Leto XXII., št. 22o
Ljubljana, sobota 26. septembra 1942-XX
Cena cent.
Jptavoiltvoi nuDIlana. fuccinjjeva aiics V
Telefon fe. »1-22. 11-23. J1-24 (useratcu oddelek; Ljubliana. Puccinijeva ott -a 5 — leletoo fe. ?l-23 »1-2«
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 gafnni: a Llubl lansko pokrajino pn poštno-Čekovnem zavodu »t. 17.749. ca ostale kraj« Italije Servizjr Conti. Con. Po«. No 11-311*
IZKLJUČNO iASlOFSTVO a ORlase a Kr.
Italije tri 'n<iprm*tva ima Umnnr •>«hbliot:> Iraliana S. A MUANO
Izbaja vsak dao razen ponedeljka Naročnina znala m e « e i o o Lir IS.—w za inozemstvo pa Lir 22.80_
U redniltvos Ljubljana. Poccmijeva ulica feev. 5. telefos _feev. 31-22. >1-23. »1-24
Rokopisi s« ne vračajo
CONCESSIONARIA ESGLUSIVA per «a pob-
blictti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
!iuscita fncnrsione del,
mbardieri su Gibllterra
i
Sagli obiettivl sono dlvampati ineetidi — Ttttti i velivoll ritsrnati alla base — In Egitto attivita di artiglierie e di
reparfi aerei
n Ouartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 25 settembre 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 851:
In Egitto tiri di artiglierie e attivita esp!orativa di reparti aerei.
Questa notte nostri bombardieri di gran-de autonomia hanno attaccato la base di Gibilterra: Incendi sono divampati sugli obiettivi.
Tntti i velivoli sono ritornati alla base.
Posrečen sispafl bombnikov na Gibraltar
Na ciljih so izbruhnili pežari — Vsa letala so se vrnila na oporiSče — V Egiptu delovanje topništva in letalskih
oddelkov
Glavni stan Italijanskih oboroženih Sil je objavil 25. septembra naslednje vojno poročile št. 851:
V Egiptu streljanje topništva in izvid-niško delovanje letalskih oddelkov.
Snoči so naši bombniki za daljne polete napadli oporišče v Gibraltarju; na ciljih so nastali pežari.
Vsa letala so se vrnila na oporišče.
Oblikovani junaški branilci
zelenlse Džala
Bojišče v Severni Afriki, 24. sept. s. Maršal Bastico se je z letalom podal v zelenico Džalo, kjer je junaška posadka 6 dni vztrajala pred ponovnimi napadi številčno nadmočnih sovražnih sil. Ko je obiskal najprej posadko, ter se je prepričal o različnih potekih trde bitke, je maršal Bastico podelil vojakom posadke odlikovanje za vojaške zasluge, prav tako pa je odlikoval tudi vojake iz kolone, ki je v hitrem pohodu prišla na pomoč obleganim tovarišem. Ko je maršal Bastico pripel zaslužno kolajno na prsi poveljnika posadke, je z visokimi besedami pohvalil vse branilce v puščavi ter povzdigoval vojaški in politični pomen njihove junaške borbe.
Vojvodini a d'Aosta v avžiiieasel pri papežu
Vatilsan, 25. sept. s. Nj. sv. papež Pij XII. je sprejel v svečani avdienci Nj. Vis. vojvodinjo d'Aosta, vdovo, ki so jo spremljale Nj. Vis. princesa Margarita, Marija in Kristina. Visoki obiskovadki se je pridružil Eksc. Guariglia, italijanski veleposlanik v Vatikanu. Princese so prispele v Vatikan z avtomobilom ob 11.20 in jih je na dvorišču San Damasa sprejel monsg. Nardone, tajnik kongregacije ceremoniala s papeževimi dostojanstveniki. Z dvigalom so dospele v drugo nadstropje, kjer se je
stvoril sprevod s švicarsko gardo ob strani. V dvoranah so oddelki oborožene straže izkazali čast. Princese so odzdravljale z rimskim pozdravom. V tajnikovi predsobi jih je sprejel mnsg. Arborio di San Elija in spremil v zasebno knjižnico, kjer je papež z veliko prisrčnostjo sprejel vojvodinjo in princese ter jim ponudil sedeže. Med razgovorom, ki je trajal 40 minut, je voj-vodinja d Aosta podarila papežu staro slikico svete družine, delo Frančiška Uberti-nija, imenovanega »II Bacchicchija«, slikarja iz XV. stoletja. Papež je za lep dar daroval vojvodinji Madono iz srebra in vsaki princesi krasen rožni venec v srebrnem etuiju. Po razgovoru je vojvodinja predstavila papežu svoje spremstvo, nakar se je zopet stvoril sprevod in so odlične gostinje s spremstvom obiskale kardinala državnega tajnika Magliona, ki jih je zadržal v dolgem pogovoru. Končno je vojvodinja s princesami odšla v baziliko, kjer sta jo
sprejela dva kanonika in ceremonijalni mojster. Molili so pred Najsvetejšim v kapeli Sv. sakramenta in pred oltarjem Sv. Device ter na grobu sv. Petra. Ob odhodu iz bazilike je množica, ki se je zbrala na trgu pred baziliko, priredila tople ovacije vojvodinji in princesam. Popoldne je kardinal državni tajnik Maglione vrnil obisk v Kvirinalu, kjer je bil sprejet z vsemi častmi.
Nemško odlikovanje podpredsednika korpora-cijske zbornice
Kim, 25. sept. s. Nemški veleposlanik Mackensen je osebno izročil Ekscelenci podpredsedniku zbornice fašijev in korporacij Eziu Marii Grayu zvezdo reda Nemškega orla v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil v dolgih letih delovanja za italijansko-nem-ško sodelovanje.
Ogromne Izgube sovražnikovega ladjevja
V septenslmi so nemške pomorske in letalske sile potopile že 849.000 ton sovražnikovih ladij
Rušilec »Jarvis« je bila najmodernejša
Berlin, 25. sept. d. Iz statističnih podatkov, ki so bili dani na razpolago na pristojnem nemškem vojaškem mestu, je razvidno, da so nemške pomorske in letalske si le v mesecu septembru potopile doslej približno 8-19.000 ton sovražnikovega ladjevja. V tej številki je vštetih 125.000 bruto registrskih ton, ki jih navaja včerajšnje posebno nemško vojno poročilo.V mesecu avgustu, ki je bU poprej najuspešnejši mesec v poclmorniški vojni, je bilo potopljenih vseh skupaj 808.000 ton sovražnikovega brodovja.
Berlin, 25. sept. d. K včerajšnjemu nemškemu posebnemu vojnemu poročilu o nadaljnjih uspehih nemških podmornic proti sovražnikovi plovbi pripominjajo v pristojnih nemških vojaških krogih, da so nove potopitve britanskih in ameriških ladij stopnjevale napeto pričakovanje, ali bo mesec september 1942 zabeležen v zgodovini podmomiške vojne kot rekordni mesec zavezniških izgub na morju. Nemškim podmornicam preostaja še 6 dni za nadaljnje akcije proti sovražnikovemu brodovju in sodeč po dosedanjih velikih uspehih, ki so jih dosegle na vseh morjih, ni izključeno, da utegne potopljena sovražnikova trgovinska tonaža do konca meseca doseči milijon ton kar bi pomenilo še nikoli doseženi rekord. Uspeh, ki so ga doslej dosegle nemške podmornice, celo presega njihove uspehe v prejšnjem rekordnem mesecu. V pristojnih vojaških krogih poudarjajo nadalje izredno važnost akcij nemških podmornic na življenjsko važni sovražnikovi vojno-oskrbovalni poti, ki vodi mimo Spitzbergov in ki predstavlja že danes glavno oskrbovalno pot, na katero se opira preostala moč Sovjetske zveze. V naslednjih mesecih bo ta oskrbovalna pot postala še neprimerno bolj važna, ker bo po prekinitvi sovražnikovih oskrbovalnih zvez na kopnem v smeri od juga proti severu severni del sovjetskih sil v oskrbi z vojnimi potrebščinami navezan elinole na dobave, ki jih bo lahko prejemal preko Murmanska. Razumljivo je torej, da je borba nemških podmornic in letalstva prav posebno usmerjena na pomorsko zvezo, mimo Spitzbergov, kjer je bil uničen velikanski zavezniški konvoj, namenjen v severne sovjetske luke.
Izgubljen ameriški rušilec
Buenos Aires, 24. sept. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja: Rušilec »Jar-vis«, ki je bil ob sovražnih letalskih napadih pri Guadal kanalu poškodovan se mora smatrati za izgubljenega. »Jarvis« se je zakasnil za več telnov in kljub obširnemu iskanju z ladjami in letali ni bilo mogoče ladje in njene posadke izslediti. Domneva se, da ga je kaka sovražna podmornica ali letalo potopilo. Pomožna transportna ladja »Little« je bila potopljena ob nedavnih operacijah pri Salamonskih otokih. Polovica posadke je bila rešena.
edinica, ka je stopila v službo leta 1938. Izpodrival je 1500 ton in bil oborožen s štirimi 127 mm, štirimi 40 mm topovi, osmimi strojnicami in 16 533 mm tarped-nimi cevmi. Imela je brzino 37 vozljev ln posadko 172 mož.
Japonske pomorske sile na Atlantiku
Berlin, 25. sept. s. Vrhovno poveljništvo Oboroženih sil objavlja:
V sklopu skupnega poveljništva pomorske vojne sile trojnega pakta so japonske vojne ladje stopile v stik z enotami sil osi, delujočih na Atlantiku. Dočim so nemške pomorske sile sodelovale od vstopa Japonske v vojno z japonskimi enotami na Indijskem oceanu, z japonskimi podmornicami, se je sodelovanje prvikrat doseglo na Atlantiku na vojaškem polju. Ta dogodek ima veliko važnost z ozirom na operacije. Ena japonska podmornica, poslana v neko nemško oporišče, je že odpotovala v odsek svojih operacij.
Tokio, 25. sept. s. Japonski glavni stan
objavlja:
En del japonskih pomorskih sil je dospel na Atlantik in je zaposlen v strateških operacijah, ki se vrše v tesnem sodelovanju z ladjami osnih velesil. Ena japonska podmornica, ki deluje na Atlantiku, je nedav-vno prispela v neko nemško pomorsko oporišče, edkoder je1 nato odpotovala na prizorišče peracij.
Cesarski glavni stan poudarja, da so operacije, ki jih je izvršilo japonsko brodovje na Atlantiku skupno z nemškim bro-dovjem in ki se vrše sporedno z nemškimi operacijami na Indijskem oceanu, zelo značilne ,ker predstavljajo skupno akcijo Japonske s silami osi proti neprijateljem osi.
Švedske izgube na morju
Stockholm, 25. sept. d. Tu so bili objavljeni statistični podatki, iz katerih je razvidno, da je švedska trgovinska mornarica od začetka vojne izgubila vsega skupaj 154 tovornih in potniških parnikov ter drugih manjših ladij s skupaj 418.366 br. reg. tonami. Pri tem je izgubilo življenje 982 mornarjev in potnikov. Statistika primerja izgube švedske mornarice v sedanji vojni z izgubami v prvi svetovni vojni, ko je švedska trgovinska mornarica izgubila 280 ladij z 291.550 br. reg. tonami. Švedska statistika navaja, da je bilo od min in torpedov uničenih več švedskih ladij tudi izven vodovja pod zaporo, predvsem ladij, ki so plule v tuji službi.
Inserirajte v »Jutra«
Nadaljnji nemški prodori na Kavkazu
36 sovjetskih tankov uničenih na severu Stalingrada - Italijanske čete preprečile sovjetski poizkus prekoračenja Dona
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na kavkaškem področju so nemške in zavezniške čete v borbah proti trdovratno branjenim postojankam pridobile dalje na terenu in zavrnile vse protinapade. Pri letalskih napadih na ladijske cilje pred kavkaško obalo sta bili z bombami hudo poškodovani dve transportni ladji.
Na mestnem področju Stalingrada so napadalni oddelki v hudih bojih med hišami zavzeli nadaljnja utrjena oporišča. Razbremenilni napadi sovražnika proti severni ključni fronti so bili v hudih bojih zavrnjeni in je bilo pri tem uiiičenih 36 sovjetskih tankov. Letališča vzhodno od Stalingrada so bila bombardirana podnevi in ponoči. Pri nočnih letalskih napadih je bilo zažgano veliko skladišče olja pri Saratovu.
V izlivu reke Volge in vzhodno od nje sta bila potopljena dva vlačilca, dva prevozna čolna pa poškodovana. Razen tega je bila povzročena eksplozija v nekem skladišču municije.
Na fronti ob Donu so italijanske čete odbile poskus boljševikov, da bi prekoračili reko.
Pri Voronežu je sovražnik ponovil svoje brezuspešne napade.
V srednjem in severnem odseku fronte so se nadaljevale lastne napadalne akcije. Sovražnikovi protinapadi in krajevni napadi jugovzhodno od Ilmenskega jezera so se zrušili v obrambnem ognju.
Na vzhodnem Sredozemskem morja je nemška podmornica potopila prevozno jadrnico.
Angleški bombniki so zadnjo noč pod vzeli nočne motilne polete nad Vzhodnim in Severnim morjem, pri čemer so nočni lovci sestrelili eno angleško letalo. Mornariško protiletalsko topništvo in stražne ladje so sestrelile še 5 angleških letal.
Pri uspešnih nizkih napadih, ki so jih izvedla labka nemška bojna letala podnevi na vojaške cilje ob angleški južni obali, so med drugim obmetavala z bombami tudi važno železniško križišče ▼ jugovzhodnem delu otoka.
Pri obrambi hudih razbremenilnih napadov na področju Stalingrada 1» je posebno odlikovala brandenburška 76. pehotna divizija.
Najbolj naporna bitka v sedanji vojta!
Bem, 25. sept. Obleganje Stalingrada se lahko označi kot najbolj naporno podjetje vse te vojne. Ker ima mesto odločilen pomen za rusko bojišče, se sovjetsko poveljništvo ne odreka nobeni žrtvi, samo da bi doseglo svoj cilj, ki je v tem, da zavleče izgubo mesta, vendar pa ne more preprečiti, da ne bi sovražnik prodrl v notranjost komplicirane in močne trdnjave.
Sovjetska propaganda, ki hoče dvigati moralo branilcev, se vodi zelo spretno. Ruski vojaki se bore s prepričanjem, da jim bo uspelo rešiti mesto, ž njim pa tudi Rusijo. Razen tega vedo, da jim je sleherni umik nemogoč, in si mislijo, da je pač bolje, če že morajo umreti, da umro v borbi.
Moskovska poročila pravijo, da ume nemško vrhovno poveljništvo najti vedno nove taktične metode za svoje napade. Poslednja metoda je metoda osmih klinov, ki so jih istočasno zabili v sovjetske postojanke. Timošenko. ki je osebno prevzel poveljstvo, jih skuša zlomiti s tem, da napada z boka in da pošilja svoje čete sredi med kline. Po ruskih informacijah se mu je zares posrečilo zlomiti dva od njih, vendar niti ta dva ne popolnoma. Sedaj pa spravljajo v Moskvi izid tega novega nemškega napada v odvisnost od števila rezerv, ki jih sovjetsko poveljništvo ima na razpolago, ki bi jih vrglo v borbo proti
osmim sovražnim klinom, ki se skušajo podaljšati proti notranjosti Stalingrada, proti središču. Ne smemo pozabiti, da je bilo mesto že razpolovljeno po nemški koloni, ki je v naskoku od zapada preko mestnega središča dospela do Volge, kar daje nemški taktiki za Ruse še bolj nevaren in drzen značaj.
Lahko si namreč zamišljamo, kako bi mogla biti ruska obramba zlomljena tudi v primeru, ako bi se samo polovici nemških kinov posrečilo prodreti v globino. V zvezi s tem se zdi zanimiva vest iz angleško-ruskega vira: Sovražni vdor v notranjost Stalingrada je baje dosegel že poldrug kilometer, odnosno kilometer in osem sto metrov. Poročilo ne ugotavlja, ali so to globino dosegli že vsi nemški klini, kakor tudi ni označeno, kako naj se merj ta razdalja, iz katere smeri. Glede na podaljšano obliko Stalingrada bi razdalja 1800 metrov v širino predstavljala približno širino mesta od zapada proti vzhodu, to se pravi, da je ta globina dovolj velika za presekani e mesta in dosego Volge. Ta številka je v ostalem v skladu z nemškim podatkom v zvezi z ono nemško kolono, ki je že pred dnevi dospela preko mestnega središča do Volge.
V moskovskih poročilih je razen tega zanimivo priznanje: Rusi so morali izprazniti pas ozemlja, ki so ga južnozapadno od mesta še imeli v svoji posesti in tudi na tem mestu so se umaknili do hiš na periferiji mesta. Zapustiti pa so morali to področje po bombardiranju 200 nemških strmoglavcev. Delovanje nemškega letalstva v sovražnem taboru še vedno zelo temno opisujejo. Po moskovskih informacijah je nemško vrhovno poveljništvo združilo skoro vse razpoložljive letalske sile za nov napad na Stalingrad. Rusi pa so tudi ojačili svoje letalstvo z devetimi novimi eskadrami. ki se bore brez prestanka. Letalska bitka divja že dva dni nad mestom, medtem ko nemški bombniki povzročajo vedno nove požare, ki jih Rusi ne morejo pogasiti.
Poslednji opis bitke, kakor ga je podal Reuterjev dopisnik, se glasi: »V Stalingradu divja ogromna bitka, v kateri se nasprotnika skušata drug drugega uničiti. V nekaterih ulicah so se borbe porazdelile med številne manjše skupine. Nemški padalci in nemški vojaki, oboroženi z avtomatskimi puškami, se skušajo pomakniti naprej od hiše do hiše. Sovjetske posadke se branijo in prihaja do pogostih borb moža proti možu med napol podrtimi poslopji mesta.«
Neko dnevno povelje sovjetski vojski pravi: »Stalingrad moramo držati. Nikdar ne smemo dopustiti Nemcem, da bi se polastili Volge. Možje rdeče vojske, ne zapustite svojih postojank!« (Stampa Sera.)
Nemški komentar o položaju
Berlin, 25. sept. d. V včerajšnjem komentarju o položaju na vzhodnem bojišču pripominjajo v merodajnih nemških vojaških krogih, da je bilo v sredo središče najtežjih
in najodločilnejših borb zopet na skrajnem južnem odseku vzhodnega bojišča. Nemške pehotne sile so tu ob učinkoviti podpori topništva in letalstva zavzele nadaljnje zelo važne gorske postojanke na glavnem hrbtu severnozapadnega Kavkaza. Prav tako kakor na gorskem področju pa se je nadaljevalo prodiranje v severnovzhodnem delu Kavkaza, kjer so nemške čete ob Te-reku nadalje pridobile na terenu. Najvažnejši nemški uspeh v tem odseku je zavzetje mesta Prišibskaje ob železniški progi, ki vodi od Prehladna je proti mestu Ordžo-nikidze. Mesto Prišibskajo so zavzeli nemški oddelki, ki prodirajo vzdolž železniške proge ln sicer v dokaj širokem pasu na obeh straneh.
V Stalingradu se nadaljujejo ogorčene poulične borbe, v katerih je na posameznih točkah sovražnikov odpor še zmerom zelo trdovraten. Razbremenilni napadi, ki jih je sovražnik pričel na raznih točkah tega vojnega področja, so se v koncentričnem ognju nemškega orožja po vrsti zrušili, dasi so bili izvršeni z dokaj močnimi silami. V teku teh sovražnikovih razbremenitvenih ope-
racij so nemške sile uničile nadaljnjih 34 tankov. Sovražnik je imel razen tega zelo hude izgube na moštvu.
Slično kakor protinapadi na stalingraj-skem frontnem področju so se izjalovili tudi vsi sovjetski napadi v odseku severno-zapadno od Voroneža. V bojih, ki so se razvijali tu v sredo, je sovražnik izgubil nadaljnjih 18 tankov.
Pri Rževu v srednjem odseku vzhodnega bojišča se položaj ni mnogo izpremenil in so se na obeh straneh nadaljevali napadi ter protinapadi. Dočim so se sovjetski napadi na nemške postojanke ponesrečili, so nemške protiakclje dosegle zastavljene cilje.
Na severnem delu vzhodnega bojišča so ob Ladoškem jezeru nemški oddelki po zlo-mitvi trdovratnega odpora sovražnikovih čet ponovno pridobili na terenu.
S finskega bojišča
Helsinki, 25. sept. d. Včerajšnje finsko vojno poročilo javlja, da so finske čete v nekem odseku na Karelski ožini zavrnile napad manjšega sovražnikovega oddelka. Prav tako so ponovno zavrnile šibke sovražnikove poskuse, da bi napadel finske postojanke ob Stalinovem prekopu. Finsko topništvo in metalci min so uspešno obstreljevali sovražnikove utrjene postojanke in skupine sovražnikove prateži, med katero j© bilo opaziti več direktnih zadetkov finskega topništva. Na morju in v zraku se ni zgodilo ničesar pomembnega.
Protiletalska zaščita v Budimpešti
Budimpešto, 25. sept. d. Pričenši z včerajšnjim dnem se je madžarska prestolnica docela prilagodila življenju v večerni zatemnitvi. Madžarska vlada je včeraj objavila podrobne predpise o zatemnitvi in protiletalski zaščiti. Po tej uredbi se morajo od včeraj dalje vse restavracije, kavarne in drugi gostinski obrati zapirati 2 uri prej kakor doslej, namreč ob 11. namesto ob 1. ponoči. Gledališča in kinematografi so že prsd nekaj dnevi preložili svoje predstave na zgodnejše večerne ure. Po novi vladni odredbi morajo biti zadnje gledališke in kinopredstave najkasneje ob 9.30 zvečer. Lastniki teh zabavišč so vložili kolektivno prošnjo, da bi se glede na preložene gledališke predstave preložilo tudi zapiranje trgovin od 7. zvečer na zgodnejši čas, da bi nameščenci trgovinskih obratov še lahko posečali večerne gledališke ln kinematografske predstave.
