnik za vas-in podobne zgodbe bi lahko P & tudi danes, (patronažna sest' rika Bukvič) ker tudi v nas smrt vzbuja strah OBVESTILO Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana, d.d. odpira nove račune za vse dosedanje varčevalce Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana, d.d. v stečaju. Račune lahko odprejo varčevalci v dosedanjih matičnih enotah Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana in si s tem omogočijo neomejeno poslovanje s svojimi hranilnimi vlogami, tekočimi in deviznimi računi v vsej poslovni mreži te banke in Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana. Do odprtja novih računov pri Stanovanjsko-komunalni banki pa priporočamo varčevalcem, ki poslujejo s tekočimi računi in s hranilnimi knjižicami Komercialne in hipotekarne banke, da začasno poslujejo le preko matičnih enot. SODELUJTE Z NAMI ’ Ali smo danes v medicini bolj humani kot poprej? Pacienti danes trpijo več kot v preteklosti. Tu niso mišljene samo telesne bolečine, pač pa tudi njihovi notranji občutki. Čeravno si nekateri pacienti v bolnišnici želijo počitek, mir, več dostojanstva, se pri pacientih naročajo razni posegi, kot so infuzije, transfuzije in neprijetne preiskave. Okoli bolnika se giblje veliko ljudi, ki se zanimajo za delovanje njegovega srca, dihanje, za njegove izločke: redko kdo pa se zanima za pacienta kot za človeka. V medicini mislimo, da moramo najprej opraviti najnujnejše, da rešimo življenje, in šele na to pride na vrsto pacient kot oseba. Vzrok tega mehaniziranega in neosebnega zdravljenja je v našem lastnem obrambnem mehanizmu. Na ta način se verjetno lahko ubranimo lastnih tegob in tesnob, ki nam jih prinaša težki in neozdravljivi bolnik. Večkrat se osredotočimo na inštrumente, ker ne moremo gledati smrti v oči, ker tudi v nas smrt vzbuja strah. Razžalosti nas videz bolnikovega obraza, ki nas spominja na lastno nemoč, na našo človeško omejenost, na naš neuspeh in končno tudi na lastno smrt. To se pri zdravstvenih delavcih pojavlja tem bolj, čim bolj smo zdravstveni delavci približno toliko stari kot neozdravljiv bolnik. Ta notranji konflikt je živ pri vseh zdravstvenih delavcih, ki delajo ob takem bolniku. Redko kateri zdravnik se s pacientom pogovori in mu pove vse o njegovem zdravstvenem stanju, posebno ob neozdravljivo bolnem ali na smrt čakajočem Preveč se bojimo, da bi P“c,e poslabšali že zelo slabo zdratt no stanje. Evtanazija — milostna srt'' ali ne ? Ali si taki neozdradjd trpeči bolniki res želijo srnrb' odrešitve? Se res zavedajo ' t dejanja? Ali je med neozdra^ bolnimi večji odstotek sam°'n kot med zdravimi? To so VP' . nja. ki so že dalj časa P^fp. vendar odgovora še nimat"0 pokratova prisega nas zaveza) ne smemo nikoli prekinil nja' ■ riše. Trenutno pa je najvaznej -e skušamo humanizirati Biti moramo ob umirajoče ' p, lajšati zadnje trenutke A' četudi včasih samo z bese0 • Alojz Horvat) and?1 Majda o Pogrebne storitve oprema in vzdrževanje pokopališč DAMIR BANFI STANOVANJSKO - KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA, D.D. POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA • AGENCIJE: Lendava, Ormož, Radovljica, Škofja Loka, Brežice, Kostanjevica, Sevnica, Metlika, Trebnje, Mirna peč, Mozirje, Ljubljana - Šiška, Ljubljana - Tabor, Črnuče, Ribnica, Grosuplje, Zalog, Zagorje. • EKSPOZITURE: Celje, Ljubljana-Titova 38, Litija, Nova Gorica, Kranj, Gornja Radgona, Krško, Novo mesto, Žalec, Bar, Titograd. Veščica 17, 69000 MURSKA SOBOTA Telefon: (069) 23 802 — opravljam prevoze pokojnikov doma in v — urejam dokumentacijo — sprejemam naročila za vence —postavljam mrliške odre Odprto neprekinjeno — od 00.00 do 24.0^ Stran 8 VESTNIK, 8. NOVEM6^^ kulturna, obzorja V MESECU KNJIGE smo PISMO ALI BIBLIJA Sveto pismo je svetovna uspešnica. To nam med drugim potrjuje po-**a ** 'etno Pr°da okrog 25 milijonov izvodov in da je bilo do leta 4^ prevedeno na več kot 1907 jezikov oz. narečij (na svetu je približno jezikov oz. narečij). Pri tem lahko s ponosom pristavimo, da smo ovenci dobili prevod Svetega pisma kot 12. narod na svetu. Znani filozof E. Kant je pripomnil: »Sveto pismo, dostopno sem ljudem, je največje bogastvo, ki ga je mogel dobiti človeški rod. 'aPad nanj je zločin zoper človeštvo.« । Sveto P'smo ali Biblija je zbirka knjig, ki so razdeljene v dva de-Prvi del tvori Stara zaveza, napisana pred našim štetjem, drugega Pa Nova zaveza, napisana v prvem stoletju našega štetja. Biblijo je pi-l 0 okrog 40 piscev v razponu 1600 let. Sveto pismo torej tvori 66 od tega jih je 39 v Stari zavezi in 27 v Novi zavezi. Protestanti JjLnav?j° judovski kanon, t.j. 39 knjig, medtem ko so katoličani in n kateri drugi sprejeli še nekaj knjig, ki jih imenujejo »devterokano-ne« (protestanti jih imenujejo »apokrifne«). Vse omenjene najde-• 0 v ekumenskih izdajah Svetega pisma. Glede novozaveznih knjig Povsod enotno. te Za potrebe pogrčenih Židov so Staro zavezo prevedli iz hebrej-ne v grščino (znamenita Septuaginta), ki je dejansko najstarejši ani prevod. Pozneje seje grško govoreči svet polatinil in papež Da-■ azje Heironimu naročil prevod Svetega pisma v latinščino. Prevod nasta] konec 4. stol., znan kot Vulgata. (ha' Slovenskem je v času reformacije Primož Trubar prevedel Novo zavezo krj®reJ >e>a >555 Matejev evangelij) in Psalme. Jurij Dalmatin je »iz poštene Svetans^e Prožne vneme in posebne ljubezni do domovine« začel prevajati ško h P181?0 v slovenščino že kot študent. Oprl se je na izvirno hebrejsko in gr-vtli. ese°’ poleg tega pa še na Lutrov nemški prevod. Po desetih letih je to sj/0 nalogo opravil. Prevod so nato tiskali v Wittenbergu pod nadzorstvom !Or ®a. Dalmatina in Bohoriča. Biblija je izšla z letnico 1584 in ima tudi lepe le-tei!'ustfac’j> na koncu pa še pridan register (slovar) za razumevanje še dru-»(jr tratnim pokrajinam. Od 1500 izvodov sojih 500 zvezali takoj, od tega 40 D0 ®.° vezavo za darila. Med prvimi je dobil tak izvod tudi Trubar. V domovi-WJ° ’z. Nemčije skrivaj tihotapili na razne načine. Se 200 let potem je bila ta .ed'n' prevod v slovenščino, uporabljali so jo tudi katoliški duhovniki. ^Je ohranjenih še kakih 80 izvodov. (177p/ed Prekmurskimi protestanti je Stefan Kuzmič prevedel le Novo zavezo Tetn/’ Pozneje pa J. Kardoš Mojzesove knjige in Jozuetovo knjigo, (1929) A. Pa Psalme (1848). Na drugem bregu Mure seje 1836. leta Peter Dajnko ^Sed' za prevod Stare zaveze, in sicer po Vulgati, tudi z vzporednim latinskim «staj1 °m- a se mu zamisel iz raznih razlogov ni uresničila, v rokopisu pa je Prva Mojzesova knjiga (imenoval Porod). S»et V 1784-1802 je s katoliške strani Jurij Japelj s sodelavci prevedel >856 Pls®o (izšlo v 10 knjigah) in nato še Jurij Volf s sodelavci v letih Sij,n $ (Wolfova izdaja). Med poznejšimi prevajalci sta bila tudi pesnika Gregorčič in Josip Stritar. >Ovih d ?anes je na Slovenskem nastalo veliko prevodov Svetega pisma ali nje-P^rZZV' Sedaj skupina izvedencev pripravlja nov prevod celotnega Svetega > Nova zaveza je izšla že v Dalmatinovem letu (1984). tutjj Svetem pismu, ki je dejansko prava knjižnica v malem, najdemo najrazli-p "j^vr16 zvrsti. V njem so zgodovinske pripovedi, razburljive dogodiv-iijn’'Jubezenske zgodbe, pisma, apokaliptična videnja, poezija, modrostni spilo i2ir!r°kovanja. ,n £e b' na hitro prelistali Sveto pismo (preberemo ga lahko bgod . 'b nekaterih v 49 urah, saj ima 31000 vrst (enot) in 1189 poglavij), bi Hi v‘ni, ki se odvija pred nami, ugotovili premočrtno misel. V svetopisem-Slo Vedi 'majo posamezniki in družbe, Izrael in drugi narodi vsak svojo pa Je v božji vrhovni oblasti. Dolga stoletja je Bog pripravljal pot za Son SV0Jega Sina. Nekega dne bo Cerkev, odkupljena po Kristusovi kr-”a' svetopisemski pripovedi pa se vedno skriva še globlji, duhovni •V Z “Poraben in veljaven za vse čase. Znani filozof F. Nietzsche je izjavil: stvari .ovski Stari zavezi, knjigi božje pravičnosti, najdemo tako izredne ljudi, Strah ',n besede, da se grška in indijska sveta besedila lahko skrijejo pred njo. to, la spoštovanje občutimo ob veličastnosti tega, kar je človek nekdaj (lovZ A» kot je izjavil Victor Hugo: »Obstaja knjiga, v kateri je zbrana vsa llije 8^ Modrost, osvetljena z božjo modrostjo, knjiga, ki jo človeški rod ime-.. Pr»etOpismo’ Biblija.« . ■b|a a iskana knjiga na svetu je bila prav Biblija, znamenita Gutenbergova Mltesnjena v latinščini leta 1455. V Los Angelesu je živel mizar, ki je na-Sd, f° ’z tankega lesa v velikosti enega metra. Knjiga ima 8048 strani m ''kdeLi debela pa je 2,5 metra. Najmanjše Sveto pismo (podatek iz 1982) Mlb- raziskovalni oddelek ameriške elektronske družbe NCR v Ohiu. Na a° a x 3,5 cm velikem koščku celuloida so v mikrotisku natisnili 773.746 n8>eškega prevoda Svetega pisma. je ob svojem času dejal: »Naj svet napreduje, kolikor hoče, naj se l%a Ž0,spoznanje razvije do najvišje meje, nič ne more nadomestiti Svetega q, K' Je osnova vsake vzgoje.« Mo sta še Doneski k razpravam o sodobni likovni umetnosti, ki ga je v revijo prispeval Janez Balažič, v njem pa nam po kritičnem uvodu - približa umetniško po- prizorov, kipov svetnikov in božjega hrama namenoma preganja sveto, vzvišeno in duhovno, kakor da bi .hotel proti temu svetu zoperstavili zemeljskost in telesnost. Tako npr. tudi v pesmi, po kateri ima naslov ves cikel: Razen Vincetičevega cikla, že omenjene Olajeve pesmi in še dveh, treh pesmi (Bence, Kuhar) ostalo leposlovje v reviji ne zasluži posebne bralčeve pozornosti, saj nas ne prevzame in ne prepriča. Sicer so pa to prispevki več ali manj mladih avtorjev, ki bi tudi zase potrebovali revijo, kakršna je Separatio, in z objavljanjem v njej napredovali v jezikovnem, vsebinskem in estetskem pogledu. Pred pesmijo Egal Aleksandre Kovač, ki zaključuje revijo, najdemo na dveh straneh tudi posnetke pomurskih gradov in dvorcev, ki še z zadnjimi upi vzdihujejo po obnovi in oživitvi, a le-to preprečujejo »nepregledne administrativne norosti«, indolent-nost ali celo nesposobnost lokalnih politikov. V resnici pa nas fotografije, ki jih je prispevala Nataša Juhnov, nemo, a dovolj prepričljivo, opozarjajo prav vse — občinske in krajevne politike, gospodarstvenike, kulturnike in vse, ki še dajo kaj nase in na našo kulturno dediščino, da se streznimo in skušamo najti poti za celostno (ponekod vsaj delno) revitalizacijo nekdaj mogočnih pristav in graščin, ki pa so jih človekova malomarnost, nedovzetnost za vredno in lepo ter zob časa (da nasilja in lopovstva nad njimi niti ne omenjamo) pripeljali do tega, da so v vedno večjo sramoto sebi in nam. Nam seveda v veliko večjo kot sebi, saj sami za svoje propadanje niso čisto nič krivi . .. Že ta površen vsebinski pregled objav v rojevajoči se pomurski reviji za kulturo nas prepriča, da je presegla zastavljene cilje, o katerih smo na kratko spregovorili že v uvodu tega pisanja, kar le povečuje naš interes zanjo in poglablja željo po njenem rednem izhajanju. Morda bi bilo že v poskusni številki, ki je pred nami, določene stvari (pa teh ni veliko) izpustiti, morda bi bilo do- kulturni koledar Jože Vugrinec prireditve GORNJA RADGONA - V petek, 9. novembra 1990, bo v avli osnovne šole Jože Kerenčič nastopil pihalni orkester Milice iz Ljubljane. Gre za enega najkakovostnejših orkestrov v Sloveniji. Koncert se bo začel ob 18.00. POMURJE — V vseh štirih osrednjih pomurskih kinematografih bodo od 11. do 17. novembra Dnevi domačega filma. Na ogled bodo letos najboljši jugoslovanski filmi: Stela, Gluhi smodnik, Poletje za spomin, Veter v mreži. Začetni udarec, Meja ter Do konca in naprej. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bodo v petek, 9. novembra 1990, ob 18.00 odprli razstavo skulptur in risb Zorana Bogdanoviča iz Sarajeva. GORNJA RADGONA - V prostorih Ljubljanske banke je odprta razstava likovnih del Ivana Strnada iz Ljubljane. LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak so na ogled nagrajena tlela udeležencev letošnjega ex tempora. Obiskovalci si lahko ogledajo 34 slik v najrazličnejših tehnikah. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin si lahko ogledate razstavo uporabnega grafika in umetnika Leopolda Strnada iz Sežane. MURSKA SOBOTA - Zaradi gradbenih del je Pokrajinski muzej v Murski Soboti za obiskovalce zaprt. Najavljenim skupinam omogočajo ogled. Stran 9 utrip življenja Prvo ime KS Stogovci Po delu spoznamo človeka, pravi stari pregovor. Težko bi rekli, da obstajajo ljudje (vsaj danes), ki ne delajo, kajti brez dela ne moremo živeti. Seveda pa moramo ločevati delo, ki ga opravljamo za lastne potrebe in koristi, od t.i. družbeno potrebnega dela. Za to drugo danes vedno težje najdemo ljudi, saj se vsakdo otepa tistega dela, ki ga je treba opravljati zastonj. Kljub temu se najdejo izjeme in eden takšnih je tudi Jože Zagorc, predsednik sveta KS Stogovci in predstavnik Zbora krajevnih skupnosti v občini Gornja Radgona. Jože je zaposlen kot delovodja v KK Mešalnica Črnci. Ves delovni čas in še po njem je na terenu, med svojimi delavci, ki ga spoštujejo. Vedo, da zahteva red in disciplino, trdo delo, vedo pa tudi, da je mehkega srca in prijatelj, kakršnega težko najdeš. Nikoli ne odkloni pomoči, čeprav zaradi tega trpita njegovo delo doma in prosti čas. Delovne navade iz službe je pred leti prenesel tudi na delo in življenje krajanov v KS Stogovci. Čeprav je naslov potopisa, ki se izteka, V večno mesto in nazaj. nam je na popotovanju po Italiji usjielo videti tudi Neapelj, ki je južneje od Rima, in poleg Vezuva nad njim doživeti finale nogometnega prvenstva. Ne sicer svetovnega, ki mu je sledilo, ampak državnega, a vendar takega, da zlepa ne bomo pozabili tako na umazanijo kot temperament prebivalcev tega južnjaškega mesta. Bivališča v njem so bita že navsezgodaj v modrem (barvi svojega favorita, domačega nogometnega kluba), ker so baloni te barve spajali balkone, lebdeli nad okni in ulicami. Te so bile od blizu povsem drugačne. posebej po slavju, ko se je siceršnji umazaniji pridružila še navlaka pomendranih transparentov. razpočenih balonov, zastavic in zamaškov s steklenic šampanjca, s katerim so si najbolj vneti navijači nazdravljali kar prek balkonov, nas pa »osrečevali« s petardami, ki so švigale vsevprek. K sreči nobena ni zadela podvozja oziroma avtobusnih gum, kajti sicer bi nam v gneči huda predla. Kot nam je po svoje že. če šoferju ne bi priskočili na pomoč karabinjerji in nam ^pokazali izhod iz mestnega vrveža. Vendar to šele ob povratku. po dopoldanskem ogledu v lavi in pepelu izginulega ter ponovno odkritega mesta in ognjenika, ki zdaj sicer miruje, okolica pa priča, kako kruta je lahko narava. Po videnem v Pompejih je ognjenik presenetil ljudi sredi vsakdanjih opravkov in se niso nadejali katastrofe, ki je prišla v obliki lave iz notranjščine zemlje. Pepel pa. ki je zagrnil in za stoletja zakril mesto, ga je na neki način konserviral in tako je dokaj ohranjena priča davne civilizacije prednamcev. ki so živeli in množično umrli pod vznožjem Vezuva. Ulice in trgi; po katerih smo hodili in občudovali ohranjene hiše ter predmete v njih, poleg same arhitekture potrjujejo. aa so ti ljudje vedeli, zakaj živijo. Če so res živeli preraz-vratno in jih je zato zadela božja kazen, ne bi moralistično sodili, res pa je. da so antično mesto, ki so ga v 6. stoletju pred Kristusom naselili Osa. pozneje pa zasedli Grki in nato Samti, osemdeset let pred Kristusom pa Rimljani, večkrat zadevale naravne nesreče. Najprej je Pompeje poškodoval hud potres (leta 63 po Kristusu), šestnajst let kasneje pa ga je zasula že omenjena lava, ko je ognjenik v divjem izbruhu uničil vse okoliške kraje. Z arheološkimi izkopavanji so Pogled v zavarovano kratersko žrelo ni bil zastonj, naporno vzpenjanje na Vezuv pa poplačano z doživetjem zdaj ugaslega ognjenika, za katerega pa se ne ve, če ne bo spet ogroža! svoje okolice. Foto: Stefan Celec Izvolili smo ga za predsednika sve, ta KS Stogovci in od takrat se je v naši KS marsikaj obrnilo na bolje. Naštel bi samo nekaj akcij, ki jih je začel in izpeljal. Seveda moram poudariti, da mu kar nekaj krajanov v vsakem trenutku stojijo ob strani, med njimi Alojz Petrovčič, Janko Kuzma (tajnik KS), Jože Lebar in drugi. Naloge, ki so si jih zadali, so bile življenjskega pomena za naše okolje. Najprej so začeli asfaltirati ceste v Podgorju in Ži-bercih, potem pa so se odločili za napeljavo telefonskega omrežja v naši KS. Dolgo je trajalo, preden so zbrali določeno število imen, na koncu pa so celo prosili za številke oz. priključke. vendar zaradi premajhne zmogljivosti telefonske centrale v Apačah vsem niso mogli ustreči. Zaradi tega je bilo precej hude krvi, a jo je Jože na zborih krajanov kar hitro pomiril. Prva dela so stekla. O prostovoljno opravljenih urah, ki sojih krajani vložili v izkope jarkov in polaganje kablov, ne bi govoril. Delali so tako tisti, ki bodo oziroma so dobili telefon, kot tudi tisti, ki ga še čakajo, ko zgra zasuta mesta začeli odkopavati sredi 18. stoletja, do danes pa so uspeli odkopati in urediti le tri petine antičnega mesta. To je imelo eliptično obliko in je bilo obdano z obzidjem ter stolpi, ulice pa so bile tlakovane z velikimi kamni. Mesto sta sekali dve veliki cesti, ena je bila prečna, več manjših pa se nadaljuje v hodnike in pri vsakem križišču je stopnica za lažji prehod. Ob cestah se nizajo številne stanovanjske hiše in trgovine, veliko pa je bilo tudi gostišč. Pompejsko hišo označuje notranje dvorišče ali atrij ter stenski okrasi. Ogled izkopanin zahteva vsaj štiri ure ob dobrem vodniku, ker se je namreč mogoče kaj kmalu izgubiti med navidezno podobnimi stavbami, oziroma tistim, kar je ostalo od njih. Največ izkopanin je ohranjenih v Antiquariu-mu, zanimivi pa so tako Apolo Turistični utrip na ulicah Pompejev — pod lavo in pepelom umrlega in zdaj ponovno odkritega mesta ob vznožju ognjenika Vezuv v neposredni bližini Neaplja. nov kot Jupitrov in Izidin ter Ve-spazijanov dorski tempelj, veliko poslopje Eumachia (po istoimenski svetnici) in monumentalna bazilika. Slednja je služila za pravosodno upravo in trgovska pogajanja, notranjo dvorano, v kateri je za visokim odrom zasedal sodni zbor, pa lepšata dve vrsti stebrov. Gledališči sta bili v Pompejih dve: prvo, veliko, na prostem in drugo, manjše, pokrito. Prvo je lahko sprejelo okoli 50.000 gledalcev in je bilo urejeno po vzoru grških amfiteatrov, drugo j>a ne več kot 1000 oseb in je sluzilo tudi za glasbene prireditve. Med hišami je bila domnevno najbogatejša hiša Ci-tarista, veličastna Menandrova, dijo novo centralo. Danes zadovoljno telefoniramo, težave so pozabljene, zasluge pa seveda pripadajo predvsem našemu predsedniku Jožetu Zagorcu. Med tema velikima akcijama je bilo še več manjših: urejanje kolovoznih cest, gradnja avtobusnih postajališč, prostorov KS in drugih. Pred dvema letoma smo potem končno prišli na vrsto v naši KS za dograditev prizidka k OS Marije Rožman. Tudi tukaj