POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE ANA LAMUT SREDNJA KNJIŽNICA CELJE uzeiski trg 1 a CF-UE Direktorica osrednje knjižnice Mozirje Sem proti enotni davčni stopnji, to se pravi proti povišanju davčne stopnje za knjigo. Cene knjige so namreč že sedaj zelo visoke, še posebno, če pomislimo na učbenike in strokovno literaturo. Dovolj nam pove podatek, da so naklade knjižnega gradiva med najnižjimi in hkrati med najdražjimi v Evropi. LETO XXXVIII, 30. JUNIJ 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR ŠTEVILKA 26 V Gornjem Gradu obeležili dan državnosti in praznik občine STRAN 11 - 400.000 SIT - 300.000 SIT POHITITE IN IZKORISTITE POSEBNO POLETNO PREMIJO! Tel.: 03 891 90 77 AS Avtomobili Skomiek d.o o. - Cotto Simona Slamka 20, Volenjo.Tol.: 03 891 90 77, www.aovolanjo.com 0 iObiscitWKiypceirain^ postregli z okusmnujB driližbo Dre'ženetitil Voda Za limona, 1.5 I . ~w1rjS9ólEaÌuyy ml vanilj + čokolada Komet 'vrpjffrB Voda Oda gazirana 1.5 I idojed 1000 ml pnllf + jagoda vaoilt- mtt 3bSS3tB 35taxim_črni 125 ml 0*®®!?. Zadruga mozirje ZA OSVEŽITEV V VROČIH DNEVIH po hladni^ cenah! i* * V Frupi Fora marelica, 1.] Bistra Vita pomaranča, 1.5 I 99 SIT, 0.41 EUR Voda Mercator izvirska, negazirana, 1.5 I - 59 SIT 0.95 EUR Voda Mercator izvirska, negazirana, 0.5 I MTmN;ßREV0ZlkViGRÄBBENISWDl Prodaja, prevoz betonskih mešanic GRADITE IN POTREBUJETE QÉMSH POKLIČITE 04,1-7*53 =LI KO POTREBUJETE ü= - vizitke, - vabila, - letake, - brošure in ostale podobne tiskovine, ZAHTEVAJTE NAŠO PONUDBO! Ker se zavedamo, da je vaš čas dragocen, bomo vaše naročilo izvršili v dogovorjenem roku, korektno in profesionalno. Oglasite se pri nas ali nas pokličite po tel. 839 0790 ali 041 647 240 ali pa nam pišite na elektronski naslov: oblikovanje@savinjske.com Prepričajte se, zakaj je zadovoljstvo naših strank merilo naše uspešnosti. nauiDB www.aavinjske.com Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Zagotovite si ustrezen toplotno izolacijski fasadni sistem. Poštni topleje, poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumlt) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 IZDELAMO VSE VRSTEFASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE, POLOŽIMO MIMIKO fvnprn™n OKOLICO! Sešče 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57. 041/642-643. E-mail: termo.sgd<®email.si 1 TERMO SGD doro. OSREDNJA KNJIŽNICA —csjue— Tretja stran poslovanje njihovih članov, ki se ukvarjajo z izdajanjem knjig in tiskanih medijev. Omenjeno področje je zaradi majhnosti slovenskega trga zelo problematično. Naklade knjig, na primer, so tako nizke, da je njihova rentabilnost praviloma zelo vprašljiva, za razliko od nemško ali angleško govorečega trga pa se s pisanjem tudi ni mogoče spodobno preživljati. Pravo nasprotje temu je izdajanje knjig v ZDA. Tam je napisati knjižno uspešnico, ki se nato proda v visoki nakladi, bistveno enostavneje in eden izmed avtorjev, ki jim je v zadnjem obdobju to uspelo, je Robert T. Kiyosaki. Kar nekaj njegovih del je že prevedenih v slovenščino, vsa pa temeljijo na njegovem učenju od revnega in bogatega očka. Kiyosaki je namreč odraščal z dvema očetoma. Njegov pravi oče je bil učitelj, ki kljub svoji genialnosti sebi in svoji družini ni znal ustvariti solidne eksistence, zato ga je Robert imenoval »revni očka«, njegov »bogati očka« pa je bil v bistvu oče Kiyosakijevega prijatelja, sicer podjetnik in investitor. Uidi jaz sem imel »revnega« in »bogatega« očka. Medtem ko me je moj biološki oče naučil temeljnih pojmov o življenju, preden je pred osmimi leti zapustil ta svet, me je moj »bogati« očka, od katerega sem se učil finančne abecede, nenadoma zapustil prejšnji teden. Za vse, kar je storil zame, mu bom vedno globoko hvaležen. Koliko je vredna pisana beseda? 15. obletnica samostojnosti Slovenije je bila pravšnji trenutek za hitro analizo doseženih rezultatov in pogled v prihodnost. Medtem ko za nazaj ne kaže izgubljati veliko besed, saj smo v tem času doživeli intenziven razvoj na vseh področjih, je za Slovenijo in Slovence ključnega pomena, po kateri poti bomo stopah v prihodnost. Možnih je namreč več različnih poti, ki se med seboj bolj ali manj razlikujejo, dejanska razlika med njimi pa se bo pokazala šele na daljši rok. Ena izmed strateških odločitev, ki jo bosta morala sprejeti vlada in parlament, je povezana z davčno zakonodajo. V zadnjih mesecih je prvotna namera vlade, da uveljavi enotno davčno stopnjo, nekoliko potihnila, kar pa ne pomeni, daje vlada od nje odstopila. Umik ministra za reforme dr. Jožeta P. Damij ana je bil signal, da reforme ne bodo tako temeljite, kot so bile napovedane in po mnenju nekaterih makroekonomistov tudi potrebne, kljub temu pa so nekatere gospodarske panoge v napetem pričakovanju, kakšna bo dejanska odločitev. V Združenju za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da bi uvedba enotne davčne stopnje dramatično vplivala na IZ VSEBINE: Aktualno: Bomo sploh še brali knjige?.....4 Občina Mozirje: Višje cene osnovnih komunalnih storitev.6 Velenje: Obisk predsednika GZS Jožka Čuka.9 Gornji Grad: Predstavitev monografije Edija Mavriča - Savinjčana..............10 Grušovlje: Poleg glasbe pomembno tudi prijateljsko sodelovanje.....12 Rečica ob Savinji: Od lipe do prangerja..............15 Rolarsko-smuški klub Luče: Prvo državno prvenslvo v "inline" rolanju.... 18 Na naslovnici: Meddruštveni turnir v odbojki na mivki na igrišču pred restavracijo Gaj v Mozirju ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 26, 30. junij 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno V_________________________________________________________ NIČELNA STOPNJA DAVKA NA KNJIGE Bomo sploh še brali knjige? Ljubitelji slovenske knjige, med njimi imajo vsekakor vodilno vlogo založniki, si s peticijo naslovljeno na Vlado Republike Slovenije prizadevajo za vzpostavitev dialoga v smeri ničelne stopnje davka na dodano vrednost na knjigo. Od vlade, ki z vzpostavitvijo enotne davčne stopnje predvideva povsem nasprotne reforme, zahtevajo, da povsem opusti namere o zvišanju davka na knjigo in ničelno stopnjo davka uvrsti med svoje prednostne naloge. Med prvopodpisniki peticije so poleg založnikov številni ugledni slovenski kulturni ustvarjalci, peticijsko izjavo pa je možno podpisati v številnih slovenskih institucijah ali na spletu. ZAKAJ NIČELNA STOPNJA DAVKA NA KNJIGO? Snovalci peticije, njen prvoorgani-zator sta založba Sanje in njen urednik Rok Zavrtanik, poudarjajo, da je davek na slovensko knjigo v prvi vrsti ponižujoč, bralcu peticije pa ponujajo še nekaj bolj konkretnih dejstev, ki govorijo njim v prid. Dostopnost do izobraževanja, kulture in posledično razvoj slovenskega jezika so med prvimi argumenti peticije. Sledi podatek, da slovenski trg sodi med največje založniške miniature na svetu, da so naklade pri nas med najnižjimi, slovenska knjiga pa je med najdražjimi v Evropi, daje slovenska knjiga že danes med najbolj obdavčenimi v Evropi itd. V nadaljnjem naštevanju je mogoče prebrati tudi, da obstaja dokazljiv in preverljiv korelat med ničelno stopnjo ter pismenostjo, izobraženostjo,samozavestjojeziko-vne skupine in njeno ekonomsko močjo, z njo namreč rasteta tako kulturna kot tudi gospodarska samozavest in moč naroda. To pove že zdrava kmečka logika, za primerjavo pa vseeno nekaj davčnih stopenj po svetu: Anglija, ki ima že 140 let ničelno stopnjo za tiskano besedo, poleg nje še Norvežani, Irci, Poljaki, v svetu pa na primer Koreja in Tajska, Švica z 2,4%, Španija, Grčija in Italija s 4%, Francija s 5,5%, med najvišjimi je Nemčija s 7% davčno stopnjo za pisano besedo. Da povišana davčna stopnja za knjige ne prinaša nič dobrega, se kaže že na Slovaškem, dober domač primer pa je tudi 20% davčna stopnja na zvočne nosilce, ki je v dveh letih od uvedbe dodobra osiromašila slovensko glasbeno založništvo in zvočne knjige. GLEDAJO ZALOŽBE LE NA SVOJO KORIST? V polemikah glede ničelne davčne stopnje se vjavnosti pojavlja dvom, da založniki, ki so najglasnejši podporniki peticije, gledajo predvsem na svojo finančno korist. Mali založniki - pod- pisniki peticije to zanikajo. Kot pravijo sami, lahko splošna stopnja prinese dolgoročno korist predvsem »monopolnemu založniku, ki seje izgradil v socializmu in ima ta hip že nesramno prevladujoč tržni delež; njegovi menedžerji sicer priznavajo, da bodo kratkoročno beležili dramatično zmanjšanje dobička, a, razumljivo, ne izpostavljajo stranskih učinkov, med katerimi je tudi ta, da bo enotna davčna stopnja pomagala prostor očistiti nevšečne konkurence«. Raziskovalci slovenskega založniškega trga opozarjajo, da bodo založniki, ki bodo hoteli svoje knjige spraviti do knjigarn, z uvedbo enotne davčne stopnje še bolj kot doslej odvisni od monopolnega lastnika distribucijske mreže. Že zdaj stroški prodaje znašajo skoraj petdeset odstotkov cene knjige, ta delež se lahko v prihodnje le še zveča. Tatiana Golob Naša anketa V vesolju knjig S knjigami je tako kot z zvezdami - so še vse kaj drugega kot tisto, kar predstavljajo na prvi, hipni pogled. Knjige niso le skupek vezanih natisnjenih listov, temveč predstavljajo mnogo več. So vir znanja. So vrata v druge svetove. Nemalokrat s svojo polemično vsebino razburjajo družbo. So pokazatelj kulture, napredka ...tlkrati pa lahko knjige prepoznamo tudi kot neke vrste statusni simbol. Nekatere knjige kljub mnogim "akcijam" ostajajo povprečnemu žepu še vedno oddaljene "nekaj galaksij". Učbeniki so zgodba zase. So "knjige, ki jih moraš obvezno kupiti", toda kljub temu s svojo finančno težo marsikateri denarnici naredijo "veliko razpoko". Zaradi teh in podobnih razlogov se je porajal tudi predlog, da bi se na določene knjige (učbenike ter določeno leposlovje) uvedla ničelna stopnja davka, kar bi jih gotovo marsikomu približalo, po drugi strani pa bi nekatere knjige še vedno ostale obdavčene. Kaj o tem mislijo Zgornjesavinjčani? Lovro Goličnik, Šmihel nad Mozirjem Včasih kupim kakšno otroško knjigo za hčerko, kakšno žepno. Če je knjiga zanimiva, ni predraga. Ničelna stopnja davka na določene knjige, predvsem na tiste, ki so potrebne v šoli, bi bila vsekakor dobrodošla. Drugače pa dobra knjiga zasluži svojo ceno, navsezadnje morajo od nje živeti tudi avtorji in založniki. Eva Brinovšek, Lepa Njiva Sama sijih sposojam. Preberem jo enkrat, nato jo vrnem. Bolj jih kupuje mama, in sicer kakšne knjige o naravi in podobno. Za učbenike bi bilo vsekakor dobro, da bi bili cenejši, saj jih moraš kupiti in nimaš izbire. Pri ostalih knjigah pa sta dve plati -za nas bi bilo gotovo bolje, če bi bile cenejše, za avtorja pa verjetno ne. Ančka Rebič, Mozirje Knjige bolj malo kupujem. Malce so drage, pa tudi otroke imam že odrasle in jih zanje ne kupujem več. Knjige so na splošno drage, vsekakor bi bilo dobro, da se pocenijo. Še posebej učbeniki, njihove cene velikokrat predstavljajo težave. Marko Kumer, Nazarje Knjig ne kupujem, nimam interesa. Z njihovimi cenami drugače nisem seznanjem, sem pa za idejo, da bi se zmanjšala cena učbenikov. Milka Mustafič, Mozirje Rada berem knjige, vendar ponavadi koristim knjižnico. Nekatere knjige so dražje, druge manj, ne verjamem pa, da se bo na tem področju kaj bistvenega spremenilo. Tisti, ki si jo želi prebrati, bo našel poti, da bo prišel do nje, obstajajo tudi cenejše verzije. Pri učbenikih pa so spremembe nujne, saj so obvezni strošek, poleg tega pa se spreminjajo iz leta v leto. Primož Kokošine, Rečica ob Savinji Knjig skoraj he kupujem, cene so previsoke. Grem raje v knjižnico, koristim jih tudi preko interneta. Ničelna stopnja na nekatere bi bila vsekakor dobrodošla, po drugi strani pa je razumljivo, da so uspešnice obdavčene enako kot do sedaj, navsezadnje je to avtorjeva pravica. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem / v Aktualno, Oglasi Direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Ana Lamut: »Sem proti enotni davčni stopnji, to se pravi proti povišanju davčne stopnje za knjigo. Cene knjige so namreč že sedaj zelo visoke, še posebno, če pomislimo na učbenike in strokovno literaturo. Dovolj nam pove podatek, da so naklade knjižnega gradiva med najnižjimi in hkrati med najdražjimi v Evropi. Statistike kažejo, da Slovenec na leto kupi 3 knjige, vključno z učbeniki, 9 pa sijih izposodi v knjižnicah. Ta podatek nas Slovence uvršča na predzadnje mesto v Evropski uniji. V knjižnicah, tako splošnih kot šolskih, pa še zdaleč nimamo dovolj finančnih sredstev, da bi zadostili vsem potrebam po najrazličnejšemu gradivu, tako študijskem, izobraževalnem, kottudi po lahkotnem gradivu, kijih naši krajani in člani knjižnice iščejo. Izobraževanje, kultura in uporaba literature so namreč izjemnega pomena, zato je zelo pomembno, daje vse to enako dostopno vsem prebivalcem.« Portal Savinjske doline coin SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Kako gledate na življenje v naši državi petnajst let po osamosvojitvi? Velika večina anketirancev živi po petnajstih letih samostojne države slabše, kot je živela prej, 20 odstotkov srečnežev pa živi boljše kot pred osamosvojitvijo. Živim enako kot prej 6% Živim boljše kot prej 20% Živim slabše kot prej 74% Tokrat vas sprašujemo, ali boste kupovali več knjig, če bodo te cenejše? Svoja mnenja nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 4. julija 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. REGISTRACIJA ISTOSPOLNE PARTNERSKE SKUPNOSTI »Poročali« se bodo v sejni sobi Lani sprejet Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti začne veljati 23. julija. Upravne enote, ki so za izvajanje registracije pristojne, morajo postateti za pravilen potek postopka in določiti uradni prostor, kjer bo registracija potekalaVMazjijuse bo registracija izvajala na sedežu upravne enote, v sejni sobi, in sicer ob sredah med 9. in 11. ter 14. in 16. uro. Ker so se organizacije, ki podpirajo ali združujejo istospolno usmerjene osebe izrekle proti zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti, saj ga razumejo kot dis-kriminatornega, je vprašanje, koliko homoseksualnih oseb se bo registracije skupnosti sploh poslužilo. Omenjeni zakon parom v registrirani istospolni partnerski skupnosti odreka status svojca, jim ne nudi niti pravic v zdravstvenem, socialnem in pokojninskem zavarovanju terjih na sploh ne obravnava kot zakonskih partnerjev. Tudi v simbolnem pomenu istospolno usmerjene osebe marsikje po Sloveniji ne bodo čutile, da sklepajo skupno zvezo, saj precejšen del večjih slovenskih upravnih enot postopek registracije ne namerava izvajati vtistih prostorih, kjer poteka sklepanje običajnih zakonskih zvez. Kot nam je povedal načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik, bo tudi pri nas registracija takšne zveze potekala v posebej določenem prostoru in ne v prostorih, kjer običajno poteka izvajanje obredov sklepanja zakonskih zvez: »Medtem ko civilne obrede sklepanja zakonske zveze opravljamo v graščini Vrbovec Nazarje ter v prostorih občin Luče in Ljubno, pravilnik o registraciji istospolne partnerske skupnosti določa, da se postopek registracije skupnosti opravi v času, ki ga določi načelnik upravne enote v okviru uradnih ur organa. Glede na določbo pravilnika, da se istospolne partnerske skupnosti registrirajo v času, kije v okviru uradnih ur organale to možno izvesti le na sedežu upravne enote.« Kotje povedal načelnik Poličnik, sejna soba izpolnjuje vse predpisane pogoje; prostorje svetel in urejen, v njem so postavljeni državni simboli, v skladu s predpisi, ki urejajo njihovo uporabo. Registracijo istospolne partnerske skupnosti bosta opravljala matičarka oziroma matičar. Prisotnost drugih oseb, torej sorodnikov ali prijateljev je odvisna od želja partnerjev, ni niti obvezna niti prepovedana. Načelnik zatrjuje, da bodo prisluhnili tudi željam istospolnih partnerjev: »Drobne želje, ki bodo v okviru zakona in pravilnika pa bo zagotovo možno izpolniti. Naše poslanstvo je izvajati vse postopke na strankam prijazen način in v skladu s predpisi.« Tatiana Golob BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@nira.si. hltn://eic.mra.si EIC-jun-3: Češko proizvodno in trgovsko podjetje ponuja podizvajalka dela na področju brizganja termoplastov za avtomobilsko industrijo ter proizvodnje plastičnega in kovinskega okovja za gradbeno industrijo. EIC-jun-5: Jordansko podjetje, ki se ukvarja s predelavo hrane in pripravo vode, išče partnerje za komercialno in tehnično sodelovanje. EIC-jun-7: Bolgarsko podjetje, ki se ukvarja s industrijo polnjenja in ustekleničenja išče partnerja za tehnično in°proizvodno sodelovanje. EIC-jun-8: Turški proizvajalec parketa išče partnerja za tehnično sodelovanje. EIC-jun-13: Poljski proizvajalec igrač išče partnerje za komercialno in proizvodno sodelovanje. EIC-jun-45: Špansko podjetje, kije dejavno na področju krojenja in izdelave torb, pasov in nakita visoke kvalitete, išče partnerje za komercialno in proizvodno sodelovanje. EIC-jun-51 : Latvijsko podjetje spe- cializirano na področju izdelave pločevine išče partnerje za proizvodno sodelovanje (podizvajalska dela). EIC-jun-54: Nemško podjetje specializirano na področju elektrotehnike, avtomatizacije in programske opreme išče partnerje za proizvodno sodelovanje (možnost podizvajalskih del). EIC-jun-55: Poljsko podjetje specializirano na področju tapetništva, industrijskih prevlek in prevlek za blazine išče partnerja za proizvodno sodelovanje. OBČINA MOZIRJE Višje cene osnovnih komunalnih storitev Komunalna infrastruktura, s katero gospodari Javno podjetje Komunala Mozirje, je večinoma stara že več desetletij. Te stare naprave se kvarijo, na vodovodnem omrežju so velike izgube, denarja za obnovo pa ni. Zaradi tega je vodstvo podjetja zaprosilo občinski svet, da potrdi nove cene osnovnih komunalnih storitev. Konec preteklega leta je Komunala Mozirje na teh dejavnostih beležila negativne poslovne rezultate, ki sojih pokrili z odpisom amortizacije. Ta način seveda ni dober, saj bi se morala sredstva iz postavke amortizacije vračati nazaj v komunalno infrastrukturo oziroma se porabljati za njeno obnovo. Po predračunu bi zamenjava starih, dotrajanih in na mnogih mestih še salonitnih vodovodnih cevi stala 1,2 milijardi tolarjev. Ogromen zalogaj, ki ga podjetje ne zmore. Ne ie to, zmanjkuje tudi denarja, s katerim so opravljali tista najnujnejša popravila. Vodstvo z direktorjem Andrejem Ermencom je občinskemu svetu zato predlagalo, da v višini 15 % amortizacije povečajo cene osnovnih komunalnih storitev. Predlagane cene so pred meseci nazorski občinski svetniki že sprejeli, Mozirjani pa so postopek še zavirali. Soglasje obeh občin je potrebno zavoljo dejsh/a, da Komunala opravlja te dejavnosti na območju obeh občin, tod pa poteka tudi večina komunalnih vodov. Po temeljiti razpravi so