Razočaranje boljševikov nad zavezniki
Nesoglasja med Moskvo, Londonom in Washingtonosn glede vprašanja druge fronte
Stockholm, 25. sept. Washingtonski poročevalec lista »Aftonbladet« piše:
V washingtonskih ofirioznih krogih so zelo zaskrbljeni zaradi nesoglasij, ki se pojavljajo med Sovjetsko zvezo in ostalimi zavezniki glede vzpostavitve drugega bojišča v tem letu. Prav Willkiejev obisk v Moskvi je prepričal obe anglosaški vladi, da gledajo v Moskvi na problem drugega bojišča povsem drugače kakor v Londonu in Washingtonu. Rooseveltov odposlanec ni naletel v sovjetskih krogih na oni sprejem, ki ga je pričakoval, predvsem ga ni Stalin sprejel takoj po njegovem prihodu, temveč šele po treh dneh čakanja.
Ko se je znašel pred rdečim diktatorjem, je zopet moral poslušati, to pot v kategorični obliki, sovjetsko zahtevo po otvoritvi drugega bojišča, ki ga želi ves ruski
narod. Ze samo to dejstvo jemlje Angležem in Američanom mir. Ti poslednji trdijo, da pomeni pravo nesrečo, ko Rusi govore o namerni odložitvi nastanka drugega bojišča in obtožujejo zaradi tega zaveznike.
Med tem sovjetski listi še nadalje naslavljajo zahteve na zaveznike, a so zamolčali poročilo, ki ga je Churchill podal po svojem povratku iz Moskve. Američani mislijo, da je bila velika napaka, ko se je pustilo, da je v ruskem narodu nastalo prepričanje, da je bila angleška in ameriška obljuba za otvoritev drugega bojišča še v tem letu, dokončna in kategorična obljuba. Sovjetska vlada bi storila prav, ako bi odredila svojim istom, naj bi popravili ta vtis v ruskem javnem mnenju. Vlada naj bi dala razumeti, da je nesrečen izid podjetja pri Dieppu nasvetoval angleškim in ameriškim voditeljem drugo bojišče na prihodnjo pomlad.
Rusi pa nasprotno trdijo, da bi poskus Invazije na zapadu, čeprav bi propadel, ven
darle rešil Kavkaz popolne zasedbe, ako pa bi uspel, bi vojno skrajšal za nekaj let. Na te ruske ugotovitve pripominjajo v Veliki Britaniji, da bi podjetje, kakršnega hočejo Rusi, veljalo zaveznike izgubo pol milijona mož in če bi ne uspelo, bi Velika Britanija ostala brez lastne, dobro organi-nizirane vojske, ki naj bi bila potem pripravljena na obrambo angleškega otoka.
Angleži so prepričani, da bodo Rusi vzdržali, Rusi pa ne smatrajo Angležev in Američanov za zaveznike v polnem pomenu te besede, kakor piše moskovski poročevalec lista »Daily Herald«, ako ne otvo-rijo takoj drugega bojišča. Vsi v Sovjetski zvezi, od najvišjih pa do najnižjih socialnih položajev so prepričani, da bodo brez drugega bojišča težave za Rusijo naraščale od dne do dne in da bodo čim dalje bolj kompromitirale bodočnost Sovjetske zveze. Njim se nobena vojaška operacija ne zdi neizvedljiva Mnenje Moskve je, da bi morali zavezniki odrediti svojim generalnim štabom otvoritev drugega bojišča, ne da bi zahtevali njihove odobritve.
Poročevalec lista »News Chronicle« piše, da se slišijo sedaj povsod v Rusiji ironični
komentarji o zavezniški politiki in objavljajo karikature o njihovem vojnem doprinosu. (II Piccolo.)
Letalski napad na Tork
Berlin, 25. sept. d. O napadu nemškega letalstva na mesto York v severnovzhodnem delu Anglije, izvršenem v noči na četrtek, poročajo dodatno iz nemškega vorhovnega vojnega poveljništva, da so nemška letala v četrtek ob 2. zjutraj prodrla skozi zaporni ogenj sovražnikovega protiletalskega topništva in pričela sdpati na izbrane cilje težke rušilne in zažigalne bombe. Kmalu po pričetku napada so izbruhnili mnogoštevilni požari, ki so se zaradi svoje silovitosti videli na velike razdalje. Mesto York je vojaško zelo važno, ker je sedež mnogoštevilnih tovairn orožja in sploh železarskih podjetij. Razen tega je York važno prometno križišče, ki kontrolira zlasti promet, usmerjen v severne dele britanskega otočja.
Stockholm, 25. sept. d. Iz Lcmdona javljajo, da je nem-ško letaJsitvo preteklo noč ponovno preletelo angleško otočje in metalo bom.be na več krajih. Podrobnosti o povzročeni škodi jutrnje britansko poročilo ne navaja, niti ne vsebuje podrobnejše opredelitve, na katere dele Anglije je nemško letalstvo osredotočilo svoje napadalne akcije.
Berlin, 25 seprt. d. Sef nemške policijo Heinrich Himmler je aibsolvital inšpekcijsko potovanje po tistih oforožjih, ki so ogroženi od vznemriirjevalndih sovražnikovih napadov. List »Berliner Zeitung am Mittag« objavlja 9 tega Hiromlerjevega potovanja nekaj sililk ki prikazujejo šefa nemške policije pri ogledovanju poškodb, ka so jih povzročile britanske rušilne m zažigalne bombe.
Angleška letala nad Švedsko
Stockholm, 25. sept. d. Službeno objavljajo, da so v noči med četrtkom in petkom britanska letala ponovno preletela južno švedsko pokrajino Canio. V glavnem je britansko letalstvo preletelo mesta Trelleborg, Christianstad in Helsingborg. Švedsko protiletalsko topništvo je letala obstreljevalo, nakar so kmalu izginila. Verjetno je šlo za poizkus britanskega letalstva; položiti mine v Oeresundu med Dansko in Švedsko.
Obvezno delo na Finskem
Helsinki, 25. sept. d. Na Finskem se bo pričel v kratkem izvajati zakon o obveznem delu, ki ga je nedavno sprejel finski parlament. Vsi načelniki trgovinskih in industrijskih obratov na Finskem so prejeli ukaz, naj takoj sestavijo natančne sezname vsega zaposlenega osebja z označbo vrste dela vseh delavcev v starosti do 45 let, ki bi jih podjetja lahko pogrešala vsaj za 14 dni, med katerimi bi se to delavstvo zapodilo pri spravljanju finske žetve.
Visoki komisar na Gorjupovi razstavi
Včeraj popoldne je Visoki komisar po-setil razstavo slikarja Tineta Gorjupa v Jakopičevem paviljonu. Tu sta ga sprejela predsednik Narodne galerije dr. Fr. Win-discher in predsednik Združenja likovnih umetnikov g. Saša Šantel. Navzoč je bil tudi slikar Gorjup sam.
Eksc. Grazioli se je živo zanimal za razna razstavljena dela in je naposled izrazil svoje priznanje g. Gor j upu. Nato se je dalje časa razgovarjal s predsednikom Narodne galerije o raznih vprašanjih, tičočih se tega kulturnega zavoda.
ira oči
h poročila bivšega saeprostoveljisega partizana
V rokah imamo poročilo bivšega partizana neborca, ki se je vrnil v Ljubljano. Med partizane je prišel proti svoji volji. Bil je v znani skupini Bežigrajcev. ki so jo partizani zajeli in s silo odvedli s seboj. Prebil je v gozdovih skoro dva meseca, dokler se ni, kakor toliko drugih, predal vojaškim oblastem. O svojih doživetjih pripoveduje stvarno, brez zagrenje-nosti in brez pretiravanja ali olepšavanja na to ali ono stran, a ravno zato je slika, katero ustvarja njegovo poročilo, še tem bolj prepričljiva in za partizanstvo še bolj porazna.
Najprej opisuje povratnik, kako so partizani zajeli njega in njegove tovariše. Napadalci so pripadali tako zvanemu »po-kretnemu bataljonu«, ki je veljal za elitno partizansko skupino in je štel 3 čete po 50 do 60 mož, po večini iz ljubljanske okolice. V nasprotju z drugimi partizanskimi edinicami ta »pokretni bataljon« ni imel stalnih postojank, temveč se je selil iz kraja v kraj in povsod ostal le dan ali dva. Večino oboroženih partizanskih napadov je izvršil ta oddelek. Zajel je tudi, kakor že rečeno, »Bežigrajce« ter jih odvedel s seboj. Vsakemu, kdor je skušal pobegniti, bo zagrozili s takojšnjo usmrtitvijo. Naše poročilo nato nadaljuje:	/
Dva, ki sta »izginila«
Proti jutru smo se ustavili pri neki žagi v Iškem Vintgarju. Tu so nas najprej prešteli. Pri tej priliki smo zvedeli, da sta dva med potom zginila. Ko smo povpraševali po njiju usodi, nismo mogli izvedeti ničesar gotovega. Partizani so zmigavali z rameni in odgovarjali, da sta najbrž pobegnila, pri tem pa se pomenljivo spogledovali, tako da so nam začele prihajati črne misli. Kasneje se je govorilo, da sta res skušala pobegniti, da pa sta bila pri tem ustreljena. Gotovega o njiju usodi še danes ne vem ničesar.
Ko so nas prešteli, sta nas nagovorila dva partizanska voditelja. O prvem so nam povedali, da je politični komisar, o drugem pa, da je komandant nekega partizanskega bataljona, ki je imel takrat svoj štab na Rakitni in v katerega območje je spadal tudi Iški Vintgar. Pozdravila sta nas in nam čestitala, da smo sedaj »osvobojeni«. Politični komisar nas je na koncu pozval, naj se javijo vsi tisti, ki iz kakršnega koli razloga sebe ne smatrajo sposobne za življenje med partizani. Zatrjeval je, da bodo svobodno lahko odšli, ker partizani ne poznajo terorja. One, ki nočejo ostati, bodo zato odvedli do italijanskih straž in jih tam izpustili. Oni pa, ki hočejo ostati, naj povedo, ali hočejo iti k borbenim ali k delovnim edinicam.
Namesto domov, v smrt
Medtem so nekateri od zajetih našli med partizani znance. Ti so jim svetovali, naj se za božjo voljo ne javljajo za povratek domov, ker bodo drugače osumljeni, da so »belogardisti«, pa ne more nihče jamčiti za njihovo usodo. Te dovolj jasne grožnje so šle od ust do ust in so res dosegle, da se je število tistih, ki so hoteli oditi in ki jih je bilo prvotno vsaj polovica, od minute do minute manjšalo, dokler se ni skrčilo na skupino kakih 30 ljudi. Te so takoj oddelili od ostalih ter jih posebej zastražili. Zato se jih je ustrašilo še nekaj in končno jih je ostalo le še 10 ali 15.
Kakor smo pozneje izvedeli, so nekateri res srečno prišli nazaj v Ljubljano, o nekaterih pa je izginila vsaka sled. Zapomnil sem si enega od njihovih takratnih stražarjev. Ko sem ga kasneje srečal in ga vprašal po njihovi usodi, mi je dejal, da so jih devet ustrelili nekje ob Iški, ker so se izdali, da so »belogardisti«. Pristavil je: »Tisto o svobodnem povratku domov je bila le finta, da se ugotovi »bela garda«. Ubogi fantje, ki so mislili, da se vračajo domov, so šli torej v smrt, ne da bi slutili, kaj jih čaka.
V komunistični šoli
Od onih, kar nas je ostalo, se nas je približno tri četrtine javilo za delavske čete in le ena četrtina se je odločila za borbene edinice. Razdelili so nas potem na več skupin, od katerih so nekatere ostale še po par dni skupaj, končno pa so se vse ločile druga od druge. Jaz sem ostal pri največji gruči. Vodili so nas križem kra-žem pet dni. Ta čas smo le malo spali in še manj jedli. Dobivali nismo skoro nika-ke hrane, temveč živeli smo le od tega, do česar smo naleteli ob potu. Tudi surovo meso in surov krompir sta bila dobra. Kuriti nismo smeli, da ne bi nas dim izdal. Razumljivo je zato, da smo vsi naglo hujšali in slabeli ter se komaj še vlekli dalje. Nekje pri Velikih Laščah smo ponoči prekoračili kočevsko železniško progo, potem pa krenili proti jugu v kočevske hribe.
Ko so nas zaslišali in si malo odpočili, So nas razdelili v delovne skupine. Vsaka skupina je dobila oborožene paznike in svojega političnega komisarja. Nekateri so bili za pastirje, drugi so morali delati na polju in travnikih. Zvečer pa so nas na političnih sestankih skušali vzgojiti v komuniste. Razlagali so nam komunistične nauke in nam v najbolj črnih barvah slikali »belo gardo«, »kontrarevolucionarje« in »reakcionarje«. Dokler komunizem ne bo izveden, bo morala ostati vsa oblast v rokah OF in partizanov. Bodočnost Slovencev so si predstavljali nekako tako, naj bi Slovenija postala avtonomna država v evropski ali srednjeevropski sovjetski federaciji.
Kar je pri teh predavanjih in debatah naredilo na nas najgloblji vtis in nas najbolj deprimiralo, je bilo spoznanje, da je res, kar se je že takrat govorilo po Ljubljani a česar mnogi niso hoteli verjeti, namreč to, da gre pri OF in pri partizanih za čisto komunistično stvar in da imajo povsod izključno besedo komunisti. Kdor je morda prej še verjel, da ima opravka s kakim nacionalnim gibanjem, doživel sedaj bridko razočaranje.
»Zdej komandirama tlela mi!«
Kmalu smo se naučili, da moramo biti pri teh večernih predavanjih in debatah nadvse oprezni. Kdor je povedal kako misel, ki se komisarju ni dopadla, je bil takoj osumljen izdajstva in belogardistovstva ter zaprt. Že takoj prvi ali drugi večer, ko je nekdo zinil, da letos še ne bo konca vojne, je moral v štab na zaslišanje in v zapor. Ko so mu v naslednjih dneh sledili še nekateri drugi, smo se odvadili prevelike radovednosti in izražanja lastnih misli. Naši komisarji so bili po večini neuki ljudje. Eden med njmj ni znal niti pisati. Vodstvo je izbiralo za ta mesta pač zanesljive ljudi, ki so bili člani komunistične stranke že od poprej. Če je bil komisar kdaj dobre volje, je utegnilo biti na teh debatah tudi prav zabavno, ker smo se takrat upali spraševati tudi kaj več. Kadar nam komisar na kako vprašanje ni mogel odgovoriti, je bil njegov najmočnejši in poslednji argument: »Zdej komandirama tlela mi!« Potem seveda je bilo treba utihniti.
Žalostna slava kuharja
Hrana je bila sedaj boljša kakor v prvih dneh, ko smo bili na potu, vendar pa še vedno zelo slaba in zelo pičla. V 50 dneh sem shujšal za 15 kilogramov. Glavna hrana je bil ovseni močnik, ki sm0 ga jedil včasi kar po trikrat na dan. Jemali in kradli smo zato, kjer smo mogli kaj dobiti. Do kruha sm0 prišli le dvakrat ali trikrat. Enkrat smo ga kupili par kil, po 80 lir za kilo.
Naš kuhar je bil že star partizan. Kakor mnogi drugi, se je tudi on rad hvalil s svojimi zločini, ki jih je seveda označeval za junaštva. Spominjam se še dobro, s kako grozo sem ga poslušal, ko je nekoč pripovedoval, kako se je maščeval nad neko rodbino. Najstarejši sin iz te rodbine, neki 161etni dečko, je pobegnil od partizanov. Zato je bil obsojen na smrt in kuhar je dobil nalogo, da to obsodbo izvrši. Z nekaterimi tovariši, katerih ni navajal, je poklal naio vso osemčlansko rodbino.
Zatemnitev od 20.30 do 6.
Visoki komisar Ljubljanske pokrajine, glede na lastni odredbi z dne 6. junija 1941/XlX St 42 in 29. avgusta 1942/XX št 165, in smatrajoč za potrebno, da se določi nov čas za izpolnjevanje določb o zatemnitvi odreja:
Cl. 1. Do nove odredbe se morajo izpolnjevati določbe o zatemnitvi od 20.30 do 6 zjutraj.
isi. 2. ostanejo nespremenjena ostala navodila ki jih vsebuje oiredba z dne 6. junija lkl/XIX št. 42.
Cl. 3. Ta odredba stopi v veljavo dne 26. septembra 1942/XX in bo objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 24. septembra 1942/XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Glasbeni tečaji v GILLovem zveznem poveljstvu
Ob obnovitvi svojega dela je žensko nadzorstvo začelo z vpisovanjem v glasbene tečaje. Za sedaj se sprejemajo le prošnje za prepustitev k tečaju pouka igranja na harmoniko.
Članice, M bi se hotele okoristiti s priložnostjo, ki se jim nudi brezplačno, naj se radi vpisa v omenjeni tečaj javijo v uradih GILovega zveznega poveljstva, voru. Med uporniki so bili tudi njegovi bratje. .
Razsulo
Zaradi vseh teh okoliščin je začelo naraščati med nami nezadovoljstvo. Prvi, ki so začeli slišno godrnjati, so bili kmetje. Za kolektiv jim že od pričetka ni dosti bilo in so mnogo živil poskrili. Prav tako so poskrili tudi denar, ki smo ga morali vsi oddati.
Par dni, preden se je pričela akcija italijanskih čet, smo opazili velike oblake prahu na cesti proti Kolpi. Zato so nas že naslednji dan poslali na ceste delati pregrade proti avtomobilom in tankom.
Do borb pa ni prišlo. Ko so začeli italijanski oddelki prodirati, so se začeli partizani umikati. Vasi in njih prebivalstvo so prepustili na milost in nemilost njihovi usodi. Bežali smo proti Kočevskemu Rogu, a tudi tu je bilo vse obkoljeno. Ko smo nekega jutra opazili, da sta ponoči izginila komandant in politični komisar, smo se
predali vojaškim stražam...
*
Poročilo se zaključuje s sodbo, ki postaja bolj in bolj sodba vseh poštenih Slovencev: »Moje mnenje, ko sem preživel 25 dni nasilja in trpljenja v »svobodni slovenski republiki« in sem videl čudno moralo in duševno uboštvo njenih upravlja-čev, požgane vasi in premnoge mrliče, je tole: To je bil največji zločin, ki ga je kdaj kdo zagrešil nad slovenskim ljudstvom!«
Neprestani nemiri in izgredi v Indiji
Uporniki napadajo vladna poslopja in uničujejo javne
naprave
Rangkok, 25. sept. d. O nadaljnjem razširjenju nemirov v Indija javljajo včeraj dospela poročila iz raznih indijskih pokrajin. V Bomba ju, od koder je bil že javi jen bombni atentat v poslopju borze za bombaž, sita se v zadnjih 24 urah pripetili dve nadaljnji eksploziji bomb. Ena oseba je bila pri teh incidentih ranjena. V bližini železniške positaije v Bombaju je policija aretirala nekega moža, pri katerem so baje našli eksplozivni material istega sesitava. s kakršnim so bile napolnjene bombe V mestu Nadiiad je pred poslopjem tamkajšnje policije eksplodirala bomba, ki je ubila sedem policijskih stražnikov. Nadalje javljajo iz Bombaja o< novih velikih pouličnih demonstracijah indskega prebivalstva. Policijo, ki je skušala množico razkropiti, so demonstranti napadli si kamenjem in po poročilu iz britanskega vira ranili 12 policijskih agentov. V pokrajini Bombaj so britanske oblasti naložile nadaljnjim 14 vasem kolektivno globo 15.000 rupij. Iz diistrikta Broč javljajo, da je pretekli torek skupina 70 In-dov napadla neko policijsko postajo. V spopadu je bii neki policist hudo ranjen. Nadaljnjih podrobnosti o tem spopadu še ni bilo mogoče zvedeti. V Kalkuti so demonstranti na neki ulici zažgali tramvajski voz. V mestih Jessore in Munšigat so množice napadle železniške postaje. V mestu Mun-šigatu so demonstranti po britanskem poročilu navalili tudi na poslopje tamkajšnje
policije in na postna uirad. Iz kra ja Berham-pore javljajo, da je proglasila tamkajšnja šolska mladina stavko in zažgala šolsko poslopje. V Mižini mesta Dacca je množica napadla policijsko poslopje in je bilo v spopadu ranjenih več civilistov in en policijski častnik.
Ameriški kapital
sega po Indiji
Rim, 24. sept. s. Šef za oskrbovanje Indije sir Hmody je podal nekaj zanimivih izjav v žilavem in velikem naporu, s katerim ameriški velekapital izkorišča vojno in se vrinja v Indijo ter pripravlja za izkoriščanje vseh možnosti indijske krize. Visoki uradnik vlade je odgovoril na neprijetno vprašanje o nalogi ameriških strokovnjakov, ki so prišli v Indijo o kričeči propagani, z izjavo, da ti strokovnjaki pripadajo velikim ameriškim industrijam ter bodo proučili industrijske možnosti v Indiji ter dali vladi svete, kaj je treba storiti. Strokovnjaki so nadalje ameriški tehniki, ki jih je vlada najela skupno z nekaterimi drugimi podjetji in z njimi sklenila leto dni trajajoče pogodbe. Reuter, ki je objavil te podrobnosti, se podviza in dodaje, da to ne pomeni, da se pripravlja ameriška finančna in tehnična kontrola nad Indijo. Ta Reuterjeva izjava je zgovorna, ker prikriva resnične angleške skrbi.