je imel Jože svoj delež, saj je bil član gradbenega odbora. Krajani smo mu navdušeno zaploskali, ko je prerezal trak, in prepričani smo, da njegov delovni elan še ni dokončno izčrpan, čeprav že rad omeni, da bo čas prepustiti svoje mesto mlajšim. Ob vseh dobrih delih Jožeta Zagorca bi se morali vprašati, ali smo vsi, ki živimo v tej KS, naredili dovolj za napredek le-te, in če nismo, kaj je vzrok naši neaktivnosti. Morda bomo tudi s svojim delom podprli njegovo delo, ga še bolj spodbujali in mu pomagali k še večjim uspehom pri nadaljnjih akcijah. Bojan Macuh pa hiša pozlačenih amorčkov, Favnova in druge hiše. Med moškim delom obiskovalcev Je bila posebne pozornosti deležna javna oziroma hiša veselja, s kamnitim kipcem za razdevičenje in organom posebnih dimenzij, ki je bil deležen raznoraznih opazk, pa tudi pritiskov na sprožilce fotoaparatov. Podobno se je dogajalo tudi na Vezuvu, s tem. da je šlo pri prvem za kiparjevo, pri drugem pa za naravno stvaritev. Vezuv je visok 1270 metrov in je eden največjih ognjenikov na zemlji. S svojo značilno konico, ki jo je sloviti izbruh preklal in vrgel z nje lavo in kamenje ter odprl na južni strani ogromen krater, obvladuje ves neapeljski zaliv. Ob njegovem vznožju so številni letoviški kraji, ob jasnem vremenu lepo vidni, kakor tudi znani Capri z Monte Solaro. pretresljivo pa razdejanje, ki ga je povzročila ognjena ujma. Vul-kanovih izbruhov je bilo več, zadnji 1944. leta, toda vprašanje je, c e sodi Vezuv med ugasle ognjenike. Bojazen, da se iz notranjščine zemlje spet prikotali lava, je med tamkajšnjimi prebivalci upravičena, čeprav prav na račun enega svetovnih čudes tudi zaslužijo in vnovčujejo vse, kar se da. Tudi sivo, v razne barve obarvano rudnino, ki je avtentična veliko prepričljivejša od obarvank na stojnicah kiča, ki jih kar mrgoli in se je turistom stežka otresti nadležnih prodajalcev. Toda tudi oni so del vsakdanjika v turistično obiskanih krajih in teh je v Italiji poleg večnega mesta veliko. Vseh nismo uspeli obiskati, le od daleč smo se spogledovali s Castelandol-fom — trdnjavskim mestom, ki se razprostira na pobočju vulkanskega žrela z jezerom — in drugimi kraji na povratku domov. Na carini je pri prestopu meje šlo vse hitro in brez zastojev, tako tudi na dolgi poti, zato pa sta zaparkiran vhod na dvorišče v nočnih urah in nepotrebna zgod-njejutranja budnica ponazorila neci viliziranost neposrednega okolja. (konec) POPOTOVANJE OD ŠTEVANOVEC DO ANDOVEC V tišini izginja tudi jezik Bil je navaden jesenski dan, bolj topel kot hladen, s še dovolj sonca, ki je ogrevalo preljubo zemljo. Tokrat v Monoštru zavijem po prvem odcepu proti Šte-vanovcem. Iščem Lacija Kovača, dosedanjega predsednika občine. Pravijo, da se je vrnil na šolo. In res, tam ga dočakam. Pogovor steče o volitvah in prihodnosti teh krajev. Bo poslej bolje? To se sprašujejo vsi. Nekateri otroci so na šolskem igrišču. Pri uri telesne vzgoje je tokrat na vrsti rokomet. Z učiteljem Lacijem Domjanom, za katerega je to drugo šolsko leto, kramljava o tem in onem. Potoži, da mora zdaj dvakrat na teden v Kormend, kjer se uči nemščine. Sam je namreč, kot mnogi drugi končal na Visoki učiteljski šoli v Sombotelu smer slovenski in ru Prvi postanek: Števanovci in otroci, ki so na šolskem igrišču igrali rokomet. ski jezik. In zdaj, ko ruščina izginja iz porabskih (in nasploh madžarskih) šol, se je potrebno malo »prekvalificirati«. Avto me pelje še naprej, proti meji, v Andovce. Zapeljem do konca vasi. Ustavim. Nikjer nikogar. Popolna tišina. Tam po prašni cesti, ki se vzpenja v hrib, počasi prihaja možakar. Stefan Mešič si pomaga s palico. Ni preveč zgovoren. Pravi, da mu je pred kratkim umrla žena. V daljavi zaslišim zvok traktorskega motorja. Aha, si rečem, to pa je najbrž kak kmet, ki spravlja jesenske pridelke z njive. »Ja, je, toda to je že na vaši, >slavski< strani«, pravi Štefan in se napoti proti domu. In jaz? Zavijem na drugi hrib, saj pravijo, da žive tam Časarjevi. Z gospodarjem Karlom pokramljava o delu in življenju v vasici, kjer živi 66 ljudi. Pride tudi njegova mati Ana in pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. Rodila se je v Cepincih in ko je imela šestnajst let, sojo poslali k staremu očetu v Andovce. To je bilo leta 1938. »Prijateljice so odšle v Francijo in imajo zdaj pokojnino, jaz pa sem vsa ta leta samo dosti delala, pa kakor nam je na Madžarskem slabo šlo.,.« To so spomini na leta siromašnega življenja, ki pa so bila vendarle lepa. V času vojne, ko meje ni bilo, si je našla moža v Markovcih, a je potem odšel v vojno. Na nedavni seji upravnega odbora Turističnega društva Murska Sobota je predsednik Andrej Gerenčer podelil visoko priznanje Turistične zveze Slovenije — zlati znak — dolgoletnemu marljivemu spodbujevalcu turistične dejavnosti v pomurskem središču Edvardu Perhavcu. Njegova zasluga je, da je bilo v zadnjih letih veliko narejenega za lepšo podobo mesta, ki je med drugim dobilo tudi svoj turistični prospekt in vodnik, v vsako gospodinjstvo pa je romala brdšurica Za urejeno in lepšo Mursko Soboto. V petletnem predsednikovanju Edvarda Perhavca pa seje soboško turistično društvo uveljavilo tudi z nekaterimi odmevnimi prireditvami v širšem slovenskem prostoru. Predvsem so znani po Miklošovem in Trezi-nem senju ter Srečanju ob bazenu, letos pa so, pri čemer imajo zaslugo tudi člani turističnega društva, dokončno uredili ogrevanje vode v bazenih letnega kopališča. Vse to in še marsikaj drugega uvršča Mursko Soboto že nekaj let zapovrstjo med naj- Po njegovi vrnitvi sta prišla nazaj v Andovce. In z delom sta si marsikaj ustvarila. Tu so zdaj edinec Karel, njegova žena in štirje otroci. Kljub temu, da sta starejša dva že zaposlena v Monoštru, vsi pomagajo na kmetiji. Ob vsem tem Ana, ki večkrat pride na obisk k svojcem čez mejo: »Tu pri nas se ne dela toliko kot pri vas, pa se vseeno živi. Pri vas pa dosti delajo. Če ima eden nekaj, hoče drugi imeti še več. A ni tako?« Kljub temu pa bi bilo lepo, če bi bila meja odprta. Tudi v An-dovcih se veselijo, saj so slišali, da bo meja pri Gornjem Seniku odprta, toda to ne bo rešilo njihovih težav. »Mi bi morali dobiti prehod tukaj, saj je proti Gornjemu Seniku podoben ovinek kot ga imamo zdaj proti Hodošu.« Karel pa pripoveduje o kmetovanju na 32 plugih zemlje. O dobri letini koruze in krompirja, pa o travnikih in suši, zato je bilo nekoliko manj sena in otave. »Divjad pa nam ne dela tako velike škode, ker imamo električnega pastirja.« Da prehranijo devet glav živine, je potrebno krmo še dokupiti. Sicer pa si pri delu pomagajo s traktorjem, kosilnico in drugimi stroji. Lep razgled je na hiše, razporejene po hribčkih. Ni jih veliko, nekatere so videti kar osamljene. pa s'0" Andovci: Tišina in čist zrak sta privabila tudi meščane, medte"1 venski jezik izginja. ŽIVI S TURIZMOM lepše urejena turistična mesta v Sloveniji. »Treba se je le mal^ ozreti po Murski Soboti, ki je lepo, čisto in cvetoče mesto. V turističnem društvu pa smo si prizadevali za odpravo drobnih napak, ki jih tujec še bolj opazi. Skupaj s srečanje predstavniki mestnih krajevnih skupnosti smo uspeli poživiti turistično dejavnost, kar je seveda treba pripisati Sobočanom, ki so se vedno odzivali našim akcijam. V šali pa so nas nekateri poimenovali kar sedma soboška krajevna skupnost, česar smo seveda zelo veseli,« z neprikritim zadovoljstvom poudarja Edvard Perhavec, ki ga zaradi njegove skromnosti nismo mogli prepričati, da bi stopil pred fotografski aparat. 67-letni Edvard Perhavec, ki je že četrto leto v pokoju — nazadnje je bil podpredsednik občinskega izvršnega sveta — še je iz vsega srca rad ukvarjal s turistič- Ana Časar Toda prazne ni nobene. so ljudje iz Budimpešte, 1? ■ cena ... in jih kupili za po denar. Pravijo, da bodo tu z ko bodo šli v pokoj.« Saj res, mir in tišina, zrak, kaj več si lahko želi c _ ki se v mestu vsakodnevno s je s hrupom in smogom. Pa bi Andovčani radi, da di pri njih šlo nekoliko bolj. -e nekod nimajo vode, pa ' nekaj let opremljene kop tudi vaške ceste bi bilo tre $ diti, predvsem pa bi bilo lep ’ bi se lahko zaposlili doma-bi bilo treba iskati dela V štru. Tudi zato, ker zaradi.^, izginja slovenski jezik. 1“ j hova dva najmlajša že stez a, pravijo, da povesta kaj P° rjjp, če. »Zato, ker drugi ne go tudi onadva nočeta.« j e$i Ana pravi: »Ko bomo m«s y umrli, bo umrla tudi ® %0 ma-beseda in žalostno bo, ko terin jezik izginil.« In tako se počasi P°SpOčii-Ker nekam neprijetno s litim, ko zabrnim v to and tern, šino. Premišljujem spet kako ohraniti slovenski je ojjl le mejni prehod, ki bo o več srečanj, več možnos govor, ampak tudi delo ej. čem okolju, med Slovenj’za. vsem pa zavest med Uu JeZik vest o tem, da je mate sa. nekaj kar je bit vsakeg ))ta meznika in da brez teg pravi« človek. .jva no dejavnostjo. Svoj konjičku namenjal 1 ■ o ure dnevno. »Od V. nega zbora tunstičneg nis ki je bil letošnjo P° ~zansLo več toliko aktivno P^e področjem, čeprav' im* kličejo, ko Potlf nasvet. Vodenje druf ^1^ j« pustil mladim in SP°V žih dem, ki so polni Kljub temu pa Je ^ljen vec se vedno pnpr“ L M G|, nekatere svoje P0? ®,: V vrsti je treba izkoristn ki jih ponuja ^^pra''1^^3 hotelu Diana se Pr,P rrtii^j V gradnjo majhnega bi| tu s£ bazena, ki bi lahk t"^ mestnem kopališč’ . Sobočani lahko ho očili >43' leto. Hkrati pa bi odprta- to razmah plavalnega •> ap0 vsezadnje pa ‘f131”;,,tufiait11 pokrajino, ki se s t lepoto lahko men -ju n pc predeli. Le pri dez obrobnih \Pr3: jn tel treba bolj angažira« ne morejo izostati« Stran 10 VESTNIK, 8. NOVEI^^^ utrip življenja r-GERLINCI PLANINSTVO Ob moštu in kostanjih F. Maučec priporočljivi opremi, navezovanju plezalnega pasu in navezovanje na vrv ter vodenje naveze. od ozkih prometnih grl v Murski Soboti. Foto: M. Jerše. PIŠE JOŽE GRAJ orače s POTOVANJA NA NIZOZEMSKO UREDITEV GREGORČIČEVE ULICE — Pred kratkim so se začela obsežna dela v Gregorčičevi ulici v Murski Soboti. Predračunska vrednost del, ki jih opravljajo delavci Splošnega gradbenega podjetja Pomurje, znaša okrog 5 milijonov dinarjev. Trenutno potekajo dela od Ulice arhitekta Novaka mimo stare bolnišnice, nato pa še mimo bencinskega servisa na Cankarjevi do Trstenjakove ulice. Hkrati načrtujejo ureditev poštnega in električnega omrežja, kar bo stalo dodatne 3 milijone dinarjev. S to naložbo naj bi odpravili enega . V Gerlincih so pripravili praznik mošta in kostanjev. Ta tradi-, °«alna prireditev, ki jo organizirata društvo vinogradnikov Pomur-. 'o domače gasilsko društvo, je tudi letos dobro uspela. Dopoldne cedilo ocenjevanje mladih vin, starih nad tri tedne in do treh ted-prvih je prvo mesto zasedel Franc Gomboc iz Gerlinec 54, J drugih je zmagal Janez Šadl, prav tako iz Gerlinec. Skupno je ži-I’ocenila 53 vrst mladih vin, izbrali pa so tudi kraljico mošta. To iti t domačinka Bernarda Gomboc. Nastopili so pevci iz Gerlinec “niorist Jani Žilavec. “ mladem vinu, pečenih kostanjih in nabito polnem gasilskem kari j® tak° minila še ena jesenska nedelja. Zdaj pa bo treba poča-1 še na Martina. Nataša Juhnov V POMURJU 16 NOVIH PLANINSKIH VODNIKOV Ko® številnih kanalov in mo-hn i”10 se me^ vo^ni° P° Amsterdamu čudili tudi >Hrastkom< iz blokov tik P0^ streho. Vod- bil dobro poučen o zgo-ni^kih ‘n drugih značilnostih Poj^r^skega velemesta, nam je ^Oh^' SO 10 n0S‘b iui' P(lmoči katerih vlačijo ali oken^0 P°bištvo do širokih ! ro^ 'n. P°tem v stanovanja ožiti^. 'z njih. Tega namreč po ^dn L-,rni'^ stopnicah in ozkih 'kih ne bi mogli opraviti. i^b kra'kem večernem sprehodu) Amstardamu pa sem po-hSe[°z°ren e na eno mestno ^0fak'OSI' Skoraj na vsakem ^loKU s' kolesarja ali pa tjg^Privezano oziroma zaklete 'n mostne ograje. svetilni-le. aruge nepremične predme-Nh^terdamčani in okoličani namesto z avtomobili ra-P° mestu s kolesi, ki jih Zavarujejo pred morebi-^^'kavti, kadar odidejo v gostinske lokale ali po j opravkih. Nenavadno se zdelo, da so nekateri Ponujali mamila. Ne- ^Pak0 ^mla celo dovoljena, 8o ^.J0 me že ni mikalo. Mno-namreč videl, kako 'a marnski Židje tako rekoč \te'- brfisijo neobdelane dia-1' 'e oblikujejo v čudovi- i Je kmalu začelo % r deževati in sprehoda je °uec. pa tudi počitek v ^"od Primestnih hotelov se je - k>^omevne,n prevažanju z av-z^o prilegel. V samem J! b‘^° videti in se tudi ,'da t n‘o posebnega, razen I ni,0' za odpiranje vrat v uto dobili ključev, temveč ■ 4$ AlhJ"«! nV:<;,ovneKa prvenstva v oranju smo se po prvem dnevu napotili pro-mestu Den Haagu in največjemu pristanišču Ro-e strani so vodile avtoceste ali lepe, široke poti. nekakšne kartice in si potem moral preštudirati pravilno tehniko odpiranja. Nekateri, ki so se malo dlje zadržali ob točilnem pultu, so menda potem preostanek noči prespali kar na hodniku. Oh, te brazde! Končno nas je vodila pot na prizorišče svetovnega prvenstva v d Navijali smo seveda tudi za Belo, ki je oral nekoliko počasneje, od začetka morda nekoliko manj natančno, potem pa vse bolje. Blanka je med vsemi orači zbujala posebno pozornost — ker je bila edina ženska in ker ji je šlo do predzadnje brazde skoraj brezhibno. oranju, in sicer na strniščne poljane in travnike pri mestu Ze-evolf. Teden dni pred nami sta prispela tja Blanka Bukvič iz Lemarja in Bela Bergles iz Pu-ževec kot lanska zmagovalca na državnem prvenstvu zastopala Jugoslavijo na tem tekmovanju. Že od daleč smo lahko videli vihrati tudi našo trobojnico. Ko smo prišli bliže, smo ugotovili, da se je skoraj največ gledalcev zbralo blizu naših dveh tekmo- RDEČI KARTONČEK Na zboru društva sladkornih bolnikov soboške občine so predstavili rdeče kartončke, ki naj bi jih imeli ob osebni izkaznici vsi sladkorni bolniki. Obeski SOS se namreč niso najbolje obnesli, zato naj bi bili rdeči kartončki razpoznavni znak za bolnika ter okolico ob bolezenskih težavah. Ob predstavljanju svojega dela pa so povedali, da so se dogovarjali za ustanovitev posvetovalnic v zdravstvenih domovih, vendar zaradi organizacijskih in kadrovskih težav tega niso uspeli doseči. Pregledali so tudi založenost trgovin in lekarn z zdravili. V društvu so si tudi prizadevali pridobiti nove člane, vendar ugotavljajo, da mladi bolniki nimajo želje in interesa delati in se vključevati v društvo. Glede organiziranosti društva, saj sedaj več niso kolektivni člani Socialistične zveze, pa so menili, da so lahko politično neopredeljeni, imena Zveze društev v Sloveniji pa ni potrebno spreminjati, ker bi to pobralo samo veliko denarja. mh Iz Amsterdama med valcev. Posebno pozornost je zbujala predvsem Blanka, saj je bila edina ženska med 56 tekmovalci. Čez čas so zabrneli traktorji in z dvobrazdnimi plugi začeli rezati brazde v precej rahlo in vlažno zemljo. Vsak tekmovalec je imel točno določeno parcelo. ki je merila 20 arov (100 m dolžine in 20 m širine). Brazde so morale biti globoke 22 centimetrov in popolnoma ravne, or-nice pa enakomerno ena do druge. Sodniki so sproti preverjali in točkovali. Nekaj časa je kazalo, da gre našima odlično, še posebno Blanki, in to vse do predzadnje brazde, ko je začel plug rezati nekoliko preplitvo v razmočeno zemljo. To se je potem nekoliko poznalo tudi pri zadnji brazdi. No, tudi drugim ni šlo vse tako, kot bi si želeli. Ampak to je bil šele prvi dan tekmovanja, drugi dan so morali traktoristi pokazati, kako vešči so pri oranju travne ruše. Tedaj pa smo se mi že vračali proti domu, oziroma smo se spotoma peljali na ogled glavnega nizozemskega mesta Haaga in največjega evropskega pristanišča Roterda-ma. Med potovanjem po Nemčiji pa smo se ustavili v Miinchnu, . kjer so prav takrat odpirali znamenito prireditev Oktoberfest. Po središču mesta so se vile številne povorke okrašenih vozov, muzikantov. . . Ob povratku v Mursko Soboto sem zvedel, da je Blanka osvojila 35., Bela pa 45. mesto, kar je bilo glede na njune možnosti tudi dobro. (nadaljevanje) Namesto plače — odpust zaposlenih? Bržčas se že marsikomu svita, da ima nova vlada preveč opravka s stranko, g. Lojze Peterle pa z razčiščevanjem preteklosti in odstranjevanjem Titovih simbolov; za stečaje podjetij, odpuščanje zaposlenih in socialne primere — pa mu je malo mar! Nimam nič proti njegovemu nadzoru sakralnim zadevam in pretirani pobožnosti, vendar žal za zdaj živimo še na zemlji, ne v paradižu. Tako so se znašli zaposleni Avtoradgone na spisku za začasen in nedoločen odpust tehnološkega viška invalidi, zaposleni že več kot 20 let v istem podjetju ... Kdor je bil takrat na bolniškem dopustu, čeprav je imel datumsko določen pregled pri specialistu tisti dan, ko se je delal spisek nezaželenih — približno 200 jih je — je čez noč ostal na cesti. Tega, kar počnejo v naši ljubi Sloveniji, si še v gnilem kapitalizmu ne upajo. Z delavci delajo kot »svinje z mehom«, odpuščajo jih kar na vrat na nos. Kje je zdaj gospod Hrastel, predstavnik Demosa, ki je obljubljal v predvolilni kampanji boljše osebne dohodke! Osebno so mi sumljivi tipi, ki niso služili JLA in obračajo zastave proti vetru. Najbrž ima Demos še opravka s preštevanjem zelenih dolarjev, ki so jih dobili od zunaj, da bi prišli na oblast. Sita vrana pač lačni ne verjame. V tako temni in brezizhodni situaciji še nismo bili, ker ima pač politika prednost. Vseeno nam je že, ali bomo živeli v konfederaciji, federaciji, ali pa se bomo odcepili — naj nam le omogočijo človeka vredno in dostojno življenje. jože Kaučič TRIUM LJUTOMER podjetje za proizvodnjo, inženiring in trgovino (kataloško posredovanje pohištva) — s sodobnimi pohištvenimi programi vam bomo opremili vašo predsobo, kuhinjo, jedilnico. dnevno in otroško sobo, spalnico, kopalnico, vaš delovni prostor, shramba poslovni prostor... I — Naše ideje, svetovanje in načrtovanje opreme vašega stanovanjskega prostora šo pri nas brezplačni! — Po želji uredimo prevoz in montažo! — Prepričajte se o kakovosti naših storitev in nas obiščite v naši poslovni enoti na Ormoški 22 v LJUTOMERU vsak dan med 12. in 18. in vsako soboto med 9. in 12. uro — Telefon: 82-455 V Lendavskih goricah so se na srečanju — imelo je tudi slavnostni značaj — zbrali pomurski planinski vodniki. Ob tej priložnosti so namreč 16 planincem — absolventom šole za planinske vodnike, ki jo je organiziral Medobčinski odbor planinskih društev Pomurja — podelili izkaznice planinskega vodnika. Udeleženci šole so se predsednici Mariji Vildovi zahvalili z Galičevo grafiko. Na srečanju je bil tudi mariborski alpinist Miran Tar-kuš, član gorske reševalne službe, in jih je seznanil z aktualnimi novostmi, zlasti pa o obvezni in Rudi Merica V Murski Soboti je te dni praznoval življenjski jubilej — šestdesetletnico Rudi Merica, dolgoletni nogometaš in športni delavec. Z nogometom se je začel ukvarjati kot dijak na STŠ v Ljubljani pri mladinskem moštvu Ilirije in ga nadaljeval pri mladinskem moštvu Odreda. Prva službena pot ga je zanesla v Kidričevo, kjer je dve leti igral za moštvo Aluminija v slovenski ligi. Po preselitvi v Mursko Soboto pa