mozirski svetniki pretekli teden le sprejeli predlagane cene. Te mora potrditi sedaj še pristojno ministrstvo, tako da bodo lahko stopile v veljavo konec tega leta. Cena kubičnega metra vode bo zrasla za dobrih 17% iz 92 na 108 tolarjev. Kanalščina se bo dvignila za 35%, iz 43 na 59 tolarjev po kubičnem metru, čiščenje odpadnih voda pa za 11 %, iz 55 na 61 tolarjev za kubični meter. Na ta način zbrana višja sredstva bo morala Komunala Mozirje namensko porabljati za obnovo infrastrukturnih objektov. Benjamin Kanjir NEDELJSKO DELO V TRGOVINAH Manjši trgovci še vedno v težjem položaju Kot je znano, sta pogajalski skupini delodajalcem in delojemalcev dosegli sporazum o razporeditvi delovnega časa trgovin ob nedeljah in praznikih. Nedeljskemu delu so dali močan poudarek, saj so, skladno z referendumskimi pomisleki, želeli posebej zaščititi delavce, ki delajo ob nedeljah in praznikih. Zakonsko omejevanje nedeljskega dela tako ne bo več potrebno. V skladu z dogovorom delodajalec ne sme naložiti nedeljskega dela nosečnicam in delavkam leto dni po porodu, delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti, in enemu od staršev, ki sam živi s hudo bolnim otrokom. Od starša, ki skrbi za predšolskega otroka, delodajalec ne sme zahtevati več kot deset delovnih nedelj na leto. Za druge velja obveznost največ 26 nedelj v letu oziroma največ dve nedelji na mesec. Posebne omejitve veljajo tudi za praznike. Zaščiteni delavci pa lahko na lastno željo delajo več ur. Nadvse zanimiva je usklajena tabela podatkov za delo v manj ugodnem delovnem času. Tako bo, na primer, dodatek za nočno delo znašal 75 odstotkov, za nadurno delo 30 odstotkov, za delo ob nedeljah in dela prostih dneh 100 odstotkov, za delo 1. januarja, 1. maja, 1. novembra, 25. decembra in na velikonočno nedeljo pa celo 200 odstotkov. Kaj bo to konkretno pomenilo za delodajalce smo vprašali direktorja Zgornjesav-injske kmetijske zadruge Mozirje Andreja Presečnika, kjer obstoječega režima ne mislijo spreminjati. Za Zadrugo Mozirje bi bilo sicer bolj ugodno, če bi bili večji trgovski centri na te dneve zaprti, s tem bi se kupci preusmerili na manjše trgovine. Glede omejitev in dodatkov po Presečnikovih zagotovilih ne bi smelo biti problemov, čeprav ugotavlja, da bo v manjših trgovinah težje zagotavljati določila sporazuma. V vsakem primeru bodo imeli zaradi sporazuma višje stroške, ki se bodo odražali predvsem v gostinskem delu dejavnosti. Celotno podjetje je namreč pod kolektivno pogodbo trgovinske branže, to pa po besedah Andreja Presečnika pomeni, da bodo primorani ob nedeljah in praznikih zapreti še kakšno gostilno. Savinjčan Septembra 2003 smo se imeli opravilno sposobni in polnoletni državljani preko referenduma možnost izreči o nedeljskem delu trgovin. Odločitev je bilajasna, vendar seje pri prelivanju v zakonodajno prakso povsem izjalovila: saj so trgovski lobiji izsilili nekaj podjetnega liberalizma. Vsak poskus trajne rešitve je končal pod sedmim nožem ustavnih sodnikov tako da so bile v vsem poreferendumskemu času trgovine zaprte samo nekaj tednov. Referendumska burka Neuspešnost prejšnje, domnevno liberalne vlade je nadgradila »republikanska«, domnevno konzervativna, ki je sindikalne voditelje uspela prepričati, da so tudi nedelje delovni dan, trgovci pa so pristali na precejšnje povišanje dodatka za delo v neugodnem času. Socialna partnerja sta sklenila dogovor, po katerem bodo lahko vsako nedeljo odprte vse trgovine. Piko na i morajo postaviti še poslanci, vendar v njihovo odločitev, ki temelji na rutini glasovalnega stroja, ne gre pretirano dvomiti. Ob vsem tem se je seveda vredno vprašati, kam je izpuhtel moralno etični naboj nedeljskega dela. Kam so Izginile trpeče matere, kje so razbite družine, kje razpadanje družbenega tkiva? Govorimo o vrednotah, o katerih je iz opozicijskih klopi rohnel sedanji minister za delo, socialne zadeve in družino Janez Drobnič iz Nove Slovenije. Kako bodo omenjeni minister in celotna koalicija, v kateri vodi melodijo Slovenska demokratska stranka, ostali pa plešejo kot bolj ali manj pohlevne lutke, ki so sprva, bolj papeški od najtršega klerikalca, zahtevali samo šest nedeljskih nedelj, sprejeli izziv izrazito liberalnega režima. V prispodobi lahko trdimo, da so družinske vrednote prodane za stoodstotni dodatek. Pri tem so še najmanj krivi sindikati, ki so od vsega začetka delovali na ravni pol ptič pol miš. Celo spisek omejitev, komu vse ne bo treba pristati na zahtevo delodajalcev, je v resnici megla in dobro odmerjena manipulacija. Vsak iz zaščitene skupine se lahko pisno odreče privilegiju, kar bo ob neopaznih inšpektorjih in v strahu pred izgubo delovnega mesta hitro vsakodnevna praksa. Janševa vlada je poteptala referendumsko odločitev, ki naj bi bila temelj demokracije. Savinjčan OBČINSKI SVET NAZARJE Sprejet rebalans letošnjega proračuna Na 28. redni seji prejšnji torek je občinski svet občine Nazaije v drugem branju sprejel rebalans letošnjega občinskega proračuna, na predlog župana Ivana Puntata pa je odločanje o soglasju k splošnim pogojem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja in tarifnemu sistemu za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja v občini Nazarje preložil na julijsko sejo, saj so svetniki gradivo prejeli prepozno, da bi se lahko ustrezno pripravili na obravnavo. V razpravi o rebalansu občinskega proračuna za leto 2006 je Pur-nat izpostavil nekatere načrtovane investicije, med drugimi tudi gradnjo pločnika od bencinskega servisa v Nazarjah do tovarne BSH Hišni aparati. Občina je že naročila izdelavo projekta in pričakuje sofinanciranje izvedbe s strani države, saj bo šele z izgradnjo omenjenega pločnika v celoti zaključena rekonstrukcija prometne infrastrukture v širši okolici bencinske črpalke. Purnatje tudi povedal, da bo Občina Nazarje skladno z določbo v kupoprodajni pogodbi od velenjske družbe Era nazaj odkupila zemljišče v poslovni coni Prihova, kije bilo prodano za namene izgradnje trgovskega centra. Za omenjeno zemljišče se menda sedaj zanimajo drugi potencialni investitorji. Svetniki so se kljub načelni odločitvi, da o obeh aktih ne bodo odločali na junijski seji, seznanili z vsebino splošnih pogojev za doba- vo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja in tarifnega sistema za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja v občini Nazarje. Oba akta je skladno z novo energetsko zakonodajo pripravilo Javno podjetje Dom Nazarje, ki je distributer toplote v nazorski občini. Svetnik Janez Štiglic je na seji posredoval niz pripomb in predlogov v zvezi z omenjenima aktoma, razpravo pa bodo svetniki nadaljevali najulijski seji. Franci Kotnik NAZARJE Jože Kavtičnik vršilec dolžnosti ravnatelja osnovne šole Kot je znano, seje na razpis za ravnatelja nazorske osnovne šole prijavilo šest kandidatov, med njimi tudi Jože Kavtičnik iz Velenja, ki je dobil podporo lokalne skupnosti in sveta staršev, vendar je bil zavrnjen s strani ministra za šolstvo dr. Milana Zvera. Menda zato, ker ni dobil podpore šolskega kolektiva, kar pomeni, da bo Kavtičnik od prvega julija dalje opravljal funkcijo ravnatelja za dobo enega leta kot vršilec dolžnosti. Po besedah nazorskega župana Ivana Purnata je tamkajšnja šola pod vodstvom dosedanjega vršilca dolžnosti ravnatelja Antona Smrketa dosegala dobre rezultate, zato pričakuje od Kavtičnika, da bo delo predhodnika še nadgradil. »Ker imamo veliko športno dvorano, bo potrebno dvigniti kakovost predvsem na področju športa. V praksi naj bi to pomenilo povezovanje z raznimi klubi, pred očmi je potrebno imeti tudi dejstvo, daje šola stara sedem let in da se bodo počasi pojavile zahteve po obnovi stavbe. Predvsem pa želim in pričakujem, da bo novi vršilec dolžnosti ravnatelja uspešno sodeloval s šolskim kolektivom, kar je garancija za še večjo razpoznavnost tukajšnje šole znotraj lokalne skupnosti in v enaki meri pred širšo javnostjo,« je Kavtičnik-ovo imenovanje na kratko komentiral Ivan Pumat. Savinjčan Zelena lue za Andrejo Hrame« Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver je medtem že podal soglasje k imenovanju Andreje Hramec za ravnateljico Osnovne šole Mozirje. Hramčeva bo na omenjeni funkciji nadomestila dolgoletnega ravnatelja Antona Veneka, ki odhaja v pokoj, zadnja leta pa je bila njegova pomočnica. ____________________________________________KF ODLOK 0 PLOVNEM REŽIMU NA SAVINJI DO NADALJNJEGA NA MIROVANJU Režim na Savinji še naprej v rokah uporabnikov reke Režim plovbe po Savinji ostaja do nadaljnjega v presoji uporabnikov (foto: EMS) Ljubenska županja Anka Rakun je na zadnji seji občinskega sveta še pred odločanjem umaknila iz obravnave osnutek odloka o plovnem režimu in drugih dejavnostih na Savinji. Vzroki za odločitev tičijo v pripombah Ribiške družine Ljubno in predstavnikov kajakašev. Statutarno pravna komisija je sicer poskušala upoštevati pripombe ribičev in kajakašev, vendar se po besedah predsednice Frančiške Štiglic odpirajo vedno nova vprašanja, tako glede upoštevanja pripomb kot tudi nekatere nejasnosti okrog pravnih pojmov pri definiranju vsebine odloka. Dogajanje okoli Savinje ima očitno globlje razsežnosti in številnejše interese, saj je svoje pripombe posredovala tudi neformalna organizacija, katere člani se kot fizične osebe ljubiteljsko ukvarjajo z vodnimi športi na Savinji. Njihove pripombe se navezujejo predvsem na časovne