Gospodarstvo
IX. J«
9 •
Torinski list »Stampa Sera« je objavil 24. t. m. naslednji komentar o bojih pri Stalingradu:
»Sovjetsko poveljništvo je odstranilo iz Stalingrada vse civilne osebe, ki niso v stanju, da bi prijele za puško, ter mrzlično postavljajo na levem bregu Volge topniške postojanke, da bi obstreljevali mesto, ko bi dokončno prešlo v nemško posest. Jasno je, da sovjetsko vrhovno poveljništvo ne upa več, da bi moglo rešiti mesto-trdnjavo. Odpor, ki se brezupno nadaljuje med porušenimi hišami, ima povsem drug namen in bitka se je iz obrambne spremenila v obrabno. Videli bomo, ali je račun o obrabi sovražnika točen in ali se ne bodo Rusi sami bolj obrabili, kakor pa bi obrabljali. To vprašanje si je treba namreč ogledati v luči celotnega položaja obeh vojujočih se taborov. Nemčija ohranjuje nedotaknjeno svojo industrijsko sposobnost in razpolaga z ogromnimi rezervami, ki so že pripravljene, da nastopijo v bitki, Rusija pa je izgubila svoja glavna središča vojne industrije in približno 50 do 60 milijonov prebivalstva. Zato je zelo verjetno, da so dopolnjevalne možnosti Nemčije neprimerno večje kakor iste možnosti Rusije in da se bo obupni in krvavi odpor, ki so ga Stalin in njegovi generali hoteli zanetiti ob že obsojenem cilju, izkazal končno, ko se bodo polagali računi, kot zelo slab račun.«
Luka San Francisco zaprta za argentinske ladje
Buenos Aires, 25. sept. d. Argentinski list »Noticias graficas« javlja, da je mornariški urad Zedinjenih držav prepovedal vsem argentinskim ladjam obisk luke San Francisco na zapadni ameriški obali. Ameriška
prepoved se sklicuje na preobremenjenost luke San Francisco z ameriškimi vojnimi transporti, namenjenimi proti Avstraliji in Novi Zelaniji. Kakor poudarja omenjeni argentinski list, je ameriška prepoved za argentinsko trgovinsko brodovje zelo neprijetna, ker se je nameravala Argentina posluževati v svojem prometu z Zedinjenimi državami zapadnih ameriških luk. ki so za sedaj varnejše pred napadi osovinskih in japonskih podmornic kakor pa luke na vzhodni ameriški obali, katerih obiskovanje Je zvezano z velikim rizikom.
Santiago, 24. sept. s. Ob proslavi narodnega praznika republike Cile je vojni minister izjavil, da je bilo proslavljeno zopet nadaljnje leto suverenega življenja države, in je podčrtal, da Argentina in Cile, združeni z istim idealom in tvoreči fizično in političnp enoto, sodelujeta vedno bolj v miru in bratstvu.
Nov angleški poveljnik
v Iranu ln Iraku
Ankara, 25. sept d. Iz Bagdala v Iraku javljajo, da je v sredo dospel tjakaj britanski general Henry Maitland, ki je bil imenovan za vrhovnega poveljnika britanskih sil v novoosnovanem skupnem povelj-niStvu zavezniških sil za Irak in Iran.
Protiletalski ukrepi v Siriji In Libanonu
Carigrad, 23. sept. s. V glavnih središčih Sirije in Libanona pripravljajo protiletalsko obrambo. V Beyruthu in drugih mestih kopljejo zaščitne jarke in nujno pozivajo, naj se priglasijo prostovoljci za protiletalsko obranfoo. Izdane so bile tudi zelo stroge odločbe za zatemnitev in promet v večernih urah. Za kršilce so zagrožene izredno stroge kazni.
Obnovite naročnino!
Odprava omejitev za vino
Smatrajoč za umestno, da se tudi za Ljubljansko pokrajino odpravijo omejitve za vino, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi odloka ministra za kmetijstvo in gozdove z dne 27. julija 1942-XX, s katerim se odpravljajo omejitve za vino in glede na lastno naredbo z dne 22. maja 1942-XX s predpisi za ureditev preskrbe z virom izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v Službenem listu z dne 23. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo.
Določbe naredbe z dne 22. maja 1942-XX št. 96 s predpisi o ureditvi preskrbe z vinom se odpravljajo. Zbiranje, prevažanje in trgovanje z vinom je prosto vsakršne omejitve (zapore) in smejo te posle izvrševati podjetja, zasebniki in ustanove, ki so jih doslej upravičeno opravljali.
Mobilizacija rezerv
orne zemlje v Italiji
Kakoir smo že poročali, bo Italija v letu 1942/43 uredila kmetijsko proizvodnjo na podlagi generalnega obdelovalnega načrta. Kmetijsko ministrstvo je že izdalo tak načrt za. 33 najvažnejših kmetijskih pridelkov. Za vsako pokrajino je določena obdelovalna kvota, pokrajinski prefekti pa bodo skupaj z organizacijami kmetovalcev skrbeli, da se bo načrt v posameznih pokrajinah tudi v celoti izpolnil.
V te; zvezi je bilo ugotovljeno, da se da italijanska kmetijska proizvodnja navzlic znatnemu povečanju v zadnjih dveh desetletjih še nadalje dvigniti, zlasti z uporabo selekcioniranega semena in z nadaljnjim zboljšanjem obdelovalne tehnike Nadaljnje možnosti pa so danes s pridobitvijo novih površin orne zemlje v zvezi z melioracijami in zboljšanjem zemljišč, pa tudi v zvezi s preureditvijo travnikov in pašnikov v orno zemljo. Kmetijsko ministrstvo je določilo, da bodo v letu 1942/43 pre-oralli 400.000 ha travnikov in pašnikov, kar bo omogočilo nadaljnje povečanje z žitom posejane površine. To povečano pridelovat nje žita bo skupaj s preureditvijo proizvodnje na podlagi glavnega obdelovalnega načrta omogočilo, da bo prehrana Italije tudii v prihodnjem letu v vsakem pogledu in v polnem obsegu zajamčena. Da pa se olajša pretvoritev travnikov in pašnikov v orno zemljo, bo država kmetom povrnila eno tretjino, v skrajnem primeru pa 38 % stroškov, ki so v zvezi s preoran jem in s pripravo zemljišč za prihodnjo setev. Država je v ta namen določila kredit v višini 150 milijonov lir. Oblastva v posameznih pokrajinah so dobila navodila, da je treba akcijo čimbolj pospešiti, ker je večina travniških in pašniških površin, ki pridejo v poštev za preoranje v hribovitem in gorskem področju, kjer je treba že zgodaj sejati žito.
Zaradi preoranja omenjene površine njiv in pašnikov pa seveda ne sme trpeti živinoreja. Zato je v teku vzporedna akcija, ki gre za tem, da se izpadek, ki bo nastal zaradi preoranja travnikov in pašnikov pri živinski krmi. nadomesti v celoti s pridelovanjem visoko vrednih krmilnih rastlin na poljih. Da se večje pridelovanje žita še bolj pospeši, je bil sistem premij za žitno bitko izpopolnjen in združen v enotno tekmovanje. V ta namen je določen enotni kredit za premije v višini 5 milijonov lir.
Rezerve Italije glede obdelovanja sposobne zemlje so še prav znatne Celotna kmetijsko in gozdno izkoriščena površina Italije znaša okrog 28.5 milijona hektarjev; od tega odpade 12.75 milijona hektarjev na orno zemljo, 6 milijonov hektarjev na travnike in pašnike, 5.5 milijona hektarjev na gozdove, 1.9 milijona hektarjev na neizkoriščene površine, ostanek pa zavzemajo sadovnjaki in nasadi specialnih drevesnih kultur. Poleg zemlje, ki je za obdelovanje nesposobna in se da pridobiti z melioracijami, tvorijo travniki in pašniki največjo rezervo. Generalni pridelovalni načrt za leto 1942/43 upošteva okolncst, da ni mogoče vseh teh rezerv spremeniti v orno zemljo. Zato predvideva, da se ima le razmeroma majhen odstotek travnikov in pašnikov pretvoriti v obdelana polja. Navzlic temu pa bo skupna površina preoranih travnikov m pašnikov v višini 400.000 ha pomembna za povečanje žitne proizvodnje, kj se da pn istočasnem pridelovanju viselo \ rednih krmilnih rastlin izkoristiti za žitno proizvodnjo brez škode za živinorejo.
Prejemki delojemalcev v brivsko-frizerski stroki
Pokrajinski sindikat delojemalcev brivske in sorodnih strok PDZ je razposlal naslednjo okrožnico svojim članom:
Dne 24. julija je bil med Pokrajinsko delavsko zvezo in Pokrajinsko zvezo delodajalcev sklenjen mezdni sporazum, s katerim se izpreminja člen 9. veljavne kolektivne pogodbe za brivsko-frizersko in kozmetično stroko Ljubljanske pokrajine.
Novi sporazum je sestavni del te kolektivno pogodbe ter se dosedanje plače briv-sko-frizerskega in kozmetičnega pomožnega osebja od 1. avg. 1942 povišajo na teden za 30 lir za vsako kategorijo tako za mesto Ljubljana kakor tudi za podeželje. Urna plača posamezne kategorije se izračuna tako, da se deli tedenska za 30 lir povišana mezda s 54.5.
Mezdna lestvica povišanih v.rnih in tedenskih plač v smislu novega sporazuma je naslednja:
za Ljubljano: v 1. kategoriji urna mezda 3.12 Ur, tedenska plača 170 Ur; v 2. kategoriji urna mezda 2.75 Ur, tedenska plača 150 lip; v 3. kategoriji urna mezda 2.56 Ur, tedenska plača 140 Ur; v 4. kategoriji urna mezda 2.38 lir, tedenska plača 130 Ur;
za podeželje: v 1. kategoriji urna mezda 2.93 Ur, tedenska plača 160 Ur; v 2. kategoriji urna mezda 2.56 Ur, tedenska plača 140 Ur; v 3. kategoriji urna mezda 2.38 Ur, tedenska plača 130 Ur; v 4. kategoriji urna mezda, 2.30 Ur, tedenska plača 125 lir.
Delodajalci so dolžni tudi za nazaj od 1. avgusta 1942 dalje izplačati vso razU-ko, ki gre pomožnemu osebju iz naslova razUke po tej mezdni lestvici.
Pozivamo vse člane, kakor tudi nečlane, zaposlene v brivsko-frizerskih tn kozmetičnih obratovalnicah, da takoj urede in
prilagode svoje mezde v smdstai zgornje
lestvice in da zahtevajo plačUo razUke tudi od 1. avgusta 1942 dalje.
V katerih obratih se zgoraj navedeni sporazum ne bi izvajal, se naproša osebje teh obratov, da to takoj sporoči Trgovinskemu oddelku Pokrajinske delavske zveze, aU pa Pokrajinskemu sindikatu delojemalcev brivske in sorodnih strok PDZ v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22.
Gospodarske vesti
= Iz italijanskega gospodarstva. Italijanska dunavska paroplovna družba »Sin-da« je pri glavnici 10 milijonov lir lani dosegla čisti dobiček 0.49 milijona lir. Vozni park je v bilanci vstavljen z vrednostjo 6.2 milijona lir. — Velika kemična tvornica »Rumianca« je lani pri glavnici 150 milijonov lir zabeležila čisti dobiček 22.5 milijona Un, od tega pa se uporabi 11 milijonov lir za rezerve in odpise. — Tvornica vermuta Francesco Cinzano je lani pri glavnici 30 milijonov lir zabeležila čisti dobiček 3.1 milijona Ur, tvornica vermuta Martini—Rossi pa je pri glavnici 50 milijonov lir zabeležila čisti dobiček 3.8 milijona lir.
= Koncentracija v ftaaijansid elektrar-nišKi industriji. Nedavno smo poročali o sklicanju občnega zbora družbe Societa Edison v Milanu zaradi sklepanja o prevzemu koncernskih družb Volta, Cisalpi-na, Isorno in Accumulatori (od katerih imata prvoimenovani dve družbi 810 odnosno 850 milijonov lir glavnice). Sedaj poročajo iz Milana, da je občni zbor delničarjev odobril predlog za združitev z veljavnostjo od 1. julija t. I. Obenem je občni zbor sklepal o spremembi delniške! glavnice, ki je v zvezi s to fuzijo. Celotna glavnica družbe Edison se v zvezi s fuzijo in deloma v zvezi z izdajo gratis delnic poviša od 1.6 na 2.6 milijarde lir (po prvotnem predlogu, ki je bil sprejeli spomladi, naj bi se glavnica povišala od 1.6 na 2.5 milijarde lir).
= Ital: ja n s - n em ška trgovina. O razvoju italijansko-nemške trgovine v sedanji vojni smo pred dnevi obširneje poročali. Dodati ja še nekaj podrobnosti, ki so bile iznešene na nedavni skupščini Italijanske gospodarske zbornice za trgovino in plovbo v Hamburgu. Na tej skupščini je bilo ugotovljeno, da se je obseg blagovne izmenjave med Nemčijo in Italijo v letu 1941 povzpel preko 1 milijarde mark, kar pomeni nasproti letu 1938 po-trojitev vrednosti. Klirinški račun med obema državama je docela izravnana, čeprav je vrednost nemških dobav v Italiji za eno šestino večja kakor vrednost itaU-janskih dobav Nemčiji. Popolna izravnava je 7 zvezi z okolnostjo, da je v Nemčiji precejšnje število italijanskih delavcev, ki preko kliringa pošiljajo v domovino svoje prihranke.
= Udeležba družbe Monteeatini v rumunski petrolejski industriji. Znana italijanska družba Monteeatini, ki obsega velik koncem podjetij kemične in rudarske industrije, je po vesteh iz Bukarešte odkupila vse delnice rumanske petrolejske družbe »Petrolina« v Ploestiju. Družba, ki je šele pričela v večjem obsegu pridobivati nafto, je nedavno zvišala glavnico od 20 na 160 milijonov lejev, v kratkem pa bodo glavnico povišali na 300 milijonov. Podjetje je odkupilo petrolejsko področje v obsegu 3000 ha, in sicer od družbe »Foraj Le-monine« za ceno 160 milijonov lir. Družba Monteeatini je nadalje odkupila dve manjši rumunski petrolejski družbi »Continen-tale Petrolifera« in »Xenia«.
= 3 milijarde din za javna dela v Srbiji. Izredni kredit za financiranje javnih del v Srbiji je bil te dni povišan od 2.2 na^ 3 milijarde dinarjev. Od celotnega kredita bodo uporabili 1.2 milijarde din za gradnjo cest in mostov, 450 milijonov din za melioracije, 50 milijonov din za kanalizacijska dela, 300 milijonov din za javne zgradbe. 800 milijonov din za državne železnice, 100 milijonov din za rečno plovbo jn 30 milijonov din za ureditev hudournikov.
— Novi predpisi za mletje žita v Rumu-niji. Rumunska vlada je izdala nove predpise za mletje žita, po katerih morajo milni iz 100 kg običajne 75 kilogramske pšenice zmleti 90% enotne moke. ostanek pa morajo zmleti v enotne otrobe. Ječmen morajo zmleti do 77°/o v krušno moko in do 20% v otrobe. V tej zvezi so bili izdanj tudi novi predpisi glede uporabe moke za peko kruha. V bodoče se morajo za peko kruha uporabiti 70% pšenične moke in 30% ržene moke.
= Preselitev Madžarov iz Bosne. 2e lani je Madžarska poskrbela, da so se v Madžarsko preselili Madžari iz Bukovine. Sedaj pa je v teku akcija za preselitev Madžarov, ki žive v nekaterih raztresenih naselbinah v Bosni. Ti Madžari bodo preseljeni v Bačko. Prva preselitev je bila izvršena že spomladi, ko je bilo madžarsko prebivalstvo treh bosanskih občin preseljeno v Bačko. Preteklo nedeljo pa je prispel v Bačko nov transport nadaljnjih 600 izseljencev iz bosanska velike občine Bje-line. Transport je prispel v Dardo, kjer je bil svečano sprejet. Začasno bodo pre-seljenci nameščeni v zasilnih bivališčih, dokler ne bodo dovršene posebne naselbine, ki se že gradijo in kamor se bodo pre-seljenci lahko vselili v novembru.
= Povišanje obrokov vina v Franciji. Zaradi zaporednih dveh slabih vinskih letin in škode, ki jo je povzročila vojna, je morala Francija, ki je prej vedno izvažala velike količine vina, že lani sama omejiti potrošnjo, in sicer z racioniranjem. Normalni potrošnik je doslej lahko kupil na mesec štiri litre vina, delavec pa šest litrov. Spričo dobrih izgledov za novo vinsko letino je sedaj francoska vlada izdala ukrepe, s katerimi se poviša odkupna cena vina pri vinogradnikih. Ob enem napovedujejo, da bo obrok vina povečan za 100%. Pri ' določitvi nove odkupne cene je bila upoštevana okolnost, da Francija tudi letos ne bo mogla izvoziti pomembnejših količin vina.Zato je bil spremenjen način določanja cen. Doslej je šla po desetletni tradiciji tendenca za tem, da se v inozemstvo proda predvsem kakovostno vino in se je cena določala po jakosti. Odslej pa velja osnovna cena 280 frankov za hektoliter, k tej osnovni ceni se prišteje jo pri-bitki glede na jakost in kakovost. Nova ureditev ima namen privabiti na trg tudi slabše vino.
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
a fronta v luči stvarnosti
Mi smatramo slej ko prej britansko - ameriško invazijo na evropski kontinent za brezumno podjetje, ki bi imelo za Anglijo in Zedinjene države nepopravljive posledice. Churchill in Roosevelt sicer lahko poskus napravita. Pripisujemo ga njunemu temperamentu in značaju in prav zaradi tega bi bilo zločinstvo, če se ne bi nemško vojno vodstvo najvestneje na to pripravilo. (Iz govora ministra GobbeLsa o drugi fronti.)
»Vistosmerjenje«, »življenjski prostor«, »os«, »baedekerski napadi«, »stuke«, -Lord Haw Haw«, »Mot Pulk« 'je samo nekaj novih besedi, ki jih dnevno zasledimo v poročilih in uvodnikih svetovnih iistov. Kdo jih je prinesel? Kdaj so bile prvič uporabljene? To vemo le za redke izmed njih. Nova rečenica je bila nekje uporabljena, morda v govoru kakega državnika, morda v Časopisni polemiki ali v radijskem govoru, kratko nato pa je postala znana in so si jo osvojili ljudje od enega zemeljskega tečaja do drugega. Trenutno čitamo in slišimo vsepovsod o »'lrugi fronti«. Kdaj in kako je to geslo, o katerem se mnogo razpravlja, nastalo, je izjemoma enkrat točno ugotovljeno.
Približno mesec dni po začetku vojne z Rusijo je Anglijo obiskala neka sovjetska vojaška delegacija in imela tam pogajanja o skupnem vodstvu vojne. Eden izmed članov odposlanstva je bil tudi mladi major Lebeder, znan kot eden najboljših ruskih specialistov za tanke. Z Angleži naj bi se pogajal o bodočih britanskih dobavah tankov vseh vrst in vseh veličin. Seveda so Angleži svojega gosta z vzhoda peljali skozi nekaj svojih tovarn, v katerih izdelujejo tanke. V eni izmel njih so Lebederja pozdravili zbrani delavci. Rusu so prigovarjali, naj jih nagovori. On pa je odklonil, češ da ni dober govornik. Njegovi spremljevalci pa so še in še silili vanj. Zato je splezal na na pol izdelan tank in dejal, približno tole: »Milijoni Rusov stoje trenutno na fronti in se bore proti našemu skupnemu sovražniku. Tudi vi stojite na fronti, na »drugi fronti«, ki mora postajati vedno močnejša in močnejša.«
Beseda ni ostala brez posledic
Geslo »druga fronta« so povzeli časniki in je hitro menjalo svoj pravi pomen. Medtem ko je major Lebeder z drugo fronto mislil delavsko fronto v tovarnah v na-eprotju z vojaško, je tisk pograbil geslo drugače: razlagali so ga tako, da je to druga vojaška fronta, ki se mora ustanoviti poleg obstoječe vzhodne fronte in s tem razbremeniti fronto v Rusiji.
Ta interpretacija njegovega govora bi ruskemu majorju lahko postala neprijetna. Poslan je bil namreč v Anglijo, da bi dosegel čim večje dobave tankov za Rusijo; njegov govor pred zbranim delavstvom pa je imel nezaželjeno posledico, da zapadni zavezniki niso več pošiljali vse vojne produkcije na vzhoi, ampak so začeli zadrževati velike množine vojnega gradiva z utemeljitvijo, da je potrebno za ustanovitev druge fonte. Lebedesrjeva izjava je imela svoj učinek, nikakor pa ne takega, kakor ga je pričakoval.
Gospod iz »Tankograda«
Zdi se, da Lebederjev govor in njega učinek od Rusov ni bil sprejet ne dobrohotno. Na vsak način je dejstvo, da mu doma niso zamerili njegovih besed. Tudi po svojem povratku iz Londona je obdržal važen položaj zveznega oficirja med vzhodnim in obema zapadnima zaveznikoma. Njegova prva naloga je bila, da je angleške in ameriške modele tankov in tovornih avtomobilov nedaleč od perzijske meje prevzemal in preizkušal. Seznanjal je ruska tankevska moštva z načinom, kako se streže tujini strojem in prellagal spremembe, ki so se mu zdele umestne.
Ko se je izkazalo, da je primernejše prevažati tanke in oklopna vozila po njihovih sestavnih delih, je moral skrbeti za to, da so se ustanovile v Perziji in južni Rusiji velike mehanične delavnice za sestavljanje novih strojev. Tako je nastalo nekje v južni Rusiji novo" mesto, ki je dobilo ime »Tankograd«.