je štiri leta igral za Soboto — sedanjo Muro, nato pa nadaljeval nogometno kariero pri Grafičarju. Pri slednjem je bil dve leti tudi trener, pod njegovim vodstvom pa se je moštvo Graftčarja Na srečanju so ustanovili KJub pomurskih planinskih vodnikov, ki ga bo vodil Radgončan Bruno Vajzman. Osnovna naloga kluba, ki vključuje tudi mladinske vodnike in mentorje, je predvsem organizacija izobraževanja, medsebojno informiranje ter usklajevanje drugih strokovnih aktivnosti pomurskih planincev. šestdesetletnik prek kvalifikacij uvrstilo v slovensko ligo. Po prenehanju aktivnega igranja nogometa je pri soboški Muri prevzel funkcijo tehničnega vodje in jo uspešno opravljal osem let. V tem času je moštvo Mure tekmovalo v drugi zvezni ligi. Se vedno je član izvršnega odbora NK Mura, kjer kot predsednik vodi komisijo za investicijska dela, ki ima nalogo dokončati slačilnice pod tribuno. Bil je tudi predsednik strokovnega odbora pri soboški nogometni podzvezi, predsednik komisije za gradnjo športnih objektov pri ZTKO Murska Sobota in dolgoletni predsednik SD SGP Pomurje Murska Sobota, kjer je bil tudi zaposlen. Poleg nogometa se je preskušal tudi v nekaterih drugih športnih zvrsteh. Tako je tekmoval na motornih dirkah v Murski Soboti in v kategoriji do 125 ccm zmagal. Za dolgoletno udejstvovanje v nogometu je prejel priznanje Nogometne zveze Slovenije. Sedaj se kot upokojenec največ ukvarja z vnukinjama. Najbolj pa si želi, da bi čimprej dogradili slačilnice na stadionu Mure in da bi soboški nogomet zopet dobil veljavo, kot jo je imel nekoč. Ob jubileju čestitamo! F. M. NOVEMBRA 1990 Stran 11 ne zgodi se vsak dan VAŠ EDINI SPREMLJEVALEC IPC PORTADESK 386SX COMPOTERS & POS PODJETJE ZA POSLOVNO INFORMATIKO, MURSKA SOBOTA. GRAJSKA 1 A; tel.: (069) 21 353, KI JE EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK IPC ZA JUGOSLAVIJO. je blagovna znamka ESSEX ELECTRIC PTE LTD SINGAPO-RE. NEZANIMANJE IN NEOBVEŠČENOST Svet je preplavljen z informacijami. Tako rekoč dan in noč nas televizija, radio in tisk zasipavajo z novicami. Toda informacija je zares informacija šele, ko je sprejeta. Ali se obilje informacij, ki je značilno za sodobni svet, razliva mimo ušes? Kakšen je sprejem informacij? Na ta vprašanja je skušala poiskati odgovor posebna raziskovalna študija ameriškega središča TMC, ki se ukvarja z analizami in raziskovanjem vplivov medijev na ljudi. Rezultati so zbrani v študiji z naslovom Doba nezanimanja. Mnogi od izsledkov te študije so presenetljivi. Najbolj seveda preseneča ugotovitev, da se mladina vse manj meni za obilje najrazličnejših informacij. Generacije, stare manj kot 30 let, vedo manj, manj stvari jih zanima in manj prebirajo časopise. Upadec branja časopisov je po mnenju analitikov dramatičen. Leta 1965 je še 67 odstotkov anketiranega prebivalstva, starega do 35 let, pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali redno berejo časopise. Najnovejša študija je zapisala samo še 30 odstotkov. Možni ugovor, da ljudje več gledajo televizijska poročila, ne velja. Samo 41 odstotkov anketiranih je pritrdilo, da spremlja televizijska poročila, medtem ko je bilo v študiji iz leta 1965 takih 52 odstotkov. Primerjave s še starejšimi podobnimi analizami so pokazale, da se je mlajši del prebivalstva prejšnja obdobja bistveno bolj zanimal za dogajanja in je bil bistveno bolj informiran, čeprav v prvih povojnih desetletjih ni bilo takih informacijskih možnosti, kot jih poznamo danes. Slaba informiranost in nezanimanje mlajšega prebivalstva seveda ni problem, mimo katerega bi se lahko šlo kar tako. Analitiki opozarjajo, da je takšna populacija manj osveščena, manj kritična do oblasti in dogajanj, hkrati pa je mogoče veliko lažje manipulirati z njo. Kaj storiti? Uredniki televizijskih in časopisnih informativnih redakcij razmišljajo o tem, kako bi informacije približali mladim, jih naredili privlačnejše. Toda strokovnjaki opozarjajo, da lahko prikrojevanje informacij vse manj zahtevnemu občinstvu pripelje do tega, da informacije sploh ne bodo več informacije. VEČ NERAZVITIH Svet ni bogatejši, marveč vse bolj reven, lahko zapišemo na rob podatkov, ki jih je pred kratkim posredovala OZN. Iz njih je razvidno, da nerazvitih držav na svetu ni manj, temveč več kot pred dvema desetletjema, ko je razviti svet začel načrtno pomagati najmanj razvitim državam. Leta 1971 je med najrevnejše na svetu spadalo 24 držav, deset let kasneje jih je bilo 31, letos pa so jih našteli že 41. V teh državah prebiva okrog 400 milijonov ljudi, povprečni bruto dohodek na prebivalca znaša borih 227 dolarjev, gospodarska rast pa ni-večja od 2,3 odstotka, pri čemer za te države nedvomno zelo pomembno kmetijstvo zaostaja še bolj kot preostalo gospodarstvo, saj dosega namesto načrtovane 4-odstotne le 1,6-odstotno rast. Uspešno narašča in se množi le prebivalstvo. Konec tega desetletja bo prebivalstvo nerazvitih držav štelo že 600 milijonov. Čakata pa jih lakota in revščina. Žal je tako, da tudi v najmanj razvitih državah sveta vladajoča elita živi v razkošju, da je korupcija vsakdanji pojav, da dragocen dohodek zapravljajo za nakup orožja namesto za nakup hrane, da se odločajo za zgrešene naložbe in da več veljajo ideološki kot gospodarski razlogi itn. Tako pomoč razvitega sveta ne dosega učinkov, kot so bili zamišljeni. tcucč SODOBNA NOETOVA BARKA PRED PLOVBO Fsosza V puščavi Sonora, severno od mesta Tucson, dokončujejo zadnja dela na nenavadni zgradbi, ki je še najbolj podobna velikanskemu rastlinjaku. V kraljestvu kaktusov, kač in drugih puščavskih prebivalcev raste Biosfera II, kot so imenovali zgradbo iz stekla in jeklenih nosilcev. Stavba se bo zapisala v zgodovino ne kot arhitektonsko čudo, kar po svoje je, marveč kot znanstveno čudo. V njej bo namreč potekal svojevrsten poskus, ki mu ni para v dosedanji zgodovini, če seveda izvzamemo biblijski mit o Noetovi barki. Pod stekleno streho bodo ustvarili povsem zaokrožen ekološki samoobnavljajoči se sistem, Zemljo v malem. 260 metrov visoka zgradba, ki zavzema 1,3 hektara površine, bo za naslednji dve leti dom osmim prostovoljcem, 3800 rastlinam in nekaj ducatom živali. Čez poldrugi mesec se bodo vrata zaprla in iz Biosfere II ne bo ne vhoda ne izhoda. Zgradba bo zaživela povsem samostojno življenje, od zunaj bo dobivala le elektriko, sončne žarke in informacije. Bo torej nekakšna sodobna Noetova barka. Osem prostovoljcev, ki bodo sodelovali v poskusu, je bilo določenih šele pred kratkim. Iz velikega števila prijavljenih je bila izbrana četverica neporočenih moških in četverica žensk. Njihova starost je od 26 do 66 let, med njimi so strokovnjaki za botaniko, morsko biologijo in kmetijstvo, v svojih vrstah pa imajo tudi zdravnika in inženirja. V začetku decembra bodo za celi dve leti postali prebivalci Biosfere II. Za ta zelo drag poskus, ki bo stal okrog 60 milijonov dolarjev, se je že pred leti navdušil teksaški naftni mogotec in zavzeti ekolog Edward Bass, podporo pa je dobil tudi v podjetju Space Biosphere Ventures, ki namerava izkušnje, dobljene v Bisoferi II, izkoristiti za gradnjo in kasnejšo proda- jo naprav, po katerih bo prej ali slej povpraševanje. Poskus ima namreč dva osnovna namena: raziskati možnosti za gradnjo samozadostnih bivanjskih sistemov, ki bi jih lahko postavili na Mesecu in bližnjih planetih, hkrati pa globlje spoznati delovanje zemeljeske-ga okolja. Biosfero II so pripravljali celih šest let. Znotraj zgradbe so ustvarili pet temeljnih okolij, značilnih za Zemljo: oceansko, močvirno, savansko, puščavsko in tropsko. V ta namen so spravili pod stekleno streho rastlinje in živali z vseh koncev sveta. Svoj prostor so našle rastline in živali iz tropskih deževnih pragozdov Južne Amerike, iz afriških savan, avstralskih puščav, floridskih obmorskih močvirij in celo morske rastline in živali so našle svoj mali ocean pod stekleno streho. Biosferci, kot so prostovoljci sami sebe imenovali, bodo prebivali v posebnem bivanjskem oddelku. Ni se bati, da se bodo v svojem steklenem domu dolgočasili. Dela bodo imeli skozi obe leti dovolj, saj je pred njimi vrsta zelo različnih in pestrih nalog. Vsak dan bodo približno štiri ure posvetili obdelovanju male farme, na kateri bodo gojili najvažnejše poljščine, poskrbeti bodo morali tudi za domače živali, ki bodo prebivale z njimi v bivalnem delu, velik del časa pa bodo namenili znanstvenim poskusom in nadzoru podatkov, ki jih bo beležilo 5 tisoč senzorjev, posejanih po vsem terariju. Senzorji bodo beležili celo take podrobnosti, kot je temperatura listov posameznih rastlin. Pri svojem kmetovanju ne bodo uporabljali nobenih kemičnih sredstev, zanesti se bodo morali na naravno sposobnost samozaščite rastlin in na naravna gnojila. Pri varovanju pridelka jim bodo pomagali naravni sovražniki škodljivcev, kot so pajki, ose, mrežekrilci in pikapolonice. PONOVNO SO ODPRLI VRATA AMERIKE Leta 1906 je znameniti britanski pisatelj in futurist H. G. Wells obiskal veliki imigracijski center na Ellis Islandu, otoku, ki je približno kilometer in pol oddaljen od spodnjega konca Manhattna. Na lastne oči seje hotel prepričati, kako so prišleke iz Starega sveta sprejemali v Novem svetu. Ugotovil je, da celotna procedura ni kdo ve ka ko slovesna. »Pošiljajo jih od enega pisarja do drugega, dokler na koncu ne pridejo do majhne odprtine — in to vrata v Ameriko.« Ellis Island je bil torej kraj, kjer so se sanje razblinile ob srečanju z resničnostjo, bil pa je tudi kraj, kamor se je stekal eden izmed najmočnejših tokov ameriškega življenja. Med letoma 1892 in 1924 je tukaj na ameriška tla prvič stopilo okoli 12 milijonov priseljencev. Predniki približno 40 odstotkov današnjih Američanov so prišli v ZDA skozi vrata sprejemnega centra na Ellis Islandu. Pred več kot tremi desetletji so stavbo prenehali uporabljati. Zdaj pa so jo obnovili in spremenili v nekakšen spomenik priseljencem v ZDA. »Amerika pogosto gradi spomenike posameznikom,« pravi profesor zgodovine na new-yorški univerzi Alan Kraut, »Ellis Island pa je postal spomenik množicam«. Spomenik je predvsem glavno poslopje, ki so ga zgradili leta 1900, potem ko je požar uničil prejšnji terminal. Ko je kongres v dvajsetih letih omejil priseljevanje, se je število prišlekov zelo zmanjšalo in leta 1954 so Ellis Island prepustili golobom in vandalom. Njegova obnova je stala 156 milijonov dolarjev, ki so jih zbrali v glavnem iz prispevkov zasebnikov in podjetij. Večino prostorov so ohranili kot sobe za osebne preglede, osrednji del pa spremenili v priseljeniški muzej. Tu so shranjeni filmi, predmeti, okoli 1.500 fotografij, zapisane pa so tudi zgodbe o usodah posameznikov, ne le Evropejcev, za katere je bil Ellis Island prvi stik z Ameriko, ampak tudi milijonov, ki so prihajali od drugod in v drugih časih: Afričanov, ki so jih s silo privlekli na trg sužnjev, ubežnikov iz Latinske Amerike in Azijcev, ki so prihajali v San Francisco. Povprečno so priseljenci v glavnem poslopju preživeli le tri do pet ur, a ta čas je bil usoden. Ko so oddali prtljago, so se napotili v velikansko obokano sprejemno dvorano v drugem nadstropju. Hoji po stopnicah navzgor so r?kli »zdravniški pregled, ki traja 60 sekund«, kajti na vrhu sojih čakali zdravniki in medicinske sestre, ki so izločali vse tiste, ki so težko dihali. To je bilo namreč znamenje, da imajo morda tuberkulozo ali srčno obolenje. Potem so prišli na vrsto uradni zdravniški pregledi in vprašanja o prišlekovem političnem prepričanju. Anarhiste in boljševike so poslali nazaj. Druge pa so poslali na še temeljitejše zdravniške preglede. Končno so se prihodnji Američani znašli na drugem koncu dvorane ob stopnicah, ki so jim rekli »stopnice ločitve«. Tam sojih razdelili: prva skupina je bila namenjena v New York, druga v mesta širom po deželi, nesrečno tretjo skupino pa so poslali v jetniške celice na otoku. Le okoli dva odstotka prišlekov so zavrnili, v glavnem zaradi političnih ali zdravstvenih razlogov. V letih največjega priseljevanja so jih poslali nazaj okoli tisoč-na mesec. Leta 1907 je v ZDA prišlo največ priseljencev. Takrat je skozi dvorane na Ellis Islandu šlo okoli 1.2 milijona prišlekov. Zdaj, ko je poslopje prenovljeno, pričakujejo, da ga bo vsako leto napolnilo najmanj 1,5 milijona obiskovalcev. Tako bo Ellis’Island še enkrat postal vrata Amerike. Kemičnih pripomočkov, ki danes strašijo v kmetijstvu, v Biosferi II ne sme biti, ne zgolj zaradi poskusnih razlogov. Da so kemična kmetijska sredstva človeku tako nevarna, se danes dobro ve. In ker se bo Biosfera morala ži-viti sama iz sebe, bodo tako zrak kot vodo obnavljali in prečiščevali za ponovno uporabo. V takih razmerah bi bila uporaba kemičnih snovi tudi pogubna' za prebivalce steklene Noetove barke. V Biosferi II ne bo smelo biti onesnaževanja. Majhen sistem bi hitro uničilo. Bivanje v zaprtem prostoru Biosfere II gotovo ni za vsakogar. Življenje bo naporno, zato so načrtovalci veliko pozornost namenili prostemu času in razvedrilu biosfercev. Na voljo jim bo bogata knjižnica, čas si bodo lahko krajšali z gledanjem filmov in poslušanjem glasbe. Za razgibavanje se bodo ukvarjali z rekreativno gimnastiko. Lahko bodo celo veslali na majhnem oceanu v terariju. Z zunanjim svetom bodo vzdrževali reden stik prek telefonov in računalnikov, ki jim bodo posredovali tudi sveže izdaje časopisov in revij. Biosfera II bo pred znanstvenike nagrmadila goro pomembnih podatkov, ki jih bodo obdelovali še lep čas. Ne za doktorske naslove, marveč zato, da bo človeštvo bolje razumelo Biosfero I, se pravi lastni rodni planet. KOALE Med najprijaznejše živalce, ki jih občudujejo odrasli in otroci po vsem svetu, gotovo spada avstralski medvedek koala. Čeprav so izdelovalci igrač izbrali koalo kot osnovo medvedka Tedija, igračo, ki je osvojila svet, pa koala ne spada med medvede, marveč med vrečarje. Biologi so zadnjo v živalskem sistemu odredili kar posebno družino Phascolarcitidae, katere edini predstavnik je. A vsa priljubljenost koali doslej ni kaj dosti pomagala. Njen rod se nezadržno krči. Od nekdanjih nH' lijonov je ostalo še 400 tisoč koal. A tudi tem bije navček. Po življenju jim strežejo lovci na krzno, dodatno pa število koal krčijo še bolezni, prometne nesreče in izginevanje evkaliptovih gozdov. Brez evkaliptov je koala zanesljivo odpisana, saj se hrani izključno z listjem teh dreves. Koala živi samo v Avstraliji- Z mnogih območij je že povsem izgf' nila, drugje je ogrožena. Da bi z(; valco rešili propada, so v Avstraliji začeli posebno akcijo — s prodaj® spominskih žebljičkov, na katerih je vgraviran napis Rešil sem koalo- Črna smrt se vrača g Že v začetku septembra so v Sovjetski zvezi opazili znamenja ePp mije kuge. V Karakalpaški avtonomni republiki so opazili okužen gane. Epidemiologi so ugotovili, da so kar šest pokrajin v Kaza ■ preplavili okuženi glodalci. Bolezen je zajela že mesto Aralsk m kajšnje bolnišnice so iz Alma-Ate in Taškenta poslali na pomoč sto zdravnikov. Vojaki so razkuževali ulice, vse sumljivo meso so vse kamelje črede so preventivno cepili. Do 23. septembra je bi odrezan od sveta. Podganja populacija ob Aralskem jezeru je že od nekdaj nara^'Jeli. stitelj bakterij, ki povzročajo kugo. V 14. stoletju je bolezen prišla v nje Azije v Evropo. Vzdolž svilne ceste se je največja epidemija gj. zgodovini razširila do Krima, nato pa so jo trgovske ladje zanesi čilije. V komaj petih letih je uničujoča »plamenica smrti« zajela ■ ropo. Med letoma 1347 in 1352 je »božji bič«, kot so bolezni re^''polival neverjetno število žrtev. Umrla je kar četrtina prebivalstva na ni polobli (25 milijonov). .. Šele leta 1894, med zadnjimi veliki epidemijami (umrlo je " in nov Indijcev in nešteto Kitajcev), se je zdravniku Aleksandru J jrUgega Šibabazuru Kitasatu posrečilo — delala sta neodvisno drug oc — izolirati povzročitelja kuge. Kot zdravilo proti kugi uporabljaj rOii antibiotike, predvsem streptomicin. na razpolago pa je tudi cep tej bolezni. Med vietnamsko vojno so cepili vse ameriške voja nasprotniki, ki niso bili cepljeni, pa se je kuge nalezlo pet tisoč voj Eri razširjanju bolezni imajo poglavitno vlogo bolhe vrste M la. Iz krvi okuženih podgan izsesajo povzročitelja in same zbolijo- ■ ji ne bolhe živijo še štiri do pet dni. Če podgana gostiteljica Pl^'...gstol'jllf bolha poišče drugo žrtev. Na mestu bolšjega pika nastane v'J0lLg prep0) madež. Za vsakega desetega bolnika, ki ima kugo, pride pome zno. Temu sta največkrat kriva napačna diagnoza in hiter pole Pri bolinski kugi umre 50 odstotkov bolnikov po dveh tednih. P^rljeltil,, ga se prenaša že z najmanjšo kapljico sline, poljubom ali odg jgi-koščkom kruha iz ust okuženega. Pri tretji različici, tako 'rnf.n/>arJtibia,'' žni sepsi, pa je bolnik izgubljen, če v 15 urah ne dobi injekcije kov. j ig1,0'' Srednjeveška bolezen je sicer premagana, vendar pa se' vipb iz skrivnih kotičkov. Marca letos so na Madagaskarju našteli j ^jglV kuge. Lani so smrtne primere imeli v Tanzaniji in v Botsvam- ^jlti dalci v Vietnamu. Braziliji, na Kitajskem in v ZDA so potenci0 ^pir uničujočih klic. Leta 1988 so prijavili l.363 primerov kuge. se prej jih je bilo samo 191. Zaradi naraščajočega števila okužb J zdravstvena organizacija poslala v svet svarilo: »Črna smrt s KRIVEC SVINEC Med slavnejše podvige raziskovanja severnih polarnih območij P e|{sp® špedicije angleškega raziskovalca sira Johna Franklina. Zadnja njeg^ . dicija se je pred poldrugim stoletjem tragično končala. Zakaj, P3 šele zdaj, po natančnih znanstvenih analizah okostij in starih konze! sevefP Raziskovalec John Franklin je vse od leta 1819 naprej iskal slo' zahodni prehod, morsko pot, ki so jo evropski pomorščaki že pre<1 gvropf iskali dvesto let. Sklepali so, da bi bilo mogoče po bližnjici pluti a ris3 zahodno zemeljsko poloblo in v pacifiško območje, če najdejo P oVverU s3 ko na severu. Iskali sojo mnogi, vendar niso uspeli. Razmere na se prekrute. In tudi Franklin je leta 1845 s 129-člansko posadko podleg^^ so odkrili, da Severozahodni prehod ni izmišljotina, da obstaja P10 severnoameriškim kontinentom in večnim ledom severnega pol3' v j vk°v mogoče po nji pluti le dva meseca v letu. Preostali del leta pa je ”r ..a pol110 v debel led. To je tudi razlog, da Prehod nikoli ni postal pomentbn ska pot. .. un0'. j. Zgodovinarji so zapisali, da je zadnjo Franklinovo ekspedicij4’ ejaJi P mraz, lakota, skorbut in zla sreča. Vse to je bilo res, vendar pa so sp . glavitnega krivca, ki je odpravo dokončno ugonobil. To je bil svl” s0 jih |j Tako kaže najnovejša analiza kosti Franklinovih mornarjev, e na Beecheyevih otokih in Otoku kralja Williama, kjer so člani svi" svoj konec. Strokovnjaki so v kosteh odkrili nenormalno visoke ko kar kaže, da so bili mornarji zastrupljeni z njim. j, Nadaljnje raziskave so pokazale, od kod toliko svinca v kos -pomorščakov. Sloje za svinec, s katerim so bile zavarjene S° je uživala Franklinova posadka. Primerjave so naredili s konzer našli v enem od odkritih skladišč. . j^pt Je .r * Izum konzerv iz leta 1810 je sicer omogočil taka potovanj3j.