omejitve plovbe in vpise plovil, kar naj bi po njihovem mnenju povzročalo neenake možnosti za vodne športe na Savinji. Pri tem opozarjajo občine Ljubno, Luče in Solčava, da je potrebno odlok pripraviti tako, da bodo enakovredno zastopani interesi vseh izvajalcev, tako tistih, ki na reki uveljavljajo komercialne interese, kot vseh ostalih ljubiteljev vodnih športov. Zaradi vsega naštetega je komisija upoštevala predlog predsednice Frančiške Štiglic in za nedoločen čas odložila usklajevanje odloka o plovnem režimu. Istočasno je potrebno razčistiti določene pravne dileme in še naprej zbirati podatke o pretočnosti Savinje, na osnovi katere bo opredeljena omejitev plovbe ob nizkem vodostaju, kar naj bi opravila občinska uprava. Savinjčan DELOVNO SREČANJE PONUDNIKOV TURIZMA V NAŠI DOLINI »Preseči je treba nepotrebno zaplotništvo in zavist« Po dveh dokaj uspešnih predstavitvah zgornjesavinjskega turizma na Hrvaškem so se organizatorji v sredo, 21. junija, zbrali na delovnem sestanku v hotelu Benda v Mozirju. Razveseljiva je bila številna udeležba ponudnikov turističnih storitev, pogrešali pa so prisotnost županov in predstavnikov formalnih turističnih organizacij. Kljub temu so zavzeli nekaj sklepov. Večina udeležencevje bila mnenja, da so dosedanje aktivnosti potekale v skladu z dogovori in pričakovanji, tako da so s tem zadovoljni. Zavedajo se, da rezultati ne bodo vidni kar čez noč, saj je turizem panoga, kjer je prepoznavnost treba graditi vztrajno. Menili so, da zaenkrat dosedanja oblika delovanja ne potrebuje okvira kake formalne organizacije, agencije ali podjetja, v bodočnosti pa bo potrebno misliti tudi na to. Vsi so pripravljeni vlagati v tak način dela, vendar so prepričani, da je to tudi problem širše skupnosti, saj ima ta koristi od vsakega gosta, zato pričakujejo, da bodo k projektu prispevale tudi občine s finančnimi sredstvi. Toliko bolj, ker imajo vse naše občine v svojih strateških usmeritvah turizem kot osrednjo panogo. Vsi, ki ponujajo prenočišča, prostor za kampiranje in podobno, plačujejo oziroma odvajajo turistično takso. Ta naj bi bila namenjena razvoju turizma na območju, vendar so menili, da ni jasno, kam ta denar pravzaprav gre. Zavzeli so sklep, da skličejo še en delovni sestanek, na katerega bodo ponovno povabili župane ali njihove predstavnike, še vedno pa vabijotudi vse ostale ponudnike zgornjesavinjskega turizma, da se jim pridružijo. Mislijo, da so turistično informativni centri premalo prepoznavni in da dajejo o turizmu samo informacije, dolina pa potrebuje resno promocijo zlasti na tujih trgih. Sklenili so, da bodo z začetimi predstavitvami na tujih trgih nadaljevali zopet jeseni. Vmes pa seveda ne bodo počivali. Pripravili bodo strategijo in program poskušali finančno ovrednotiti. Predložili ga ŠKOFIJSKA KARITAS LJUBLJANA Delovni zvezki Škofijska karitas Ljubljana si prizadeva, da bi družinam, ki se iz različnih vzrokov težko prebijajo iz meseca v mesec, pomagala pri nakupu delovnih zvezkov in šolskih potrebščin. V sodelovanju s Slovensko karitas po vseh škofijskih Karitas zbirajo sredstva v akciji Otroci nas potrebujejo. Pomoč iz zbranih sredstev se uveljavlja preko domače župnijske Karitas ali župnije pri pristojni škofijski Karitas. Stroški ob vstopu v novo šolsko leto močno bremenijo velike družine. Finančni izdatki pogosto presegajo meje finančnih zmožnosti staršev še posebej, kadar večina otrok v družini še vedno obiskuje šolo. Lansko leto so na pobudo založbe Rokus začeli z akcijo Za družine s petimi ali več otroki - delovni zvezki brezplačno. Letos so se akciji pridružili še: I 2 družba za založniško, izobraževanje in raziskovanje d.o.o., založba Tangram d.o.o. in Tehniška založba Slovenije d.o.o. Na razpolago so delovni zvezki zgoraj navedenih založb. Navodila za starše in obrazec za prošnjo so objavljeni na spletni strani Škofijske karitas Ljubljana http://www.lj. karitas.si. Starši delovne zvezke za svoje otroke prejmejo, če izpolnijo objavljeni obrazec in ga s prilogami najkasneje do 31. julija 2006 pošljejo na Škofijsko karitas Ljubljana, Poljanska 2, 1000 Ljubljana. Obrazec lahko naročijo tudi po telefonu na telefonskih številkah (01 ) 43-92-130 in 051 693-322. Dodatne informacije o akciji dobite tudi po e-pošti: karitas@guest. arnes.si. Sl bodo županom in zanj pričakujejo konkretno finančno podporo. Da bi se med seboj bolje spoznali in tako lahko svojim gostom ponudili tudi storitve drugih, se bodo srečevali na delovnih sestankih vsakič pri drugem gostitelju. Marija Lebar ENGROTUŠ CELJE Pričarajmo nasmeh za otroke V celjski družbi Engrotuš bodo tudi letos vsodelovanju z Rdečim križem Slovenije organizirali dobrodelno akcijo Pričarajmo nasmeh, s katero bodo v štirih letih na letovanje popeljali kar 2.200 otrok iz socialno ogroženih slovenskih družin. Rdeči križ (RK) je olroke, ki se bodo udeležili letovanja, izbral v sodelovanju z območnimi združenji RK, centri za socialno delo in socialnimi službami na osnovnih šolah. Program letovanja je zasnovan tako, da otroci preko telesne dejavnosti, uslvaijanja in igre dobijo pozitivno vzpodbudo in dosežejo lastno potrditev. Aleksander Svetelšek, direktor Engrotuša: »Želimo, da otroci ob dobro zasnovanem programu letovanja pridobijo čim več dobrih prijateljev, pozitivnih spodbud in novih znanj, ki jim bodo v pomoč pri gradnji njihove lastne zgodbe o uspehu.« Vzgojitelji, pedagogi in prostovoljci so za otroke pripravili pester izobraževalni, zabavni in ustvarjalni program, skozi katerega se bodo zabavali ob igri, plavanju, poslušanju pravljic, ogledih filmskih predstav, sprehodih v bližnjo in daljno okolico ter izletih. KF OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje mm *©«.» NAZARJE RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO: -RAVNATELJA Kandidat/ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53., 92., 94. in 145. členom ZOFI (Ur.l.RS, št. 98/05) uradno prečiščeno besedilo. Kandidat/ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za pet let. Začetek delaje 1.9.2007 oz. skladno s sklepom o imenovanju in soglasjem ministra. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, opisom dosedanjih delovnih izkušenj, s kratkim življenjepisom ter programom oz. vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v osmih dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda Osnovne šole Nazarje, Zadrečka cesta 37,3331 Nazarje, s pripisom za razpis ravnatelja. O pomanjkljivih prijavah brez dokazil ne bo mogoče odločati. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku. Predsednik sveta zavoda: Manica HUDALES, prof. SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA VELENJE Slovenije Jožka Čuka V torek, 20. junija, se je sestal Upravni odbor Savinjsko-šaieške območne zbornice Velenje na svoji 12. seji, ki jo je vodil predsednik Uroš Rotnik. Jožko Čuk je predstavil izzive, ki stojijo pred Gospodarsko zbornico Slovenije po uvedbi Zakona o gospodarskih zbornicah, saj bo članstvo odslej prostovoljno. V nekaterih zbornicah, kot sta kmetijsko gozdarska in obrtna, obvezno članstvo ostaja tudi po uvedbi omenjenega zakona, kar pa ne velja za gospodarsko. Po tem zakonu se le-ta spreminja v samostojno, prostovoljno, interesno in nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki opravlja pridobitno gospodarsko dejavnost na trgu. Nova Gospodarska zbornica Slovenije pa je tudi pravna naslednica dosedanje. Kot je dejal Jožko Čuk, zbornica stoji pred izzivom, kako se reorganizirati, da bo v luči novega zakona postala reprezentativna in konkurenčna, saj jo gospodarstvo potrebuje tako na nacionalnem kot panožnem in regionalnem nivoju. Zakon predvideva prehodni čas petih mesecev, ko mora zbornica uskladiti svoje akte in ugotoviti deleže premoženja svojih članic, če bi te želele iz zbornice izstopiti. Po zakonu je možno ustanavljati zbornice, vendar pa so zahteve za reprezentativno zbornico visoke. Zakon pravi, da bo imela status reprezentativne le tista zbornica, ki bo vključevala najmanj 5 % vseh gospodarskih subjektov in 10 % od prodaje v gospodarstvu v preteklem letu. Zaradi takih pogojev ni bojazni za veliko število novih zbornic, ki bi bile tudi reprezentativne, meni Čuk. Jožko Čuk je povedal, da Gospodarska zbornica Slovenije stoji pred izzivom, kako se reorganizirati (foto: Marija Lebar) Na gospodarski zbornici računajo na znaten osip sredstev iz članarine, ki je bila sedaj glavni vir financiranja. Menijo, da bota odslej predstavljala le tretjino njihovih sredstev. Ostale prihodke LJUBNO OB SAVINJI Asfalt proti Žarki lipi V teh dneh naj bi delavci podjetja CM Celje zaključili asfaltiranje 1780 metrov dolgega odseka občinske ceste proti Žački lipi, ki povezuje ljubensko občino z gornjegrajsko. Financiranje poteka po utečenem ključu, to se pravi, da eno tretjino sredstev zagotovijo občani sami, ostalo pokrije občina. V konkretnem primeru so domačini pretežno z delom na trasi prispevali okoli 8,5 milijonov tolarjev, iz občinske blagajne pa so za tri metre široko cesto namenili slabih 22 milijonov tolarjev. Po besedah županje Anke Rakun bodo prenovljeno cesto, ki bo dolino približala predvsem kmetom iz Savine, formalno predali namenu ob ljubenskem občinskem prazniku. Delavci podjetja CM Celje so asfaltirali Savinjčan občinsko cesto proti Žački lipi (foto: EMS) bo potrebno realizirati s prodajo storitev na trgu. V tem smislu so že začeli