Perzijske transportne zveze
Rusi so angleške tanke z imenom »Valentine« in »Matilde« takoj preimenovali po domače v »Valjuške« in »Tilde«. Koliko teh in ameriških tankov je v dobrem letu bilo poslanih v Rusijo, se ne ve, kajti njihovo točno število je samo po sebi razumljivo vojaška tajnost. Naprezanja pa, ki jih je storila 9. angleška armada in'oddelki ruske vojske v Perziji za zboljšanje transiranske železnice, ki je najprimernejša dovozna pot v Rusijo, kažejo, da je skozi južna vrata Perzijskega zaliva moralo priti
na tisoče tankov, tovornih avtomobilov in drugega vojnega materiala v Rusijo.
Toda v tem je prišel veliki nemški sunek proti Kavkazu. Armadam von Bocka se je že skoro posrečilo ločiti Kavkaz od ostale Rusije. Moskva bo izgubila ne samo bogato in za vodstvo vojne važno pokrajino, ampak bo predvsem presekana najvažnejša dovozna pot za zavezniški vojni material. Za angleške dobave bosta ostali potem samo še dolga in težavna pot čez Tur km e-nijo in pa nevarna pot čez severno Ledeno morje v Murmansk in Arhangelsk, kjer je bil pretekli teden spet uničen velik anglo-ameriški konvoj.
Kako je z drugo fronto
Ko je geslo o drugi frqnti našlo pot v javnost, je postalo pri zaveznikih velik bojni klic, narodi osi so se mu posmehovali, v nevtralnih državah pa je tvorilo predmet vsakodnevnih razgovorov. Ves svet ve, da vodi Rusdja trdo, krvavo borbo. Vedno znova doživlja hude udarce in zato po svojih ministrih v Londonu in Washingtonu nujno prosi pomoči. Majski in Litvinov sta postala največja propagatorja druge fronte. Njuna beseda je padla na rodovitna tla.
Javnost v Angliji in Ameriki glasno vpije po ustanovitvi druge fronte. Razumljivo je, da so se komunisti vsega sveta začeli zavzemati zanjo in skušajo v tem smislu tudi vplivati na množice. Tola zaenkrat to še ne zadostuje. Odločilno je namreč, da se zavezniške vlade, ki dejansko nosijo odgovornost za današnje stanje, ne morejo odločiti za tako tvegan načrt. Mnogo lažje je namreč drugo fronto zahtevati, kakor pa jo udejstviti. Kako neki n. pr. si ameriški propagatorji predstavljajo udeležbo njihovih vojakov na francoski fronti?. Ko je Amerika vstopila v prvo svetovno vojno, je lahko svoje polke poslala v že obstoječo zapadno armado in se potem skupno borila z zajvezniki. Danes pa je treba šele popolnoma na novo ustvariti fronto proti nemški armadi, ki je v triletni vojni že tako preizkušena, da se Angleži in Američani nikakor ne morejo primerjati z njo.
Ali je pol temi okolnostmi Churchillovo in Rooseveltovo omahovanje kaj čudno? V Nemčiji sicer računajo z nevarnostjo in so zato vse pripravili, da se je ubranijo, zato sta vojno vodstvo in javnost prepričana, da bo vsak poskus ustanovitve druge fronte v kali zatrt, kakor je bil oni pri Dieppu.
V mestnem zavetišču za onemogle
Podžupan enim dr. TraitshMa je obiskal onemogle mestne oskrbovance ln izrazil svoje zadovoljstvo
Ljubljana se tudi sedaj kakor vedno zanima za svoje onemogle in reveže.
Tej s požrtvovalno ljubeznijo do bližnjega posvečeni tradiciji Ljubljane je zvesto tudi županstvo, ki dosedanja prizadevanja mestne uprave s posebno skrbjo nadaljuje tudi ra socialnem polju.
število podpore potrebnih tudi v Ljubljani vedno narašča, saj stisko občutijo tudi taki stanovi, ki so bili v mirnih časih v prvih vrstah karitativnlh delavcev. V mislih imamo posebno javno uslužbenstvo ter zadovoljno ugotavljamo, da so oblastva z vso resnobo trudijo za rešitev tega vprašanja, da bi bila pomoč javnemu uslužbenstvu čim najbolj izdatna in tudi čim najbolj pravično razdeljena. Mestnemu uslužbenstvu je dobro znano, da je županstvo v tem pogledu storilo za svoje uslužbenstvo vse, kar je bilo mogoče. Pa tudi to rado priznava mestno uslužbenstvo, da se je novo županstvo kmalu povezalo z uslužbenstvom z medsebojnim zaupanjem, ki je pogoj in jamstvo, da bo skupno delo koristno za vso občino in uspešno tudi za mestno uslužbenstvo. Ta vzajemnost se odraža tudi v Nabavljalni zadrugi mestnih uslužbencev, saj sta njuna člana in redna odjemalca tako župan kot podžupan, kar se Je posebno izkazalo pred kratkim pri obisku podžupana comm. dr. Salvatorja Tranchids v novih prostorih zadruge, ki jih je županstvo dodelilo zadrugi, da omogoči čim večji njen razmah, čitali smo tudi že o popustu mestnim uslužbencem na električni železnici, prepričani smo pa, da bo mestno županstvo moglo najti še pota in vire, ki bodo vsaj z malenkostmi dokazovali z medsebojnim zaupanjem združeno povezanost mestnega uslužbenstva z županstvom.
Slab bi bil gospodar, ki ne bi najprej uredil svoje hiše in poskrbel za zadovolj-nost vse svoje družine. Tako je tudi županstvo prvo svojo skrb posvetilo mestnemu uslužbenstvu. Dobra volja mestnega uslužbenstva za skupno delo bo za vse sloje prebivalstva rodila najlepše plodove, ki naj jih bodo prvi deležni najpotrebnejši.
S tem prepričanjem je podžupan comm. dr. Salvator Tranchida v spremstvu generalnega tajnika Frana Jančigaja v četrtek pred kosilom presenetil mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici. Oskrbovanci so že sedeli pri mizah in čakali na jed,f ko jih je vedro pozdravil podžupan ter naročil deliti kosilo. S starčki in ženicami, ki so mnogo doživele in mnogo pretrpele, je pokušal kosilo lepo po vrsti kakor oni, ješprenj, testenine s sirom in odlično pripravljene buče. Med tem ga je pozdravil in se mu za obisk zahvalil srebrno bradati oskrbov«anec Kos s kratkim in prav lepim nagovorom, kako vse tolaži in veseli, da v teh časih, ko je toliko drugih opravkov in težkih skrbi, misli županstvo tudi na svoje varovance v mestnem zavetišču. Kar preveč je hotel podžupan zvedeti, ker Je skoraj vsakega posebej vprašal, kako je zadovoljen v zavetišču zlasti s prehrano, kako se počuti in kako je z njegovimi svojci Komaj so prijazjm vprašanja in odkritosrčne odgovore tolmačili načelnik mestnega socialnega oddelka dr. Anton Kodre, hišni zdravnik in mestni fizik dr. Mavricij Rus, upravitelj zavetišča Langus, hišni duhovnik Burja, predvsem pa oskrbovanec Kos, ki je na željo gosta prav za prav prevzel vodstvo.
Z zadovoljnostjo si je podžupan ogledal vse prijazne, zračne"in sončne sobe in sobice tako v I. nadstropju kakor tudi v H.
»Tiha voda44 Mire Pucove
— Koliko časa je že poteklo, kar je izšel Vas prvi roman, gospa?
Interviewi«t. ki bi stavil mladi pisateljici ge. Miri Pucovri tako vprašanje, bi bid čuden primerek nepoučenega in nepripravljenega človeka, saj bi mogel z lahkoto izvedeti, da ima roman »Obraz v zrcalu« letnico 1941. Od njegovega izida do aprilskega viharja je bilo le še toHko časa, da so mogli mnogi prijatelji slovenske knjige pozdraviti v avtorici »Obraza v zrcalu« nov pripovedni talent, čigar po-vta večja stvaritev priča o močnih fabulacijskih sposobnostih in trdnem sitilnom prijemu.
In vendar se zdi, da je od iz»d)a tega romana poteklo« že neznansko časa. Razgibano življenje vojnega razdobja je tako dinamična. tako prepolno dogodkov in duševne napetosti, da se včasih zazdi, kakor da ima leto dni takega življenja vsebinsko težo celega desetletja. Zatbo bd nemara bilo nekaj upravičenosti v tistem prvem, okornem vprašanju intemevriste, ki je nekega dne potrkal pri pisaitefljšci, da' se pozanima za njen novi roman »Tiha voda« v izdaji Dobre knjige.
nadstropju, kjer se je posebno dolgo zadržal ter razgovarjal z najstarejšimi ženicami, ki že težko hodijo in so nekatere tudi v postelji. Zelo prijeten vtis so nanj napravile cvetlice, ki so z njimi prav bogato okrašene vse sobe ter zato tudi tako prijazne. Oskrbovanke so bile tudi skorajv bolj korajžne kot starčki, saj je stara gospa pogumno potrdila hvaležnost vseh svojih tovarišic, ker so tako dobro spravljene ; in v miru v mestnem zavetišču. Sestre sv. 1 Križa, ki jim je zavod zaupan, so pokazale vse shrambe in pekarijo, seveda pa tudi veliko kuhinjo, kjer jim je podžupan naročil, naj dobro kuhajo, ker onemogli potrebujejo zares zdravo in tečno hrano. Posebno vesel je bil podžupan tudi lepo obdelanega vrta, ki kuhinjo zalaga s povrt-nino, prav tako pa tudi lepega števila prašičkov, ki jamčijo za dobro ln zdravo zabelo. Naposled je podžupan comm. dr. Tranchida spet vsem varovancem zagotovil, da je prva in častna skrb županstva skrb za onemogle občane. Posebno nrisrč-no je pa pohvalil sestre ter se jim zahvalil za ljubezen, ki jo izkazujejo onemoglim, obenem je pa izrazil svoje veselje, da so mestni oskrbovanci v tako dobrih rokah ter jih prosil še za nadaljnjo tako požrtvovalno skrb, da bodo vsi oskrbovanci tudi še nadalje tako zadovoljni kot so sedaj.
Kot dober znanec in prijatelj se je podžupan comm. dr. Tranchida poslovil od oskrbovancev s pohvalo vsemu vodstvu zavetišča. ter obljubil, da se ob prvi priliki spet vrne.
Radio Ljubljana
SOBOTA, 26. SEPTEMBRA 1942-XX
7.30 Pesmi in napevi. 8 Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Koncert pianl-stičnega dua Bizjak-Hrašovec. 13 Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes — orkester vodi dirigent Angelini. 14 Poročila v italijanščini 14.13 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Pisana glasba. 14.45 Bb-ročila v slovenščini. 15, Pokrajinski vest-nik. 17.10 Nove plošče Cetra. 17.55 Dr. Marija Rupert: Zdravstveno predavanje za gospodinje v slovenščini. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Polke in mazurke. 20 Napoved .asa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 Orgelski koncert Payla Rančigaja iz cerkve Sv. Petra v Ljubljani 21.10 Violinski koncert EVancke Rojec-Ornikove (pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo). 21.35 Predavanje v slovenščini. 21.45 Orkester vodi diregent B. Adamič. 22.15 Novi orkester, vodi dirigent Fragra. 22.45 Poročila v italijanščini.
PROFESOR
'— Gospod profesor, zdravnik Je prišel.
Profesor (raztreseno): — Ne morem ga sprejeti. Recite mu, da sem bolan.
MED ZAKONCI
f— Dušica, kaj že zopet odhajaš?
—	Zakaj pa ne?
—	Kdaj te smem pričakovati T
—	Kadar se mi bo zahotelo. Boš že videl.
—	Dobro, samo prosim te, da se ne vrneš pozneje.
Naš novi, izvirni roman! V trenutku, bo se bo pojav fi na trgu kot knjiga, bo zares naš, zadeva vseh, ki ljubimo domačo knjigo ne le zaradi globoke povezanosti z njeno besedo, marveč tudi zaradi odsevov našega življenja, ki so zajeti v njeno vsebino. Verujemo. da je tudi v drugem večjem pripovednem spisu ge. Miru Pucove poleg izraza pisatelj ičine fan tazi j sko- atvarj aln e dejalno-siti tudi odraz zgoščenega življenja našega ljudstva, posebej še njegove meščanske plasti. Odraz našega življenja, naše preteklosti — tiste, ki še ni zabrisala do kraja svojih intimnih, človeško toplih sledov, ki še živi v rodbinskih spominih, v starih, obrabljenih predmetih, prehajajočih od babice na vnukinjo, v vsem tistem, kar oždvlja in ohranjuje prav pisateljeva tvorna domišljija.
Roman »Tiha voda« je spisala ga. Mira Fucova v zadnjih mesecih, tako rekoč na robu drugega, obsežnejšega pripovednega dela, bi se ji snuje in razpleta tedaj, ko se sime v tišini svojega doma umakniti svetu in se pogrezniti v svoj notranji svet, k podobam svojih sanj, bi so dragocene kakor samo stvarno življenje. V »Tihi vodi«_ se odraža, gledano skozi pisateljičmo dušo, življenje našega malega človeka v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja Rahlo tkivo teh podob je iztkaila njena fantazija iz na pol zabrisanih spominov, ki se predajajo v dobrih rodbinah od rodu do rodu, iz mladostnih vtisov, iz vseh tistih na videz brezpomembnih malenkosti, ki ostajajo za preteklo in polpreteklo dobo...
Pisateljica nam je pripovedovala o »Tihi vodi« toJe:
— Med zaklade mojih otroških dni je spadal velik rodbinski album iz zelenega žameta prepoln starih orumenelih fotografij. Tu je bil zali stric Julijus v žametnem jopiču in njegova drobna nevesta Francka, bil je gospod župnik, šomašter z ženo, nekateri gospodje z rudnika, dolga vrsta sorodnikov in znancev, kmečki ljudje, pol-mešcani... Najljubša od vseh pa mi je biHa gospa v bogato nabrani krinOlini, tako lepa in žailostna v obraz, da sem jo lahko gledalk ure in ure. Bila je žena rudniškega uradnika; sčasoma sem zvedela za mnoge podrobnosti iz njenega življenja, poznala sem tudii sliko njenega moža, brhkega lepotca z dvignjeno vrhnjo ustnico, vedela sem, kako se je končala njena povest, ka je razvnemala mojo domišljijo. Ko sem zapustila kraj, bjer sem prebila otroška leta, me je stari album spremljal. Fotografija te žene leži še danes na moji pisalni mizi. Njenega pravega imena vam sicer ne bom izdala, toda zame živi že dolgo let pod imenom, ki ga boste spoznali v mojem romanu: Agata Novotna.
—	Njena slika roe j«e izpodbujala s svojim zagonetnim, tihim smehljajem, da sem pričela pisati o njej. Z njo so so spajali najbolj ljubeznivi, najbolj raMi spomini iz mojega otroškega sveta, ki so mi že dovožj oddaljeni, da se mi zdijo kakor daljna pravljica. In spet se vidim, kakršna sem bila tedaj, drobno dekletce s pol metra, dolgo kito, kako blodim po starem »britofu« med zapuščenimi grobovi in poskušam prebrati neke zabrisane napise. Tu sta se v moji domišljiji prvič srečala gospa. Agata in Ju-Jijus in od tod ju spremljam, dokler ste njuna povest ne zaključi. VkHm staro, prijazno vos z zvonikom, ki ga obletavajo lastovice, vidim vaščane, kako zmajujejo z glavami in »i govorijo: »Glejte Novotnv-jevko! Kdo bi si o njej kaj takega misdil? To vam je tiha voda, kaj?« Od dtfleč pa je slišati drdranje rudniške kočije, v kateri se pelje gospa Agata v vas. Kaj premišljuje pod svojim smešno majhnim čipkastim sončnikom? Ta trenutek si je nemara rekla: »Naša čustva nas ne smejo obvladati, temveč mi jih moramo obvladati!« Da, toda včasih so čustva močnejša kakor pa razum, ki bd jim rad gospodaril...
—	Ali pa se lahko nekaznovano predamo neizmemosti nekega čustvovanja, brezmejnosti ljubezni in brezmejnosti sovraštva, ne da bi upoštevali prepovedi, ki nam jih je začrtala družba, in prepovedi, ki jih nosimo v se±>i? Na to vprašanje sem skušala odgovorita v romanu. Borba, ki jo bojuje Agata zaradi nenadnega vzpona svojih čustev, jo je privedla na rob zločina. Borbi dveh ljudi pa se priključi tretji, odločujoči činitelj: usoda.
—	Roman je nastati hitro, pisala sem ga kakor v omotici. Bil je neke vršite opij, ta moj beg iz sedanjosti v leto 1870. Kaka idila je biilo tedaj življenje, kljub epidemiji ornih koz. bi je tisti čas divjala v našem kraju, kljub strastem, ki jih opisu jam! Končala sem z delom in zdaj pogrešam to idilo, toži se mi po povesti, ki sem jo s svojimi osebami vred preživela. Vse, kar mi je še ostalo, so tiste stare slike m — sedanjost.
Ne obirajte prezgodaf!
Pogostokrat opažamo, da ljudje prezgodaj pospravijo zelenjavo in sadje, ki bi ju lahko shranili za zimsko zalogo. Pridelovalec, ki pospravlja še nedozorele pridelke z njiv in vrtov, ne dela škodo le samemu sebi, temveč vsej skupnosti.
Prezgodnje pospravljanje korenj^. belega in rdečega zelja ter ohrovta je toliko bolj nesmiselno, ker se ti pridelki trešijo, ko je na razpolago še dovolj druge presne zelenjave vseh vrst Pridelovalec sam pa je pri tem na škodi, ker izgubi mnogo pri teži svojih pridelkov. Vsakomur bo jasno, da zrela zeljnata glava precej več tehta, kakor pa če jo prezgodaj posečemo. Ravno za zimsko preskrbo pa je potrebno pozno zelje, ker se lahko hrani v zalogi m spomladi pomaga odpravljati pomanjkanje vitaminov, medtem ko se rano zelje ne drži. Prezgodnje pospirevljanje zelo slabo vpliva na pripravnost za zalogo in se dragocena hranila na ta način izpostavljajo okvari.
Kar smo rekli o zelju, velja tudi za oko-pavine, korenje, rdečo peso, zeleno m por. — Pa tudi sadja ne smemo obirati prezgodaj. Obirati je treba različne vrste z ozi-
rom na podnebje, lego in talne razmere. V vsakem primeru pn moramo počakati, da je sadje zrelo, s čimer preprečimo nepotrebne izgube, ko ga spravljamo v zalogo. Ker je zadnja leta pozeba po mnogih krajih na sadnem drevju napravila veliko škodo, moramo dandanes tem skrbneje ravnati z zakladi, ki nam jih nudi priroda. Zato naj velja načelo: Oberimo samo zrelo sadje, da na ta način pripemoremo k uspešni preskrbi naroda čez zimo:
Nandetu Rsšu v rfcrasm
Je čas in vzdušje tako, da ginejo ljudje v tropah in se gromadijo mrliči v kopah
trenutek vsak — minuto vsako.
*
V dolini hrastniški, v dolir' č-odpel je smrtno pesem čuk. Zarili v sroa so se trni, a Nande — Ti brez muk odšel v objem si večnosti srefcii.l
Na Vidmu se vinograd joče, sameva »meterga« v prostrani hiši. Račune vse — usoda — zbriši, ker Nande v Drago je odšel na »jego«...
Značaj kot kremen trd, a v duši nikdar srd. Tak bil je mož — Ferdinand — gospod Roš.
M. Mahkota
Znanstveno delo prol. Alfonza Paulina
V tihi sobici svojega doma v Petrarcovi ulici 14 je pred dnevi praznoval svoj devetdeseti rojstni dan in stopil v devetdeseto leto svojega, dela in uspehov polnega življenja profesor Alfonz Paulin, direktor botaničnega vrta v p., Nfestor slovenskih botanikov in naš najbolj sloveči znanstvs-nik-botanik koncem preteklega in v začetku sedanjega stoletja.
Rodil se je 14. septembra 1. 1853. v Turn-ski graščini pri Krškem. Ljudsko šolo ln nižjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, višjo pa v Novem mestu, kjer je maturiral L 1873. Nato je odšel v Gradec, kjer je študiral na ondotni univerzi prirodopis, matematiko in fiziko do 1. 1878. Medtem je dobil državno štipendijo in je odšel v Trieste. da bi izpopolnil na tamkajšnji zoološki opazovalni postaji svoje znanje o morskih živalih in rastlinah. Nekaj časa je sodeloval kot pomožni asistent univ. prof. Hornesa pri raziskovanju devonskih skladov na srednjem Štajerskem. Kljub temu je napravil že 1. 1878. izpite za profesorja prirodopisa. Se istega leta je bil ob času okupacije Bosne in Hercegovine vpoklican kot rezervni oficir v vojaško službo in je okusil zlasti v bojih pri Bihaču vse trdote vojaškega stanu. Decembra meseca L 1878. se je vrnil težko bolan domov. Bolehal je poldrugo leto in je mogel šele L 1880, napraviti izpite iz matematike in fizike.
Služhoval je vse svoje življenje v Ljubljani. V šolskem letu 1880-81 je bil suplent
na ljubljanski realki, pozneje pa 30 let pror-fesor na ljubljanski gimnaziji L. 1907. Je postal šolski svetnik. Službo profesorja Je opravljal vzorno. Trudil se je. da hi naučil dijake čim natančneje in podrobneje opazovati naravo — zlasti rastline. Stremel je, da bi dosegli čim obsežnejše in popolnejše znanje o prirodnih telesih in zakonih. Skušal jim je vcepiti zanimanje za pri-rodo. za rastlinstvo pa še posebej. Skrbel je, da bi se mogli učiti in spoznavati rastlinstvo iz knjig, napisanih v njihovem materinem jeziku, in je napisal »Prirodopis rastlinstva«, t j. prvo izvirno slovensko učno knjigo za" poučevanje botanike v nižji gimnaziji, ki velja še danes kot ena najboljših in najbolj natančnih. Ko je bil L 1910. na lastno prošnjo upokojen, mu Je deželni šolski svet izrazil popolno priznanje za dolgoletno požrtvovalno, vestno in uspešno delovanje; hkrati je bil odlikovan z viteškim križcem.