^eI)i s Franklinovo, vendar pa metoda še ni bila povsem varna. D3 Je .jj neSir“ konzervah strupen, so odkrili in priznali šele čez 70 let, ko so f3Z način varjenja konzerv. Za Franklina in njegove mnogo prepozn°’ ■M I NA ULICAH TORONTA ■■■■■■ M ** I MILIČNIKI NA KOLESIJ Osemdeset miličnikov na kolesih, v kratkih hlačah, s kaP.a^/| ■ ra po največjem kanadskem mestu Torontu. Jasno je da »P ^00°^ B lahko kontrolirajo tudi tiste ulice, v katere je nemogoče prit*1 ■ po drugi strani pa želijo, da bi kolesa prišla v modo, zaradi °n^cSenefV I zraka, ki je v takih mestih prava katastrofa. Stanovalci so P jtj I ■ Eden izmed njih, miličnik Paul Malbeuf je uspešno začel, Jravi, J, g Lparja ki sta kradla kreditne kartice. S kolesom je mnogo lažje p,;h J ko opazite nekaj sumljivega se že približate in prestopnik je VESTNIK, 8. NOVEI Stran 12 za vsakogar nekaj VRTIČKARSTVO ------------------------ALI PES DOBRO ORODJE OLAJŠA DELO RAZUME... Za delo na vrtu poznamo več oblik orodja — za pripravo in površinsko obdelavo zemlje, za setev, za nego •rate in čiščenje okolice. Tovarna Gorenje Muta je začela izdelovati orodje z večnamenskim ročajem. Orodje pritrdimo na ročaj z zasukom posebne ročne matice. Stik je otočan. Pri snemanju orodja odvije-m® matico do nastavka in orodje iz-vlcčemo. Po končanem delu orodje očistimo in shranimo na ustrezno mesto. Prihranili boste tudi prostor. Na sliki je nekaj primerkov sodobne-8a vrtnega orodja. OH, TA MOZGU Kolikokrat se je že zgodilo, da eJ.e Pojavil neprijeten rdeč mo-n J> po navadi prav tedaj, ko ^nt je bilo posebno veliko do .8a, da ta neprijetnost ne bi ka-a kože. Pojavi se zares ob ne-rravem času, a skoraj vedno na tetn mestu. Pa ni čisto nenapo-. ?an. Če bi bili pozorni, bi opa-‘ rahlo rdečico že dan prej; Pozoriti bi nas morala, da se na P1 mestu nekaj nabira in si krči lJ11 navzven. To se godi največ-at na tako imenovani coni T, ki (.Sega čelo, nos in brado. Na v, mestih imamo največ lojnic, nih^6^^1 se — še z'ast' v poseben okoliščinah — kopiči preveč . scobe. Zato se mozolji poka-stn° Posc6no radi Prepa Mladost 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 7 7 6 6 6 4 4 4 3 2 3 3 1 2 1 0 3 3 2 2 4 1 112 2 E MNL MS citati — zadnje kolo rS ; Gokležovje 1 :0 ^■Bratonci 2:1 t’as»vci : Cankova 5:2 : Šalovci 5:1 DJ'Ca : Gančani 0:3 . : Rakičan 1:3 finski del fr* fr fr* Sčani Snci t>ik ?Vna SerdiCa 1 3 3 4 5 4 4 5 6 5 7 7 22:6 14:10 22:17 14:10 17:16 15:15 12:12 18:15 17:15 13:17 10:27 11:25 17 15 14 13 12 11 11 10 8 8 7 6 Nepričakovan poraz Mure Ljubitelji nogometa v Murski Soboti so se nadejali, da bo Mura naposled proti Elanu iz Novega mesta zaigrala boljše, zlasti pa učinkoviteje kot na prejšnjih tekmah, in zmagala. Žal pa so bili razočarani. Res je sicer, da ima Mura skromen igralski kader, premalo kakovostnih igralcev, vendar pa je bilo pričakovati, da bodo le-ti zaigrali bolj zavzeto in požrtvovalno. Zdi se, da se posamezni igralci preveč izgubljajo v individualnih in prepočasnih VORI (Mura) akcijah, premalo pazljivo in zbrano pa igrajo tudi v obrambi. Tako so nedeljsko tekmo z Elanom gladko izgubili z 0:3 ter zdrsnili na dno lestvice. Tekma Svoboda:Nafta je bila preložena. V prihodnjem kolu čakata pomurski moštvi težka nasprotnika. Nafta igra v Lendavi z vodilnim velenjskim Rudarjem, Mura pa gostuje pri Ljubljani. — SOL — VZHOD----------------------------— Nov uspeh Beltinke in Turnišča HARTMAN (Beltinka) V nadaljevanju prvenstva v slovenski območni nogometni ligi vzhod sta pomurska predstavnika gostovala in se vrnila s tremi točkami, kar je lep uspeh. Vodilna Beltinka iz Beltince je v Račah premagala domače moštvo z 2:1. Oba gola za Beltinko je dosegel Škaper, a je bil žal zopet izključen in bo moral nekaj tekem počivati. Kaže, da se nekateri igralci nikakor ne morejo spametovati in ugotoviti, da s takim obnašanjem ne škodujejo samo sebi, temveč celotnemu moštvu. Prijetno so tokrat presenetili nogometaši Turnišča, saj so v Slovenj Gradcu igrali 0:0. Turnišče je tokrat zaigralo dobro in zlasti v prvem polčasu nadigralo gostitelje, tako da bi lahko tudi zmagali. V prihodnjem kolu igra Turnišče doma z mariborskim Kovinarjem, Beltinka pa prav tako doma s Svobodo iz Brežic. — SRL - MOŠKI---------------------------- Visoka zmaga Pomurke Bakovec ANTON LOVENJAK (Pomurka Bakovci) V petem kolu prvenstva v prvi republiški moški rokometni ligi je Pomurka Bakovci v gosteh premagal Dol z visokim rezultatom 35:20. Strelci za Pomurko Bakovce: A. Lovenjak 8, Petek 7, Horvat in Meolic po 5, §. Lovenjak in Žalodec po 4, in Okreša 2. Bakov-čani so brez težav premagali zadnjeuvrščeno ekipo in njihova zmaga bi lahko bila še izdatnejša. Tako so četrtič zapored zmagali. V prihodnjem kolu bodo Bakovčani gostili ekipo Preddvora. Srečanje, ki bo v soboški športni dvorani v soboto, bo gotovo zelo zanimivo, saj gostje še niso izgubili. To bo hkrati tudi derbi SRL — moški Rudar P. BAKOVCI Preddvor Inles Jadran Grosuplje V. Nedelja Šešir Drava Dobova Ferrotehna Krško Ormož Dol 5 5 0 0 148:104 10 5 4 0 1 138:104 8 4 3 1 0 109:95 7 5 3 1 1 110:97 7 5 3 0 2 130:110 6 5 2 2 1 110:104 6 5 3 0 2 106:109 6 5 2 1 2 109:95 5 5 2 0 3 129:126 4 4 2 0 2 96:96 4 5 2 0 3 113:138 4 5 0 1 4 120:136 1 5 0 0 5 88:115 0 5 0 0 5 91:149 0 I. SOL Granit Bled Topolšica Brezovica E. C. LJUTOMER Tehno Mobil Izola Celje Mežica Šempeter Mislinja POMURJE I. SNTL Jesenski del Ingrad RADGONA Melamin Fužinar Jesenice Gorica Petovia Semedela Kemičar Piran moški 5 5 0 15:1 10 5 4 1 13:7 8 5 4 1 12:7 8 5 3 2 13:8 6 4 3 1 9:6 6 5 3 2 10:9 6 5 2 3 10:11 4 4 2 2 8:10 4 5 1 4 8:12 2 5 14 5:14 2 5 1 4 4:14 2 5 0 5 7:15 0 - moški 9 9 0 55:18 18 9 8 1 66:15 16 9 6 3 50:31 12 9 5 4 42:39 10 9 4 5 38:43 8 9 4 5 32:49 8 9 3 6 36:45 6 9 3 6 29:52 6 9 2 7 30:51 4 9 1 8 29:62 2 PREDSTAVLJAMO VAM Veržej — jesenski prvak Sklenjen je bil prvi del prvenstva v pomurski nogometni ligi. Naslov jesenskega prvaka so osvojili nogometaši Veržeja. Ta uspeh so v klubu sicer načrtovali, vendar pa je bilo med tekmovanjem nekaj spodrsljajev. Kaže, da je moštvo Veržeja zaigralo stabilneje šele v zadnjih kolih. Moštvo je dobro vodil novi trener Vlado Vlaškalič; imel je tudi veliko podporo pri predsedniku Mirku Ostercu in tehničnem vodji Slavko Ostercu. Največ zaslug za naslov jesenskega prvaka pa imajo vsekakor igralci, ki so se redno udeleževali treningov in se požrtvovalno borili na tekmah. Zlasti je razveseljivo, da se je v moštvu uveljavilo nekaj mladih igralcev. Doseženo prvo mesto jim daje nove spodbude za drugi del tekmovanja. Ob dobrih pripravah in primerni disciplini igralcev se nadejajo, da bodo tudi na koncu prvenstva obdržali prvo mesto, kar bi jim omogočilo kvalifikacije za vstop v območno slovensko ligo vzhod, kjer so pred dvema letoma že tekmovali, a žal zaradi neizkušenj samo eno tekmovalno sezono. V spomladanskem delu prvenstva računajo tudi na nekatere okrepitve. Iz vojske se bo vrnil Jože Brunec, ponovno pa se bo aktiviral Borut Puklavec, eden od najboljših igralcev Veržeja. Poleg tega pa bodo v prvo moštvo vključili nekatere mladince, ki so z dosedanjimi igrami pokazali, da si to zaupanje zaslužijo. Pri klubu se zavedajo, da bodo dosegli želeni cilj samo ob dobrih pripravah in ob zadostnem številu kakovostnih nogometašev. Med tekmovanjem je namreč potrebno računati tudi na kartone in poškodbe. Upajo pa, da bo tega čim manj in da se bodo tudi na koncu prvenstva veselili uspeha. F. Maučec 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 8 7 5 6 6 4 3 3 3 4 3 1 2 3 5 2 2 2 3 2 2 0 2 1 Lmnl ms - 10. kolo : Romah 0:4 H0||'': Pušča 3:1 : Pušenjak. 5:1 v »novci: n • - -- V' '• 1 1 1 3 3 5 5 6 6 7 6 9 42:16 21:12 28:17 29:14 26:18 16:24 21:21 21:24 20:24 18:28 19:35 8:36 18 17 15 14 14 10 9 8 kola. — I. SOL - MOŠKI--------— Nepotreben poraz Pomurja HOCHSTETER (Pomurje) plavih 2:1 1:5 S««ci fr* fr*. •4« V«* 9 9 9 9 9 9 10 9 9 9 6 6 5 4 4 4 4 2 2 0 1 1 1 3 2 1 1 2 1 4 2 2 3 2 3 4 5 5 6 5 27:13 21:19 27:16 25:15 27:18 20:17 20:23 21:26 14:38 15:31 13 13 11 11 10 9 9 6 5 4 Veržej zmagal »v Hočah Skir nJem kolu tekmovanja sri H • Publiški moški odbojkar-SJr Vzhod je Veržej v Hočah Tehno Mobil s 3:1, ^Otria a Pa je v Selnici ob Dravi , V Radence s 3:1. ke kniovanju druge republi-- ske odbojkarske lige hi p Je Partizan v Črni prema-Srn« rJe s 3:1. Mladost je bi-Usta. v %Met ^•soka zmaga Kr°aa i. M?0Vaniu druge repubh-v Kro *e rokometne lige vzhod ti N Premagal Fužina rja z C Ser^j^oljši strelci pri Kro-8, Meolic 5 in Babič Mladinec:Radgona ni J?r»na (ni bilo sodnikov), 'v°varna Laško:Polet pa , P°plav preložena. — -----------------—• V petem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Pomurje iz Murske Sobote gostovalo v Mariboru in izgubilo tekmo tesno z 2:3 s Tehno Mobilom II. Sobočani so tokrat zaigrali zelo dobro in vodili z 2:1, žal pa nato zelo popustili in četrti niz gladko izgubili. Kaže, da Sobočani nikakor ne zmorejo igrati dobro celotne tekme, saj se njiho-• va igra zelo spreminja. Tako so že nekaj tekem povsem po nepotrebnem izgubili in tako je bdo tudi tokrat. Tekma med Celjem in Emono Commercem Ljutomerom je bila zaradi poplav preložena in bo odigrana med tednom V prihodnjem kolu igra Pomurje v Murski Soboti s Topolšico, Emona Commerce Ljutomer pa v Križevcih z Mislinjo. i’ RADGONA DRUGA ! I Končan je bil prvi del tekmovanja v prvi slovenski ligi * Radgončanom je s 16 točkami prinesel drugo mesto kar je ver' 8 ■ jetno manj, kot so načrtovali. Račune jim je prekrižal celjski » I Ingrad, za katerega igra soboški igralec Tomaž Kus, najzasluž- I nejši za to, da so Celjani brez poraza osvojili prvo mesto - Rad ■ gončani so se mu pred začetkom tekmovanja vse prehitro ■ I odrekli, saj bi z licenco za njih lahko igral. V odločilnem dvo I boju pa je popolnoma odpovedal tudi Rihtarič in tako jim ne ■ ■ preostane nič drugega, kot da v povratnem srečanju skušajo I presenetiti Ingrad v Celju ter tako dosežejo želeni naslov prva- ■ ■ ka. V zadnjem kolu na Ptuju niso imeli posebnih težav le nji- ■ ■ hov najboljši igralec Kuzma si je privoščil nepotreben poraz s I I Tancerjem. ■ Rezultati: PETOVIA—RADGONA 2:7 (Rihtarič 3 0 I Kuzma 2:1, Žitek 1:1, Fridrih 1:0). ’ - M. U. ■ t® STRELSTVO VODIJO NORŠINCI V četrtem kolu tekmovanja v pomurski strelski ligi so Norči™ premagali Panonijo iz Murske Sobote s 1.460:1.459 krogi Pnmnrl, -Murske Sobote Avtoradgono s 1.448:1.372, Sloveniiaceste tehnik ! Murske Sobote Gederovce s 1436:1399, Elrad iz Gornje Radgone fana Kovača iz Turnišča s 1.410:1402 in ekipa Obnne zadrnfe I i r mer Jova Jurkovič s 1.451:1.437 krogi. Ekipa Koloman Flisar T- °‘ je bila prosta. Vodijo Noršinci z 8 točkami pred Pomurko in KoTomT nom Flisarjem Tišina, s po 6 točkami. Med posamezniki k „ „,3 Ljubo Špindler (Noršinci) s 1.482 krogi pred Borisom Škedliem (PoU murka), 1.459, in Jankom Kuzmo (Panonija), 1.459 krogov °~ F. Matko PRL - MOŠKI SAMO TRI EKIPE Z jesenskim delom prvenstva so končali tudi v pomurski moški rokometni ligi. Žal so tokrat tekmovale le tri ekipe, ker so se tekmovanju odpovedali rokometaši Toka, Kroga, in Vidma, medtem ko se je Polet iz Murske Sobote uvrstil v drugo republiško ligo vzhod. Zato so odigrali dvokrožni sistem, tega pa bodo tudi spomladi. Da tokrat sodeluje v pomurski moški ligi manj moštev, je glavni vzrok pomanjkanje denarja. Rezultati — Bakovci—Razkri-žje 23:28, Razkrižje —Bistrica 37:26, Bakovci—Bistrica 10:0, Razkrižje—Bakovci 24:27, Bistrica—Razkrižje 22:24 in Bistrica— Bakovci 26:28. Razkrižje 4 3 0 1 113:98 6 Bakovci 4 3 0 1 88:78 6 Bistrica 4 0 0 4 74:99 0 M. Š. PRL - ŽENSKE PRVO MESTO BISTRIČANKAM S prvim delom v novi tekmovalni sezoni pomurske ženske rokometne lige so končali. Med petimi ekipami — letos ni nastopala ekipa Razkrižja — so bile najuspešnejše rokometašice Bistrice in brez poraza osvojile prvo mesto in naslov jesenskega prvaka. Rezultati — I. kolo — Radgona— Mladinec 12:11, Bakovci— Polana 17:21; II. kolo - Mladinec—Bistrica 13:17, Polana— Radgona 14:8; III. kolo Bakovci—Bistrica 11:17, Mladinec—Polana 18:24; IV. kolo — Radgona—Bakovci 13:8, Polana—Bistrica 18:21; V. kolo — Mladinec—Bakovci 9:10, Bistrica—Radgona 12:6. Bistrica 4 4 0 0 67:48 8 Polana 4 3 0 1 77:64 6 Radgona 4 2 0 2 39:45 4 Bakovci 4 1 0 3 46:60 2 Mladinec 4 0 0 4 51:63 0 M. Šeruga — KOŠARKA------------------ Miklavž premagal Pomurje V nadaljevanju prvenstva v drugi republiški moški košarkarski ligi je Miklavž v Murski Soboti premagal Pomurje s 77:61. Najučinkovitejši pri Pomurju je bil Cigut. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z Rušami. — STRELSTVO---------------- Tekmujejo tudi paraplegiki V novi tekmovalni sezoni so se vključili v tekmovanje 3. dopisne invalidske strelske lige tudi člani društva paraplegikov pomurske regije. Po prvem kolu so na enajstem mestu, med posamezniki pa vodi njihov član Slavko Dunaj s 346 krogi. F. Matko Nogometaši Veržeja — jesenski prvak PNL. Stojijo od leve: Vlaškalič (trener), Rojnik, Karba, Jaušovec, Farkaš, Z. Osterc, Džačkaj, Kovačič. Čepijo: Rantaša, A. Osterc, M. Osterc, Belec, J. Sreš, Slana in Tušek. Manjkajo: Rajh, M. Sreš, Ivančič, Slekovec, Lebar in Gregorinčič. Foto: F. Maučec KEGLJANJE REKORD STERŽAJA V tretjem kolu tekmovanja v drugi republiški moški kegljaški ligi vzhod je Radenska v Radencih premagala MTT iz Maribora s 5186:4907 podrtimi keglji. Junak srečanja je bil veteran Miro Steržaj, podrl je 936 kegljev, kar je rekord kegljišča. Med uspešnejšimi tekmovalci so še bili: Kovačič 906, Kučan 883, Bavec 860, in Drvarič 826 podrtih kegljev. V prihodnjem kolu igra Radenska z Rudnikom v Hrastniku. ZMAGA NAFTE V ČAKOVCU V tretjem kolu prvenstva v varaždinski kegljaški ligi je lendavska Nafta v Čakovcu premagala Union s 4752:4730 podrtimi keglji. Najboljši v ekipi Nafte so bili: Peric 828, Felšo in Kopinja, po 800 podrtih kegljev. V prihodnjem kolu igra Nafta z Železničarjem v Čakovcu. M. Ž. ATLETIKA Grabar zmagal na Dunaju Odličen atlet Geza Grabar iz Tešanovec, sicer član AK Ptuj, je dosegel še en lep uspeh. Sodeloval je na mednarodnem teku po Pra-tru na Dunaju in v malem maratonu osvojil prvo mesto s časom 1:10,14. Na teku je sodelovalo okrog 200 tekačev iz Češkoslovaške federacije, Madžarske, Avstrije in Jugoslavije. S to zmago je Geza Grabar samo potrdil svojo letošnjo odlično formo. ATLETIKA Balek sedmi v Italiji V Ascoli Pičeno v Italiji je bilo tradicionalno mednarodno tekmovanje v hitri hoji. Na 15 kilometrov dolgi progi je sodelovalo 46 atletov iz petih držav. Med njimi je nastopil tudi Sobočanec, veteran Milan Balek, član ŽAK Ljubljana, in dosegel lep uspeh. Zasedel je sedmo mesto s časom 1:08,26 kot najbolje uvrščeni tuji tekmovalec. S tem je Balek končal letošnjo zelo naporno tekmovalno sezono, ki pa je zanj bila zelo uspešna. Stran 15 8. NOVEMBRA 1990 pisma, mnenja, stalisca Ali je Kozic DEMOS? Odgovarjam na članek, ki je bil objavljen v prejšnji številki VESTNIKA, podpisan od g. Kozica in inž. Bankoja. Že v začetku se opravičujem bralcem za obliko mojega pisanja, ker to nikdar ni bila moja navada, vendar sem v to prisiljen — z grobo, nizkotno in zlonamerno provokacijo. Vendar sem se za to odločil, ker to od mene zahteva moja družina, starši, sodelavci in prijatelji. — Sem kmečki sin, edinec 'brat je umrl), rojen na kmetiji, ki je bila po kriteriju obvezne oddaje v »četrti skupini«. Starejši kmetje se boste spomnili, kaj je to pomenilo za kmetijo in ljudi, ki so na njej živeli. Zato poznam težko kmečko delo, trdo vzgojo, odrekanje mojih staršev, da sem se lahko izšolal brez vsake družbene pomoči. Več kot dvajsetletno delovno dobo sem opravljal v kmetijstvu, ves prosti čas skupaj z družino pomagal staršem na kmetiji. Zakaj vse to pripovedujem? Ker čutim odgovornost do žalostno. Ta kmetija je eden redkih primerov, kjer je bila predana zemlja KG Rakičan, zato da ima teta dobro pokojnino. Pustila si je hišo in ohišmco, dedičev več kot preveč. Na srečo se teta še dobro drži in bo pripravljala še dobre koline. Četrti konj, direktor KZ in plača. Trenutno je skoraj enaka kmetijskemu ministru občine Murska Sobota. Preveč ali premalo? In zdaj o naju dveh, g. Kozic. Lahko se pohvalim, da mi priznajo sovaščani in sodelavci, da sem dober delavec. Imam človeške napake kot vsak izmed nas. Zato sem več ali manj zadovoljen s svojim delom in uspehi. Imam tudi dobre prijatelje. Pa vi? V enajstih letih delovne dobe ste menjali službo petkrat, bili ste dvakrat privatnik, zdomec, zdaj ste na svojo srečo in na nesrečo dobili službo kot profesionalni tajnik DEMOSA. Vaši sosedje in znanci pravijo, kakšni ste. To čutim tudi jaz, se ne po- Pornokultura v Gornji Radgoni Tudi to Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo. Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. Kdor je 3. oktobra vsaj bežno pogledal reklamno desko za filme sekcije kuda Gornja Radgona, je lahko kaj hitro ugotovil, da je nekdo v noči od torka na sredo ugrabil kar tri od štirih deklet, ki so že nekaj dni na velikih plakatih ponujale v vsej svoji maestozi tisti intimni ženski del telesa, zaradi katerega je v življenju nastradal že marsikateri moški. Ugrabitvi se je iztrgala le ena deklica, ki pa je v sredo tako sramežljivo in spokorno prekrivala tisti del, s katerim je še na predvečer vabila na predstavo, v kateri bi uporabnost tega dela, potrebne metode in tehniko podrobno prikazala. Odkar stoji svet, so umetniki, posebno še Grki, Rimljani in vsi današnji, radi upodabljali, opevali lepote ženskega telesa, nikomur pa ni prišlo na misel, da bi ' žensko (ki jo vsi čislamo) prikazoval v tako poniževalni, perverzni in vulgarni obliki javno, kot to počno pristaši pornografije v G. Radgoni. Takih reklamnih plakatov za privabljanje gledalcev njihovih predstav uporablja tudi filmska sekcija (Kino) Kulturno umetniškega društva Svoboda v Gornji Radgoni. » Pritožite se na distribucijo filmov, ki nam pošilja take reklame, mi jih samo obesimo na reklamni prostor, mi nismo nič krivi,« mi je dejal tov. Sluga, ki filme naroča in sestavlja programe. Edino s trdo erotiko lahko privabijo obiskovalce kina, je bil argument za obstoj kinosekcije. Predsednik kuda, ki je odgovoren tudi za to sekcijo, je po poklicu pedagog in tako mora vedeti, katere slike so v javnosti primerne za mladino in katere ne. Kot ravnatelj osnovne šole bi se moral takim eksponatom na javnih mestih, v tako gnusni sliki, ki žali dostojanstvo slehernega človeka, odločno upreti, ne pa jih zaradi obstoja te sekcije braniti! Plakati so kot nalašč pod napisom KULTURNI DOM, tako da lahko vsakdo razbere, s katero vrsto kulture se ukvarja. Ta kultura ima tudi največ nastopov, saj ima eno do dve predstavi na teden, druga vrsta prave kulture pa je na vrsti poredko. Kulturna prireditev v pravem pomenu besede je bila v petek, 12. oktobra, a ne v Domu kulture, temveč v cerkvi sv. Petra v Radgoni, kjer nam je predstavila umetnost baročnega časa, a pri tem ni uporabila veliko reklame in obisk je bil zelo številčen, kar dokazuje, da nekateri še znajo ceniti, kaj kultura je in kaj ni. Vsaka kultura mora imeti za izvajanje le-te tudi primeren prostor, tako priporočam »porno-kulturi«, naj zapusti prostor v Kulturnem domu, ker ne sodi tja in si poišče drugega, kjer bi si lahko uredila še dodatni prostor za živo uporabo te kulture in pri tem uporabila vse metode ter preizkusila vso tehniko, s katero nas posiljuje s svojimi slikami na javnih mstnih. Kot občan G. Radgone apeliram na vse starše in druge, ki jim otrok nekaj pomeni, da se takemu gnusnemu prikazovanju in zastrupljanju otrok odločno uprejo. Političnim strankam v G. Radgoni pa priporočam, naj občasno pogledajo tudi na reklamne deske in se v prihodnje bolj posvetijo vzgoji človeka ter se resno lotijo obračuna s pornografijo, ki se je v G. Radgoni tako razbohotila, in jo preženejo z oglasnih desk. Friderik Wolf, G. Radgona zemlje, staršev, družine, Vratari-čeve kmetije! In zdaj o štirih belih Kozico-vih konjih. Primitivizem, beda, zloba. Kredit za gradnjo goveje-fa objekta sem dobil kot tisoče metov v občini Murska Sobota. Pogoji, kriteriji — javni vsem prisotnim, tudi Vrataričevi kmetiji, ki je ne glede na sedanjo novogradnjo imela zmeraj polne hleve ne glede na krize in težave. Na osnovi delegatskega vprašanja v skupščini bo odgovor uradno podan. Lahko povem samo to, da je takoj po delegatskem vprašanju začela s pregledom služba UNZ. ” " (Tudi za druge »obtožence«.) Kolikor vem, strokovno in korektno, zato ji zaupam. Rezultat je za mene jasen, tako kot za vse tiste, ki so se odločili za najemanje sredstev za proizvodnjo in vračanje pod po-goji, ki so določeni. Ali je »R« ali kaj drugega, to velia za vse koristnike kreditov enako. la Kdo dela na kmetiji? Hlapci, dekleta, sosedje, rdeči direktor? Vsak nekaj, ker pač živina zahteva red in mukanje bi vznemirjalo sosede. Mimogrede sprašujem, ali tisti, ki živijo v M. Soboti, Ljubljani, itd. pa delajo tudi na zemlji, kako se imenujejo, pa tudi niso vsi agronomi. Drugi konj, hiša v Murski Soboti. Najprej, imam družino, tudi ženo, skupaj ustvatjamo in »hasnujemo«, to je vsak polovico. Če jo primerjam z drugimi — skromna. Tretji konj, kmetija tete. Res znava, nisva se nikdar pogovarjala, vendar me »obdelujete«. Kakšna demokracija je bila pri delitvi kreditov v H KS PANON-KA, kar pomeni zaupanje in pomoč, je dokaz (kakšna nesramnost!), da je tudi Karel Kozic v letu 1988 dobil kredit za traktor. ' Kje ima traktor? V štirih mesecih seje spremenil v avto! Ne bojim se Kozicovih intrig in njemu podobnih. Obljubljam pa, da bom vračal najmanj tako, kot dobivam jaz in moja družina. Tudi s tistimi anonimnimi telefonskimi pozivi, ki me zmerjajo z »rdečo svinjo«, bom obračunal. Dva sem ugotovil, poleg vas g. Kozic in vam podobnim. Še odgovor inž. Bankoju. Predolgo se poznava, poznajo naju tudi drugi. Zato škoda besed in pisanja. Končam, vendar z opozorilom, da vsi tisti, ki mislite, da ste lahko zlobni, imate tudi neprija-telje, ki bodo jutri moji prijatelji. Tega nočem in ne želim. Za konec še to informacijo bralcem; mandat direktorja mi poteče konec leta, nisem bil izvoljen od »rdečih«, zato ne rabim nobene politične podpore. Izvolili so me člani zadruge in zadružni delavci. Trdno sem prepričan, da bodo tudi v bodoče tako delali, ne glede na politične spletke. Ob rob samo to; v MURI je politika dobila klofuto, v KZ bo dobila brco v rit. Franc Vrataric z družino Ljudje, Ljudje smo čudna, čeprav najvišje razvita živa bitja. Na trenutke se nam zdi, da se med seboj poznamo, potem pa v hipu spoznamo, da smo si tujci. Zelo težko človek sprejme najkrutejšo resnico, da ti je umrl nekdo, ki si ga imel rad in si brez njega težko zamišljaš nadaljnje življenje. Tako je prizadelo tudi nas doma, mene, ženo in sinove Francija, Jožija in Robija. Znanec in sosed, kjer je bila naša Silva nekoč doma, nam je sporočil težko novico, ki je tistega toplega dne nihče ni pričakoval. Vsi smo dobro vedeli, da je zdrava, polna življenjske moči, nismo pa vedeli, da jo lahko življenje tako dotolče, da bi zapustila svoje najdražje domače, sina Drejčija in hčer Petro. In prav to se je zgodilo. Novica se je kakor blisk razširila po vasi, žal je kar nekam prepozno prišla tudi do nas, ki smo malo bolj oddaljeni. V trenutku poglejmo si obupa, žalosti in jeze je šok naredil svoje in ob vožnji na njen dom so se nam v glavi porajale krute misli. Zakaj je umrla? Tega odgovora nismo upali dati niti sami sebi. Prihod pred njen dom, lep in nov, urejen in varljivo ljubezniv, je bil več kot boleč. Nikogar ni bilo pred hišo, še manj pa v njej. Še več! Hiša je bila zaklenjena. V obupu in žalosti smo iskali možnost, kako priti v hišo in uspelo nam je. Nikogar od sosedov ni bilo blizu, nikogar, ki bi ji vsaj ob smrtni postelji pokazal dober sosedski odnos. Le-tega do pred nekaj meseci ni manjkalo, a kaj, ko smo nekateri ljudje samo ljudje in eni bolj dobri kot drugi in drugi bolj brezsrčni kot prvi. Občutek imamo, da je človek dober samo takrat, ko od njega kaj potrebujejo. No, to pa je zelo pokvarjeno in s tem je iz dneva v dan bolj pokvarjena tudi družba, v kateri živimo. Kljub te- v obraz mu smo našo hčer in sestro uredili ter jo odpeljali na njen »pravi« dom, kamor so nato tiho in v žalosti prihajali njeni »pravi« sosedje, zmajevajoč z glavami, pa tudi njeni pravi prijatelji, ki jih ni imela malo. Danes je v naši hiši tiho in prazno. Manjka Silvin radoživi glas, čeprav ga je v zadnjem času bilo tako in tako manj slišati kot vdetih, ko je bila še srečna. Oziramo se po njeni podobi, iščemo besed za pogovor, poskušamo se spodbujati, a edino, kar imamo skupnega, je solza v očeh. Vprašanj in zakajev je veliko, tudi odgovorov nanje ne manjka, na nekatere pa bomo žal morali še odgovoriti. Ob vsem tem nas boli najbolj to, sČtudi v najtežjem življenjskem trenutku ljudje ne moremo bjti ljudje ter si z resnico na ustih pogledati iz oči v oči. Za žalujočo družino Senekovič Franc Senekovič Vsi se še dobro spominjamo septembrskega prijateljskega srečanja treh sosednjih dežel v Trdkovi — Jugoslavije, Madžarske in Avstrije. Vemo tudi, daje na srečanju nastopal tudi znani glasbenik iz Porabja Laci Korpič s svojim ansamblom. Kot kaže, so bile poskočne viže porabskega Slovenca všeč tudi mladoletniku z bujno domišljijo iz Ženavelj, ki se je brez vednosti vaščanov oziroma vaških predstojnikov zmenil z Lacijem Korpičem, da bo le-ta igral na vaški veselici v Žena-vljah neko soboto v oktobru. Laci Korpič, kot pošten človek, gojitelj slovenskega jezika, človek, ki se do svojega poklica obnaša skrajno resno in profesionalno, je vedno tudi mož besede. Toda resnica je na žalost tudi taka, da še tako resni ljudje kdaj pa kdaj nasedejo raznim pustolovcem, fanatikom in drugim nepridip(a' vom. In ravno to seje zgodilo zamejskemu Slovencu Laciju Korpiču, ki je prišel s svojimi fanti neko soboto v Ženavlje, kjer je vladalo vaško mrtvilo, dvorana zadružnega doma, kjer naj bi bila veselica, je I”' la zaprta, nesrečnega »menedžerja« pa nikjer; pozneje so ga sicer odkrili v diskontni prodajalni v sosednji vasi- Stvar sploh ne bi bila tako tragična, če bi mladenič 0 svojem dogovoru z Lacijem Korpičem obvestil sovaščane-Ti so dejali, da bi z veseljem organizirali veselico in na' stop Lacija Korpiča ter tak utrdili dobre prijateljske vez tudi v prihodnje, v m1®:1., imamo morebitno odp^J mejnega prehoda Martinjem Gornji Senik, pa seveda P0' hodnjega sodelovanja s sos' i di- A. S kakšnimi vtisi so se ma žarski glasbeniki vrnili v o ' movino, nam ni znano, Pr$ pričani pa smo, da bodo prihodnje pri »sklepanju P godb« bolj previdni. , Milan GasPj>J S kaznivim dejanjem zoper Blaža Zanjkoviča Vse kar so do sedaj pisali in govorili v zvezi z mojo obtožnico, niso delali v smislu ugotavljanja in razčlenjevanja neke resnice, ki bi utegnila koristiti javno- RDEČA NEVARNOST ZA DEMOS Množica delegatskih vprašanj Karla Kozica, sekretarja Demosa, na seji skupščine soboške občine, odmevi in komentarji v javnih glasilih Delo, Radio Murska Sobota itd. zahtevajo, da tudi mi »rdeči boljševiki« povemo o vseh dogodkih svojo verzijo, ki jo prepuščamo v presojo bralcem. To moramo storiti tudi na zahtevo članstva naše stranke ZKS-SDP, ki je na zadnjih volitvah izšla kot najmočnejša posamezna stranka z 21 % opredeljenih volilcev. Soboški Demos, ki taktizira kot koalicija štirih strank enotno, ko je potrebno »uničiti rdeče«, in posamezno, ko si je potrebno deliti funkcije ali izvoliti predstavnike v izvršne organe SO, se ne more in noče sprijazniti z dejstvom, da smo najmočnejša stranka. Nagli prehodi in preobrati v tej koaliciji so družbeno pogojeni, saj krščanskim demokratom, ki hočejo na vsak način zasesti vsa vodilna mesta v občini in si prisvojiti oblast, nasprotuje tisti del kmečkih volilcev in njihovih predstavnikov, ki so protestantske — luteranske veroizpovedi. To potrjuje tudi dejstvo, da so luterani pristaši socialdemokratskih nazorov, saj je njihov predsednik petrovski pastor g. Kerčmar. Za takšno politično razmerje nismo krivi »rdeči boljše-viki«, ampak je odsev politične scene, na kateri nastopajo spreobrnjeni »rdeči boljševiki« in si skušajo svoj jaz potrditi s stalno kritiko preteklosti, da v njej ne bi spoznali sebe. Takšen pristop me spominja na dva aforizma našega rojaka Jožeta Olaja, ki sta prišla v ontologijo svetovnih aforizmov: »Največje napake se delajo v preteklosti« in »Poštenje ima najvišjo ceno takrat, ko ga prodaš«. Sama pisanja in izjave delegata Kozica glede dela skupščine občine so polna neresnic, osebnega sprenevedanja, zavajanja volilcev in delegatov. Če se Kozic sklicuje na to, da njegovi vo-lilci hočejo konkretne odgovore, potem naj jih da. Tragedija zgodovine je v tem, če stvarnosti ne dojemata um in razum, jo dohiteva in spremlja laž, čeprav na kratkih nogah. Ce bi skupščina bila skupščina dogovarjanja in argumentacij (tako kot to pravilno postavlja profesor Smej), ne pa zgolj glasovalni stroj predhodnega dogovora ali nedogovora političnih strank in liderskih ambicij, potem bi delegat Kozic lahko pošteno stopil pred svoje volilce. Vsi problemi okrog komisij niso v ničemer politično principiel-ni, ampak so strogo osebni. Volilna usoda je bila takšna, da je na enem mestu združila ljudi, ki so med sabo sprti zaradi razmerij, ki so nastala pred volitvami. Da bomo konkretni, kot zahteva delegat Kozic s svojimi volilci: Magister Emerik Zver, »naš boljševistični« delegat, je v bolnici izvedel nekatere kadrovske spremembe in s tem pretrgal delovne vezi med tovarišico Kava-ševo in dr. Vučakom. Dr. Vučak kot priznan strokovnjak in nepolitičen mož (dobil je občinsko priznanje, ki ga Demos zanika) se je začel politično udejstvovati pri Demosu in osebni boj je postal politični boj. Jože Kavaš je postal predsednik družbenopolitičnega zbora in član predsedstva. Demos je skušal spremeniti obstoječe občinske odloke o sestavi komisij, ker je hotel za predsednika komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja dr. Vučaka, ki bi dobil moč, »da odstavi tov. Emerika Zvera«. Ko je bila taka pobuda o spremembi komisij na skupščini zavrnjena, je Demos ubiral drugačno taktiko. Za predsednika komisije je predlagal Jožeta Kava-ša (moža premeščene). Ko je bil takšen predlog na skupščini zavrnjen zaradi prevelike uzurpacije oblasti krščanskih demokratov in premajhnega vpliva luteranskih kmetov, ki ne morejo dobiti svojega predstavnika v predsedstvu (hočejo podpredsednika skupščine), se je boj iz skupščine ponovno prenesel v dogovarjanje med strankami. Za predsednika komisije je bil predlagan mag. Kralj. Skoraj eno uro pa smo razpravljali in poslušali brez vsake argumentacije zahtevo Kozica in Kavaša, da v komisiji ne more biti mag. Zver (če je v komisiji, ga ne morejo odstraniti iz bolnice). To je bil edini »moder argument« za vse, ki se spoznajo na pristojnost komisije. Ko sem nesramno povedal, da naj svoje osebne probleme rešijo Kozic, Zver in drugi na sodišču, se je stvar umirila. O tem, zakaj ne moremo izvoliti podpredsednika skupščine občine, pa samo to: stališče naše stranke je, da naj bo podpredsednik iz kmečkega stanu, dober gospodar, zgleden kmet, ne pa da se prek’Kmečke zveze skušajo v oblast vriniti ljudje, o katerih sem pisal uvodoma. Žal živimo v času, ko se nekateri bolj spoznajo na DARWIL kot na DARWINA in pozabljajo na rek, da je človek opica, ki postavlja vprašanja in se prijavlja k diskusiji. Evgen Emri, ZKS-SDP | sti oziroma vam, bralcem Vesm-ka. Vse to je bilo že storjeno pred enajstimi leti. To, kar počnejo nekateri novinarji, med njimi je prav gotovo najbolj glasen in samozavesten Dušan Loparnik, in še nekateri drugi občani, skriti za inicialkami, je torej čisto kaznivo dejanje po 110. členu kazenskega zakona republike Slovenije. Vem, da večina bralcev tega člena ne pozna, zato mi dovolite, da ga citiram: L Kdor z namenom zaničevanja komu očita, da je storil kaznivo dejanje ali da je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja ali to z istim namenom komu pove, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev. 2. Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno s tiskom, po radiu; televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Ali je v Loparnikovem primeru in nekaterih potrebno še kaj dodati? Morda pa le? Dovolj bo, če samo to, da komunisti že od samega začetka svojega obstoja nikoli niso izbirali sredstev, ko je po njihovem bilo potrebno koga oblatiti, diskvalificirati in v tisočih primerih fizično izbrisati z lica zemlje. Da to ni bilo prav in nikoli ne bo, je spoznala ločina SDP, čeprav se zaenkrat še ne more posloviti od naziva ZK, vsekakor pa, kot je slišati, to namerava. Nekateri med njimi pa z veliko nostalgijo še še uporabljajo stare metode. Kaj se tu more, vse je pač odvisno od inteligence in pa srčne kulture, ki jo posameznik premore. Blaž Zanjkovič, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, OO Ljutomer Pripis: S pismom Blaža Zanjkoviča uredništvo Vestnika končuje javno polemiko, ki jo je spodbudil članek Mar v Ljutomeru klije revan-šizem. Stran 16 KMETOVO PREMETAVANJE V času, ko kmetje pospravljamo jesenske pridelke, se naši slovenski družbi dogajajo razne razumljive in nerazumj. ve reči. Pripravljamo sprejem nove slovenske ustave, kar naj pomenilo popolno samostojnost Slovenije. Bo uspela m ir »reorganizacija« Jugoslavije? Težko verjetno, saj mnogi R.|j naprej vztrajajo na vladovini jugoenopartijske linije. Za ta je bil načrtovan udar JLA, ki pa ni potekal po predvidenin mislih. Ljubljančani in celotna slovenska javnost so doSj°2ad-stveni sprejeli žalitev, zavedajoč se, da je to morda ena od z njih provokacij JLA. Vse slovenske politične stranke so vi trenutku (hvala bogu) pozabile na razne razprtije in se eno uprle načrtovanim posegom. t0. Toda, kaj ima to veze s kmetijstvom in mojim — pr vim — položajem v tej družbi?! Mislim, da ima zelo veli men. Slovenija se mora čimprej osamosvojiti (v okviru a‘Ljs]cp Jugoslavije) in nato popolnoma samostojno voditi kmetij’ j politiko. Zadnji ukrepi Žisa potrjujejo, da želi s svojimi uk jT, uničiti slovensko živinorejo. Zakaj je potreben uvoz mesa,.^ z pa ga v Sloveniji priredimo dovolj po primerni tehnologij1h v zdravo hrano pa še sveže je? Večina poštenih strokovnja^, priznava, da je uvoženo meso vprašljive kakovosti. Kaj S /i-cemo zastrupiti in uničiti slovenski narod? Zagovorniki te‘a. sovih ukrepov zatrjujejo, da je to uvoženo meso poceni, bliajo pa, da v razvitem svetu dajejo iz državnega Proracjj in 40 —60 % vrednosti kmetijske pridelave v obliki subvencij raznih drugih pomoči. Kaj pa pri nas? Imamo druge vtiu surovine, radi oi pa imeli poceni hrano. Kmetje se r®s"oni-lahko samo smejimo takšnim pogruntavščinam. Take ekon jo ske teorije na svetu še nihče ni pravil v življenje. Bo to us” našim? varo- O višini prispevkov za pokojninsko in invalidsko za je j 'i smo kmetje že večkrat jamrali- r tere Franko uspel, da so se ti prispevki za nek J prav gotovo ni bil njegov predlog :aj-,o nam spet enkrat podtaknili gnn O višini prispevkov vanje ter drugih dajatvah naš poslanec g. Franki skupine znižali. Toda kot ga sedaj izvajajo. I Bravo! . j rv Marsikaj se mi še »mota« po glavi in bi to rad dal: ^oh nost. Kot mladega kmeta pa me v tem trenutku najboljšo krivica, ki jo doživljajo kmečki otroci oz. kmečke 0e res tako revna in nerazumna družba, da kmečkim otroK°‘j ra-zmoremo in ne znamo dati »porodniškega denarja«- "a ^a-di, da bi bilo več otrok?! G. Peterle, g. Kučan, g. Oman,e^pe, tja Boh, g. Osterc, g. Markiševa in drugi gospodje in 8 & je mirne duše dajemo 3-odstotni davek za JLA, ki nas p°v napada, za kmečke otroke pa ... Pa brez zamere in vsi lepo pozdravljeni! ce Kmet Jože Štefko Ivanci pri Prežihova 11, Murska Sobota j^ro^' STORITVE: — prednovoletno poslovno o6da ji» nje — izdelava tabel in nalepk — tisk na bi09 plastične mase — tisk plakatov in obvestil VESTNIK, 8. NOVEM®^ Radijski in televizijski spored od 9. do 15. novembra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Radio radio radio radio radio radio radio MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 5.30 Prebujajte se z nami! ®icer pa kakor vam drago. *>ri nas se namreč dan začne Prcj. Za vas bo poskrbel ju-tranji* prebujevalec Marjan Maučec, ki je vselej brez dlake na jeziku.). 8.00 Ko-bujenja in vključitev na KS. 1K00 Jesensko popoldne z uušanom Loparnikom (tri Lre se bo trudil za vas in z ’ami; Aktualno bo ob 17.00, glasbena oddaja 21-232 pa 18.00). 19.00 Spored ra-dla Slovenija. 16.00 Za zdaj še brez jutranjega prebujanja, marveč z Najlepšimi željami s čestitkami in pozdravi. 16.30 Reklame, obvestila, glasba. 17.00 Aktualno. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Priključitev na Radio Slovenija. TV SLOVENIJA 9.00 Delfin Flipper, aier. nanizanka. 9.25 Pio-lrJ> sodobne kirurgije, serija. 10.15 Podmor-,’ca> nemška nadaljevanka. * -30 Svet na zaslonu. 15.00 arišče. 15.30 Sova, pono-Vtev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Tednik. ■10 Gradovi: Grajski go-/dje. 18.40 Hov!, angl. “Uganka. 19.05 Risanka. JO Tv dnevnik 2. 19.59 Vealo tedna. 20.20 Nebu /Proti, amer, serija. 21.20 22 inn v L°s Angelesu. 10 Slovenija — Umetno-ni vodnik. 22.30 Tv dnev-jČ ’• 22.50 Sova: Družin-b,e yezi, amer, nanizanka; a8'nja, ameriški film. ^8' Pr°gra,n: Satelitski programi. ■00 Goli z evropskih no-'ipetnih igrišč. 17.30 Re-u halni programi: Studio l‘ar‘bor. 19.00 Videomeh. ri«x Tv dnevnik. 20.00 Ža-20.30 Ex libris: Gim-h 'K- 21.30 Koncert tria v Zemonu. 22.15 ^ajte ZIS. 23.15 Video- 8.30 Nemščina. 9.00 Angleščina za najmlajše. 9.15 Radovedni Taček. 9.30 Lonček, kuhaj: Jetrna pašteta. 9.40 Čebelica Maja. 10.00 Alf, amer, nanizanka. 