tudi reorganizacijo kadrov, nekaj delovnih mest pa bo ukinjenih. Nekatere družbeno potrebne programe, kot so različna izobraževanja in šolanja, pa bodo poslej financirala ministrstva. Člani Upravnega odbora Savinjsko-šaieške območne zbornice so soglasno ugotovili, da gospodarstvo potrebuje strokovno in neodvisno, enostavno in racionalno organizirano, dobro vodeno in stem cenejšo in učinkovitejšo zbornico. V nadaljevanju je bila predstavljena iniciativa za projekt E-dolina, ki bi s širokopasovnim optičnim kablom pomenil.osnovo za hiter razvoj elektronskega poslovanja v gospodarstvu. Delno se projekt že izvaja na relaciji Velenje-Šoštanj, potrebno pa je proučiti možnosti izvedbe vZgorn-ji Savinjski dolini. Govorili so tudi o izobraževanju, kjer imajo pripravljene nekatere programe različnih usmeritev - zlasti energetika, ekologija in glasba. Niso se izognili niti kritičnim ugotovitvam glede Regijske razvojne agencije, kjer poskušajo preseči dosedanjo prakso, kije vlagala državna sredstva skoraj izključno v Celje. Marija Lebar PO POTEH ROBANOVEGA JOŽA Do slikovitega Robanovega kota V nedeljo, 2. julija, se bodo ljubitelji narave in planin podali v eno najbolj slikovitih alpskih dolih v Robanov kot na peti pohod po Poteh Robanovega Joža, ki ga letos organizira solčavsko turistično družbo. Celjska Mohoijeva družba in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.30 uri nad turistično kmetijo Pečovnik Ošep, kjer bodo prisostvovali odprtju informativnih tabel Krajinskega parka Robanov kot. Od tam se bodo podali na Robanovo domačijo, kjer jih bodo s kulturnim programom pozdravili solčavski pevci in pevke, osnovnošolci in člani Kulturnega društva Franc Herle ter domačin Franc Roban na citrah. Pot jih bo zatem vodila preko Travnika vse do planšarije v kotu, kjer bo mašo daroval solčavski župnik Silvester Molan. Ura hoje po poteh, koder je hodil Jože Vršnik, Robanov Joža, sicer ni zahtevna, a-organizatorji priporočajo pohodniško obutev in zagotavljajo, da bodo na pot odšli v vsakem vremenu. Marija Sukalo J PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE EDIJA MAVRIČA - SAVINJČANA V GORNJEM GRADU »Krasni ste taki, kakršni ste!« »Želim si, da bi knjiga, ki je pred vami, kaj pomenila tudi naslednjim rodovom,« je povedal avtor Edi Mavrič - Savinjčan (drugi z leve) (foto: Marija Lebar) V okviru praznovanj ob dnevu državnosti in občine Gornji Grad so v soboto v Gostišču Trobej predstavili najnovejše delo publicista in novinarja, domačina Edija Mavriča - Savinjčana, z naslovom Gornji Grad - Ljudje ob bregovih Drete. Dogodekje priredila Občina Gornji Grad in tako je po uvodnih besedah Slavka Kobetiča spregovoril župan Toni Rifelj. Dejal je, da je to že tretje Mavričevo delo, ki je nastalo v sodelovanju z občino. Odkupljena dela občina potrebuje kot poslovna darila. »S ponosom podarjamo tako kvalitetne knjige, kot so Edijeve. Podarili jih bomo tudi pobratenim občinam v Avstriji in Italiji in tako ponesli glas o Gornjem Gradu, njegovi okolici in prebivalcih tudi v Evropo. Želeli bi si, da bi takšna ali podobna knjiga izšla vsaj vsako drugo leto, kar ni nemogoče, saj Mavriču ne manjka niti energije niti volje za ustvarjanje. Delo je pomembno tudi iz zgodovinskega zornega kota, saj bo zanamcem ohranilo lepote in trenutke, kakršne je videlo dojemljivo oko fotografa,« je dodal. Edi Mavrič - Savinjčan je odgovoril županu, koje dejal, da sta volja in energija pri takem delu vsekakor potrebni, ni pa mogoče zanemariti srečnega spleta okoliščin. Povedal je, daje hvaležen vsem sponzorjem in donatorjem, ki so pomagali pri DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUČE izidu knjige, še posebej v času tržnega gospodarstva, ko za kulturo ni preveč posluha. Za potrpežljivost se je zahvalil tudi vsem tistim, ki so v monografiji predstavljeni. »Morda si taki, kot ste v knjigi, ne boste všeč. Takšne sem vas pač v tistem trenutku videl in takšni boste ostali zapisani vzgodo-vini in verjemite mi, krasni ste!« Gornji Grad z okolico je Mavrič, ki pravi, da ima fotografiranje v »genskem zapisu«, saj seje s tem ukvarjal že njegov oče, temeljito obdelal že v več knjigah. A vedno se najdejo kotički, kijih niti sam v toliko letih še ni spoznal, pa so enkratni po svoji lepoti ali posebnostih. »Fotografija je le delček sekunde, iztrgan večnosti in želim si, da bi knjiga, kije pred vami, kaj pomenila tudi naslednjim rodovom, predvsem pa, da bi vam bila žlahtna sopotnica v vašem vsakdanu!« je rekel avtor in dodal, da monografije takšne, kot je, ne bi bilo brez nenehnih vzpodbud in kritičnega očesa Uroša Kotnika, ki se v delu podpisuje pod izbor in urejanje fotografij in seveda brez Lojzeta Ternarja, ki je dodal svoje videnje na ljudi, s katerimi biva že sedem let. Izhaja iz Prekmurja, a kraje ob Dreti že dolgo čuti in imenuje dom. Uroš Kotnik je najprej natresel nekaj tehničnih zanimivosti o fo- tografijah v knjigi. Avtorje za izbor pripravil kar 1736 fotografij, od katerih jih je v knjigi našlo prostor okoli 340, »Glede na napredek tehnike se kriteriji kvalitete fotografij nenehno višajo, ustvarjalec pa mora imeti tudi sposobnost zaznati primeren trenutek in ustrezno kompozicijo, da dobi slika neko višjo izpovednost. Pomembno je, da mu portretiranci zaupajo, so sproščeni in pripravljeni na sodelovanje.« Lojze Ternar je dodal, da imamo Slovenci čudno navado, da so nam tuji kraji in tuje stvari dražje od naših. Temu pa oporeka prav pričujoče delo, ki nam prikazuje naš vsakdan kot nekaj lepega in enkratnega in ima zato svojo vrednost. Žal se organizatorjem ni zdelo potrebno, da bi večer obogatili s kulturnim programom ali se zahvalili avtorjem monografije za njihov trud s skromnim darilom ali cvetjem, karje sicer obtokih dogodkih običajno. Ta vtis so vsaj malo omilili številni obiskovalci, ki so prejeli knjige v dar in so potrpežljivo čakali v vrsti za posvetilo in avtorjev podpis. Marija Lebar POPRAVEK INFORMACIJE V prejšnji številki Savinjskih novicje v članku o Martinu Podrižniku prišlo do neljube napake. Roman Podrižnik namreč ni zaposlen v podjetju BSH Hišni aparati, temveč v podjetju Gorenje Notranja oprema. Marija Lebar __________________________________________________________/ No obisku v uredništvu Savinjskih novic Lučki upokojenci so se po številnih izletih po Sloveniji odločili, da letos malce bolj spoznajo Zgornjo Savinjsko dolino. Tako so si tretji junijski četrtek ogledali nekatere zgornjesavinjske kulturne in naravne znamenitosti, za zaključek celodnevnega potepanja pa so obiskali še uredništvo Savinjskih novic. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik jim je predstavil koncept delovanja tednika, njegov pomočnik Igor Solar pa je udeležencem izleta pojasnil nekatere faze tehnične priprave za tisk, medtem ko tisk časopisa poteka v Celju. Upokojenci iz Luč so bili nad novimi spoznanji vidno navdušeni in so potrdili dejstvo, da so Savinjske novice zanje osrednji vir lokalnih informacij. KF Člani Društva upokojencev Luče so na izletu po Zgornji Savinjski dolini obiskali tudi uredništvo Savinjskih novic (foto: Igor Solar) Dobitniki priznanj Občine Gornji Grad za leto 2006: Zlati grb občine Gornji Grad je prejel Stane Rojten. Zanj je v obrazložitvi med drugim napisano, da se je na področju kulture udejstvoval že kot osnovnošolec, kar je uspešno nadaljeval tudi pozneje. Poleg igranja na odru se nikoli ni branil drugih opravil, ki so potrebna za izvedbo gledaliških del. Med drugim je dve leti opravljal dolžnosti predsednika kulturnega društva, letos poje postal društveni gospodar. Aktiven pa je tudi v drugih društvih, zlasti planinskem. Zlati grb občine Gornji Grad je pripadel tudi Alojzu Zagožnu, ki je član gasilskega društva v Bočni že od leta 1949 in še vedno aktiven. Bil je predsednik, član upravnega odbora in nadzornega odbora. Aktiven je v bočki organizaciji zveze borcev, saj je bil ukraden otrok in taboriščnik. Omeniti velja še njegovo članslvo v odboru zadružnega sveta pri zadrugi Mozirje, pa tudi prizadevanja na domači kmetiji, ki je bila med vojno požgana. Za svoje delo v živinoreji je bil tudi nagrajen. Grb občine Gornji Grad so dobili Jože Tesovnik, Jelka Zidam in Vladimir Strmšek, Priznanja občine so prejeli Slavica Suhoveršnik, Franc Krznar, Ema Sfittar, Albin Firšt, Janez Časi, Jože Pustoslemšek in Peter Slatinšek. Kocbekova priznanja za odličen uspeh v vseh letih osnovne šole so prejeli Urban Ločan, Tadej Černevšek, Benjamin Černjavič, Borut Stojilkovič in Maja Sovinšek. m smer okna in vrata MODRA ŠTEVILKA (((•080 10 27) www.simer.si Ob praznovanju priznanja najzaslužnejšim občanom lokalne skupnosti delati še naprej, sodelovali Godba Zgornje Savinjske če bodo tako odločili volivci. doline, Petra Krajnc na klavirju, dek- V kulturnem delu programa so liška vokalna skupina, Sabina Zavo-_ lovšek na kitari. Recital sta izvedla k Tanja Bezovšek in Jože Remšak - |i Zotler, Edi Mavrič - Savinjčan je ^lijjjg j občuteno interpretiral Prešernovo Zdravljico, prireditev pa je idejno oblikoval in tudi režiral. mm Marija Lebar jem času, ko so obnovili večino podružničnih šol. Pred vrati je gradnja novega vrtca v Gornjem Gradu, Vrhunec vsakoletnega druženja ob prazniku občine Gornji Grad je nedvomno podelitev priznanj ljudem, ki so se v preteklih letih in desetletjih izkazali z vrsto prizadevanj za boljše in lepše življenje v svoji skupnosti. Priznanja in grbe