Profesor Alfonz Paulin ni znan le kot vzoren učitelj srednješolske mladine in pisatelj srednješolskih učbenikov. On slovi doma in drugod še bolj zaradi svojega znanstvenega delovanja na področju botanične sistematike. floristike in rastlinske geografije. Za botaniko se je zanimal že v svojih študijskih letih. To zanimanje se Je stopnjevalo v prvih letih njegovega srednješolskega službovanja, zlasti pa od takrat, ko ga je deželna vlada imenovala L 1886. za vodjo in kustosa botaničnega vrta.
Botanični vrt, ki ga je po prizadevanju
slovitega slovenskega botanika Franca Hladnika, prefekta višjih šol v Ljubljani, ustanovil L 1809. guverner francoskih ilirskih provinc Marmont. je sprva lepo napredoval. 2e 1. 1812. je raslo v njem skoro 800 vrst domačih rastlin. Po smrti prvega direktorja Hladnika, ki je umrl L 1834., pa je začel naglo propaati. Po odhodu drugega ravnatelja prof. Biatzovskega 1834., pa je začel naglo propadati. Po odho-sam, upravno pa je bil podrejen ravnateljstvu višje gimnazije v Ljubljani. Razmere v botaničnem vrtu so se poslabšale še bolj, ko je umrl Fleischmann (1.1867.), ki ga je izvežbal še sam Hladnik in je bil marljiv samouk. Vrtnar je postal Janez Rul tz, botanično neizobražen navaden vrtnar, upravitelj pa prof. Konschegg, ki ni bil botanik niti prirodoslovec. Vrt je bil v žalostnem stanju. V njem je raslo takrat, ko je prevzel vodstvo profesor A. Paulin, nekaj lesav in steblik, 20 planinskih cvetlic; skupaj komaj 300 rastlin. Herbarija in drugih rastlinskih zbirk sploh ni bilo. Vodstvo se ni brigalo za nabavo semen iz drugih botaničnih vrtov in ni izdajalo seznamov na vrtu pridelanih semen v svrho zamenjave. Vsajene in vsejane rastlinske vrste niso bile razvrščene v sistematskem -edu. Novi vodja se je zavedal, da je naloga, kj 1o Je prevzel, težavna. Lotil se je dela z vso vnemo in natančnostjo. Skušal je vrt sistematično preurediti in zbrati v njem vse cvet-nice in praprotnice, ki rastejo v slovenskih deželah. To delo ni bilo lahko. Najstarejše delo o flori Kranjske in sosednih dežel, ki ga je napisal Scopoli. je bilo že zastarelo. Spisi poznejših domačih flaristov, n^ pr.
Fleischmanna, so bili nepopolni, nezanesljivi in za sistematično ureditev vrta komaj uporabni. Treba je bilo preštudirati najprej kritično vso floristično literaturo m pregledati herbarije vseh botanikov, kj so zbirali in opisovali rastlinstvo naše domovine. Vse to je opravil prof. A. Paulin. To pa še .ni zadostovalo. Moral je ponovno m natančno raziskati floro slovenskega ozemlja in nabirati in določevati rastlinske vrste. Tudi tega dela se je lotil in ga je nadaljeval skoro 60 let. Napravil je nešteto ekskurzij po vsej Kranjski, pa tudi v njeni soseščini; preiskal je floristično bližnje in daljne kraje naše domovine. Obiskal je vse ravnine, griče, hribe in vrhove, botaniziral je ob prometnih cestah in v najbolj oddaljenih in zakotnih kotičkih; pridno in vestno je nabiral in diločeval rastlinske vrste, zbiral jih je skrbno in sušil, nato jih je primerjal in razvrščal. Vsako vr-sto je vsadil ali vsejal tudi v botaničnem vrtu. Tako je zbral slovito zbirko posušenih rastlin iz naših krajev, ki je znana pod imenom »Flora exsiccata carniolica«, ^li kar kratko »Paulinov herbar«; herbar živih rastlin pa je postal botanični vrt.
Le na ta način je mogel dobiti pristno in zanesljivo podlago za sistematično in znanstveno utemeljeno ureditev vrta, pa tudi za svoje številne in znanstveno kritične spise o kranjski in slovenski flori. Vedel je. da je delo preogromno. da bi ga mogel sam obvlalati. Preskrbe 1 si je so-
trudnike, tako n. pr. lekarnarja Robleka, tajnika sodišča Karla Mulleya, nadučitelja Rajka Justina in Jožefa Armiča. Zupančiča, v poznejših letih zdravnike dr. Hoglei-
ja in dr. Dolšaka, geometra Gspana i. dr. Vsi so potovali, nabirali in mu donašali žive in posušene rastline iz vseh delov Slo-, venije, da jih je kot »summus arbiter« končnoveljavno določil ter uvrstil v svoj herbar in hkrati zasadil v botaničnem vrtu; največ pa jih je nabral potujoč sam ali pa v družbj z vrtnarjem Juvanom.
Sadovi neumornega botaniziranja so se kmalu pokazali. Število domačih rastlinskih vrst, ki so rasle na botaničnem vrtu, se Je množilo. Ze tri leta po prevzemu vrta (1. 1889.) je bilo vsejanih in zasajenih v njem 2800 vrst To število je stalno naraščalo. L. 1911. je raslo na vrtu že 6412 rastlin, med njimi 2234 domačih, nad 4000 evropskih in nad 2000 izvenevropskih. O uspehih. ki so bili doseženi na botaničnem vrtu. je stalno poročal v »Izvestjih ljubljanske gimnazije«. Izdajal je sezname pridelanih semen in jih pošiljal drugim botaničnim vrtovom, da je dobival semena v zameno in stalno izpopolnjeval živi vrtni inventar. Zamenjavo je organiziral odl'č-no. Vrt je bil v zvezi z več kot 200 botaničnimi vrtovi in je razposlal nekatera leta po več desettisočev zavojčkov semen. Preuredil je ves načrt vrta in zasadil rastline po sistematičnih skupinah (družinah). Kolikor mu je prostor dopuščal, je skuša* zasaditi tudi prirodne skupine rastlin, n. pr. rastjč bukovega in kraškega gozda, planinske naskalne družbe itd. V ta namen je dal-zgraditi razmeroma obsežen »alpi-netum«. Ob stoletnici ustanovitve ni pozabil niti zgodovine botaničnega vrta. Njegov spis o tem je izšel 1. 1912.
(Se bo nadaljevalo)
Dopisovanje z vojnimi ujetniki
in civilnimi vojnimi interaniranci
Ljubljana, 25. septembra
Dopisovanje z vojnimi ujetniki in civilnimi vojnimi interniranci v kraljevini je dopustno samo s posredovanjem italijanskega Rdečega križa, avtonomne sekcije v Ljubljani, na posebnih dopisnicah, ki se dobe pri poizvedovalnem uradu I. R. K. v Puharjevi ulici št. 2/1 v Ljubljani ali pri poverjeništvu I. R. K. v Novem mestu, Kočevju in Logatcu.
Na eni strani teh dopisnic sme biti napisan samo naslov prejemnika in pošiljatelja, na drugi strani pa pismena sporočila izključno strogo osebno družinskega značaja in pisana v latinici razločno s črnilom ali pisalnim strojem v italijanščini, slovenščini, nemščini ali srbohrvaščini.
Ta korespondenca se oddaja v poseben nabiralnik pri poizvedovalnem uradu I. R. K. v Puharjevi ulici 2/1, pošiljatelji izven Ljubljane pa oddajajo dopisnice najbližje-
mu izmed zgoraj navedenih Poverjeništev I. R. K
Pošiljateljem se priporoča, naj ne pišejo več kot eno dopisnico tedensko.
Ta poštnine prosti način dopisovanja je veljaven samo za vojne ujetnike in civilne vojne interniranee v taboriščih v kraljevin^ zato se ne more na navedenih dopisnicah pisati političnim konfinirancem v določenih občinah, kaznjencem v kaznilnicah (Časa penale) ali jetnikom v sodnih zaporih (Carceri giudiziarie). Za vse te veljajo splošni poštni predpisi kot za ostali civilni poštni promet.
Za dopisovanje z vojnimi ujetniki v Nemčiji se smejo uporabljati le dopisnice ali pisma za odgovor, ki jih pošiljajo ujetniki iz Nemčije. Ta korespondenca se oddaja lahko v vsak poštni nabiralnik.
Korespondenca, ki ne bo povsem odgovarjala zgornjim določilom, se ne bo od-premljala naslovljencem.
- Mussolinijeva knjiga »Govorim z Brunom« prevedena v nemščino. Nedavno je izšla Ducejeva knjiga »Govorim z Brunom« tudi v nemškem prevodu. Po Mus-solinijevi želji se bodo dohodki te knjižne izdaje porabili za oskrbo vdov in sirot padlih nemških letalcev. Tudi italijanska izdaja je, kakor znano, posvečena svojcem padlih italijanskih letalcev. Po naročilu maršala GOringa je dobila novoustanovljena ustanova ime po Brunu Musso-liniju. Maršal Goring je prevzel predsedstvo ustanove, člani pa so italijanski poslanik v Berlinu Dino Alfieri. državni komisar gauleiter Terboven, državni tajnk Korner in letalski general Bodenschatz.
*	Diplomiran je bil na tehnični fakulteti zagrebške univerze za strojnega inženjerja g. Pavel Ješe iz Ljubljane, čestitamo!
*	Nova številka revije »Italijanska liktor-ska mladina v Ljubljani«. Pravkar je izšla avgustovska številka revije »Italijanska liktorska mladina v Ljubljani«, ki jo izdaja Zvezno poveljstvo GILL-a. Revija prinaša vrsto poročil o živahni delavnosti organizacije ter je bogato okrašena s slikami. Na prvem mestu je poročilo o Šolskem patronatu za Ljubljansko pokrajino, ki je bil ustanovljen z odredbo Visokega Komisarijata z dne 22. julija in ki mu je posvečena skrb za šolske kuhinje, zavetišča in mladinska zbirališča, skrb proti nezgodam in aobavljanje zdravil, razdeljevanje oblačil in knjig, skrb za zimska in letna taborišča, izlete' potovanja iti. Sledi poročilo o letnih kolonijah, ki ga spremljajo slike podpiranih otrok iz Ljubljane v obmorski koloniji La Spezia in v koloniji »Antonio Brajer« v šiški. Na koncu je objavljena vrsta pisem, ki jih domačim pišejo otroci iz taborišč in kolonij, in množica drobnega gradiva o delu GILL-a.
*	Razstava keramike v Faenzi. Pred dnevi je narodni svetnik Gazzotti, predsednik Zveze obrtnikov, otvcril v Faeiusi četrt' i.arodni kongres kerar' • Ob tej priliki je bila Ducejeva nagrada za najboljše delo v znesku 10.000 lir podeljena napulj-ski obrtniški tvrdki »I Fornaciari«.
*	Poročnik Heinz Schmidt odlikovan s hrastovim listom. Hitler je odlikoval po-. ročnika Heinza Schmidta, vodjo lovskega letala, s hrastovim listom k viteškemu redu železnega križa. V pismu, ki mu ga je poslal, se mu zahvaljuje za njegovo junaštvo v borbi za lepšo bodočnost nemškega naroda. Schmidt je 124. vojak nemške vojske, odlikovan s hrastovim listom k viteškemu redu železnega križa. Letos aprila je dopolnil 22. leto starosti. 21. avgusta je za 51 zračnih zmag prejel odlikovanje viteškega križca. Število nasprotnikov, ki jih je sestrelil, pa se je doslej že podvojio.
*	Poziv k štednji z elektriko in plinom je objavil maršal Goring. Zdaj morata električni tok in plin predvsem služiti za oborožitev, zato morajo z njima štediti vsi uradi, vsi obrati in vsa rasebna gospodinjstva. Maršal Goring še posebej opozarja nemške gospodinje, da pridobiva Nemčija plin in tok iz premoga in iz truda rudarjev, zato naj nikoli ne gori luč po nepotrebnem in naj se ne uporablja topla voda, kadar to ni neobhodno potrebno. Oklic končuje s pozivom: »Vso energijo za končno zmago!«
*	Sovjetske služkinje v Nemčiji. Da se odpravi pomanjkanje delovnih sil v gospodinjstvih, so se pristojna oblastva v Nemčiji odločila, da zaposlijo večje število gospodinjskih delavk z okupiranega sovjetskega ozemlja. Ravnanje s temi služkinjami se bo do neke mere razlikovalo od pravic, ki jih sicer uživajo nemške gospo linj-ske pomočnice. Tako zanje ni določen običajni poč. tek, iz hiše pa bodo smele samo, kadar pojdejo po opravkih. Le če se bodo izkazale izredno vestne in zaslužne v delu, bodo v obliki nagrade lahko pfejele po največ tri ure prostosti na teden, vrniti pa se bodo morale zmerom pred sončnim zahodom. Glede na prehrano bodo zanje veljala ista določila kakor za Nemce, ne bolo pa prejemale oblačilnih nakaznic. Samo v uradno ugotovljenem primeru skrajne potrebe jim bodo pristojni uradi lahko izdali dovoljenja za nabavo odložene obleke, če bo na razpolago.
11 LJUBLJANE
Nabava jjafe
Prehranjevalni zavod Visokega Komi sariata v Ljubljani opozarja konzumen-i da bodo tvrdke A. Smrkolj, Fr. Pogačnik. A. Pauli, F. Niklsbacher izdajale konzumentom jajca samo še do 30. sept. t. m. Kdoi jajc ne bo odvzel do navedenega dne, bo zamudil rok. Vse navedene tvrdke izdajajo jajca vsak dan od 8. do 12. in od 14.30 do 18. ure. Da ne bo zadnji dan navala, naj odvzame vsakdo jajca že prej.
u— Novi grobovi. V 47. letu starosti je preminil mizarski mojster v šiški g. Franc Praprotnik. Zapušča ženo in drugo sorodstvo. Na zadnji poti ga bodo spremili v nedeljo ob 16. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dotrpel je magistratni uradnik g. Ivan Malgaj. Njegovo truplo leži na mrtvaškem odru v Strekljevj ulici 3, odkoder bo pogreb v nedeljo ob 17 k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce trgovec g Ivan Bolha. K
večnemu počitku so ga položili v petek dopoldne na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Naš^ pianistke Silva Hrašovec in M^rta Bizjak—Valjalo bosta v ponedeljek 28. t. m. zopet izvajali koncert na dveh klavirjih pod okriljem Glasbene Matice. Obe umetnici se že več let udejstvujeta v skupni umetniški igri in sta imeli do sedaj na vseh svojih nastopih zelo lepe uspehe. Odkrivata nam literaturo, katere po večini nismo pcznali. Tudi za ponedeljski koncert sta sestavili popolnoma nov spored, in sicer bosta izvajali: Longove Va-rijacije na Mozartov tema in Malo suito. Dalje je na sporedu Griegova Romar: ca — stara norveška. V drugem delu koncerta bomo slišali izredno efektni Reinbergerjev Koncert za dva klavirja ter Rahmaninovo Romaflfco in Tarantelo. Na čelu drugega dela sporeda pa je nova izvirna skladba Nizki rej, suita ljudskih plesov, ki jo je nalašč prav za ta koncert napisal eden naših najplodovitejših skladateljev, Matija Tome. O tem delu bomo nekoliko več povedali jutri. Koncert bo v ponedeljek 28. t. m. ob pol 7. zvečer v mali filharmonični dvorani. Vabimo m opozarjamo na umetniško prireditev. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u— K prijavi za gledališki abonma. Uprava Narodnega gledališča sporoča, da so stalni abonmaji Premierski, Sreda in Četrtek domala zasedeni, dobri sedeži so še na razpolago v abonmajih A in B, ki sta po cenah nižja od drugih. Prijave sprejemajo v veži Drame vsak dan dopoldne in popoldne do vštevši nedelje dopoldne. Vse informacije, spored itd. so ha razpolago istotam.
u— Po razstavi akad. slikarja Tineta Gorjupa v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo ob 11. Vodstvo prof. Ivana Vavpo-tiča.
u— Starši, ki bi radi, da bi se njih otroci, ki hodijo v katerokoli srednjo šolo, učili pod vsakodnevno stalno kontrolo v toplih prostorih ( razlaga, pomoč pri učenju in nalogah, izpraševanje itd.) m bili tako vsak dan prioravlieni iz vseh
predmetov za prihodnji dan, naj se zglase na Mestnem trgu 17-1. To elja tudi za tiste otroke, ki iz kakršnih koli vzrokov ne morejo obiskovati rednega šolskega pouka, a žele tvarino temeljito predelati Zglase naj se tudi tisti starši, katerih otroci hodijo v ljudske šole, pa so lz kakršnih koli vzrokov potrebni še L ebne kontro-f i" pouka. Uspeh je zajamčen, honorar nizek. Prijavljanje, informacije in razdeljevanje učnega načrta dnevno od 8 do 12. in od 2. do 4. Korepetitorij, Mestni trg 17-1 Pouk se začne ? oktobrom.
u— Privatna dvora zredna tr*rovska Solo Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva 27, (Trgovski dom. poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne.
u— Vpisovanje za III. deško ljudsko šolo (Vrtača) bo v vnanji uršulinski šoli v Nunski ulici za I. razred 28. septembra; za ostale razrede pa 29. septembra od 8. do 12. ure. Za vpis v I. razred je treba krstni list, potrdilo o cepljenju proti lavici in proti kozam. Zdravniški pregled novo-vpisanih učencev bo 29. spet. ob 11. uri v vnanji uršulinski šoli.
u— Ravnateljstvo II. moške realne gimnazije v Ljubljani (Rakovnik) sporoča, da bodo popravni in sprejemni izpiti za učence, ki jih'zaradi višje sile n:so mogli prej opraviti, v sredo dne 30. septembra t. 1. ob 8.
u— Glasberji akademija in Srednja glasbena šola. Vpisovanje na Glasbeno akademijo traja od 1. do 15. oktobra, vpisovanje na Srednji Glasbeni šoli pa od 1. do 10. oktobra. Pouk individualnih predmetov začne takoj po vpisu, pouk skupinskih predmetov pa s 15. oktobrom. Podrobnejša navodila glede vpisovanja bodo objavljena na oglasnih deskah zavoda.
u— železničarska gospodinjska šola prične nove gospodinjska, kakor tudi šivalne tečaje s prvim oktobrom> Vse potrebne informacije se dobe v pisarni 2e-lezničarske menze (bivši »Ljubljanski dvor«), Pražakova 19.
u— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši vsak dan dopoldne od 8. do 12. ure in popoldne od 3. do 6. ure ter traja do 5. oktobra. Tega dne prične redni pouk. Podrobne informacije in brezplačne prospekte dobite v pismeni ravnateljstva.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Koritkova ulica 18.
u— Pečarske in cementninarske delavce in pomočnike vabimo, da se uleleže sestanka, ki se bo vršil v nedeljo 27. septembra ob i/s 11- uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, pritličje. Dnevni red sestanka je zelo važen, radi tega so vsi navedem delavci in pomočniki vljudno vabljeni. — Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ.
u— Tapetniški pomočniki so vabljeni, da se udeleže sestanka dne 27. septembra ob 9. uri dopoldne v pritličju Pokrajinske delavske zveze. Na sestanku bo poročilo o pripravah za sklenitev kolektivne pogodbe za tapetniško stroko. — Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ.
u— Prijavite se v tromesečM os. petmesečni stenognafski aH strojepisni tedaj, ki se z zajamčenim uspehom vrši za začetnike in spretnejže. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in od 2. do i, Mestni trg 17-L
u— Seznami davčnih osnov za razna
obrtna podjetja, starinarje, cvetličarne ln vrtnarje, trgovine z barvami, oljem keramiko in bencinom bodo razgrnjeni do 9. oktobra t. i. med uradeimi urami v mest nem odpravništvu, soba št. 19 v III. nadstropju na magistratu, Mestni trg št. 27.
u— Namesto venca na krsto pokojni ge. Mariji Baragovi, daruje ga. Mira PeJicono-va 200 lir za mestne reveže.
u— Nesreče. Na cesti je padel ln si zlomil levo nogo 721etni mestni ubožec Rajko Novohradski. Desnico si je zlomila pri padcu na dvorišču 631etna žena upokojenega strojevodje Jožefa Jordanova iz Ljubljane. 151etn; sin krojaškega mojstri Adolf Jus si je pri padcu z drevesa poškodoval hrbtenico. Na dvorišču je padel in si zlomil levo nogo 51etni Miro Ograjšek, llletno hčerko poljske delavke Ljudmilo Pojetovo je pes ugriznil v desno nogo. Ponesrečence so sprejeli v zdravniško oskrbo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
^mnlnje štajerske
Kontrcla tujskega promota. Pod tem
naslovom piše mariborski dnevnik: še zmerom se najdejo potniki, hoteli in gostišča, ki mislijo, da je mogoče predpise o vodstvu tujskega prometa v vojni z dne 20. aprila 1942 puščati v nemar. čeprav dopustniki s fronte in pa osebe, ki vrše za vojno važno delo, uživajo prednost, se pogostokrat oddajajo sobe vsakemu gostu, ki se oglasi, čeprav je treba bivanje potnikov, ki potujejo v zabavo in za oddih, v tujsko-prometnih krajih zabeležiti v njihovo oblačilno nakaznico, mnogi hotelirji smatrajo to delo za odveč. In čeprav je bivanje načelno omejeno na tri tedne, kdaj pa kdaj hotelirji tudi delj časa postrežejo gostom. Državni tujskoprometni urad je zato zadnji čas izvršil kontrole po gostinskih* obratih. Obrati, ki so prekršili predpise, so bili kaznovani. Tudi od potnika pa je treba zahtevati, da se drži discipline in se zatajuje v svojih posebnih željah. Vsakdo, ki pride prej m delj časa ostane kakor sme, moti redno vodstvo tujskega prometa.