10.25 ZBIS: Pahljača mladosti. 10.35 Pogledi: Znamenja na Slovenskem. 11.40 Naša pesem. 12.15 Karavana zapravljivčkov: Rogaška Slatina, zabavnoglasbena oddaja. 12.45 Rock kompas. 13.30 Za mano, fantje, ameriški mladinski film. 15.50 Žarišče. 16.20 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik I. 17.05 DP v košarki — Crve-na zvezda : Bosna, prenos iz Beograda. 18.35 Divji svet živali. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Ena, dva, tri, show program italijanske tv. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Sova: Zlata dekleta, amer, nanizanka; Portret Agathe Christie, angl, nanizanka; Nesveti zakon, ameriški film. Drugi program: 16.00 Satelitski programi. 18.30 Kako biti skupaj. 19.00 Pri Huxtablovih (Cos-by show), ameriška serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Čarovnik, ameriški film. 22.25 Satelitski programi. 9.00 Nedeljska kuhinja (ponavljamo: če se vam ljubi, kuhajte z nami! Naš in vaš meni do 12.00: glasba, humor, horoskop, Srečanje na pomurskem valu in kot osrednja atrakcija kviz, v katerem zelo pridno sodelujete.). 12.00 Spored v madžarskem jeziku. 13.00 Pa-nonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Nedeljska poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. Pozor: Martinovo je! TV SLOVENIJA 8.25 Živ žav. 9.15 Hov!, angl, nanizanka. 9.40 Gradovi : Grajski gospodje. 10.05 Zgodba o Hollywo-odu, amer, serija. 10.55 Pri Huxtablovih, amer, serija. 11.20 Ansambel Nika Zajca. 11.55 Kmetijska oddaja. 13.00 Druga godba: Pevci z Notranjskega. 13.15 Križ-kraž. 14.45 Alternative 4, poljska nadaljevanka. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Tajna misija, nemški film. 18.35 Slovenija — Umetnostni vodnik. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Zgodba o duhu, drama. 21.10 Zdravo. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.50 Sova: Doktor Doogie Hovvser, amer, nanizanka; Poirot, angl, nanizanka. 5.30 Prebujajte se z nami! (z mislijo smo že pri boži-čno-novoletnem radijskem maratonu, vendar dotlej je še daleč in to ve tudi naš radijski oče BOP, ki vas bo dvigal iz postelje; morda se bo spet znebil kakšne ljubezenske izjave na račun nežnejšega spola, kajti pri njem se nikdar ne ve). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Jesensko popoldne (kot vsak dan se tudi ta ponedeljek ne bo najbrž nič pretresljivega zgodilo, toda kljub temu bomo budni, predvsem zadnjo uro, med 18.00 in 19.00, ko bo vnovič nekaj za male, majhne in najmlajše — To sem jaz). 19.00 Spored RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (prepričani smo, da DHM, ki sicer vestno prihaja na delovno mesto, tudi tokrat ne bo zamudila; njena ponudba je vselej pisana in vabljiva, zlasti zavoljo izbora pesmi tedna med 7.00 in 8.00; naj bo vaš izbor iz slovenskih muzičnih logov!). 8.00 Konec bujenja. 16.00 Jesensko popoldne (dvakrat po uro in pol za različne okuse, v prvi polovici bodo informacije, glasba in pregled novic, v drugi pa čestitanja in pozdravljanja; uživajte!). 19.00 Spored RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (le ugibamo lahko pa še to ne, kaj neki bo to novembrsko jutro napletal nepredvidljivi Marjan Dora; vdajte se v usodo in zaupajte murskemu valu vsaj to jutro!). 8.00 Spored nadaljuje Radio Slovenija. 16.00 Jesensko popoldne (kdo bo dežural, ne izdamo, povemo pa lahko razveseljivo novico, da bomo spet odgovarjali na vaša vprašanja in jih seveda tudi sprejemali po telefonih 21-232 in 21-579, bodite kratki, jasni, jedrnati!). 19.00 Spored RS. 5.30 Prebujajte se z nami! (njen glas je razpoznaven in najpogosteje sprašuje bančnike, kako je z dinarsko-deviznim tečajem, kdo drug kot Nevenka Emri je to, ki vas bo prebujala in zabavala z ugankarsko igrico in Džoužijevimi repličicami!). 8.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (vsekakor priporočamo, da ste na naši valovni dolžini, pa bo kar bo; vsekakor nekaj poslušljivega, če drugo ne vsaj dobra glasba). 19.00 Priključitev na Radio Slovenija. TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev. 9.15 JlTv HTV ^',Pr°gram H|a." Tv v šoli, ponovitve, «il ’,nski spored. 19.30 Dnevih ii "" Grandview U.S.A. . 5 Svet narave. 22.35 -vnik. 22.55 Slike časa. Prvi program 9.00 Tv v šoli, ponovitve, mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Rdeči kralj, beli vitez (f). 21.30 Dnevnik. 21.55 Šport. 22.15 Tv feljton. 23.00 Glasbena oddaja. ^AVSTRIJA TV AVSTRIJA 1)/ Ponovitve, tv v šoli, bfu. Mladinski spored. 18.00 dnsK’ magazin. 18.30 Sre- JOu^ma. 19.30 Čas v sliki. C 0 Derrick (n). 21.50 S.O.S. ho^mšani (n). 22.20 Filmske (f) ete- 22.50 Borci v vesolju Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.25 Mladinski spored. 18.30 Nogomet. 19.00 Kolo sreče. 19 30 Čas v sliki. 20.15 Nočni napad (f). 23.55 Mravlje prihajajo (f). Madžarska S,5q 0 Milost, 1. del serije, liu penicilinski mit, dok. l? 00 /40 Video novice. Teu Za upokojence. 17.30 '8,oq„'7-40 Reportaža. 8ram , no> služnostni pro-iann, '9.00 Vprašanja krist-20q5' 19.30 TV dnevnik, tije uniformi, 4. del se-Majg -05 Vivaldi: Stabat SVetn? 21.15 Panorama, Ma|a ?a politika. 22.15 ~era> sovjetski film. dnevnik. 0.40 Vnik BBC. Drugi program: 10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 13.30 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Veselje do lepe oblike, nemška izobraževalna oddaja. 20.45 Atlantik, angl, serija. 21.50 Športni pregled. Prvi program 9.30 Otroški spored. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Resna glasba. 13.00 Nadaljevanka. 14.05 Nedeljsko . popoldne. Mačkon in njegov trop. 9.40 Mladinski zbori. 10.15 Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček. 18.50 Čebelica Maja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 B. Nušič: Narodni poslanec, drama. 21.15 Osmi dan. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.35 Veliki koreografi: Antonio Gades. 23.35 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja, amer, nanizanka; Poirot, angl, nanizanka. Drugi program: 16.00 Satelitski programi. 17.30 Regionalni programi: Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Lepa naša domovina: Kmetijstvo. 21.50 Ekološka bela krizantema, dokum. oddaja. 22.35 Satelitski programi. 9.00 Zgodbe iz školjke. 9.30 Šolska tv: Človekovo telo. 10.00 Boj za obstanek. 10.30 Nemščina. 11.00 Sedma steza, športna oddaja. 11.20 Osmi dan. 14.30 Nemščina. 15.00 Žarišče. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Šolska tv. 18.00 Lonček, kuhaj: Skutina pita. 18.15 Ex libris: Gimnazija. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Nekoč v Lisboni, portugalska nanizanka. 21.00 Mestne zgodbe: Kotor, zabavnoglasbena oddaja. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Sova: Dekame-ron, slov, nanizanka; Poirot, angl, nanizanka. Prvi program 9.15 Ponovitve, tv v šoli, mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Igrani film. 21.05 Kontaktni magazin. 22.35 Dnevnik. 22.55 Nočni program. TV AVSTRIJA 16.05 Dok. film. 17.00 film. 18.45 Risanka. Dnevnik. 20.00 Igrana 21.30 Dnevnik. 21.50 22.25 Nočni program. Igrani 19.30 serija. Šport. TV AVSTRIJA : Prvi program 9.00 Ponovitve. 14.10 Otroški spored. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Strauss in Hoffmanstah! (dok. oddaja). 21.20 II Viaggio a Re- ims (opera). TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 6.30 Vaška TV. 7.00 Sončnica. 9.05 Verske minute. 9 10 Za otroke. 9.20 Dixie-land festival. 10.25 Gulden-burgovi, pon. 1110 Panorama, pon. 12.10 Magazin cultural. 14.25 Avstnjsko gradbeništvo. 15.05 Dreh-scheibe Europa. 15.40 Moja družina in druge živali. 16.10 Hišni prijatelj. 16.20 Serija J. Arany. 17.15 Dviganje uteži. 18.00 Pravni primeri. 20.10 Alexanders Ragtime Band. 22.00 Režiser M. Jancso. 23.55 TVD. 0.10 Operacija Astenx. 8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 9.40 V deželi Ink. 10.10 Jegulje. 10.50 M. rokomet. 14.50 Chaplinove burleske. 16.35 Zgodovina plesa. 17.05 Verske minute. 17.25 Kviz. 18.15 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 Naša dediščina. 20.25 Pred diplomo, amer. film. 22.10 Izvidi za bodočnost. 22.30 Telešport, SP v dviganju uteži. 23.40 Video strani. DEVICA °VEN bik OjtEK »AK Ona: Partner bo precej slabe volje, avnoVnjego«rn inte-za njegovim hrbtom dogaja nekaj kar m ravno v njeg resu. Le stežka, saj je resnica nekaj p' njih8ova realizacija On: Naredil boš sicer ogromno načrtov njmo |jem pa bo precej medla. Spusti se raje v k ‘ . e4 _ jn saj lahko s skupnimi močmi naredite neprimerno predvsem veliko bolje. ’ ideii se Ona: Čeprav boš v začetku nasP5°*°ya “uSodo. Ta pa niti ni boš na koncu koncev ven£a^ spr^ veliko več, kot pa si tako mračna — iz vsega skupaj boš iz pričakovala. ra,fresen in vzkipljiv, zato-se ni- On: V družbi sodelavcev boš raztr ■ kar se (jje p0- kar ne spuščaj v kaj večjega m ri f pozc]ravi >sla- slovnih reči. Poišči si raje bolj veselo družbo P bo< voljo. . . . • »ekoi že pomagal. Ven- Ona: Zaupala se bos človeku, Lemenili, takšna pa bo tu- dar pa so se časi od takrat temeIj1 ‘ Pj| čilj ajj pa odnehati za di njegova reakcija. Potrebno se bo odlocm. P vedno. ..... „ ,,.,unnlenost, bo vse skupaj On: Ko boš opazil prijateljKino na J^i tokral pOtrudi-že prepozno. Ali pa tudi ne, ven prenehaš slepiti in konti predvsem ti sam. Najbolje bo, da se prene čno pogledaš resnici v oči. Drevesil v še prijetnejši vi- Ona: Prijeten konec tedna se bo p e sam pr|ja. kend. Z osebo, do katere gojite n mogoče pa je prav teljstvo, se boste prav prijetno ujeli. Kdo ve, to tisto ta pravo. ^nhen resnega in odgovornega On: Najprej ugotovi, ah si sp ■ . na takšn0 pot. Zgodilo življenja v dvoje, šele potem pa। ■ P ar boS na koncu skoraj se bo tisto, kar si si že dolgo zeiei, nekoliko razočaran. ----------------------- tehtnica Prvi program 9.15 Ponovitve, tv v šoli, mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tv drama. 21.00 Zunanja politika. 21.30 Tv dnevnik. 21.55 Nočni program. Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.15 Mladinski spored. 18.30 Srečna družina. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport. 21.15 Mike Hammer. 22.40 Lahko noč, mati (f). 0.20 Kobra (n). TV MADŽARSKA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Tv v šoli, - ponovitve. 14.15 Mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Srečna družina. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zlati gramofon (zabavna oddaja — prenos). 22.10 Videoteka. 0.15 Kobra (n). TV MADŽARSKA 9.05 Teden, pon. 10.05 Kar je treba vedeti o zmagi, TV film. 10.55 Delta, pon. 14.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Ladja Cim-bora. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ulice San Francisca, dokumentarni film regionalnega studia Szeged. 22.50 TV dnevnik. 23.05 Dnevnik BBC. 8.10 Ljubezen in igra slučajnosti, nemški film. 9.40 Telovadba za ivalide. 9.55 Prenos zasedanja Parlamenta. 15.50 Panonska kronika. 16.00 Narodnostne oddaje. 16.40 Mojstri animacije. 17.10 Gospodarstvo. 17.25 Deset madžarskih Francozov. 18.50 Program na Žide. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Guldenbur-govi, 12. del. 20.55 Studio ’90. 21.55 Iz Parlamenta. 22.25 Skrb za umno prizadete. 22.45 Telešport. 23.25 TV dnevnik. 23.40 Dnevnik BBC. 9.00 Živ žav. 9.50 Narodni poslanec, drama. 11.10 Nekoč v Lisboni, portugal. nanizanka. 15.05 Žarišče. 15.35 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Atlantik, angl, serija. 17.55 Po sledeh napredka. 18.30 Križem kražem. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Nevarne poteze, švicarski film. 21.45 NUK v Ljubljani. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.15 Pesem angelov, oddaja TV Skopje. 22.50 Sova: Alf, amer, nanizanka; Zgodba o Hollywoodu, angl, serija; Poirot, angl, nanizanka. Drugi program: 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Operne zgodbe: Netopir. 21.20 Svet poroča. 22.20 Novi rock 9000. 9.00 Grizli Adams. 9.25 Šolska tv: Oddaja za učitelje. 9.55 Pustolovščina — slikarstvo. 10.25 Angleščina za najmlajše. 10.40 Slovenci v zamejstvu. 11.10 Zakon v Los Angelesu. 14.45 Angleščina za najmlajše. 15.00 Slovenci v zamejstvu. 15.30 Žarišče. 16.00 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Šolska tv. 18.10 Pripravimo se na smučanje. 18.40 Alf, amer, nanizanka. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Podmornica, nemška nada- Ijevanka. 21.00 Tednik. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Sova: Vse razen ljubezni, amer, nanizanka; Poirot, angl, nanizanka. Prvi program 9.20 Ponovitve, tv v šoli, mladinske oddaje. 19.30 Dnevnik. 20.00 Filmski večer. 22.45 Dnevnik. 23.10 Nočni program. Prvi program 9.15 Ponovitve, tv v šoli, mladinske oddaje. 19.30 Dnevnik. 20.00 Politični magazin. 21.00 Nadaljevanka. 21.50 Dnevnik. 22.15 Nočni program. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli. 14.10 Mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Srečna družina (n). 19.30 Čas v sliki. 20.15 Univerzum. 21.07 Dallas. 22.00 Košček sonca (f). 23.30 Kobra. Prvi program 9.00 Ponovitve, tv v šoli. 15.14 Mladinski spored. 18.00 Družinski magazin. 18.30 Srečna družina (n). 19.30 Čas v sliki. 20.15 Moselbriick. 21.15 V vrtincu (f). TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.10 Zbor Mormon Ta-bejnakulum. 9.55 Tretji kanal. 10.40 Studio ’90. 16.55 Video novice. 17.10 Koledar. 17.15 Gospodarstvo. 17.30 Bodite moj gost, Robert Ratonyi. 18.00 Bolnica v predmestju, češka serija, pon. 18. dela. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Oratorijski abonma, prenos koncerta s Kongresnega centra (Mahler, Puccini). 22,10 Prese-netljve zgodbe, angleška serija. 22.35 TV dnevnik. 22.50 Dnevnik ZDF. 8.00 Magazin na mene-žerje. 9.05 Zamajevo srce, pon. 9.55 Diamanti, TV film. 11.30 Telovadba za invalide. 16.50 Panonska kronika. 17.05 Narodna za orkester. 17.45 Perpetuum mobile. 17.55 Tretji kanal. 18.45 Tele video. 19.00 O veri — za otroke. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.55 Sosedje, 93, del TV romana. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Slavnostni večer. 22.25 Telešport. 23.05 TV dnevnik. 23.20 Dnevnik BBC. ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota Ona: Res je, da je tvoj trenuten položaj še kar ugoden, vendar ti prav ničesar ne zagotavlja stabilno prihodnost. Potrebno se bo vsaj malo potruditi, ter se odreči stvarem, ki ti lahko še zelo zagrenijo tvoje življenje. On: Poskusi se prilagoditi trenutnemu trendu v družbi v kateri se giblješ. Nekdo te že dalj časa opazuje in potihem upa, da jo boš opazil. Pripravi se na precejšnje presenečenje na poslovnem področju! Ona: Nekdo te bo poskusil izkoristiti, na tebi pa ostane, ali mu boš to tudi dovolila. Ponudba, ki jo boš dobila, bo vse preveč mamljiva, da bi se ji uspela upreti. Konec koncev: samo enkrat se živi! On: Še vedno se ne boš uspel pomiriti z nastalo situacijo, toda vsa tvoja naprezanja bodo bila le boj z mlini na veter. Se najbolje bo, da si vzameš nekaj dni odmora in si poskušaš urediti svoje misli. Ona: Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki lahko dodobra spremeni tvoj odnos s partnerjem. Raje mu pusti malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko bolj veselil ponovnega srečanja. On: Dobro bi bilo, če bi včasih ustregel tudi kakšni izmed partnerjevih muh. Vsekakor bi to bila precejšnja osvežitev v vajinem odnosu, ki trenutno prihaja v še eno izmed majhnih kriz, ki pa lahko kaj hitro zraste v velike probleme. Ona: Prihaja dokaj kritično obdobje za sklepanje novih kombinacij, zato se raje potuhni in počakaj, da ponovno posije tvoje >sonce<. Nekdo te že dalj časa opazuje in se pripravlja na odločilen korak. Ona: Čeprav si morebiti ne želiš korenitih sprememb, pa se boš vendarle morala prilagoditi novo nastalim odnosom v partnerjevi družbi. Vse skupaj bo izgledalo precej lahkomiselno vendar prvi pogled presneto vara. On. Pazi se predvsem zadev, povezanih z neznanim, saj se lahko pošteno opečeš. V ljubezni se lahko pripraviš na precejšnje pozitivne spremembe, ki pa bodo prav prijetno poživilo v STRELEC tvojem vsakdanjiku. Ona: Nikar ne objokuj tistega, ki te je pustil na cedilu, temveč se raje posveti.tistemu, ki si te želi. Tiha voda bregove de-re ... Sicer pa je že zadnji čas, da vsaj malo poskrbiš tudi za svoje denarne zadeve. On: Glede na to, da je zelena barva, ki pomirja, bi bilo dobro, če bi več časa preživel v naravi. To bo koristilo tako poslovnim zadevam, kot tudi tvojim odnosom s partnerko. Ro- KOZOROG mantična večerja v dvoje .. . Ona: Malo se ozri po svoji družbi in kaj hitro boš opazila da si dobila novega oboževalca. Edino kar ti lahko nagaja je me-vosčljivosb tvojih prijateljic, ki pa je nikar ne vzemi popolnoma resno. On: Le kje je tista tvoja sigurnost in prepričanje v svoj prav9 Dobil boš občutek, da v družbi nisi več tako popularen kot pa si bil navajen v preteklosti. Toda romantičen večer ti bo vse to v VODNAR veliki meri nadoknadil. Ona: Vse se lahko obrne še veliko bolje, kot pa so tvoja naj: bolj optimistična pričakovanja. Na prijetnem popivanju s prija-< teljicami boš spoznala osebo, ki ti bo v prihodnosti še mnogo , pomenila. On: Pazi, da se ne boš izgubil v množici ljudi in poslov v katere si se zapletel. Poskrbel bi lahko tudi za zdravje, saj ti lahko v nasprotnem piimeru tvoji veliki načrti enostavno padejo v vo-SKORPIJON do. RIBI On: Odločitev bo ostala predvsem na tvojih ramah, zato pazi na vsako izrečeno besedo. Nekdo ti že dalj časa koplje jamo, čeprav se ti drugače predstavlja kot prijatelj. Pozornost in previdnost ti vsekakor ne bosta škodila. 