je nagrajencem podelil župan Toni Rifelj, kije omenil, da smo ob 15.obletnici državnosti lahko ponosni in veseli, da živimo v tem času in na tem prostoru. Občina Gornji Grad je stara dvanajst let, že prej pa je obstajala kar 105 let. Zgodovino občine so zaznamovali mnogi pomembni ljudje. Napredek pa je viden tudi v sedan- Alojz Zagožen (levo) in Stane Rojten sta letošnja prejemnika zlatega grba občine Gornji Grad, ki jima ga je podelil župan Toni Rifelj (foto: Marija Lebar) pomagali so obnoviti številne sakralne objekte, načrtujejo izgradnjo kanalizacije v Bočni, kjer bodo do jeseni zgrajeni pločniki in javna razsvetljava in še mnoge druge pridobitve, pomembne za lokalno skupnost. Dejal je, daje letos volilno leto in daje pripravljen za dobro Nagradili odličnjake Ravnateljica Lilijana Bele je najmarljivejšim učencem podelila zaslužena priznanja (foto: EMS) Učenci in učitelji gornjegrajske odličnjaki, katerim je ravnateljica osnovne šole so s programsko boga- poleg priznanj poklonilatudi bogate to zaključno prireditvijo, s katero so knjižne nagrade. Posebno rase predstavili tudi krajanom, sklenili zočaran seveda ni bil nihče, saj je šolsko leto in odšli na bolj ali manj nastopil čas počitnic, jeseni pa zaslužene počitnice. Slednje seve- bodo nove priložnosti za učenje in da velja za učence, ki so po besedah bogatenje znanja, brez katerega si ravnateljice Lilijane Bele prejeli plači- v današnjem svetu ni mogoče več lo za celoletno delo in trud. zamisliti dostojnega preživetja. Najbolj so se seveda veselili Savinjčan Okna s prezračevalnim sistemom AirMatic! (za zdravo in prijetno bivanje) Novo - PVC okna v barvi RAL9006 - (okna v barvi ALU oken!) SREČANJE ANSAMBLOV - GRUŠOVLJE 2006 Poleg glasbe pomembno tudi prijateljsko sodelovanje nastopajo na tako velikih tekmovanjih, kot je na primer Vurberg,« je med drugim dejal predsednik gasilskega društva Grušovlje in idejni vodja prireditve Janko Prislan. Ansambli so izvajali tako avtorsko glasbo kakor tudi priredbe znanih vzornikov, kot sta Avsenik in Mihelič. Strokovna komisija je dodelila prvo nagrado za izvedbo skladbe Žalostna deklica skupini Vaški muzikanti. Ta skupina je osvojila tudi nagrado občinstva. Fantje prihajajo z Gorenjske, pevka pa je Rečičanka Saša Zamernik. Kot je dejala, seje sestavu pridružila šele letos februarja, na vaje se vozi vsak teden v Kranj. Za sabo ima štiri leta šolanja solo petja, karje gotovo pripomoglo kzmagi. Nagrado za izvirno besedilo je prejel trio Krajcarji za pesem Nema bolečina, ki ga je prispevala Ivica Cvikl. Prihajajo iz okolice Braslovč in delujejo že šesto leto. Pravijo, da so nastopali že tudi po Evropi, najraje pa Izvajajo svoje lastne skladbe. Tudi besedil se lotijo kar sami, včasih pa zanje piše tudi Zgornjesavinjčanka Vera Kumprej. Marija Lebar Kako zelo je narodnozabavna glasba prt nas priljubljena, se je znova izkazalo v soboto, 17. junija, ko sta Prostovoljno gasilsko društvo Grušovlje in tednik Savinjske novice priredila tokrat že tretje srečanje ansamblov. Srečanje, ki je bilo tekmovalnega značaja, je potekalo na gasilskem poligonu v Šentjanžu. Zvečer pa je bila še veselica. Srečanja so se poleg domačih skupin udeležili tudi gostje z Gorenjske, iz Šentjurja, Braslovč in od drugod. »To kaže, daje naše srečanje postalo czfianotudi širše, saj daje priložnosttistim mogoče manj znanim, zato pa ne slabšim sestavom, da se pomerijo med seboj in se potegujejo za nagrade. Kar nekaj skupin je, med njimi ansambel Golte, ki so začele na naših srečanjih, sedaj pa Vaški muzikanti so s skladbo Žalostna deklica uspeli prepričati komisijo in občinstvo za glavni nagradi (foto: Marija Lebar) županu si, da bi se po končanem študiju vrnili v dolino,« je dejal župan Ivan Purnat ob srečanju z odličnjaki (foto: Marija Lebar) .Županu občine Nazarje Ivanu Purnatu seje letos predstavilo šest deklet in Štirje fantje, ki so devetletko zaključili z odliko in ravno ta dan sprejeli tudi spričevala o tem. Župan, sam z izkušnjami ravnatelja, je po predstavljanju vsakega gosta povprašal po namenih za nadaljnje izobraževanje. Večina jih bo odšla na celjsko gimnazijo, saj si želijo nato študirati na različnih fakultetah in se tako pripraviti za kariero na poklicnem področju. »Želim vam veliko uspeha na vaši poti v življenje in šolanje v drugih krajih. Želim pa tudi, da bi se kot usposobljeni strokovnjaki vračali v našo dolino jn vanjoprinesli nov zagon. Možnosti za zaposlitev visoko šolanih ljudi je veliko, vse od gospodarstva, zdravstva in šolstva do turizma,« je dejal Purnat. Marija Lebar NAZARJE Nazorski odličnjaki pri 4. julija bo praznovala 85. rojstni dan draga mama ^ Flosarjeva Jožefa Draga mama! Dražji ste nam kot cei vesoljni svet, Bog naj vas ohrani še mnogo, mnogo let! To ti iz srca želijo: sin Jože, hčerka Ana z Janezom, vnuki Urša, Nataša z Boštjanom, Jani z Mojco in pravnuk Benjamin. ànrfcf Urhu Štoberju fza 4. rojstni dan vse najboljše ter veliko zdravja m veselih otroških let ti želijo ati in mami ter sestrica Pia. Piše: Aleksander Videčnik O gradu Vrbovec je bilo že veliko napisanega, seveda največ o sedanjem gradu, o starem na skali pa ne. Strokovnjaki navajajo, da tega, torej prvotnega gradu, ni v darilni listini, ki stajo podpisala oglejski patriarh Pelegrin in bavarski plemič Diepold Chagere,kijevso posest v Zgornji Savinjski dolini podaril že omenjenemu patriarhu z željo, da ustanovi tu nekje samostan. Toje bilo leta 1140. Alije bil stari grad na skali v popisu morda prezrt? Vsekakor bi bilo dobro kaj več vedeti o čudni zgradbi na Hudičevi skali. Odličen poznavalec zgodovine gradov, dr. Ivan Stopar, je v brošuri Vrbovec z okolico (1976) zapisal, da ni dovolj ostankov te zgradbe, da bi lahko bolj natančno določili njeno starost. Seveda pa ni niti kakšnih arheoloških podatkov o gradu, saj je jasno, da so v času, koje posest že pripadala ljubljanski škofiji, grad na skali rušili preprosto v globino za obrambnim zidom novejšega gradu Vrbovec. Pozneje so pravo razdejanje naredili Nemci, ko so na skali postavili protiletalski top, še prej pa so porušili cerkvico sv. Jožefa, ki jo je postavil škof A.B. Jeglič. Torej so skalo kar dvakrat "čistili" in to ne prav obzirno. Koso leta 1917 na skali vzidali ploščo za cerkev, so ob blagoslovu le-te peli tedaj, v Nazarjah živeči, primorski begunci. Njihov kronistje zapisal, da so ob pripravi prostora za ploščo naleteli na razne ostanke lončenine in redkih malih predmetov. Domnevamo, da te ni pregledal kakšen strokovnjak zgodovinske stroke, saj bi o tem skrbni kronist gotov kaj zapisal. Nekateri znani zgodovinarji so pisali o Vrbovcu kot "trdnjavi" - Josef Janisch v topografsko-sta-tističnem leksikonu (Gradec 1887). Prav tako najdemo vtopografsko-zgodovinskem leksikonu Carla Schmutza (Gradec 1822) izraz "trdnjava Altenburg". Končno se sprašujemo, zakaj ime Altenburg - Stari grad? Na dlani je, daje stal grad na skali pred tem, ko so Celjski pozidali spodnji, novejši del gradu in ga obdali z obrambnimi jarki in mogočnim obzidjem s štirimi obrambnimi stolpi. Možno je, da sta omenjena avstrijska zgodovinarja s trdnjavo menila celoten zazidan kompleks. Toda tudi Ignac Orožen je pisal o trdnjavi, vendale pripomnil "na skali". Znanoje, daje Orožen tedaj župnikoval v Mozirju in sije vse, o čemer je pisal, temeljito ogledal. Lahko bi domnevali, daje v zvezi z rimsko cesto, kije vodila skozi Prihovo, Grad VrboDec bilo očitno, da so cesto stražili rimski vojaki, tako so namreč Rimljani ravnali povsod. Bi bilo torej možno, da so že oni imeli na skali kakšno opazovalnico ali stražnico? Točka je izredno strateško zanimiva. Orožen je opisal manjšo rimsko stavbo, ("doli na polju je stala rimska zgradba"), kije v njegovem času še stala pod cesto na Prihovi inje imela vzidano rimsko ploščo. Toda ne vojaške vsebine, to pa pomeni, da so morda bili rimski upravni uradniki tudi v naših krajih. Ta plošča je sedaj še vzidana v stari hiši ob cesti v Spodnji Rečici. Domnevamo lahko, daje bila tod kar močna rimska posadka in nekaj uradništva. Okrajni urad d Po marčni revoluciji je tudi cesarska Avstrija prilagajala upravne oziroma državne organe sodobnim dogajanjem. Koje celjski zgodovinski arhiv dobil iz Avstrije vrnjene listine, smo iz njih lahko razbrali, da je tedaj tudi v Gornjem Gradu nastal okrajni urad. Tedanje okrajno glavarstvo v Celju je zajemalo območja tehle sodišč: Celje, Gornji Grad, Šmarje pri Jelšah, Konjice in Vransko. Ko so okrajna glavarstva nehala delovati (1854), so pričeli z delom okrajni uradi. Leta 1868 so v toku novih reorganizacij ukinili okrajne urade in priklicali v življenje okrajna glavarstva, na čelu katerih je bil okrajni glavar. Na ta način so ločili sodno vejo oblasti od upravne, to je ustrezalo meščanskemu načelu tistega časa. Na okrajna glavarstva so tedaj prenesli vse stavbne naloge skladno s Stavbnim redom, ki ga je razglasilo namestništvo v Gradcu inje veljal za vso deželo Štajersko. Torej je tudi okrajni urad v Gornjem Gradu odločal o gradbenih zadevah. Okrajni urad v Gornjem Gradu je tedaj štel 13.762 prebivalcev. Obsegal je 8 občin, imel pa še buri duhove Orožen opisuje tudi nekatere rimske izkopanine na Prihovi, te so bile seveda naključno najdene. Ob prezidavi cerkve v Šentjanžu sta bili najdeni tudi dve rimski plošči, prav tako nevojaške vsebine. Seveda so to le domneve, toda iz navedenih podatkov morda utemeljene. Dr. Stoparje