Velik obisk ptujskih razstav. V nedeljo dne 20. septembra so v Ptuju zaključili razstavo v okrožju opravljenega političnega dela in razstavo spodnještajerskih slikarjev. Obe razstavi si je ogledalo okrog 20.000 ljudi.	'
Pričetek pouka na gospodarski Soli v Ptuju. V petek se je na državni gospodarski šoli v Ptuju pričel pouk.
Proti požarom iz lahkomiselnosti. Mariborski dnevnik objavlja pod naslovom »Resen opomin«: Neprestano čitamo o požarih, ki jih je povzročila malomarnost. Koliko muke ti požari prinašajo prizadetim, koliko premoženja uničujejo s težkimi posledicami za ljudsko skupnost! Milijoni dragocenega in v času vojne po večini nenadomestljivega imetja gredo po krivdi lahkomiselnega ravnanja z ognjem po zlu. Zato državno justično ministrstvo naslavlja na prebivalstvo nujen opomin, naj prepreči lahkomiselne požige. Največ požarne škode prizadenejo vsako leto otroci v igri. Zato zapirajte vžigalice, ne prodajajte otrokom vžigalic, nadzorujte jih v igri! Drug velik vir nevarnosti tvorijo električni likalniki in kuhalniki, često jih ženske puščajo prižgane — in ta raztresenost ima za poslelico številne sobne požare. Mnogokrat nastane ogenj tudi zaradi kratkega stika pri pomanjkljivi instalaciji električnih vodov in zaradi nestrokovne napeljave cevi iz peči. Mnogokrat je vzrok požara neprevidno ravnanje s še žarečim pepelom. Kadar kurite, pazite na to, da priročna zaloga kuriva nI v preveliki bližini ognja! Preglejte ognjišča v kuhinjah, ali niso v takšnem stanju, da bd lahko žareči kosi oglja padali iz njih. Velika previdnost je potrebna pri polnitvi skednjev, redno je treba pregledovati notranjo temperaturo sena. Brez ozira na prepoved kajenja si ljudje pogostokrat v napolnjenih skelnjih ali v njih bližini prižigajo cigarete in pipe, jih odlagajo iz rok in pozabljajo nanje, odmetujejo še tleče vžigalice in konce cigaret. Posledica ;e uničevanje pridelka, živine in bivališč. Prav tako nevarno je zažiganje listja in "levela na polju v premajhni oddaljenosti od gozda in- od shramb slame in sena. V zimskem času je treba priporočati tudi skrajno previdnost pri odtajevanju zamrzlih vodovodov in motorjev.
Jesenski semenj v Mariboru. Od 19. do 27. septembra se vrši na prostoru pred a/vtobusno garažo na Tržaški cesti v Mariboru jesenski semenj, Iti je posvečen zabavi in razvedrilu meščanov. Na prostoru se je nastanilo večje število stanovanjskih in prtljažnih voz, okrog katerih je kmalu zrasel cel majhen prater. Pozornost mladine, pa tudi odraslega sveta privlačijo zlasti orjaško kolo, cela vrsta vrtiljakov, več av-todromov Ln pa poučen muzej.
		
- • ■		
/v • Y ' v.	r	
	* S'	
		
		
Otroci zbirajo odpadlo sadje za rimsko pomoč. Otroci iz št. Vida nad Ljubljano so na pobudo dveh nemških študentov, ki se mudita v vasi, zbrali lepo količino odpadlih jabolk za zimsko pomoč. Otroci sro mobilizirali 35 ročnih vozičkov, šli z uji-mi od hiše do hiše in nabrali okreg 2000 kg sadja.
Iz Poljan nad škof jo Loko poročdjo, da je sadje letos zelo debro obrodilo. — Namesto odhajajočega občinskega komisarja Josipa Tavčarja je bi! za uradnega komisarja imenovan nacionalsocialist Knapp. — Poštni urad v Poljanah je spet otvorjen in redno posluje.
Iz Litije in šmartna. V Litiji je pred dnevi gostovala skupina gledaliških amaterjev, ki jo tvorijo policisti in policijski agentje iz Monakova. Nastopili so z veseloigro, kateri so pridružili še nekaj svojevrstnih komičnih riastopov. Policisti-igralci so naslednji večer nastopili v šmartnem pri Litiji.
Smrt stare kmečke korenine. Na svojem domu v Mojstrani je pred dnevi umrl najstarejši gospodar daleč naokrog znan, 911etni Josip Košir, po domače Lipnikov oče. 2 njim se je od Gornje Savske doline ločila ena najčvrstejših korenin starega kova. Lipnihkov oče je bil v mladih letih ustanovitelj Gasilskega društva v Mojsrani in je veljal za gasilskega pionirja po vsej Gorenjski. Po njegovi zaslugi si je Gasilsko društvo v Mojstrani kot prvo v bivši Sloveniji nabavilo me-

Fronte russo: ln ona posteione avanzata delTArmata Italiana in Russia — Ruska fronta: v sprednjem položaju Italijanske vojske v Rusiji
torao brizgatoo. Največje veselje pa je imel vse življenje s čebelami. Njegova zasluga je, da se je čebelarstvo na Gorenjskem razvilo do mednarodnega slovesa. Vse do konca se je živo zanimal za svetovne dogodke. S pipico v ustih, od katere se ni mogel ločiti, je poslušalce rad povedel v dobo za 70 do 80 let nazaj. Znal je živo, zanimivo pripovedovati. Kako velik ugled je pokojnik užival v soseski, najbolj priča dejstvo, da je bil nad 40 let občinski svetnik domače občine. 2 njim je Mojstrana položila v grob kroniko svoje doline.
Znižanje teže poštnih paketov. V zaščito delovne sile žena, ki so v velikem številu zaposlene pri nemški državni pošti, se od 1. oktobra do nadaljnjega najnižja teža poštnih paketov zniža na 15 kg.
Dne 3. decembra bo štetje živine. Dne 3. decembra bo splošno štetje živine, ki bo letos še natančneje kakor doslej. Podatki o stanju svinj se bodo morali obdelati pred drugimi, tako da bodo že najkasneje do 18. decembra izročeni državnemu statističnemu uradu. Vse zbrano gradivo pa bo moral statistični urad imeti najkasneje do 14. januarja.
Na Bled se je povrnil košček stare romantike. Na Bledu so pred kratkim uredili zvezo med pošto in železniško postajo Bled-jezero s pomočjo poštne kočije, kakršna je bila v starih časih v navadi. Prav tako bo v bodoče oskrbovala zvezo med Bledom ln železniško postajo Lesce-Bled poštna kočija. Od te novosti si oblastva obetajo razbremenitev avtobusnega prometa.
Iz Hrvatske
Odlikovanje finskega poslanika v Rimu.
Pred dnevi je Poglavnik sprejel izrednega poslanika in opolnomočenega ministra finske rupublike v Rimu dr. Tarasa, ki je do ustanovitve finskega poslaništva v Zagrebu zastopal tudi hrvatske interese, m ga odlikoval z veleredom krone kralja Zvonimira z meči.
Odlikovan nemški častnik. Za junaštvo v borbah v Bosni je bil od Poglavnika odlikovan z železno deteljo 4. stopnje s hrastovim listjem višji napadalni vodja Egon Hruschka.
Ustaška mladina na poti po Italiji. 2e delj časa potuje po italijanskih mestih 100 članska delegacija ustaške mladine. Obiskala je Spezio, Genovo, Savono, Ales-sandrio, Asti, Torino, Brescio in Trento, prihodnje dni pa bodo hrvatski gostje po-setili Verono in Trst, od koder se vrnejo v domovino.
Vzorne vojaške kmetije. Po odredbi maršala Kvaternika se monajo po vseh vojaških gairnizijah ustanoviti vzorne vojaške* kmetije. na katerih se bodo vojaki za časa svoje službe v kadru seznanjali s teoretičnim in praktičnim kmetijskim poukom.
Kazni zaradi prekoračenja policijske ure so v Zagrebu zelo stroge. Zadnje dni so bili kaznovani Josip Mickovski na 30 dni zapora. Stjepan Posarič na 10 dni zapora in Tripa Matkovič na 30 dni zapora.
Nase gledališče
DRAMA
Nedelja. 27. sept., ob 14.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene. od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: Vdova Rošlinka. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzol.
Mladinsko igro »Mali lord«, ki jo je napisala Burnettova. bodo uprizorili v nedeljo. Prisrčna in vzgojna igra je primerna za odraslejše otroke. Igrajo: Grof Dorin-court — M. Skrbinšek. Cedric Errol — Simčičeva, Havisham — Drenovec, Tho-mas — Verdonik, Hippings — Bratina, Hobbs — Košič. Errolova — Šaričeva Mina — Gabrijelčičeva, Mary — Starčeva, Sam — Brezigar. Režiser: prof. Osip šest.
Cvetko Goiar: »Vdova Rošlinka«c. Komedija v treh dejanjih. Slika iz našega vaškega življenja. Igrali bodo: Rošlinko — Pol. Juvanova. Manico — Verdonikova, Tončko — Sancinova, Janez — Cesar, Ba-lantač — Košič, Jernejec — Bratina, Ga-špar — Raztresen. Tinče — Podgoršek. Režiser: Fran Lipah.
OPERA
Sobota, 26. sept., ob 17.: SevUitki brivec
Izven. Cene od 24 lir navzdol. Nedelja, 27. sept., ob 17.: Seviljski brivec. Izven. Zaključena predstava.
V proslavo 150 letnice rojstva G. Rossj-nija bo uprizorila Opera v soboto komično opero »Seviljski brivec«. Letošnja uprizoritev ima nekoliko spremenjeno zasedbo partij. Peli bodo: grofa Almavivo prvič mladi tenorist Lipušček. Bartola — Zupan, Rozino — Ivančičeva. Figara — Janko, Bazilia — Betetto, Fiorrfla — Dolničar, Berto — B. Stritarjeva (nova), poveljnika straže — Anžlovar, Ambrozia — Per-ko. Muzikalno vodstvo opere je letos v rokah dirigenta D. Zebreta. režija: C. De-bevca. zborovodja: R. Simoniti.
Smrt
uglednega zdravnika
Po večmesečna hudi bolezmi je nenadoma umrl prknairij novomeške moške bolnišnice g. dir. Ignacij P a u 1 i č. Njegova, nenadna smrt je globoko odjeknila ne samo v srcih vseh Novomeščanov, temveč tudi mod vsem dolenjskim prebivalstvom, ki je v njem gledalo enega svojih najboljših in najplemerai-tejših zdravnikom'.
Pokojnik izhaja iz znane litijske družine Pauiičev. Že njegov oče je vse svoje življenje posveti:] visokemu zdravniškemu poklicu in biil dolga leta okrajni zdravnik v Litiji. Tudi njegov sin Ignacij jc občutil v sebi visoko poslanstvo in sc je po dovrSoni gimnaziji v Ljubljana odpravil na Dunaj, kjer je dovršil medicinske študije. V prvi svetovni vojni je biti vpoklican kot zdravnik v sprednje črte. dokler ni biil na ga.li-škem bojišču zajet in kot -vojni ujetnik prepeljan v Rusijo. Tudi v vojnem ujetništvu je z isto vestnostjo izvrševal zdravniški poklic in užival zategadelj največjo priljubljenost ne le med nesrečnimi vojnimi ujetniki, temveč prav tako med civilnim rustkim prebivalstvom, kateremu je izkazoval -vso zdravniško nego in skrb.
Po končani svetovni vojni sc je naselil v Novem mestu, kjer je zaradi svojih izhodnih sposobnosti kmalu napredoval za pri-mairija bolnišnice usmiljen 'h bratov v Kan-diji. Vse do zadnjega, dokler ga ni huda bolezen prikleniJa na bolniško posteljo, je z največjo požrfcvovalnostjo in nesebičnostjo ter izrednim strokovnim znanjem zdravil dolenjsko prebiviafetvo. ki se j-e v večino večjem številu zatekalo k priljubljenemu zdtnavniiku. Posebno je zaslovel kot odličen kirurg, ki je izvrševali najtežje operacije z največjo mirnostjo in preciznostjo. Glas o kirurgu Ln operaterju dr. Pauiiču je šed še daleč preko dolenjskih meja, k njemu so prihajali bolniki z Gorenjske, Štajerske in celo iz Prekmurja z najtežjimi boleznimi in se brezskrbno zaupali njegovemu mirnemu operacijskemu nožu. Obenem je bil tudi vsa zadnja leta zdravnik Zavoda za socialno zavarovanje in je kot tak uživail posebno pri delavstvu, za katerega zdravje je skrbel kakor skrben oče, veliko priljubljenost. Bil je izredno mirnega značaja in v javnem življenju nikoli ni silili v ospredje. Vse svoje življenje je posvetil le svoj im neštetim bolnikom in svoji družini. Med prebivalstvom je bil zaradi svojega klenega, mirnega in tovariakega značaja izredno priljubljen, zelo radi pa so ga videli tudi v vseh družbah, saj sc je znal kaj hitro vživeti in biti izredno prijeten družabnik.
Vendar pa tudi njemu življenje rai t>i>1o z rožicama postlano. V vzornem zakonu sta se mu rodila hčerka Elza in s4n Niko. Toda še ne pred dobrim letom mu je kruta smrt ugrabila hčerko edinko, ki je kot študentka arhitekture že kazala izredne sposobnosti. — Vrlega zdravnika bo vsa Do-]' " jska hudo pogrešala, saj je s svojim znanjem in sposobnostjo neštetim rešriil življenje. Zapušča soprogo in sina akademika Ni-kota. Ohranili ga bomo v blagem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo iskreno so-
Iz SrMfe
Tečaji za Srednješolce. Srb?ka vLada je ustanovila posebne srednješolske tečaje za tiste dijake, ki zairadi svoje udeležbe pri preganjanju prevratnih tolp niso moglii nadaljevati sivojega študija. V tečajih, katerih ustanovitev je znak priznanja za žrtvovanje srednješolske mladine, bodo udeleženci imeli priložnost, da nadoknadijo izgubljeno zamujeno šolsko znanje.
Disciplinsko sodišče državne straže. Iz listov povzemamo, da je srbska državna straža ohranila svoje disciplinsko sodišče. Njegove sodbe so neodvisne od sodb rednih sodišč, ki so biile izrečene nad pripad-nikti državne straže.
Koncentracijsko taborišče za razširjeval-ce neresničnih vesti. Policijska uprava v Beogradu je objavila seznam 21 oseb ki so bile aretirane zaradi razširjanja neresničnih in vznemirljivih vesti. Aretiranci pripadajo različnim stanovom, med njimi so odvetniki, trgovci, uralniki, obrtniki in delavci. Odvedeni bodo v koncentracijsko taborišče.
TIKA VODA
je naslov prvemu romanu, ki bo izšel v novi knjižni zbirki »Dobra knjiga«. Napisala ga je MIRA PUCOVA, avtorica romana »Obraz v zrcalu«, ki je pred dvema letoma zbudil splošno pozornost v čitajoči publiki in žel toplo priznanje. Roman Oo obsegal nad 259 strani in bo tiskan na dobrem, trpežnem papirju. Veljal bo za naročnike »Dobre knjige« le 9 lir za broširani in 20 lir za vezani izvod, za nar°čnike našeg* lista pa celo samo 8,
odnosno 18 lir Prijavite se upravi nagih listov v Narodni tiskarni kot odjemalec »Dobre knjige«!
Kaj jc
zvezdah?
Vsakemu trezno mislečemu človeku se mora čudno videti, da da?es, v dobi tehnike, vera v usodne sile zvezd še ni povsem izgubila svoje veljave. Pogled v preteklost nam lahko pojasni to nenavadno dejstvo.
Nekoč je bila astrologija dosti bolj popularna nego danes, ob koncu srednjega veka je bila v svoji zvezi z astrononvjo celo na glasu najbolj znane znanosti sploh. Odtlej se je astronomija razmahnila in se je znatno približala najv šjim stopnjam človeškega spoznanja, pri tem pa se je čedalje bolj umikala umevanju širokih mas. Astrologija je nasprotno ostala na stopnji naivnega, srednjeveškega praznoverja.
Da se to praznoverje ni moglo dal.ie razvijati, je lahko umljivo, saj je njegovo jedro prevara in samoprevara, ki sta se morali postopno umikati eksaktnemu znanstvenemu spoznanju. Astrologija je namreč, pa naj govore njeni verniki kar hočejo, le lažniva znanost, osnove vsak? resne znanosti, ki so v tem, da se nauki gradijo na podlagi najstrožjih raziskav in izkušenj, sr ji popolnoma tuje.
Ce si hočemo ustvariti jasno sliko o bistvu astrologije, je nujno potrebno, da se seznanimo z njrnhiu izvori
Vera v čudežne moči zvezd je prastara, astrologija velja kot najstarejša znanost sploh. V času Babiloncev so imeli državno priznane dvorne zvezdoglede in že tedaj je astrologija dosegla visok razcvet. Podobno je bilo s staro Kitajsko, kjer je sploh vsa državna zgradba počivala na astrologJČnih načelih. Naj se je potem vera v zvezde pri posameznih staroveških narodih razvijala kakor koli, nje izvor je bil povsod isti. Neomajni pokoj in lesketajoča se vedrina zvezdnega neba sta se človeka dojmovala že od vsega početka. Kaj je bilo narav-nejše. nego da je sedež skrivnostnih sil, Ki vladajo zem^o, polagalo v trdino neba? Od tu do raziranja, da vplivajo zvezde na vse zemeljsko življenje neposredno, je bil le majhen korak. Zato so se ljudje skušali ravnati čim bolj po zvezdah, nastala je cela znanost, ki se je bavila z razlaganjem zvezdnih vplivov. Na videz največjima zvezdama, soncu in luni, so pripisovali seveda največji učinek.
Pcleg teh dveh so mikale človeka zlasti še premičnice. Med tem ko stalnice svojih položajev nikoli niso spreminjale — vsaj t a videz — so se planeti gibali s spremenljivo brzino med ostalimi zvezdami, tako da so jim morali pripisovati nujno še posebne sile, ki so jim omogočale samostojno gibanje. In te lastnosti so bile istočasno lastnosti raznih božanstev, ki so premičnice nosile njihova imena. Marta so zaradi njegove spremenljive svetlobnosti in izrazito rdeče barve spravljali v zvezo z borbo in jezo, Jupiter je s svojim veličastnim mirnim gibanjem in stalnim bleskom postal simbol pokoja in reda, Saturn, ki se je p;azil po nebu v motnem, sivem blesku, je ustrezal starosti in hiranju. Da so zunanje podobe zvezd nekaj povsem slučajnega, oziroma da sledijo zvezde, premični-cc kakor nepremičnice, strogim fizikalnim Tn kemičnim zakonom in da nas njihov videz zavoljo nedostatnosti naših čutil do-znavanj le vara, se primitivnim ljudem tedanjega časa seveda ni moglo niti sanjati. Toda ž njihovega stališča je šlo za pravo znanost in to, kar so v njej dosegli, jim rioramo pravično priznati.
Ko so propadli Babiionci, so njihovo as-trologično znanje prevzela druga ljudstva, zlasti Kaldejci. Ti se niso zadovoljili z iz-
ročenimi nauki in zakoni, temveč so začeli astrologijo s pomočjo ajialog^Jskih sklepov in sofističnih špekulacij razvijati dalje. Tako so n. pr. razširili oomen dvanajstorice ozvezdij živalskega kroga in zvezdnih položajev, ki so se jim videli najvažnejši, svoje špekulacije so zavili v oblačilo trdnih dogem. Celo vsaka izmed 360 stopinj živalskega kroga je prejela svoje posebno ime kot »vladar rojstva«. Vse to pa je še prekosil tisti astrolog iz helenistične dobe, ki je v velikanskih razvidnicah obravnaval vsak izmed 21.000 minutnih odsekov posebej Toda v helenistični dobi se je rodila tudi prava astronomija, znanost o pravih zakonih ki urejajo gibanje zvezd. Ironija usode je hotela, da so to znanost spočel! astrologi sami, ki so hoteli svoje špekulacije pač bolje razumeti in se poglobiti tudi v zakone, ki vladajo vesoljstvu. Da so s tem zadali astrologiji smrtni sunek, niso mogli slutiti.
Spočetka je astrologija astronomijo seveda hudo tesnila in vplivala nanjo, tako da. se je astronomija omejilla sprva na nauk, da je zemlja ploščata in da se vrti okrog nje sedem koncentričnih, votlih krogel, tako zvanih planetnih sfer, med katere so prištevali tudi sfero sonca in meseca. Vse skupaj je potem obdajala sfera stalnic. Značilno je, da prvi duhovi, ki so * se uprii tej vse preveč mehanični in za današnji okus naivni kozmogoniji, niso izvir rali iz prvotne semitske domovine astrologije, temveč da so bili to arijski Grki, med njimi zlasti Demokrit in Aristarh. 2e več stoletij pred našim štetjem so ti učenjaki in filozofi učili, da je zemlja krogla, da se vrti okrog sonca, ne pa sonce okrog nje, in so imeli tedaj v splošnem že pravilne pojme o zgradbi sveta.
Ptolomej, največji astronom in geograf starega veka, je bil sicer še popoln pristaš geocentrične podobe sveta, po kateri je bila zemlja središče vsega, toda svoje nazi-ranje je postavil na znanstvene, čeprav napačne podlage, ki so bile za tedanje čase tako popolne, da je njegovo glavno delo »Almagest« postalo kratkomalo učbenik vse astronomije do začetka novega veka. V srednjem veku se je razvoj znanosti pač ustavil, ljudje so tedaj črpali v glavnem iz filozofskih in znanstvenih del antike. Celo astrologija je tedaj v zapadnih deželah propadla in so jo gojili samo še v arabskem Orientu. šele po križarskih vojnah so jo z drugim orientalskim znanjem in učenjem prinesli spet v Evropo. Da je padla potem na rodovitna tla. ker se je bavila z nebesnimi pojavi in je bilo vse mišljenje tedanjega človeštva obrnjeno v nebesne stvari, nam je lahko razumeti. Tako je astrologija doživela tudi na Zapadu izreden razcvet. Njena vlada je trajala še dolgo v čase, ko so si z reformacijo iin renesanso nova znanstvena naziranja in načini utrli pot.