8. NOVEMBRA 1990 Stran 19 GASILCI IN VERSKE SKUPNOSTI saga Zakaj tako malomaren odnos? Takole je videti podstrešje družbene zgradbe v Martjancih. F. M. NA VAJI TUDI MADŽARI IN AVSTRIJCI Gasilci in verske skupnosti so že doslej dobro sodelovali. V zadnjem času pa se to sodelovanje še poglablja, saj se gasilska društva pogosto odločajo za blagoslovitev novih gasilskih domov in gasilskih vozil ob njihovem prevzemu. Zato je predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E6ry skupaj s sodelavci obiskal ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojza Šuštarja in seniorja evangeličanske verske skupnosti Ludvika Novaka. Pogovarjali so se o prihodnji organiziranosti skupnih prireditev. Ugotovili so, da so njihove prireditve že doslej potekale brez posebnih težav, hkrati pa poudarili, da je potrebno rešiti še nekatera odprta vprašanja, da bi bile gasilske slovesnosti v prihodnje v zadovoljstvo vseh še bolje organizirane. F. M. Tehmcno-reševalno vozilo V okviru meseca požarnega varstva so v Lendavi prevzeli novo reševalno-tehnično vozilo TAM 190 Industrijskega gasilskega društva Ine Nafte Lendava ter prikazali taktično reševalno vajo. Novo gasilsko vozilo je vredno okrog 4 milijone dinarjev, sredstva pa so zagotovili Zavarovalna skupnost Triglav v obliki posojila Občinski gasilski zvezi Lendava, Ina Nafta, Integral Promet in delavnice Lendava, Občinski štab civilne zaščite Lendava in Občinska gasilska zveza Lendava. Novo vozilo je namenjeno za reševanje ob razlitju nevarnih tekočin in reševanje življenj ob prometnih nezgodah, pred dnevi pa so ga Lendavčani skupaj z drugo gasilsko opremo iz Slovenije že predstavili gasilcem iz Zalaegerszega na Madžarskem. Tehnično reševalno vozilo pomeni pomembno pridobitev na področju požarnega varstva, saj ga ne bodo uporabljali le v lendavski občini, temveč v vsem Pomurju. F. M. Foto: A. B. Po podatkih je vzrok za nastajanje požarov največkrat malomaren odnos občanov, zlasti odgovornih dejavnikov, do požarnega varstva. Kljub številnim preventivnim akcijam, ki jih izvajajo gasilci, se stanje zgradba v soseščini, ki so jo uporabniki že pred časom zapustili in počasi propada. Tudi podoba gasilskega doma kaže, da namenjajo požarnemu varstvu premalo skrbi. Ta zapis naj bo opozorilo tako vodstvu v marsikaterem okolju prepočasi spreminja. Celo več! So primeri, da so odgovorni dejavniki povsem pozabili na požarno varstvo, drugače si ne moremo razlagati stanja, kot je na primer v Martjancih. Na podstrešju družbenega objekta, kjer so trgovina, krajevni urad in zdravstvena ambulanta, je stanje takšno, da lahko le majhna nepazljivost ob mnogih gorljivih snoveh, sem ne-spadajočih snovi, povzroči požar in vsi uporabniki objekta lahko ostanejo brez strehe. V Martjancih pa imajo malomaren odnos tudi do nekaterih drugih objektov, kot je to OBLETNICA IN PRAPOR Gasilsko društvo v Dolnjem Lakošu je slavilo 56-obletnico delovanja. V vasi zelo aktivno sodeluje s kulturnim in nogometnim društvom ter drugimi gasilskimi društvi v okolici. V društvu deluje samo članska desetina, katere vodja je Janez Ja-klovič, želijo pa ustanoviti še pionirsko desetino. Veliko pozornosti namenjajo izobraževanju članstva, organizirajo tekmovanja v občini in zunaj nje. K. Ščavničar Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE ZAL ZOPET CRN TEDEN Kot da sta bila prejšnja dva tedna napoved zatišja pred viharjem, se nehote vsiljuje tak zaključek ob pregledu prometnih nesreč v minulih sedmih dneh. Smrt na cestah resno opozarja na nujnost večje pazlji- vosti vseh udeležencev. NEPREVIDNI MOPEDIST 25-letni Ludvik Bruno Far-tek iz Kuzme 76 se je 29. oktobra popoldne peljal z mopedom po lokalni cesti skozi domači kraj. Pri hiši številka 83 mu je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila Marija Kikec iz Kuzme 105, ki je ustavila, ko je videla neprevidno vozečega mopedista. Ker je vozil po sredini ceste, je Fartek čelno trčič v stoječi avtomobil, padel po cestišču in se hudo poškodoval. Odpeljali so ga v vsej verjetnosti vrglo na sprednji del vozila in nato na bankino, kjer je podlegel poškodbam. Nevestni voznik je po nesreči pobegnil. Če bi kdorkoli kaj vedel o povzročitelju te hude prometne nesreče, naj to sporoči na najbližjo postajo milice ali UNZ. krajevne skupnosti, občanom in zlasti gasilcem, ki so v prvi vrsti odgovorni za požarno varnost v svojem okolju. Za slednje tudi velja, da premalo skrbijo za svojo mobilno sposobnost. Ker dosedanja dobronamerna beseda v Martjancih ni naletela na ugodna tla, je v teh dneh moral posredovati požarni inšpektor. Morda se bodo sedaj zbudili in se zavedali, da rdeči petelin nikoli ne počiva, zlasti pa ne, če mu sami to omogočamo z našim malomarnim odnosom. soboško bolnišnico, škodo so ocenili na dva tisočaka. USODEN SKOK S PRIKOLICE pa 30. oktobra popoldne je Jožef Markovič iz Gomilic peljal traktor, na katerega je bila priključena prikolica, iz Lendavskih goric proti Lendavi. Ob vožnji po klancu navzdol je skušal zmanjšati hitrost traktorja in prestaviti v nižjo prestavo, kar pa mu ni uspelo. Traktor je začel drveti vse hitreje, zato sta Markovičeva žena Angela in sosed Jože Hozjan skočila s prikolice. Pri tem je Angela Markovič tako nesrečno padla, daje udarila z glavo ob tla in se ubila. NEZNANEC POVOZIL PEŠCA IN POBEGNIL Prav tako 30. oktobra so ob 17.30 ob robu regionalne ceste med Gornjo Bistrico in Razkriž-jem, v bližini mostu čez Murin rokav našli mrtvega 66-Ietjiega Ignaca Utrošo iz Gornje Bistrice. Ta je, kot ugotavljajo delavci UNZ, pešačil proti Razkrižju in ob sebi potiskal kolo, ko ga je neznan voznik ob pretesnem prehitevanju zadel. Utrošo je po Z AVTOM V PEŠAKINJO Zaradi tesnega prehitevanja in domnevne vinjenosti se je L novembra ob 19.30 zgodila prometna nesreča zunaj naselja Filovci. Voznik osebnega avtomobila Jože Berden iz Filovec 150 je peljal iz Bogojine proti Fi lovcem, kjer «e je zaletel v pešakinjo Marijo Horvat iz Filovec 132, ki jo je zbil po cestišču in je dobila hude telesne poškodbe. Zdravi se v soboški bolnišnici, materialne škode pa je za 5 tisoč dinarjev. SMRT ZARADI PODHLADITVE 2. novembra ob 13.45 je umrla 71-letna Marija Ropoša iz Brezovec’82. Pokojna je prejšnji dan popoldne ob dnevu mrtvih odšla na domače pokopališče. Ko se je vračala, je okrog 200 metrov pred domom padla in obležala. Šele naslednji dan ob 12.25 jo je našla soseda Marta Kuplen in ji takoj nudila prvo pomoč. Odpeljali so jo v soboško bolnišnico, kjer pa je zaradi podhladitve izdihnila. POŽAR V STARI NOVI VASI 3. novembra je izbruhnil po-žar-v stanovanjski hiši v Stari Novi vasi 49, last Borisa Farkaša iz Lendave, v njej pa je kot podnajemnik stanoval Franc Cafuta. Ta je okrog 11.30 odšel od doma, okrog 20. ure pa se je-vrnil in začutil topel sunek. Odšel je do spalnice, kjer se je močno kadilo. Gorelo je v predelu postelje, škode ja za 500 dinarjev, požar pa so pogasili domači gasilci. KOLESAR PODLEGEL POŠKODBAM Janez Maroša iz Melinec je 4. novembra ob 17.40 vozil osebni avto iz Beltinec proti Gomilicam in je v naselju Lipa dohitel kolesarja Štefana Šarkezija iz Beltinec, začasno stanujočega v Gomilicah 58. Zaradi tesnega prehitevanja ga je s sprednjim desnim delom vozila zadel in je kolesarja vrglo na pokrov avta, nato v vetrobransko steklo in nazadnje v obcestni jarek, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Po prevozu v soboško bolnišnico je umrl, materialno škodo pa ocenjujejo na 10 tisoč dinarjev. KOLESAR V KRITIČNEM STANJU Zaradi neprimerne hitrosti voznika specialnega vozila in neupoštevanja prometnega znaka kolesarja se je 4. novembra ob 16.35 zgodila huda prometna nesreča v Rakičanu. 32-letni Milorad Čirič iz Orehovice v občini Čakovec se je peljal iz Murske Sobote proti Beltincem, ko mu je v naselju Rakičan v križišču Lendavske s stranske Cvetkove ulice z leve pripeljal kolesar, 78-letni Janez Glažar iz Trstenjakove 62 v Murski Soboti. Ta je hotel peljati čez magistralno cesto ha kolesarsko stezo. Prišlo je do trčenja in je kolesar obležal na cestišču s hudimi telesnimi poškodbami, ki so življenjsko nevarne. V kritičnem stanju so ga prepeljali v soboško bolnišnico: Osrednja občinska gasilska vaja iz lendavske občine v mesecu požarnega varstva je bila v Turnišču. Na vaji so sodelovali gasilci iz turniškega območja, Lendave in Lentija iz Madžarske, vajo pa so si ogledali tudi Avstrijci. Najprej so prikazali reševanje otrok iz šole, kjer je nastal požar, pri tem pa uporabili drsalni prt in skočno blazino. V drugem delu vaje pa so prikazali gašenje najbolj nevarnega objekta tovarne Planika, pri čemer so preskusili tudi vodne vire in ugotovili, da je ob hujšem požaru premalo vode. S tovarno Planika so se tudi dogovorili, da bodo dodatno zagotovili potrebne vodne vire. Prikazali so tudi reševanje osebe iz vkleščenega avtomobila ter gašenje z navadno vodo in peno. F. M. Industrijsko montažno podjetje BLISK Murska Sobota, p.o. MJ L Stran 20 DELAVSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA razpisuje seminar na temo PRIVATNO PODJETJE IN OBRT V POSLOVANJU S TUJINO Seminar bo v torek, 20. 11. 1990, ob 15. uri v belem salonu Moravskih Toplic Vsebina seminarja: — postopki pri uvozu in izvozu blaga za prodajo, repromateria-lov in osnovnih sredstev — načini plačevanja v tujini — konkretni postopki pri carinjenju — sodelovanje s tujimi partnerji (zastopstva, kooperacija, skupna vlaganja) — razlika obrtnik—podjetje Prijave sprejemamo na Delavski univerzi M. Sobota, tel. 21-137 do 14.11-1990. Sestavljamo tudi skupine za tečaje: - VOZNIK VILIČARJA - FRANCOŠČINA I AGENCIJA rllAOD • GRČIJA - 28. 11.-02. 12., avion + avtobus, cena 4100 din + 240 DEM • GRČIJA - 28.11.-05. 12., vlak + avtobus, cena 1850 din + 284 DEM • ŠPANIJA — 28. 11.-03. 12., avtobus, cena 1500 din + 100 DEM • ŠPANIJA — 28. 11.—05. 12., avtobus, cena 1500 din 4- 160 DEM • GRADIŠČANSKA - 29/30. 11., avtobus, cena 320 din + 60 DEM • BENETKE — 29. 11., avtobus, cena 540 din • DUNAJ — 29. 11., avtobus, cena 365 din Zadnji dan potovanja žrebanje! Nagrada: brezplačno potovanje za 2 osebi! Inf. in prijave: AGENCIJA TABOR, Koresova 5. Maribor tel. 062/32-150 in 32-058 Delovni čas: 8, —12. ure in 16,—18. ure __ IH— ELEKTRO MATERIAL LENDAVA PODJETJE ZA PROIZVODNJO ELEKTROINSTALACIJSKEGA MATERIALA LENDAVA, p. o. Kolodvorska 8, 69220 Lendava, tel.: (069) 75-610, 75-611, 75-612 telefax: 069—75-098, telex: 35248 OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev OSNOVNA SREDSTVA 1. hidravlična stiskalnica IZKLICNA CENA 2. 3. 4. 5. 6. TOS, 100 ton, inv. št. 14124 hidravlična stiskalnica TOS, 100 ton, inv. št. 14140 hidravlična stiskalnica POTVEL, 60 ton, inv. št. 14109 hidravlična stiskalnica POTVEL, 60 ton, inv. št. 14112 hidravlična stiskalnica TOS, 45 ton, inv. št. 14126 ekscentrična stiskalnica FAM STE, 12 ton, inv. št. 13768 7. ekscentrična stiskalnica FAM STE, 12 ton 8. ekscentrična stiskalnica 9. 10. 12. 13. uvožena iz ZRN, 7 ton namizni vrtalno-navojni stroj (RONČEL) razglasna postaja ISKRA Ljubljana, inv. št. 13781 ORMIG, stroj za razmnoževanje, inv. št. 14901 črpalka za hladilno vodo, inv. št. 14492 — 2 kosa B25 — M4 disketna enota 1 MB, FIKSNI DISK 20 MB 14. B25 — Cx5 razširitev diska za 40 MB Javna dražba bo 15. 11. 1990 ob 12. uriv 150.000 150.000 100.000 100.000 60.000 35.000 35.000 35.000 14.000 15.000 21.000 4.000 za K°s 25.000 25.000 prostorih podjetja Elektroni3 rial Kolodvorska 8, Lendava. . 0 5|- Davek ni vračunan v ceno in ga plača kupec. Prodaja oz. nakup ie P stemu videno—kupljeno in poznejših reklamacij ne upoštevamo. aj. Vsi interesenti morajo 15 minut pred začetkom dražbe vplačati pri D ni podjetja 10% polog od izklicne cene osnovnega sredstva. urOv Ogled osnovnih sredstev je možen na dan dražbe med 10. in 12-prostorih podjetja. RAZPISUJE 1. delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTOR KOMERCIALE za dobo 4 let 2. delovno mesto VODJA RAZVOJA za nedoločen čas Pogoji za zasedbo: za delovno mesto pod 1. VII. ali VI. stopnja šolske izobrazbe ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj za delovno mesto pod 2. VII. stopnja šolske izobrazbe strojno tehniške smeri in 5 let delovnih izkušenj. Rok za prijavo za delovno mesto pod 1. je 15 dni, pod 2. 8 dni od dneva objave na naslov podjetja. OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO rabljenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja 1. Računski stroji 4 kosi 2. Pisalni stroj Reimetal 3. Peč za centralno kurjavo 4. Oljni gorilnik VVeishaupt L2VZU 5. Oljni gorilnik Venterm 4LVPD izklicna cena/kom 50,00 500,00 10.000,00 15.000,00 25.000,00 din din din din din 6. Prevozna kosilnica Panonija R 7. Osebni avtomobil Lada 1200 karavan 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. Viličar, dizel, 21 Loščilec za parket Tlačna peskalna naprava Frikcijska preša FZP 801 Kompresor Trudbenik E4NF201O Kompresor Trudbenik E4NE2010 Kompresor Trudbenik E1NA 210 Brusilka, odrezalka, stabilna Obtočna črpalka IMP 80.1 Obtočna črpalka DN 650 18. Raztezna posoda 120 I 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. Ventil DN 80 Bojler Gorenje 801 Bojler Gorenje 801 Vrtalni stroj VS 22 Škarje, kolutne Fotokopirni stroj MINOLTA 350 Stopnice, kovinske 500,0° * 7 000,0° ' 15.000.00 ' 100,0° 500,00 1 70 000.00 1 10 000.00 ' 15.000.00 d 7.000.00 1 4 800.00 1 3 0M.°° ' 1 500,00 * 500.00 ' 300.00 300.00 150.00 * A* 3.000.0° ■ k' V ceno ni vračunan prometni davek, kupec plačati od izdražene cene ob Plau' ueC pl®' ne, razen pri osebnem avtomobilu, ko kup ča prometni davek v občini, kjer prebiva- • 30 % Pred začetkom dražbe je treba plačati J g ut® ščino pri blagajni podjetja najpozneje pred pričetkom dražbe. uri Dražba bo v soboto, 17. 11. 1990, ob 9 gjed'" dvorišču podjetja BLISK v Murski Soboti. čeva 3. Ogled predmetov je možen v petek, od 9. do 12. ure. a 11 16. Kupec bo kupljeno blago kupil po načelu kupljeno. VESTNIK, 8. Prodajate, oddajate, kupujete ali najemate: hišo, počitniško hišo, njivo, posest, stanovanjski ali poslovni prostor, pohištvo, stroje, vozilo, kmetijsko mehanizacijo . .. Posredujemo pri prodaji, oddaji, nakupu ali najetju vseh premičnin in nepremičnin. Podatke, ki nam jih boste zaupali, bomo brezplačno vnesli v računalniško bazo podatkov in jih posredovali zainteresiranim strankam. Uradne ure: od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Vse informacije dobite pri: DANVEL, d.o.o., Ciril-Metodova 12 ali potel.: (069) 21 744 PODJETJE KOMUNALA MURSKA SOBOTA, p.o. M. Sobota, Kopališka Z obvešča zainteresirane prodajalce na Mikloševem sej mu, ki bo 6. 12. 1990 v Murski Soboti, da lahko plačajo uporabo Prodajnega prostora pri blagajni podjetja na Kopališki ul. 2 vsak dan od 7.00 do 8.00. S plačilom si prodajalci zagotovijo sejemski prostor. PZC, TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota razpisuje dela in naloge glavne sestre na oddelku za ginekologijo in Porodništvo za mandatno dobo 4 let. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, je potrebno izpolnjevati še naslednje: ~~ VI. stopnja VIP zdravstvene usmeritve — višja medicinska sestra, opravljen strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: PZC, tozd Splošna bolniš-n|ca M. Sobota, Ul. dr. Vrbjaka 6, Rakičan. Prijavljene kandidate bomo o sklepu obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo. PZC, TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota razpisuje dela in naloge pomočnika direktorja za splošne zadeve za mandatno dobo 4 let. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, je potrebno izpolnjevati še naslednje: — VII./1 ali VI./1 stopnja VIP pravne, upravne ali ekonomske usmeritve in 5 let delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: PZC, TOZD Zdravstveni dom M. Sobota, Grajska ul. Prijavljene kandidate bomo o sklepu obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo. 69000 MURSKA SOBOTA. Veščica 4e. telefon 069/23 507. Iax 23 607 Company Veščica d. o. o. Prodaja novih avtomobilov iz programa Ford FIESTA, ESCORT, ORION, SIERRA, SCORPIO, TRANZIT Možnost nakupa tudi po sistemu STARO - ZA NOVO Posredovanje in prodaja rabljenih avtomobilov Trgovina na drobno in debelo in turizem 69000 M. Sobota d.o.o. Prežihova 7a Telefon: 069, 23 652 • uvoženo modno žensko perilo ter druga modna oblačila in modni dodatki • trgovina na veliko ponuja zasebnim trgovcem uvožene trenirke za odrasle in otroke, moške flanelaste srajce, moške in ženske nogavice in drugo blago po zelo ugodnih cenah ODPRTO od 9. do 19., ob sobotah od 9. do 13. ure. VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE NA PRIJETNIH POTOVANJIH ZA PRAZNIČNE DNI RIM, 5 dni, od 28. 11. do 2. 12. 1990 GRČIJA, 5 dni, od 23. 11. do 27. 11. 1990; od 27. 11 do 2. 12. 1990 BRNO—PRAGA, 3 dni, 29. 11. do 1. 12. 1990 BUDIMPEŠTA, 1 dan, 29 11. 1990 TRBIŽ, 1 dan, 17. 11. 1990 TRST, 1 dan, 24. 11. 1990 ****** NAŠE POVABILO * VAŠA ODLOČITEV ****** Vse informacije lahko dobite po telefonu: M. Sobota (069) 22-606, G. Radgona (069) 74-098 Lendava (069) 75-002, Ljutomer (069) 82-578 ’ skladu z določili Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. “St SRS, št. 3/81), Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list ^RS, št. 35/82), Družbenega dogovora o skupnih osnovah za Usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. ./^1), 25. člena Pravilnika o pogojih in merilih za zagotavlja-nJe družbene pomoči iz sredstev solidarnosti občine Ljutomer ?a reševanje stanovnjskih vprašanj udeležencev (Ur. list SRS, SL 34/88) in 12. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih Uniandmajev IX DO LXXXIX k Ustavi Socialistične republi- Slovenije (Ur. list SRS, št. 32/89) Izvršni svet skupščine ob-Ine Ljutomer na podlagi sklepa z dne 26. 10. 1990 razpisuje NATEČAJ PRIDOBITEV STANOVANJ KUPLJENIH IZ SRED-. ŠTEV SOLIDARNOSTI V OBČINI LJUTOMER Upravičenci do stanovanj družbene pomoči so: ~~ delavci, ki združujejo delo v podjetjih, delovni ljudje, občani in družine, ki nimajo možnosti, da bi zadovoljili svoje stanovanjske potrebe v podjetjih, " občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo zadovoljiti svojih stanovanjskih potreb, kot so upokojenci, borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani, ki jim je družbena denarna pomoč edini ali dopolnili vir za preživljanje, " mlade družine, ki nimajo stanovanja ali nimajo ustreznega standardnega stanovanja in ki izpolnjujejo še druge splošne ter posebne pogoje in . ~~ delovni judje, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno dejavnost, in delavci, ki združujejo delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno de-~ javnost. Pmšni pogoji: ~~ da imajo stalno bivališče na območju občine Ljutomer, da upravičenci ali njihovi družinski člani niso imetniki stanovanjske pravice za standardno stanovanje ali lastniki vseljivega standardnega stanovanja, ~~ da upravičenci ali njihovi družinski člani še niso ustrezno zadovoljili svojih stanovanjskih potreb z družbenim stanovanjem, . " da upravičenci ali njihovi družinski člani niso lastniki poci-U tniške hiše in da le-te ne gradijo. p°kumentacija . • r°silci za stanovanja družbene pomoči morajo v svoji v og nLlrobn.eje opisati družinske razmere in na IZP° ^Fn®m 'n potrjenem obrazcu DZS —8, 40 — SPN—1 ( o i s knjigarni) naslednja dokazila: Potrdilo o premoženjskem stanju, Potrdilo o dohodku prosilca in za delo sposobnih c an družine v letu 1989, Potrdilo o številu družinskih članov, Potrdilo o stalnem bivališču, ... morebitno zdravniško potrdilo v primerih trajni o j Prosilca in članov njegove družine, . Potrdilo o prijavi morebitne brezposelnosti za delo sposo -n'h članov družine (v poštev pride samo upravičen' Poselnost), , • . . • • Potrdilo o skupni delovni dobi zakoncev in delovni dom v občini Ljutomer (izpis iz delovne knjižice), jnnenje upravičenosti za pridobitev stanovanja, ki ga ajo. za zaposlene podjetja, za upokojence društvo upokojencev, za invalide društvo invalidov, d) borce NOV občinska organizacija ZB NO , , za samostojne obrtnike in pri njih zaposlene činska sindikalna organizacija, 'Pnenje krajevne skupnosti. . nhrazcu za zamenjavo stanovanja morajo bit ‘ ^8,40-SPN z vsemi dokazili, kot je določeno za pridobi frSnchki menijo, da so upravičeni do h!