tudi zapisal, daje grad na skali predstavljal neosvojljivo točko, tudito navaja na misel, da je tam kdaj prej bila vojaška opazovalnica ali kaj podobnega. Razmišljamo lahko o vsem tem, treba pa bo še najti strokovne odgovore na vsa ta vprašanja in domneve. Gornjem Gradu je tudi širša državna pooblastila, kot so vojaške zadeve in podobno. Kaj vse seje tiste čase gradilo: Orožniška postaja v Solčavi (1856), prizidek k šoli na Ljubnem (1855), povečanje učilnice na Ljubnem (1861) , obnova cerkve v Šmihelu (1861), nova streha in zvonik na cerkvi v Radmirju (1859), popravilo cerkvenega zvonika v Šmartnem ob Dreti (1862), nov ostrešje na cerkvi v Šmihelu in gospodarsko poslopje za župnišče (1862), nov objekt za pokopališče v Gornjem Gradu (1862) , priprave za gradnjo cerkve v Rastkah (1862), toje seveda le nekaj od tedaj storjenih gradbenih del. Sprva Šmartno ob Paki ni spadalo pod okraj Gornji Grad, kmalu pa je vendarle potekala okrajna meja preko Gore Oljke. V prvi Jugoslaviji je prišlo do spremembe naziva okraj v srez, tako je delovalo tudi v Gornjem Gradu srezko načelstvo, kar je zvenelo bolj "jugoslovansko". Toje bilo v tedanjem obdobju Jugoslavije čutiti celo v raznih društvih, denimo gasilskih, ki so postala "čete", njihove zveze pa "savezi". Vischerjeva upodobitev gradu Vrbovec iz leta 1681. Dobro je videti grad na skali, verjetno je pretirano velik, vendar pa zelo opazen. O DAMJAN JEVŠNIK, odtokov je ključ do poplavne varnosti vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Veliko je bilo povedanega o poplavni varnosti v porečju zgornjega toka Savinje, tudi že narejenega, predvsem na strugi Savinje in nekaterih večjih pritokih. Če primerjamo stanje leta 1940 (okrog 350jezov - vir RD Mozirje) z današnjim, pa ugotovimo, da stoji danes v Zgornji Savinjski dolini le okrog petina tedanjih jezov. Za učinkovito reševanje poplavne varnosti v Zgornji Savinjski dolini in s tem tudi nižje ob reki je potrebno usmeriti pozornost s Savinje in Drete na njune pritoke. Začeti je treba zadrževati vodo že na najmanjših potokih, saj mnogi med njimi ob neurjih postanejo hudourniki. Čas odtoka vode ob neurjih je potrebno podaljšati. Po grobih ocenah manjka za učinkovito preprečevanje poplav na potokih v Zgornji Savinjski dolini do 1.000 nizkih lesenih pragov, morda še več. Ker v Zgornji Savinjski dolini ni razvite lesne predelave, imamo domačega okroglega lesa preveč. Ponudbe je veliko, cena je nizka, hlodovina se nepredelana prodaja v Avstrijo. Predlagam skupen projekt zgornjesavinjskih občin, prijavo na enega od številnih razpisov Evropske unije. Cilj bi bil izdelava velikega števila nizkih tipskih lesenih pragov. Projekt bi lahko zaposlil lokalno prebivalstvo, na primer skozi dopol- nilno dejavnost na kmetiji, nadzor nad izvedbo pa bi potekal s strani strokovnih inštitucij. Tipski projekt bi lahko bil nizek lesen prag iz trajnega lesa, dva hloda, vkopana dovolj globoko v brežino, brez tlakovanega podslapja. Večina potokov teče po gozdnem prostoru, zato bi marsikje celo prevoz lesa odpadel, delo bi bilo mogoče narediti s pomočjo traktorja in motorne žage. Izkope v brežino bi ob nizkem vodostaju lahko pripravil manjši rovokopač ali bager. Prednosti takšnih serij nizkih lesenih pragov je veliko: enostavna in poceni izvedba, nevpadljiv videz, migracija vodnih živali ni ovirana, podslapja zaradi nizkega padca ni treba tlakovati ali pa se to izvede preprosto z nekaj manjšimi skalami. Seveda manjka tudi več zahtevnejših višjih jezov v spodnjih tokovih pritokov Savinje in Drete, nujno bi bilo urediti tudi nekatere večje hudournike. Teh jezov in zaplavnih pregrad seveda ne more graditi kdorkoli in zaradi strokovne zahtevnosti najbrž presegajo predlagan projekt. Evropskega denarja je veliko, prepričan sem, da bi bile občine s skupnim projektom uspešne na več kot enem razpisu, le povezati seje potrebno in se morda zgledovati po velenjski občini, kjer so za namen prijavljanja na razpise zaposlili skupino mladih - doslej zelo uspešno. Glede na znanje o urejanju hudournikov, ki smo ga gozdarji prejeli v okviru našega študija, si upam trditi, da bi le projekt, ki bi vključil vse pritoke Savinje, lahko dolgoročno zagotovil poplavno varnostv porečju Savinje. HERMI CELJE osvajajo Evropo Celjsko podjetje Hermi, ki proizvaja sodobne strelovodne sisteme, je pred dvajsetimi leti ustanovil Herman Rauter, pred štirimi leti pa je vodenje podjetja prevzel sin Miran, ki se ga slovenska javnost še spominja kot državnega reprezentanta v hitrih smučarskih disciplinah. Danes Hermi d.o.o. zaposluje 21 ljudi, ki proizvajajo, prodajajo in montirajo neopazne strelovode pod lastno blagovno znamko Hermi, opravljajo pa tudi meritve strelovodnih instalacij in strokovno svetujejo glede varovanja objektov pred udarom strele. Povprečna letna stopnja rasti podjetja Hermi znaša 30 odstotkov. Večino prihodkov ustvarijo s prodajo strelovodne opreme, ki jo v Sloveniji najdemo že na številnih proizvodnih, skladiščnih in trgovskih objektih ter več kot 250 cerkvah. Trenutno izvozijo petino proizvodnje, svoje poslovanje pa pospešeno internacionalizirajo. V ta namen so že ustanovili podjetji na Hrvaškem in v BIH, v bližnji prihodnosti pa načrtujejo širitev tudi v ostale države Jugovzhodne Evrope, Skandinavijo in Rusijo. Tudi v prihodnje bo razvoj Hermija temeljil na lastni blagovni znamki. Pri strelovodni opremi revolucionarnih sprememb sicer ni mogoče pričakovati, zagotovo pa se bodo še izboljševali materiali. Največjo priložnost na trgu vidijo v celoviti ponudbi zunanje in notranje prenapetostne zaščite. Prav v teh dneh odpirajo nove skladiščne in prodajne prostore v Trnovljah. KF Vfyed 5 leti ... ZELENA LUČ ZA NOVO OBČINO REČICA OB SAVINJI Na ponedeljkovi izredni seji občinskega sveta občine Mozirje so se svetniki na pobudo Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji odločili, da podprejo želje Rečičanov po oblikovanju samostojne občine. Razprava je bila burna, kot je temu že navada ob odločanju o pomembnejših zadevah, ki se tičejo določenega dela občine. Svetniki so si pred glasovanjem vzeli čas za premislek in se po dogovoru odločili, da pobudo Rečičanov podprejo, vendar nalagajo svetu KS Rečica, da sam vodi postopke, ki naj ne bremenijo občinske uprave. 40 leM... OB DNEVU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI Ob peti obletnici slovenske državnosti so se širom po Sloveniji zgodile številne prireditve in slovesnosti. V Zgornji Savinjski dolini sta bili uradni občinski proslavi le v Mozirju in Nazarjah. V Mozirju je slavnostni govornik, župan Jakob Presečnik, poudaril interes in odločenost slovenskega naroda, da se oddolži prednikom, ki so se borili za iste cilje. To nam je uspelo, ko smo pridobili svojo neodvisnost in trdno odločenost nadaljevati po svoji poti. 45 leti... KONČNO ZNAK ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Dolgo in predolgo je trajalo, da je mozirska občina, ki v vseh aktih opredeljuje turizem kot prednostno panogo, dobila svoj znak. Prav sedaj se temeljito razpravlja o najnovejšem razvojnem načrtu, ki ga je pripravila firma EPSI. Nov razvojni program dolino deli na tri področja in pravzaprav utemeljuje izhodišča in omejitve, kaj se kje sme in kaj ne. Med prednostne naloge sodi tudi ustanovitev turistično -informativne službe, ki ne more več temeljiti na amaterizmu, kopja pa se lomijo tudi glede tega, ali naj ima tudi komercialne naloge ali ne. Pripravila: Tatiana Golob 00 UPE DO PRANGERJA Na Reči« ob Savinji začeli z razstavami Tem so dodali še veselje in dušo, ki se odraža v prijetnih in veselih barvah pastelov, oglja in tempere. ROČNA DELA NEKOČ IN DANES Člani turističnega društva so letos v etnografski razstavi Ročna dela nekoč in danes želeli obiskovalcem približati vezenine, ki so nastale v večernih urah in dolgih zimskih večerih. Nekoč šote bile nuja vsake skrbne gospodinje. Da pa ne bi utonili v pozabo, so vezilje, ki se družijo v okviru rečiškega društva upokojencev poleg svojih del na ogled postavile tudi dela s častitljivo letnico, ki so preživela lastnike in so v čast naslednjim rodovom. O delu vezilj in nastajanju mojstrovin vtehnikah od rešiljeja, barvastih vezeninah do pletenih in kvačkanih izdelkov, je spregovorila Vida Or-lovič. Po njenih besedah so z razstavo, v kateri je na ogled svoja dela postavilo enajst upokojenk, želeli zagotoviti, da se bo življenje in delo naših prednikov skozi vezenine ohranilo. Po obilici izdelkov sodeč, jim bo prav gotovo uspelo. Po mnenju Orlovičeve bo prav razstava v spodbudo vsem, ki se bodo mogoče v prihodnosti odločili za učenje in izdelavo tovrstnih »umetnin«. S svojo igrivostjo in prisrčnostjo pa so s kratkih kulturnim programom svoje dodali tudi malčki iz rečiške- V nedeljo, 25. junija, so v rečiški osnovni šoli odprli tri razstave; dve likovni in narodopisno. Razstave, del likovnice Danice Janžovnik in učencev zgomjesavinjskih osnovnih šol, ki so ustvaijali v likovni koloniji, ter Ročna dela nekoč in danes, sodijo v sklop prireditev Od lipe do prang-erja, ki jo v Turističnem društvu Rečica v sodelovanju z drugimi društvi v kraju pripravljajo letos 27. zapovrstjo. RISBE, AKVARELI IN AKRILI DANICE JANŽOVNIK Amatersko likovno ustvarjalko Danico Janžovnik iz Mozirja je predstavil akademski slikar Alojz Zavo-lovšek, ki je bil poleg Denisa Senegačnika in Nataše Tajnik tudi njen mentor. Janžovnikova