Najpomembnejši učenjaki renesanse so bili še pristaši ali pa žrtev astrologičnega praznoverja. Tipičen primer za to nam je Kepler, ki je z Galilejem in Kopernikom ustvaril moderno astronomijo. Ko ga je Wallenstein prosil, naj mu postavi horoskop, mu je Kepler odpisal, da je zmotna zabloda, če menimo, da bi ihogti kakršni koli zvezdni položaji, ki si jih samovoljno izračunamo, vplivati na našo usodo. Toda po drugi strani je bil veliki astronom iz finančnih razlogov prisiljen, da je vršil poklic astrologa in je v svojem življenju po lastnih navedbah izračunal nekoliko sto horoskopov, med katerimi je najbolj znan
VSAK DAN ENA
VedeževaJka: »Imate slab značaj! če bi bili moj mož, bi vam dala strupa!« On; »če bi bili moja žena, bi ga izpil!«
baš tisti, ki ga je izdelal ** Wallensteina.
Ta horoskop navajajo današnji astrologi vedno na novo kot dokaz o pravilnosti astrologičnih naukov. Kepler ga je postavil namreč samo do marca 1634, v februarju istega leta pa je padel Wallenstata kot žrtev znane zarote. To naj bi bil dokaz, da je Kepler Walenstoinu napovedal po zvezdnih položajih smrt. V resnici pa je šel Keplerjev račun do marca tistega leta le zato, ker se je tedaj zaključila ena izmed enajstletnih period Jupitrovih konjunkcij s Saturnom po katerih so tedaj računali čas. Da je bilo to leto obenem leto Wal-lensteinove smrti, je golo naključje. V ostalem pa je v tem horoskopu toliko neskladnosti z resničnim Wallensteinovim življenjem, da je vsaka nadaljnja beseda o tem odveč.
Nova znanstvena spoznanja, duhovna gibanja novega veka, kakor prosvetljenost in mehanistika ter fizika 19. stoletja, so storili ostalo, da je astrologija propadala čedalje bolj in je veljala ljudstvu ob začetku 20 stoletja samo še kot temno, skrivnostno čarovništvo. Potem je prišla prva svetovna vojna in duševni razdor, ki ga je prinesla s seboj, je bil vzrok, da so zapadli mnogi možgani ponovno astrologičnemu praznoverju. Ljudje, ki so imeli od tega korist, so ji na vse načine skušali dati videz stroge znanosti, v nje zagovor in razlago so napisali debele traktate in učbenike, v katerih na razsipen način uporabljajo danes tako priljubljene, po znanosti dišeče izraze, kakor kozmoterapija, kozmo-biologija in podobne neumnosti. Toda doba, ko so mogle te neumnosti učinkovati, je'že davno za nami. Ljudje so se polagoma vendarle naučili spoznavati šarlatan-stvo in šušmarenje, zato astrologični ho-kuspokus danes ne vleče več posebno in le tu pa tam se kakšni nerazsodni možgani, ki jim pač ni pomoči, še resno bavijo ž njim.
Jutro
Trije malčki
m.
Kukmak, Jurček in Ježek so se lepo igrali pred hišo. Nenadoma so zagledali strica Cvetka, ki je veslal po jezeru. Brž so stekli za čolnom ta klicali: »Striček, striček, vzemi nas s seboj na čolnič!« A Cvetko jih ni slišal, zatopljen je bil v svoje misli. List z njim j? plul kaj hitro ta malčki so kmalu zaostali, čoln jim je izginil iz vida. Vendar so tekli dalje, misleč, da ga bodo dohiteli. A zmanjkalo jim je sape in morali so se ustaviti. Spogledali so se in milo zajokali: »aa, uaa!« Na, pa jim je ušla lepa vožnja s čolnom. Ko so se na jokali, so si obrisali svečke iz pod noskov ta se drug drugemu skozi solze nasmehnili.
»Kaj nam mar,« je rekel Kukmak, »mamo bomo prosili, pa se bomo sami peljali na jezerce.«
»Kaj nam mar,« je rekel Jurček, »atka bomo prosili, pa nam bo naredil barčico z jadrom.« In mali Ježek* ki še ni znal govoriti, je plosknil z refeami ta veselo vtisnil.
»Kar precej tecimo,« sta zaklicala Kukmak in Jurček in se ozrla okrog. A domov nista znala. V visoki travi so malčki zašli, da niso vedeli, kam bi se obrnili. Jurček se je pričel kisati, ta ko ga je videl Ježek, se je tudi njemu zatresla brada. A Kukmak se je predrzno ozrl ta zaklical: »Hej, kar pojdimo naprej, zemlja je okrogla, bomo že prišli domov.« Jurčku se to ni zdelo bogve kako prepričevalno, a se je vseeno potolažil.
Eden za drugim so stopali malčki, razmikali visoke bilke ta hrabro koračili naprej ta naprej. Strah jih je minil in veselo pesmico so si zapeli. Kobilice so jih spremljale z visokim cvrčanjem, biserni metulji so pa medice pijani plesali nad njimi.
IV.
Kosilo je bilo narejeno, hišica pospravljena. Rožica je stopila pred vrata ta zaklicala na ves glas: »Otročički, jest! Kukmak, Jurček, Ježek, domov!«
Vedno so pritekli, še preden se je raz-gubil odmev, a danes jih ni bilo od nikoder. Rožica je zaklicala še enkrat. Spet nič. »Ti nemarneži grdi, le kje se potepajo. S šibo jih bom, ker ne ubogajo.« A že jo je prijela skrb, »kaj če se jim ni kaj zgodilo? Da jih ni postolka pograbila, ali dihur odnesel.« Tekla je pogledat okrog hiše, a dece ni bilo. Klicala je na ves glas, pa ji je odgovarjalo le bren-
Capje čebel ln petje kobilic, ki se je mešalo z glasnim ptičjim žgolenjem.
Ko se je vrnil Zvonko domov, Je nadel Rožico vso hripavo in objokano. Med platem mu je povedala, da so otroci izginili. Joj, to se je ubožec prestrašil, a glave ni izgubil. Zaklenila sta hišico, skrila ključe pod prag in odšla deco iskat. I spraševala sta kobilice, če so kaj Jih videle. A zeleni možgani slaboumnih kobilic se niso mogli spomniti ničesar, čebele niso zaradi obilnega dela opazile nič, metulji pa so bili vsi pijani. Palčka sta klicala, tarnala in jokala, pa vse zaman.
Sonce je že zatonilo. Mehka zarja je zbledela ta mirno je zagorela z>jgzda večerni ca. Tenka meglica je ovila nežne vile, ki so rajale nad vodo. Tisoč lučk je utripalo po zraku — kresnice. Srebrna mesečina je lila z neba in kazala obupanima palčkoma pot.
(Dalje prih.)
Marija Grošljeva:
Jesenska uganka
L
Izpod maha — smuk, smuk, smuk, bele hlačke, rjav klobuk, danes dete jutri starček!
(Jurček)
n.
Jeseni se vlači, vse barve nam spači pozimi poseda, lenobna ta bleda, ko vigred se ukreše, nam kolo zapleše, jo veter izpije — ta sonce zašije.
(Megla)
ul
Moja glava, moja glava, je bodičasta trdnjava, tok — pa v dvoje se rajpoči, skriti vitez ven poskoči.
(Kostanj)
................................
Obnovite naročnino!
Blaž Nerada
Blažek Neroda — neroda nerodna, ae-goda negodna... Nesrečni Nerodežev sine, kakšno ti zine, kakšno ugane! Nekoč Jo z očetom ubirata čez poljane. Poldan je zvonilo ta Blaže pobara:
— Ate, povejte nemara koliko je ura, ko poldan zvoni?
In gresta na cesto, pa prideta v mesto.
V	I jubljano. Blažetu je vse tako strašno neznano. Si hiše ogleda ta pravi nerodno neznano. Si hiše ogleda in pravi nerodno seveda:
_ Oh, ate! Se čudno mi zdi: hiše že
vidim mesta pa ni!
Oče ne mari, z roko zamahne po navadi stari: kaj s takim sinom le početi?...
V	uk ga je dal. Pri smoli, kneftri ta pri dreti čevljarček Blaže, brihten bo postal.
Rebus
KAJ VEM? KAJ ZMM?
896. Kaj pomeni m. p.?
397.	Koliko stara sta bila Abraham in Sara, ko se je rodil Izak?
398.	Kiaj je istosmerni, "aj izmenftčnl tok ln katere posebne važnosti je eden ali drugi?
399.	Samo 15 knjig.
Jaka ima v svoji knjižnici samo petnajst knhg. Baš zato, ker jih je tako malo, so mil posebno pri srcu, kar je videti zlasti iz tega, da jih na njihovi polici prelaga vsak dan v drug vrstni red. To pač ni takšno delo, da bi zahtevalo mnogo truda in časa. Recimo pa, da bi hotel nekoč preizkusiti sploh vse vrstne tSede, ki so s 15 knjigami mogoči, in da bi za vsako preložitev rabil samo eno sekundo, koliko časa bi mu ta stvar po vašem mnenju vzela?
400.	Križanka.
Vodoravno: 1. naravna sila. 9. fimska zvezda. 10. vladar, velikaš; 11. žensko ime; 13. središčnice vrtilnega gibanja; 14. predlog; 15. širjava; 17. bolesten vzklik; 18. troglodit; 20. žival, ki ji je Erjavec posvetil zelo zabavno razpravo; 21. veznik; 23. skopi jen petelin; 26. kratica za opombo; 28. nevoljen za delo; 29. š. k.; 30. figura, kamen; 32. staroperzijski kralj; 33. psi v rodilniku; 35. ni stara; 36. atenski grad.
Navpično; 1. samo; 2. žensko ime po domače; 3. prva mati; 4. duša umrlega človeka s staroegiptskim imenom; 5. kratica za pripadnost k rimski cerkvi; 6. veznik v stari obliki; 7. vreča (hrv.); 8. celina; 12. lepilo; 15. žival iz rodbine psov; 16. vrsta medveda, ki živi najrajši na drevesih; 18. tibetsko govedo; 19. velika reka v Evropi; 22. reka med Slovenijo in Hrvatsko; 24.
Kulturni pregled
Tehtna razprava o delniškem pravu
Kot poseben odtis iz revije »Slovenski Pravnik« (št. 5—12, 1941. in št. 1—8, 1942.) je izšla pred kratkim daljša razprava sodnika dr. Božidarja Kobčta: »Osnovni problemi reforme delniškega prava« (str. 101, tiskarna J. Blasnika nasl.). 2e po samem obsegu, še bolj pa po vsebini in izredno bogatem primerjalnem gradivu, ki je v razpravi zbrano, lahko smatramo Kobetov doprinos k problematiki reforme delniškega prava, v skladu s sodobno se uveljavljajočimi načeli na tem pravnem področju, za izredno dragocen in tehten.
Razprava je razdeljena v naslednja glavna poglavja: Uvod, Najenostavnejša shema organizacije delniške družbe, Organizacija delniške družbe po našem pozitivnem pravu, Deformacija organizacije delniške družbe, Nujnost reforme delniškega prava, Zaščita občih javnih interesov, Zaščita interesa podjetja. Zahteva po pravični organizaciji. Zaščita prt. d zlorabo večinskega načela skupščine. Odgovornost, Zaključek.
Kakor vidimo, je avtor zajel snov vsestransko, a kar je pri delu te vrste še posebno dragoceno, ni se omejil le na teoretična razglabljanja o vprašanju nujne reforme delniškega prava, temveč je svojo tezo o potrebi reforme naslonil na zelo bo gato primerjavo delniške zakonodaje pri nas in v drugih državah ter na vse novej-Se slovstvo o tem vprašanju. Tako nam njegova razprava nudi izčrpen vpogled v glavne tokove, ki se uveljavljajo na tem posebnem pravnem področju pri nas in
drugod. Zato ne dvomimo, da bo razprava zanimala ne le naše pravnike in gospodarstvenike, temveč tudi širši krog našega izobraženstva, saj se avtor nujno dotika v zvezi z razpravljano problematiko tudi mnogih sodobnih, perečih vprašanj širšega gospodarskega in sociološkega ter ožjega pravnega značaja. Ze takoj v uvodu ugotavlja med drugim: »Nastalo je namreč važno vprašanje, ali niso težke zlorabe kapitalizma, ki bije danes poslednji boj za svoj obstanek, uničile osnovne sociološke in gospodarske baze delniške družbe, namreč zaupanja delničarjev-kapitalistov, ki so svoj kapital vložili v delnice. Vendar kljub temu vidimo, da je in ostane delniška družba ena izmed neobhodno potrebnih gospodarskih tvorb, ki se je poslužujejo najrazličnejši gospodarskopolitični sistemi od ekonomskega liberalizma preko fašizma in nacionalnega socializma tja do socializma, saj je privilegirana gospodarska tvorba kapitalizma postala na vzhodu ena izmed oblik socialističnega podjetja, delniška družba s tipično individualističnimi tendencami ima v sebi že sledove kolektivizma. Različni gospodarskopolitični sistemi zasledujejo s podjetji v obliki delniških družb svoje posebne gospodarske cilje. Moderne države, ki ne bi za svoje ogromne gospodarske potrebe poznala te najnaprednejše gospodarske tvorbe, si ne moremo predstavljati, saj je delniška družba s svojo kapitalistično-kolektivistično strukturo tipična oblika velikih industrijskih. bančnih, zavarovalnih, prevoznih in dr. podjetij.«
Prav vedno večji vpliv delniške družbe
v gospodarstvu in pa spoznanje, da je ureditev delniškega prava zastarela, pa sta privedla v mnogih državah do novih zakonov ali vsaj do novih osnutkov zakona o delniških družbah. In avtor se je potrudil, da prikaže v svoji razpravi prav ta stremljenja in pretehta njih uspehe. Glede na stremljenja po reformi delniškega prava deli pisec države v tri skupine: romansko, nemško in anglosaksonsko, seveda brez stroge klasifikacije. V romansko šteje francosko, belgijsko in nizozemsko, ru-munsko, špansko, portugalsko in seveda v prvi vrsti italijansko zakonodajo. Določbe italijanske zakonodaje (zbrane v posebnem poglavju civilnega zakonika pod naslovom »O delu«) smatra pisec za »najnaprednejše ter so zato za celotni razvoj delniškega prava vredne posebnega upoštevanja«. Eno najnaprednejših ureditev delniškega prava vsebuje po piščevem mnenju tudi naš novi trgovinski zakon z dne 20. oktobra 1937, ki pa v bivši državi še ni dobil obvezne moči. V nemški skupini prednjači Nemčija s svojo napredno zakonodajo. Sredi med romansko in nemško skupino držav je švicarska reforma z dne 18. decembra 1936; mešan tip pred anglosaksonsko skupino predstavlja tudi severnoevropska-skandi-navska skupina, ki se približuje angleški zakonodaji, ima pa za osnovo načela nemškega sistema. Posebno skupino tvori končno sovjetsko delniško pravo, urejeno v reglementu z dne 17. avgusta 1927, s prevladujočo obliko delniške družbe z javnim kapitalom.
Na osnovno vprašanje »ali ima delniška družba danes v borbi najrazličnejših socialnih in gospodarskih idej še svoj »raison d'etre« kot privilegirana gospodarska tvorba kapitalizma in pa. ali ni morda v vsesplošni nacionalizaciji oziroma kolektiviza-ciji gospodarstva že absolutna organizacijska oblika gospodarskega podjetja«, od-
govarja pisec pozitivno, da namreč »delniška družba celo pridobiva iz dneva v dan na svoji važnosti« in da se »prilagodi vsakemu gospodarskemu sistemu, od ekonomskega liberalizma do socializma«. Delniške družbe ni zavrgel niti sovjetski za-konodavec, ampak jo je v že omenjenem reglementu prilagodil novim gospodarskim razmeram. Čeprav bi pričakovali najradi-kalnejšo reformo, ima sovjetsko delniško pravo svoje značilne posebnosti le, kar se tiče delniških družb z javnim ali mešanim kapitalom
Potreba po reformi delniškega prava se je osredotočila ziasti v osnovno zahtevo-' zahtevo po pravičnejši organizaciji kot najvažnejšem sredstvu za očuvanje interesov delničarjev, upnikov, podjetja in celo narodnega gospodarstva. Na nove tendence v tem pogledu pa močno vplivajo teoretične konstrukcije o pojmu delniške družbe, odnosno o osnovnem vprašanju j mistične osebe sploh. V doktrini prava delniške družbe srečujemo zato ponovno tendence individualistične, kolektivistične bi transpersonalne teorije. Moderna literatura o delniškem pravu odklanja individualistično konstrukcijo in prevladujeta ostali dve teoriji Pisec v tej zvezi umestno pripominja: »Ko proučujemo osnovne probleme delniškega prava, moramo imeti pred očmi kot izhodno točko svetovni nazor, na čigar osnovi Je zakonodavec gradil svoj sistem delniškega prava.«
Slede podrobna piščeva razmotrivanja o organizaciji delniške družbe in nujnosti reforme delniškega prava, pri čemer postavlja v posameznih poglavjih — s podrobnejšo razčlembo in primerjavami sodobnih zakonodaj ter prikazom slovstvenih tendenc — glavne zahteve novega delniškega prava, med njimi na prvem mestu zahtevo, »da ne sme delniška družba zasledovati cilje*/, ki bi bili nasproti javnim inte-
četveronožec, človeku najljubši živalski tovariš; 25. stvar, ki olepšava; 27. oster žvižg; 29. več šivov; 31. zbor, prostor za cerkveni zbor; 32. debela palica, drog; 35. spodbujevalnica.
Rešitve nalog 24. t. m. t
391.	Prvi Ciceronov govor proti Kati-lini se začenja z besedami, ki so postale rečenica: Quousque tandem? — Kako dolgo še ?
392.	Gospod mora prvi izstopiti iz vozila, da bi pomagal dami pri izstopanju.
393.	Logaritmi 3o števila, s katerimi se lahko vsako pozitivno število prikaže kot potenca osnovnega števila 10. N. pr.: število 100 je kvadrat (2. potenca) od 10 in je 2 logaritem od 100. število 1000 je kub (3. potenca) od 10 ta je 3 logaritem od 1000. Logaritmi števil 1 do 10 ležijo med 0 in 1, logaritmi števil 10 do 100 ležijo med 1 ta 2, logaritmi števil 100 do 1000 med 2 in 3 itd. Logaritem danega števila je torej eksponent, s katerim se mora osnovno število 10 potencirati, da se dobi dano število. Logaritme imamo izračunane in zbrane v posebnih tabelah, ki jih po matematičnih obrazcih (formulah) uporabljamo za lažje in hitrejše izračunan je produktov, kvocientov, potenc, korenov, raznih kotnih funkcij, kotov itd. Med drugimi je logaritmovnik izdal tudi naš slavni rojak Jurij baron Vega. Izraz logaritem je grškega izvora, aritmoa — število, od katere besede prihaja tudi izraz aritmetika.
Brez vsakršne zveze s tem izrazom je beseda algoritem, ki po srednjeveškem običaju pomeni učno navodilo in pravilo za izvedbo gotove vrste računov in računskih načinov, šele v 19. stoletju so orien-talisti ugotovili, odkod ta izraz izvira. Med leti 800 ta 525 je slavni matematik kalif-ske dobe Muhamed ibn Musa s pokrajinskim pridevkom Alhvariizmi izdal dvoje za tedanjo dobo znamenitih matematičnih del. Prvo delo je računski učbenik, ki se v latinskem prevodu začenja z besedami »Algoritmi dicit«, t. j. »tako govori Algoritmi«. V prevodu je avtorjev pridevek spačen.
394.	šahovski problem.
če bi poskušal beli s 1. La3, b! sledilo Sb7 ta na 2. Tbl, Lc4 z grožnjo šaha na fl. Beli si mora pomagati z genialnim odklonilnim manevrom, da bi napravil tekača d5 neškodljivega. Torej: 1. Tal — a8, Ld5 X a8, 2. Lcl — a3, Sc5 — b7, 3. La3 — e7, nato mat bodisi s 4. Le7 — g5 ali Le7 — d6. Z zaporo tekača na a8 je zašel črni v prisilne poteze. To je klasičen problem, kakršne imenujemo po njihovem avtorju Seebergove zapore.
395.	Račun za otroke.
Za opasanje ravnika bi potrebovali nič manj nego 20 milijard po 2 mm debelih časnikov.
resom, namreč višjim kolektivnim interesom naroda, države, družbe« (poglavje VI.), ki se ji v naslednjih poglavjih pridružujejo zahteve po čim pravičnejši organizaciji delniške družbe zaradi potrebe po čim popolnejši ubranosti med individualnimi in kolektivnimi interesi. Zakonodajna in slovstvena primerjava in dokumentacija je tudi v teh poglavjih zelo izčrpna in zanimiva.
Na koncu svoje razprave prihaja pisec do zaključka, da »moderni zakoni ne izhajajo od ideje podjetja kot produkcijskega in socialnega faktorja v sklopu narodnega gospodarstva, nego da v pretežnem pogledu temelje na zasebno pravni naravi družbene pogodbe. Kolikor smo zasledili določbe v zaščito občih javnih interesov jn v zaščito interesa podjetja, so to le izjeme, ki nikakor ne dokazujejo prevladovanja javnopravnega elementa nad zasebnoprav-nim. S tem je naznačen razvoj v smer kolektivne odgovornosti tudi v delniškem pravu, tako da postane zaščita občih javnih interesov ter interesa podjetja pravilo, kateremu se morajo podrediti individualni interesi delničarjev. Ta zahteva mora dobiti svoj največji poudarek v bodočem pravičnejšem redu z načrtnostjo vsega narodnega gospodarstva v kolektivnem interesu naroda, države in družbe«.