« e Pomoči, pošljejo vloge, opremljene z do hx:ne [ju. a®Uo, oddelku za družbenoekonomski raz'J P^LVrazova 1, v 30 dneh od dneva objave v Vestniku^ Uhp^^reo tudi prosilce, ki so že uvrščeni na p ori|ožijo vSaav'^encev do stanovanja, da vloge obnovij na nred-4®Prej navedena dokazila, sicer ne bodo uvrščen, na pred \Paern vrstnem redu za leto 1990/91. . .lu ne bo- do Spolne vloge in vloge, prispele po razpis Pp^Pkati^nmečaja bodo udeleženci obveščeni v 15 dneh od prednostne liste. ________ —-------------- --------------------------------------------- " ■ 8. NOVEMBRA 1990-------------- Gradbeni materiali »BAUMIT« • ThermoPutz in ThermoExtra — toplotnoizolacijski ometi, ki predstavljajo najcenejšo in najenostavnejšo obliko toplotne izolacije. • Program Sanova - vsi potrebni materiali za strokovno pravilno saniranje in revitalizacijo starih stavb; z njim ohranjamo vrednosti stare stavbne substance v spomeniškem varstvu in tudi pri starih hišah. • Granopor - mineralni in plemeniti ometi in barve - z njimi dekorativno zaščitimo zunanje in notranje površine poslopij. Informacije: SALONIT ANHOVO, TRŽENJE 65000 Nova Gorica, Kidričeva 20, telefon (065) 24-411, teleks 34-320 anho-vo yu, telefaks (065) 23-232 Proizvajalec: Wietersdorfer & Peggauer Zementvver-ke Knoch, Kern & Co, Avstrija Uvoznik: Salonit Anhovo Zehm podrobnejše informacije o lastnostih, uporabi, cenah, za: □ toplotnoizolacijske omete - ThermoPutz, ThermoExtra LJ program Sanova □ Granopor — plemenite omete in barve ime in priimek: poklic: ......................................................................... I naslov: ................................................................... j Kupon pošljite na naslov: Salonit Anhovo, Trženje, Kidričeva 20, 65000 Nova Gorica I Stran 21 kino MANJŠE STANOVANJE V MURSKI SOBOTI najameva. ® 87-775 ali 81-228, ZVEČER. SPORED FILMOV V KINU PARK M. Sobota od 9. 11. do 15. 11. 9. nov. ob 1630amer. film LEGENDA 9. nov. ob 19. uri amer, film NEBEŠKE LISICE — trda erotika 10. nov. ob I6.30 amer, film LEGENDA 10. nov. ob 19. uri amer, film NEBEŠKE LISICE - trda erotika II. nov. 16.30 amer, film LEGENDA 11. nov. ob 19. uri OTVORITEV DDF in domači film POLETJE ZA SPOMIN 12. nov. ob 17. uri amer, film DRUŽINSKA STRAST 12. nov. ob 19. uri jugoslovanski film DO KONCA IN NAPREJ 13. nov. ob 17. uri amer, film DRUŽINSKA STRAST 13. nov. ob 19. uri. DDF, jugoslovanski film ZAČETNI UDAREC 14. nov. ob 17. uri amer, akcijski film NINDŽA, III. del 14. nov. ob 19. uri DDF, jugoslovanski film MEJA 15. nov. ob 17. uri amer, akcijski film NINDŽA, Iti. del 15. nov. ob 19. uri DDF, jugoslovanski film STELA KUD ŠALOVCI 10. nov. ob 19.30 novozelandski film JAMES BOND JE BIL ŽENSKA prodam GOLF DIZEL, letnik 1985, iz konsi-gnacije, kovinsko rdeče barve, prodam. ® 87 077. M-2086 JUGO KORAL, 55, nov, temno modre barve, prodam. ® 87 077. M-2086 RENAULT 4 TL, letnik 1986, prodam. ® 45 254. M-2087 OPEL REKORD 2000 prodam. ® 45 025. M-2088 GOLF, bencin, letnik 1979, prodam. Cena po dogovoru. ® 74 511, int. 279. M-2093 RENAULT 12 TL, letnik 1974, registriran do novembra 1990, prodam. Rituper, Polana 13 a. M-2095 SPAČKA z dianinim motorjem in rezervnimi deli, zavarovan do 31. 10. 1991, dobro ohranjenega, prodam za 2000 DEM. ® 73 056 (od petka). M-2096 LADO 1200, starejši tip, registrirano do 1991, prodam za 14.000 din, in motor Gilero KZ . 125 endurance, letnik 1987, prodam. Zenkovci 48. M-2101 LADO 1500 SL, letnik 1976, neregistrirano, vozno, ugodno prodam. ® 25 148. M-2102 JUGO 45 in ZASTAVO 101 ugodno prodam. Kupšinci 23. M-2105 WARTBURG, star 2 leti, prodam po ugodni ceni. Polana 18 b. M-2107 BT 50, letnik 1989, ugodno prodam. ® 23 606. M-2110 RENAULT 4, registriran do julija 1991, prodam. ® 23 674. M-2111 ZASTAVO 101, starejši letnik, prodam. ® 24 338. M-MM OKREPČEVALNICA MILKA OSTERC KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. telefon: 069 87 490 NOVOST: PICE petek, sobota, nedelja, in ponedeljek. PRIPOROČAMO SE! KMETIJSKA MEHANIZACIJA PRODAM e MOTORNA VOZILA PRODAM ZASTAVO 750 LE, letnik 1980, registrirano do junija 1991, prodam. Spodnje Krapje 36 a, p. Veržej. ZASTAVO 101, letnik 1978, registriran do junija 1991, v dobrem stanju, prodam. Žitkovci 22. LE-I3063 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, v dobrem stanju, prodam. Dobrovnik 187. LER-13064 MOPED APN 4 prodam. ® 75 524. LE-13066 GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, Gornji Slaveči 6. Kuzma (069) 78-271 Popravilo z garancijo na vašem domu. RIBE IN PICA HOTIZA 0SMICA S* 36 008 FORD SIERO 1.6 L, letnik 1983, prevoženih 78000 km, prodam. ® 78 211. M-2031 KORAL, 55, letnik 10/88 prodam. ® 77 121, do 14. ure. M-2035 ŠKODO S 100 prodam po ugodni ceni za rezervne dele. Križevci 168 v Prekmurju. M-2039 AVTOMATIC in CTX 80 prodam. Žižek, Gančani 33. M-2043 ZASTAVO KOMBI 900, letnik 1986, prodam. ® 78 356. M-2058 ZASTAVO 101 GT 55 ugodno prodam. Franc Kraner, Ivanjševski Vrh 40 pri Gornji Radgoni. M-13963 BMW 318 i, letnik 1977, ugodno prodam. ® 75 771 dopoldan, ali 21 455 popoldan. M-LE ZASTAVO 1.1 GX, letnik 1987, ka-rambolirano, prevoženih 40.000 km, registrirano do julija 1991, lahko po delih ali komplet, prodam. Cena po dogovoru. ® 75 760. M-MM PRIKOLICO ZA AVTO in motorni okopalnik BMK 2,5 prodam. Franc Vuk, Jamna 7, Videm ob Ščavnici. M-13965 TOVORNJAK TAM 2001, letnik 1976, prodam. Jože Markovič, Podgrad 43, G. Radgona. M-14966 GOLF JGL, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 82-455 ali 82 260 popoldan. M-12142 TRAKTOR FERGUSON 558, traktor Normag, 16 KS, Mercedes 200 D, karamboliran, Opel Rekord, registriran, in Opel Olympia karavan prodam. Radmožanci 52. LE-13060 STROJ za pobiranje sladkorne pese Neptun Z 413 prodam. Jože Košnik, Stročja vas 31 b, Ljutomer. LE-12131 TRAKTOR STEYR, 28 KS, prodam. Prosečka vas 8, ® 77 403. M-2033 MOTOKULTIVATOR, star pol leta, prodam. ® 21 305. M-2044 PLUG SLAVONAC, 12-colni, nizki klirens in tridelne brane prodam. Predanovci 12. M-2049 STROJ za rezanje trave — silažne prodam. Brezovci 68. M-2068 TRAKTOR IMT 539 s kabino, 1100 ur, prodam. ® 87 278 po 18. uri — Franc Lubi, Bučečovci 2 d. M-2070 MOTOKULTIVATOR MONDIAL s priključki, star eno leto, prodam. Murski Črnci 25. M-2078 TRAKTOR STEYR (žaba), s koso in jermenico, prodam. Hozjan, Gančani 202 a. M-2079 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in kavč-garnituro za obnovitev prodam. Mikloša Kuzmiča 34 a, M. Sobota, ® 23 035. M-2098 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso in reduktorjem, dobro ohranjen, prodam. ® 70 108. M-2108 TRAKTOR TORPEDO, 60 KS, prodam. Puconci 78. M-2119 NAKLADALKO za seno Megele 21 in traktor Kormik 514 z nakladalnikom, prodam. ® (042) 73 341. M-2123 PRODAM DOBRO OHRANJENO UNIVERZALNO STRUŽNICO ERKSON (stružna dolžina 1000 mm) in litoželezno vzmetno kladivo. Bratonci 145 a, ® (po 19.00) 42 086. M-MM GOZD, bukov in borov, prodam. Ko-loman Kerčmar, Selo 91. M-2025 ENOSOBNO STANOVANJE in ga ražo dam v najem. Razlagova 3, M, Sobota. M-2029 PARCELO, gradbeno, 7 arov, v Murski Soboti, prodam. Matije Gubca 12. M-2029 NJIVO v Strukovcih (približno 41 arov), osebni avto Renault 18 TLJ in računalnik commodore 64 prodam najboljšemu ponudniku. Informacije po ® 22 587, popoldne. M-2032 GOZD, 37 arov, v Kuštanovcih prodam. ® 48 012. M-2050 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, 6 arov dvorišča ter 7 arov njive, prodam na Kapci 123. ® 75 201, int. 226. M-2052 GRADBENO PARCELO ali starejšo hišo v Murski Soboti kupim. E? 26 794. M-2066 GARAŽO, montažno, staro eno leto, prodam. Informacije pri Gizeli Zrim, Dolič 116, do 19, ure. M-2076 VINOGRAD, 14,5 arov, z opremo v Četibi prodam. Ladislav Koša, Cankarjeva II, Lendava. LE-13070 NJIVO, 40 arov, v Tešanovci oddamo v najem za več let. ® (061) 373 992. M-2079 GRADBENO PARCELO, 20 arov, (vodovod, elektrika, lokacijska dokumentacija), na Vaneči, pri gostilni Erika, nujno prodam. ® 45 016 ali 36 158. M-2095 MANJŠO HIŠO s pripadajočo parcelo v centru Murske Sobote prodam ali dam v najem. Imam dovoljenje za spremembo namembnosti za preureditev v trgovino. ® 21 279. M-2115 80 AROV KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA, njiva in travnik v k. o. Rakičan, prodam. ® 75 671 — dopoldan ali 21 455 - popoldan. M-10374 POSLOVNI LOKAL, popolnoma nov, v centru mesta Murska Sobota, velik 35 m!, dam v najem za dobo 4 let. Informacije dopoldan 75 671 ali popoldan 21 455. M-13073 razno PRODAM Hujšanje in odpravo celulita PRODAM na podlagi strojne in ročne linfne drenaže v SA- LONU ESTETSKA KOZMETIKA CELOS — AN- KA INHOF MURSKA SOBOTA, Prežihova 7 a, tel.: 23 652 GOLF JL, letnik 1980, registriran do julija 1990, prodam. ® 77 663, po 18. uri. M-2046 ŠKODO 110 LS, letnik 1976, vozen, neregistriran, prodam. Predanovci 12. M-2048 ZASTAVO 750, registrirano do septembra 1991, prodam. Vanča vas I, ® 46 111. M-2058 GOLF JL, letnik 1980, prodam. ® 46 298. M-2060 RENAULT 4, karamboliran, ugodno prodam. Štefan Ivanič, Bogojina 139 — popoldne. M-2062. ZASTAVO 101 CONFORT, letnik 1981, prevoženih 70.000 km, in regal za dnevno sobo prodam. Dalmatinova 4, Čemelavci, ® 25 172. M-2073 TALBOT SOLARO 1500 ccm/85 PS, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. Cena 60.000,00 din. Pirling, Lipovci 197 a, ® 41 968, po 15. uri. M-2074 JETTA 12/81, garažirana, dobro ohranjena, prevoženih 58.500 km, prodam za 9.000 DEM. T. Ficko. Ka-menščak 10, ® 81 671. M-2075 126 P, registriran do aprila 1991, prodam za 10.000 din. Martin Pucko, Bratonci 86 a. M-2080 JUGO KORAL 55, rdeč, letnik avgust 1988, 19.000 km, garažiran, dodatno zaščiten proti rji, ugodno prodam. ® 41 402. M-2112 AVTOMATIC, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 26 016 M-2113 OPEL KADET 1.6 i, avtomatic, prodam. ® 25 409. M-2214 FIAT 126 P, letnik 1979, prodam po delih. ® 46 274. M-2116 ZASTAVO 750, registrirano, prodam. ® 23 387. M-2116 KADET 1.6 DIZEL, letnik 1984, prevoženih 90.000 km, ugodno prodam. Lukač, Bakovci, Prečna 18, ® 43 106. M-2117 BMW 320 in karoserijo za BMW 316 prodam. ® 48 534. M-2118 GOLF DIZEL, letnik 1987, prodam. ® 77 618, po 17. uri. M-2121 KAWASAK1 Z 1000 prodam. Gančani 52. M-2084 FIAT REGATA 85, LETNIK 1985, PRODAM. MURSKA SOBOTA, ŠTEFANA KOVAČA 24. ® 21 972. M-GK ZASTAVO 101, staro 6 let, ugodno prodam. Flisar, Krog, Brodarska 43, ® 22 118. M-MM MORSKE PRAŠIČE, nemške, prodam. Karel Žohar, Šalamenci 83 a, p. Puconci, ® 45 098. M-2037 KRAVE prodam. Rudolf Šavel, Martjanci 54, ® 48 488. M-2068 MALE PUJSKE prodam. Satahovci 22. M-2082 KRAVO, staro 9 let, brejo 9 mesecev, prodam. Pucko, Turnišče, Obrtniška 7. M-2092 KRAVI, kontroli A, prodam. Strehovci 4. M-2099 PRAŠIČA za zakol prodam. Bratonci 163, ® 41 524. M-2102 KRAVO BREJO, staro 3 leta, prodam. Štefan Grabar, Petanjci 20. M-2120 MALE PUJSKE prodam. Gradišče 42, ® 46 714. M-2122 MIKROVALOVNO PEČICO, in to-mos avtomatic ugodno prodam. ® 81 512 - popoldne. IN-12140 BARVNI TELEVIZOR in videorekorder, skoraj nov, zelo ugodno prodam. ® 25 077. M-2028 STREŠNO OPEKO KIKINDA prodam. Vidonja, Nuskova 23, ® 78 648. M-2038 ZELJE, po 7 din, prodam. Tišina 56. M-2040 DRVA, suha, trda, 8 mJ prodam.® 45 439 — zvečer. M-2041 Gozd, mešan, bor, bukev, 53 arov, prodam za 2000 DEM. Elektromotor, 5,5 kW 35 m kabla in stikalo po zelo nizki ceni prodam. Informacije Mot-varjevci 50. M-2042. KAVČ, star dve leti, ugodno prodam. Gradišče 17. M-2045 BASS KITARO in ojačevalec, primeren za začetnike, nujno in ugodno prodam. Krajna 64. M-2051 GUMO za traktor, 10 x 28, prodam 10% ceneje. Štefan Gomboc, Vučja Gomila 144. M-2063 TERMOAKOMULACIJSKO PEČ ELIND, 3,5 kW, prodam. ® 26 794. M-2066 OMARO za spalnico, dve nočni omarici, predal za posteljnino, garderobno omaro in itisona (3x5 in 2,70 x 2,90 m) ugodno prodam. Cilka Novak, Lendavska 19 a, M. Sobota. M-2072 AVTOPRIKOLICO prodam. Mertiik, Bratonci 144 b. M-2105 STREŠNO OPEKO (tip 2 Kanjiža-Potisje) 3500 kosov, 35 % ceneje, novo, prodm. Preininger, Čemelavci, Avnojska 83 (novo naselje), ® 21 594. M-2077 ČRNOBELI TV ISKRA prodam. Zorana Velnarja 19, M. Sobota. M-2019 KRZNENO JOPO (JAKNO) iz nutri-je, št. 38, ugodno prodam. ® 70-806 — popoldan. M-2097 BARVNI TV Gorenje Orbiter, ekran 56 cm, star 2 leti, brezhiben, prodam. ® 74 377 — dopoldan. GR-13961 ZAMRZOVALNO OMARO OBOD BAUKNECHT PRODAM. ® 81 654 M-D LESENO OGRODJE ZA KROŽNO ŽAGO Z OSOVINO PRODAM. Tomšičeva 8, Rakičan. M-FH posesti kupim PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, prodam. Dolnji Lakoš 67, ® 36 358. LE-13048 HIŠO v Mariboru (Tezno), visoko-pritlično, starejšo, podkleteno, z garažo, gospodarskim poslopjem in telefonom ugodno prodam. Hiša je primerna za lokal ali mirno obrt. ® (069) 81 957, po 19. uri. M-12132 STARO KMEČKO SKRINJO ZA SHRANJEVANJE ŽITA IN VO-DERJE, lesene, stare, kupim. ® 737 963 — ali pisno Darko Žekš, Glavarjeva 15, Mengeš. M-MM KUPUJEM KOSILNICE in snopove-zalke, italijanske. Dodoš, Trakoščan-ska 8, Varaždin. ® (042) 510 74. M-MM HIŠO v Murski Soboti kupim. ® 21 930, popoldan. M-MM VESTNIK VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota zaposlitve Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko. Silva Ebrv, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik. Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik) Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29, Telefoni: Novinarji 21-383 in 21-064, odgovorni urednik 25-019. glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383: GPS (trženje) 22-403 in 21-063; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za trimesečje 1990 je 100,00 dinarjev, za delovne organizacije 200,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ZAPOSLIM KV ŠIVILJO IN DELAVKO. Oglasite se v Lendavski 17 a, 2. nadstropje, št. 9/1, od 9. do 12. ure. M-2100 GOTOVINSKO POSOJILO NLJNO POTREBUJEM. Vrnem pošteno po dogovoru. Za uslugo sem pripravljena pomagati v gospodinjstvu ali pri negi bolnika. Cenjene ponudbe pošljite na upravo pod šifro: NUJNO FOTO GERENČER Murska Sobota HITRO - POCENI - KAKOVOSTNO vam izdelamo barvne fotografije vaših posnetkov KOZMETIČNI SALON HELENA termalno kopališče Banovci, tel.: (069) 87-067 in 87-070 — Shujševalne kure in odstranjevanje celulita s podporo pod' kožnega tkiva — mydren (najsodobnejša metoda) — popolna nega obraza — zdravljenje aken — trajna odstranitev dlak z obraza — medicinsko-kozmetični nasveti . dr. med. Božica Cekovič-BudinsKi Razno Izgubil se je mlad nemški ovčar. Najditelja prosim, da za nagrado sporoči kaj o njem na naslov Bo-rovnjakova 10 a, Murska Sobota. M-2109 ČIŠČENJE ITISONOV, oblazinjenega pohištva in jogijev opravljamo na domu. ® 87 719, od 16. do 21. ure. M-2061 Preklic! 8 Preklicujem veljavnost HK ' 36687-2, izdane pri H KS Panonksi n ime Štefan Gomboc, Jurij 87. M . -T* Upokojenec, 62 let, osamljen, Pos ' s primerno pokojnino in dobro P skrbljen, išče dobrosrčno mirno vo-upokojenko, lahko je tud'j^va. upokojenka. Možnost lepega ded nja in še druge možnosti. Doma v okolici 69220. Samo resne na upravo lista pod: OSAMU M-13077 , . ŽALUZIJE IN ROLETE izdeluj e in montiramo v več barvnih oot®n ® (061) 722 645. M-1987 MALE OGLASE IN OSMRTNICE SPREJEMAMO VSAK DAN OD 7. DO IS. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 18. URE. Oh, kako boli, ko ljubo mamo izgubiš-Ostali so sledovi tvojih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosna, trdna kakor skala, vso ljubezen iz sebe si nam dala. Za vse, prav vse ti še enkrat hvala. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ZAHVALA V 47. letu starosti nas je mnogo prerano in brez slovesa zapustila draga žena, mama in babica Angela Markovič roj. Jerebic iz Gomilice Iskreno se zahvaljujemo botrini, vsem sorodu1^ kom, sosedom in znancem in vsem, ki so teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli s° in kakorkoli pomagali ter jo v tako velikem števi pospremili na njeni zadnji mnogo prerani p°l ’ darovali vence in šopke ter za sv. maše. . Posebej se zahvaljujemo duhovniku za pogret> obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku poslovilne besede. e Zahvaljujemo se delovnim kolektivom toV^* jo je opravil g. Martin Poredoš ob pomoči g. Franca Režonje > Sobote. Duhovnika sta nato blagoslovila še spominsko P'°.sc?\9fke Besedilo in posnetek: Filip •” Gornjeradgonski N letos še bolj pristno, saj bodo sodelovale številne glasbene in folklorne s voljo pa bosta tudi pečena gos z mlinci in srnin golaž. Letos sodelujejo pri organizaciji prireditve Kemtijski kontbii kulturnih organizacij in Turistično društvo Gonja Radgona. Mari Gornji Radgoni bo potekalo ves dan, obiskovalcem in nastopajoč« namenjena Jurkovičeva ulica in Maistrov trg. Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov RADIO MURSKA SOBOTA in ZKO MURSKA SOBOTA organizirata javno radijsko oddajo v ZAIGRAJMO m ZAPOJMO fO DOMAČE v petek, 16. novembra 1990, ob 19. uri v športni dvorani III. osnovne šole v Murski Soboti MAGNET, DON JUAN, SLOVENIJA, PREROD, ŠTIRJE KOVAČI, ŠTAJERSKIH 7, FANTJE TREH DOLIN, MARELA, ANSAMBEL NIKA ZAJCA z BORISOM KOPITARJEM, COCO, MONITOR, NACE JUNKAR, HELENA BLAGNE, KARLI GRADIŠNIK, ALFI NIPIČ, FRANC KOŠIR, ZLATKO DOBRIČ, ZORAN CILENŠEK, VINKO ŠIMEK-JAKA ŠRAUFCIGER, ANDREJ ŠIFRER, MOPED SHOW, MIŠA MOLK, BELTINSKI FOLKLORISTI. NAGRADE ZA OBISKOVALCE: 5-dnevno potovanje v Francijo v Pariz — KOMPAS Murska Sobota 5-dnevno potovanje v Španijo — SLOVENIJATURIST Murska Sobota Predprodaja vstopnic: KOMPAS, SLOVENIJATURIST in KNJIGARNA v Murski Soboti. Vstopnina 50,00 din. JEKLOTEHNA MARIBOR, POTROŠNIK MURSKA SOBOTA, RADENSKA RADENCI, AVTOKO-MERC LJUBLJANA, UNION LJUBLJANA, PANALP MURSKA SOBOTA, 7 L PODJETJE ZA INFORMATIKO MURSKA SOBOTA, ZAVAROVALNICA TRIGLAV MURSKA SOBOTA, ABC POMURKA MURSKA SOBOTA, AGROSERVIS MURSKA SOBOTA, GOSTILNA RAJH BAKOVCI, I MAKOTER JANKO-MILICA - IZDELOVANJE IN TISKANJE PE VREČK IN FOLIJ CVEN 99, JU-; MA - VOURI MURSKA SOBOTA, CVETKOVA 42, MLINOPEK MURSKA SOBOTA. PERNATI LEPOTCI Zaščita delavcev danes Predsedstvo slovenskih neodvisnih sindikatov organizira danes ob osemnajstih okroglo mizo z naslovom zaščita delavcev danes. Razprave v soboški skupščinski dvorani se bo poleg drugih predstavnikov vodstva Neodvisnih sindikatov udeležil tudi predsednik France Tomšič. - Več kot 400 zares primerkov najrazličnejša' . med katerimi so prevlado/, narčki, papige in eksoti,s')^)-možno ogledati na velik j rodni razstavi v telovadnia^gjl nje družboslovne in ek° gj. šole v Murski Soboti, ki pravilo domače društvo za in vzgojo ptic. Od nedelja ka so sodelovali gojitelji 'ir-[lgkeg) je, gostitelji in člani bel ..^nir društva Slavček. Ob tej P .^hrt’ sti so prodajali tudi kiejj gre^ no za ptice, uspel pa je t^ gf, lov. IM. Jerše, foto: N. Ju gostilna pri amerikancu PRIDITE NA DOMAČE KOLINE IN MARTINOVO GOS 9. 10. in 11. NOVEMBRA 1990.