Ne želim se spuščati v podrobnosti zanimivih piščevih izvajanj, omejujoč se le na njih prikaz. Kakor že ob nekaterih redkih podobnih prilikah, pa naj mi bo dovoljeno tudi to pot opozoriti, da je tehtni dr. Kobčtov doprinos k naši pravni literaturi na tem področju razveseljiv tudi zato, ker izhaja iz našega pravniškega naraščaja, med katerim je, žal, tako malo onih, ki bi se z ljubeznijo posvečali nadaljnji gojitvi naše pravne znanosti. Zato se vsake izjeme tem bolj razveselimo.
Dr. B. v.
ŠPORT
Mladinski pokalu! turnir
Jutri popoldne ob 16. na igrišču SK Ljubljane dve zaključni tekmi tekmovanja
Staro m slavno nogometno igrišče ob Blei-weiso>vi (prej Tyrševi) cesti bo jutri spet oživelo. Po precej dolgem presledku bo jutri tamkaj spet odskakovaila okrogla žoga za njo pa bodo tekali mladi ljubitelji nogometnega športa, ki jih je zdramili in povabil na tekmovanje zaupnik ljubljanskega CONIja.
Jutrišnji igri bosta prav za pnav že na daljevanje mladinskega turnirja za poka, ali več pokalov, ki jih je pctkiomil CONI z namenom, da spet poživi zanimanje za to igro med našo mladino. Njegovemu vabilu so se odzvale štiri mlade enajstorice iz vrst SK Viča. SK Mladike. SK Koirotana in novo ustanovljenega SK Žabjaka, ki so svoj krst na zelenem polju že prestale preteklo nedeljo. Kakor znano, sita sie obe tekmi na Kodeljevem — otvoritev turnirja je bila na majhnem igrišču Salezijancev v Mostah — končali z zmagami Viča in Žabjaka, obe ostali moštvi pa sita ostah' v konkurenci kot kandidata za tolažilno darilo.
Za zaključek turnirja so 9i prireditelji omislili torej tudi svečane j še okolje, in sicer tradicionalni nogometni travmlk na severu Ljubljane, s katerega je bilo zapisane že toliko zgodovine slovenskega nogometa. Zdaj se nogomet mladih spet vrača na ta prostor, prav gotovo tudi zaradi tega, ker bo tamkaj mimo normalnega obsega igrišča našefl tudi svoje občinstvo, ki je nogomet najrajši hodilo gledat na ta teren nasproti Stadiona.
Spored, ki se bo začel ob 16., bo obsegal dve tekmi (po dvakrat 20 minut), in sicer
najprej
srečanje za tolažil no darilo med enajsto-ricama Mladike in Korotana,
nato pa dvoboj za glavno darilo med ne deljskima zmagovalcema Vičem in Zab-jakom.
Razen pokalov, ki so namenjeni zmagovitim moštvom obeh iger, bodo prejeli tudi vsi tekmovalci lepa spominska darilla tudi denarne nagrade.
in
Prijava premoženja športnih društev izven pokrajine
Zaupnik CONIja opominja, da poteče 30. t. m. rok za prijave, ki jih morajo vložiti športne organizacije o vsem premičnem »n nepremičnem premoženju, ki ga morda imajo v krajih, ki ne pripadajo ozemlju Ljubljanske pokrajine.
V podrobnem opozarja še na to. da mora biti popis imetja čim natančnejši ter vsebovati popolne podatke o površini, o vpisih v katastrskih knjigah, o delni in popolni vrednosti, o morebitnih dolgovih s oim fceht-nejšimi prilogama in po možnosti tudi fotografijami nepremičnin in zgradb ter načrtov in gradbenih csnutkov.
Informacije, ki bi prispeSe CONI ju po 30. septembru ali pa. nepopolne, se ne bodo upo.^tevai e.
čisto na kratko
Pslcake nogometne tekme
Na italijanskih igriščih bo jutrišnjo nedeljo šo bolj živahno, kaikor je bilo pred tednom dnu Prvenstveno tekmovanj® je resda šele rta vidiku — prvo kolo bo odigrano prvo nedeljo v oktobru — zaito pa prehaja v nadednjo in se važnejšo fazo tekmovanje za italijanski pokati, v katerem je sedaj opralo neporaženih samo še 16 enaj-sitoric. Glavni del udeležencev, od katerih jih bo jutri spet odšlo v arhiv nadaljnjih osem, tvorijo seveda klubi iz divizije A, je pa med njimi tudi nekaj moštev iz druge lige, med njimi tudi novopečeriff Cremonese. ki je srečno prebrodil že dva koda in bo zdaj zadel na nasprotnika iz Udin. Trie-stina mora jutri- na dolgo in težavno pot v Rim. kjer jo ne čaka nihče drug kakor sam državni prvak Roma, Sicer pa zapišimo se spored v podrobnem:
v Ber«amu: Atalanta—Torino, v Rimu: Roma—Triestina. v Torinu: Juventus—La-zio, v Modeni: Modena—Bologna, v Paler-mu: Palermo—Venezia, v Cremoni: Cremonese—Udinese, v Vicenzi: Vicenza—Genova
in v Livornu: Livorno—Milano, *
Danska svetovna rekorderka RagnMd regar se je spet postavila ... Na neki prireditvi v Aarhusu ni sicer dosegla nobenih svetovnih rekordov, je pa vendarie dokazala, da je še zmerom med najmočnejšimi zastopnicami v tej športni panogi. Evo, treh njenih čascv: na 100 m prosto 60 sekund, na 400 m prosto 5:03.3 in na 100 m hrbtno 1:20.1.
MALI OGLASI
Kdor l££e službo plač* n T»ako besedo r, —jo, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro Ii 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 10.—.
Služkinjo
sprejmem k dvema malima otrokoma s 1. oktobrom. ^Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
12740-1
Služkinjo
mlajšo, veščo kuhe, sprejme tričlanska obi-telj. Aleksandrova 14, IV. nadstr., vrata 8.
12730-1
Služkinjo
ki zna kuhati, iščem.— Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12725-1
Parcela naprodaj
v Šiški za 68.000 lir. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12741-20
Parcelo
ca. 500 m2 za Bežigradom v bližini garaže Ford prodam. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna lega«.
12718-20
Postfežnico
veščo vseh gospodinjskih poslov, išče tričlanska družina Petrovčlč, Goru-pova 13 (Mirje 6). Delovni čas od 7. do 20. Nastop takoj. 12717-1
Briv. pomočnika
dobrega delavca, in brivskega vajenca, sprejmem takoj. — Pliverič Mate, Frančiškanska ulica 3.
12714-1
tji V
Razprodaja.
Gradbeni in ključavničarski materijal ter razno orodje razprodamo. Poizvedbe dnevno od 9. do 12. ure v skladišču »Tehna« družbe z o. z. v likvidaciji na šmartin-ski cesti št. 64 pri novi mitnici.	12332-6
Železen štedilnik
in kavč zelo ugodno naprodaj.— »Merkur«, Miklošičeva c. St. 20.	12755-6
Koteča
Kupimo bicikelj,
bicikelj-gume
ln vreče. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13 (Flgovec, levo dvorišče).
12756-11
Pohištvo
Elegantno spalnico
lz cvetličnega Jesena, prvovrstno delo — s petletnim Jamstvom, poceni proda Krže, pohištvo, Vrhnika. Ogleda se v zalogi: LJubljana, Bleiwei-sova (Tyrševa) 47, poleg Kavarne Majcen.
12691-12
Opremljeno sobo
lepo, za dve osebi oddam, event. z uporabo kuhinje, v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12735-23
Lepo sobo
sončno, za dve osebi, z event. souporabo kuhinje, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12729-23
Opremljeno sobo
udobno, oddam. Jesen-kova 7-1., desno, nirlja.
12721-23
Dve ali tri prazne
sobe' za pisarno potrebujemo. Bližina kolodvora željena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 66«. 12743-23a
Za tvrdko
Anton Kovačič,
splošno pečarstva se sprejemajo vsa n a r o -č I i a v restavraciji »Se-stlca« pri blagajnlčarki Prosim stranke, da s« poslužujejo tega naslova	122-3C
Lepo nagrado
nudim za }-sobnc stanova nje, komfortno v centru mesta. Ponudbe pod »Sta len domačin« na o,»I odd Jutra.	12307-21«
Izgubila sem
dva ključa od Domobranske ceste do Hra-deckega c. Pošten najditelj na Ju odda v ogl. odd. Jutra. 12748-28
Sedaj je čas
da Vam osnažimo klobuk. Izgledal bo kot nov. Trgovina Magdič, Ulica 3. maja 12.
12634-30
Najboljše
šivalne stroje
dobite pri znani tvrd-ki Ivan Jax in sin, Via Blelweisova 36 (Tyrševa) J-148-M-29
Mizarji, lesne
industrije!
Univerzalne mizarske stroje, liste za tračne žage, krožne žage, ve-necijanke in polnojar-menike ter orodje za rezkalne stroje, nudim lz zaloge. — Obenem sporočam, da sem preselil svojo trgovino iz Frančiškanske ulice v šiško (postaja cestne železnice pri »Stari šoli« policija). Oovžan Ivan, Ljubl.jana-šiška, Galeto-va ulica 4.	142-29
!□□□□□□□□□□□□□[ Največ oclasov Ima
„JUTRO"
Inserirajte torej tudi VI!
Dopisi
Kavč in nov
železen štedilnik
zelo ugodno naprodaj. — »Merkur«. Miklošičeva c. 8t. 20.	12757-12
Lokali
Lokal
svetel ln prostoren za trgovino ali pisarno na prometni točki mesta, oddam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevzem Inventarja«. 12745-19
Posest
Hišo
na Drenovem Griču poleg železniške postaje, z dobro idočo gostilno, trgovino in trafiko, z vsem inventarjem in več stanovanji takoj oddam v najem. Pojasnila daje Simon Franc na Vrhniki, Klodlčeva cesta 6.
12719-20
Prodam
lep kompleks v Industrijske svrhe, po zelo ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija«. 12720-20
La ehiusura 4 tm min en te. AffrettatL Se aneora non l'hai fatto devi acguistare oggri stesso gualehe biglietto della Lotteria di Me-rano. 12 lire possono farti svegliare milio-^	na rio fra poehi giorni. Non voitare le spali e alla
fortuna, potresti rimpiangerlo per tutta la vita. 12 lire i ona som m a cosi modesta di fronte alla possibilit& di fare la tua felicita e quella dei tuoi čari.
Zaključek prodaje je blizu. Požuri se! Ako še nisi storil, moraš še danes kupiti kako srečko Loterije di " Merano. 12 lir te v kratkih dneh lahko zbudi kot milijonarja. Ne obračaj Sreči hrbta, boš lahko obžaloval vse življenje. 12 lir je tako skromna vsota v primeri s možnostjo ustvariti si lastno srečo in srečo svojih dragih!
Loterija di Merano daruje milijone do 27. sept. opolnoči, nepreklicen zaključek prodaje srečk!
Per l'acquisto dei bigHetti rivolgersi alllntendenza dl Finanza, Trieste, rimettendo L 12,— per ogni biglietto, piti le spese
postali.
Srečke lahko kupite pri Intendanza dl Finanza, Trieste, s tem, da nakažete tjakaj L 12.— za vsako srečko in poštne stroške.
Dvignite dospele
ponudbe
v oglasnem oddelku
Ablturljentka. Boljša. Čopič Josip. Dober plačnik. Dobra mati. Dekle. Dobra zemlja. Dediščina. Do 250. Domačin. Dobra prilika. Delovna. Foto-atelje. Elettrolitlca San-tlcchia Fabriano. Gradbeni materijal. 40.000 gotovine. Hiša. Iščem krojača. Idealna. Idilična. Imam drugo. Kovčeg. Krzno. Komfortno. Kompleks. Krasna lega. Kakršno koli delo. Knjiga. Kupim 479. Knjige. Kune. Lep«, soba. Le zmožni. Lepo stanovanje. Lir 800. Leon. Lepa posest. Mirna. Mesto aH periferija. Majhna soba do 250. Mlado dekle. Marljiva. Mirna ln čista. Miren in stalen. Nizka cena. Oskrba. Odlična. Pisarna. Podrem. Perfekten. Potrebno 15 tisoč. Posredovalci Izključeni. Postrežnlca. Poštena. Potreben kapital lir 140.000. Rentabilna. Rentabilna naložba. Soba. Solidna. Spretna
kuharica. Samostojna kuharica. Stalen. Sredina mesta. Stalen ln točen. Športni voziček. Srečno ln razumno. Sočutje. Sončna za 65.000. Sobe za takoj. Severni del. Stavbna parcela. Skupno življenje. Stroj. Samostojna. Sodi. Šivilja. Sama. Stanovanje. Stalen domačin. September 12. Štedilnik. Šiška. Stajerka. Točna plačni-
ca. Takoj. Tovarna. Takoj soba. Trgovina ■ čevlji. Trajno. Upokojenec. Veselje do dela. Vzhod Ljubljane. Vgrajeni elektromotorji. Velik vrt. Vesten ln agl-len. Zanesljiva 777. Znotraj meje. Zima 50. Zazidljiva. Zakonca. Zidam. 180.000. 1,000.000. 12260. 390.000. 350.000. 12256. 1,200.000. Lir 200.000.
Kadar kupuješ, preglej »Jutrove« oglase!
Vsem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, gospod
IVAN BOLHA
trgovec
Pokopali smo ga danes, v petek 25. septembra 1942 dopoldne na pokopališču pri Sv. Križu.
Ljubljana, 24. septembra 1942. Žalujoči: MINKA, žena — META in JANEZEK, otroka ter ostalo sorodstvo
t
soproga, zlatega ateka, brata, strica in svaka, gospoda zlatega ateka, brata, strica in svaka, gospoda
IVANA MALGAJ
magistralnega uradnika
Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 27. septembra 1942 ob 17. uri popoldne z njegovega doma v štrekljevi ulici št. 3 na pokopališče k Sv. Križu
Ljubljana, dne 25. septembra 1942.
Globoko žalujoči: MINKA, žena — BRANKA, hčerka in ostalo sorodstvo
p:; ^fi^^^^^^m^Mm^m
.<.	.-■ «•£;•• - v . V- . - ■ . ' : Ji ■	""
V neizmerni bolesti me je zapustil za vedno moj predobri mož
Franc Praproti?
mizarski mojster v šiški
dne 25. septembra 1942 v 47. leta starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 27. septembra 1942 ob 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 25. septembra 1942.
Žalujoča žena OLGA In ostalo sorodstvo
--,»■ J.. ■ . »£» .»,V.- .--/•.'<

n
'iy ' " Z

Roman
V tem oziru nikakor niso bili več podobni tistim, ki jih je bil Van Houten vzel s seboj na pot. Med svojo odsotnostjo je bil očitno delal čudeže z njimi; in Floydu se je mahoma ukresala v glavi misel: pa ne da bi bil Van Houten pričakoval, da bodo med njegovo odsotnostjo nastali na otoku zapletljaji? Kaj, če je bil prav z ozirom na te zapletljaje iz-vežbal posadko »Južnega križa« v orožju? Ali se je bil morda vrnil z upanjem, da najde prizorišče izpraznjeno in družabnika izločenega iz igre?
Floyd je takoj pregnal ta sum, ki se mu je zdel nevreden i njega i Van Houtena. Niti najmanjšega dokaza ni imel za takšno misel... in vendar se mu je bila porodila. So misli, ki ne potrebujejo prijem-ljivih osnov, ampak vstajajo iz nedoločne pobude. Takšen je moral biti tudi Floydov sum.
Ko so se bližali obali lovišča, so videli, kako divjaki razburjeni tekajo sem ter tja. Mnogi so prišli iz šotorov in nekaj trenutkov oprezali, nato pa pobegnili v gozdič. Minuta ni prešla, in že ni bilo videti žive duše.
»Boja ne bo,« je rekel Van Houten, ko je čoln dosegel obalo in so vsi poskakali na suho. »Floyd, ostanite tu pri ljudeh, jaz pa pojdem z Joejem Goro na rob gozda, da se pogovorim s temi bedaki. Puško pustim vam: naj vidijo, da prihajam z mirom, ne pa z vojno.«
Res je pustil orožje Floydu ter z Joejem odkorakal proti gozdiču; dvajset korakov od drevja se je ustavil in jel govoriti.
Floyd je slišal njegov glas; kar čudno ga je bilo videti, kako je stal in dozdnevno ogovarjal drevesa. Tudi Joe Gora je kdaj pa kdaj primaknil kako besedo, in Floyd je ves čas čakal, kdaj se bo obrnil in krenil nazaj. Toda Van Houten je poznal domačine in njihov način mišljenja in ni bil nad svojim neuspehom očitno niti malo zavzet. Prenehal je v svojem govoru, hodil nekaj trenutkov sem ter tja, nato pa znova začel govoriti.
In res: izza dreves — a ne izza tistih, ki so rasla njemu nasproti, temveč izza onih na levi strani gozdiča — se je prikazal domačin. Nekaj trenutkov je stal na mestu in se prestopal z noge na nogo, nato je izrekel besedo, ki je Van Houten nanjo takoj odgovoril. Tako sta nadaljevala minuto ali dve; tedaj je stopil iz gozda drug domačin in se pridružil prvemu; za tem je prišel tretji, za tretjim četrti.
»Vse v redu,« je Van Houten zaklical Floydu. »Pridite semkaj, da jih do dobrega prepričava; puško pustite tam.«
Floyd je pomolil karabinko enemu izmed ljudi in krenil naravnost h gruči domačinov. Sru se še ni bil pokazal, Ko je Van Houten vprašal po njem, je dobil odgovor, da leži mrtev v gozdiču za hišo. Eden izmed strelov, ki jih je bil Floyd na slepo sprožil v noč, ko so zažigali lopo, je bil pogodil Sruja in ga poslal na oni svet.
»Nu« je rekel Van Houten, »ta novica je najboljša, ki ste mi jo mogli povedati. Položaj je torej razčiščen. Kaj ne, saj tudi vi ne zahtevate, da bi
I kaznovali te ljudi? Kakor kaže, ste jim že sami korenito posvetili: trije mrtvi in več ranjenih ni majhna reč.«
»Do kazni mi ni,« je rekel Floyd. »Recite jim, da smo bot. Sru je bil glavni krivec, in zdaj, ko je mrtev, nimam več nič pripomniti.«
»Dobro, torej lahko smatramo stvar za urejeno. Jutri bodo razen mrtvih vsi spet na delu. Pojdimo zdaj, da pokopljemo Sruja. Potem pridite na ladjo, da kaj pojeste. Stavim, da še niste zajtrkalL«
»Bogme da ne!« je Floyd odvrnil. »A najbolj sem potreben trohice spanja. Kakor hitro opravimo s Sru jem, pojdem spat.«
Vrnili so se v taborišče in preiskavah gozdič. Skrivališče je bilo do polovice izropano, toda večina odnesenega blaga je še nedotaknjena ležala na obali.
Sruja so našli ležečega ob znožju artovega drevesa, z zlomljenim kopjem v roki Van Houten ga je pokopal po načinu domačinov. Ukazal je dvema Kanakoma, naj odneseta truplo na konec pomola, k vhodu na laguno, in ga vržeta morskim psom.
»Ti naj opravijo, kar je treba,« je dejal.
X
HAKLUYT
Drugi dan se je delo nadaljevalo kakor po navadi. Hakluyt je pomagal ali vsaj prisostvoval. Uporniki niso bili ničesar razdejali, in kakor bi hotela usoda podžgati Hakluytovo zanimanje za podjetje, je bil plen prvega dne odličen: trije biseri znatne velikosti, ne vštevši precejšnjega števila manjših.
»Nikar ne mislite, da je vsak dan tako kakor danes,« je rekel Van Houten; mnogokrat ni zvečer
kai pokazati. Tisto, za kar gre pri tem poslu, je celokupni plen v tednu ali mesecu dni.«
Hakluyt je opazoval delo, kakor bi ujeda opazovala žrtev. S palci v ustih in s slamnikom na zatil-niku je stal ob strani. Imel je navado, da je po želvje iztezal glavo naprej (Floydu se je zdelo, da bi lahko skrčil vrat, če bi hotel, prav kakor želva) ter si s konci prstov nenehoma bobnal po prsih.
»Ta človek bi bil zmožen vsakega dejanja razen umora,« je menil mladi mož sam pri sebi, »in niti tega se morda ne bi ustrašil.«
Kazno je bilo, da Hakluyt tudi Izabeli ni kdo ve kako po duši.
Pomagala je pri kuhi ter pazila na čolne, kadar so bili Floyd in njegova tovariša na lovišču; mimo tega pa je imela z njimi malo opravka.
Odkar se je bil Van Houten izkrcal, se je Flovda ogibala. Bilo je, kakor da bi se bil spustil neviden zastor po tistem trenutku, ko je, rešena smrti, ob pogledu na bližajoči se »Južni križ« vrgla mlademu človeku roke okrog vratu in se privila k njemu.
Umaknila se je bila, kakor da se ni nič zgodilo med njima: kakor da se nista nikoli skupaj borila in živela in skupaj zrla smrti v oči.
Nekoč, teden dni po Van Houtenovi vrnitvi, je bil Floyd na vnanji strani klevčevja, za gozdičem in hišo; do kosila je bilo še uro časa, in ker je bil opravil svoj dopoldanski posel, je sedel na koravd-nem bolvanu in gledal valove, ki so se rušili v sol učno kipenje pen. Veter mu je zanašal njih brizge malone pod noge; dišalo je po ozonu, po halogah in po slanoti, kakor da bi se dvigal vonj prav iz osrčja globin.
pa is vujnu.^	^	---- -—j —, —j ---------,___ -_____-
Urtjuje Davorin Ravljen - Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja: Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovor« Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.