je na ogled postavila dela, ki so bila izbrana iz njenega petnajstletnega učenja in ustvarjanja. Sodelovala je na številnih ex-temporih in razstavah ter dobila več certifikatov in priznanj. Kot članica društvev šaleških likovnikov in zgornjesavinjskega Gala je aktivna tudi na mnogih ustvarjalnih delavnicah. V njih poZavolovšk-ovih besedah umetnica odkriva likovno abecedo in zakonitosti likovne umetnosti. S svojo pridnostjo in vztrajnostjo pa je slikarka po Zavo- VETERVLASEH Ob koncu šolskega leta je na Rečici ob Savinji potekala likovna kolonija osnovnošolcev, ki so ustvarjali na temo športa. Udeležili so seje učenci osnovnih šol Luče, Nazarje in Rečice. Mladi umetniki so se družili Učenki Glasbene šole Nazarje sta nastopili ob odprtju likovne razstave del Danice Janžovnik (prva z leve), ki jo je predstavil akademski slikar Alojz Zavološek (foto: Marija Sukalo) in ustvarjali v okviru krajevnega praznika, organizatorja srečanja pa sta bili krajevna skupnost in osnovna šola. O razstavljenih delih, ki so plod dela otroških rok in so bila razstavljena kot sklop razstav rečiškega turističnega društva, je spregovorila likovna pedagoginja na temo Veter v laseh (foto: Marija Sukalo) lovškovem mnenju v kratkem času osvojila gramatiko kolorističnega ustvarjanja. Nadarjenost in želja po ustvarjanju je likovnico vodila od ene do druge likovne tehnike. Predstavitev in odprtje razstave so s kulturnim programom obogatile učenke Glasbene šole Nazarje. Razstava Ročna dela nekoč in danes je lahko v spodbudo vsem, ki se bodo odločili za izdelavo tovrstnih »umetnin« (foto: Marija Šukalo) Darinka Parfant, vodja likovne kolonije. Po mnenju Parfantove so razigranost in sproščenost ob različnih športih uspeli ujeti v slike in risbe. ga vrtca. Razstave si je moč ogledati tudi še v soboto od 18. do 20. ure in v nedeljo od 15. do 18. ure. Marija Šukalo SINTAL CELJE Vaša varnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE DELAVNICE OSMINKA Mladi pianisti gredo na počitnice S prihodom šolskih počitnic se je začel zaslužen oddih tudi za mlade pianiste, učence Mire Kelemen. Nova glasbena znanja, ki sojih v letošnjem šolskem letu osvojili v Glasbeni delavnici Osminka so občinstvu predstavili na svojem zaključnem koncertu. Gost večera je bil nadarjeni pianist Gregor Deleja, bivši učenec Kelemenove. Gost večera je bil nadarjeni pianist Gregor Deleja, bivši učenec Mire Kelemen (foto: Ciril M. Sem) Na koncertu v Galeriji Mozirje, v sodelovanju s Kelemenovo ga je pripravila Osrednja knjižnica Mozirje, se je predstavilo enajst nadarjenih glasbenikov, ki so svoje občinstvo razvajali s čudovitimi skladbami svetovno priznanih skladateljev. Spretne prstke so po klavirju sprehajali Kristina Golob, Lea Marolt Sonnenschein, Veronika Steiner, Alen Žehelj, Sabina Avdič, Tina Marčinko, Lara Lukse, Patricia Ošep, Lucija Hrastnik, Martina Marolt in Neva Port. Za glasbeno zanimiv zaključek koncerta in simbolen konec še enega delovnega leta je poskrbel gost večera, Gregor Deleja, kije skupaj z Nevo Port ljubitelje klavirskih tipk popeljal skozi Chopinovo Polonaise Militaire, Tatiana Golob MOZIRJE Ob prazniku domovine Pretekli vikend je Slovenija praznovala petnajsti rojstni dan. Ob tem jubileju se je v Mozirju zvrstilo več prireditev, ob katerih so se ljudje zabavali, se srečevali in obujali spomine na ne tako daljne dogodke. Sobotni predpraznični popoldan je minil v znamenju športa. Na igrišču pred restavracijo Gaj je potekal meddruštveni turnir v odbojki na mivki. Udeležilo se gaje šest ekip, ki so pokazale dobre Športne boje, polne zanimivih preobratov. Zmaga je tokrat pripadla ekipi krajevne skupnosti, ki je v finalu tesno ugnala ljubijske športnike. Ob deveti uri zvečer je ob igrišču za košarko potekalo druženje krajanov. Kratek kulturni program so prispevali člani KD Jurij Mozirje, harmonikar Klemen Glušič in Koledniki, slavnostne besede ob prazniku pa poslanec Državnega zbora Jakob Presečnik. Slednji se je dotaknil pomembnosti dneva državnosti, samostojnosti slovenskega naroda, izpostavil pa premalo izkoriščene možnosti, ki se vokviru Slovenije in tudi Evrope ponujajo Zgornji Savinjski dolini. Mozirski skavti so na svojstven način prižgali kres in se mu poklonili, koje osvetlil nebo nad Mozirjem, obiskovalci pa so se ob prijetnem druženju zadržali še dolgo v praznično jutro. Benjamin Kanjir Mozirski skavti so se poklonili kresu, ki je osvetlil nebo nad Mozirjem (foto: Ciril M. Sem) GLASBENA ŠOLA NAZARJE Ko si odgovarjata trobenta in klavir Svoj preddiplomski koncert sta v dvorani glasbene šole Nazarje v soboto, 17. junija, zvečer, predstavila Tomaž Podlesnik in Martin Dukarič. Oba študirata trobento pri profesoiju Stanku Arnoldu in bosta imela predvidoma konec meseca diplomski nastop. Tomaž Podlesnik (prvi z desne) in Martin Dukarič sta ob spremljavi Bojane Karuza izvedla preddiplomski koncert (foto: Marija Lebar) V uvodnih besedah je ravnateljica Olga Klemše povedala, da sta se izvajalca odločila tokrat za malo drugačen pristop, kot smo jih vajeni, in sta želela svoja izvajanja tudi sama napovedovati. »Očitno se je Tomaž med glasbenim šolanjem pri nas dobro počutil, da seje odločil tukaj izvesti preddiplomski koncert,« je dodala Klemešetova. Tomaž Podlesnikje namreč doma iz Luč in je nižjo glasbeno šolo obiskoval v Nazarjah. Martin Dukarič prihaja iz Dola pri Ljubljani, obiskoval pa je nižjo glasbeno šolo Ljubljana Moste Polje. Sedaj zaključujeta študij trobente na Akademiji za glasbo v Ljubljani in sta se odločila za skupen diplomski nastop, ki bo verjetno konec junija. Za preddiplomski koncert sta izbrala dela Haydna, Tomazina, Albinonija in Goloba za zaključek nastopa pa sta v duetu izvedla Vivaldijev koncert v C duru. Korepètitorka na klavirjuje bila profesorica Bojana Karuza. Dela, ki sta jih predstavila, sta izvajala na trobentah različnih velikosti, pri nekaterih skladbah v več stavkih je potrebno menjati instrument kar med izvajanjem. Nekatera dela pa so bila izvajana s trobento z dušilcem. Podoben koncert sta bodoča diplomanta izvedla tudi v Mostah v Ljubljani, od koder prihaja Martin Dukarič. Marija Lebar OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Koncert ob zaključku šole Tretjo junijsko sredo so v avli rečiške osnovne šole pevci in pevke otroškega in mladinskega pevskega zbora pripravili koncert. Pred starši in prijatelji so nastopili pod vodstvom zborovodkinje Darje Goltnik in pianista Antona Acmana. Uro petja sta z zanimivim nastopom popestrila napovedovalca programa Polona Kolenc Ozimic in Matija Venlšnik, ki je raztegnil tudi meh svoje frajtonarice. Med pesmicami pa so se predstavili mladi recitatorji in igralci s svojimi skeči. Do-re-mi-fa-so je prisrčno zvenela pesmica rečiškega otroškega pevskega zbora (foto: Marija Šukalo) Pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora so v iztekajočem se šolskem letu popestrili tako krajevne kot šolske prireditve. Svoje znanje so predstavili tudi na medobčinski reviji pevskih zborov na Ljubnem ob Savinji. Da pa so prišli do svojega pevskega znanja, so obiskovali vaje tako pred kot po pouku ter jih usklajevali z ostalimi šolskimi obveznostmi. Za vztrajnost ih pridnost so bili nagrajeni z izletom in kopanjem. Oba pevska zbora sta pripravila progam narodnih in ponarodelih pesmi ter priredb, slišati pa je bilo tudi zabavne melodije tujih avtorjev. A pri svojem nastopu so si bili enotni, da sije potrebno vzeti čas za prijaznost, saj je ta pot k sreči. Prav tako si je potrebno vzeti čas za sanje, te te namreč popeljejo med zvezde. Če pa lahko vzameš še čas za veselje, radost in smeh, pa življenje postane popolno. DEVETOŠOLO ZGORNJESAVINJSKIH OSNOVNIH ŠOL SE PREDSTAVLJAJO Počttntce so tu! Spomin na sošolce, razredničarke in razrednike pa bo ostal ovekovečen tudi v SamiskiiiwvicedLVtejštevMuobjavfamodevetošotceizOsnovnešoleMozine. Melavo, Matej Matko, Lea Marolt Sonnenschein, stojijo v drugi vrsti: Jernej Požarnik, Igor Goličnlk, Damjan Verbuč, razredničarka Jana Pahovnik, Mojca Gostečnik, Mateja Visočnik, Antonio Mlinar Delamea, stojijo v tretji vrsti: Vesna Skornšek, Miha Srt, Nina Mandelc, manjka Tea Poličnik. 9. b razred: sedijo v prvi vrsti od leve: Maja Hrastnik, Jaka Bizjak, Branko Predovnik, Janja Port, Anže Benda, sedijo v drugi vrsti: Primož Vajdi, Nejc Žure], Vid Fužir, razredničarka Mira Janžovnlk, Boštjan Brezovnlk, Miha Orel, stojijo v tretji vrsti: Marko Trogar, Metka Kladnik, Monika Krivec, Maja Škruba, Robi Brlnjovc, Jakob Oblak, Živa Božičnik Rebec, Jaka Goltnik. »inline« rolanju V soboto, 24. junija, so pred Izolesom v Nazarjah pripravili praznovanje 10. obletnice Izole-sa in trgovine Tuš, ki seje končala z noro zabavo do jutranjih ur in bogatim srečelovom. Že v dopoldanskem času so pred Tušem poskrbeli za promocijo novih proizvodov, najmlajši so se lahko zabavali s klovnom ali v luna parku. Otroško razigranost so sproščali tudi na igralih. Večerje bil namenjen vsem generacijam obiskovalcev, saj so nastopajoči Skuter, Baby Twins, Jo Zo in Potepuhi izvajali tako narodno kot zabavno glasbo. Za smeh in razvedrilo pa je poskrbel povezovalec © Pred dobrima dvema mesecema so v Lučah ustanovili rolarsko-smuški klub, ki trenutno šteje deset članov. Nastal je ravno zaradi prve- V kategoriji cicibani je zmagal Luka Šinkovec s časom 22,78 sekund. Pri cicibankah je bila najboljša Saša Brezovnik s časom 22,85 sekund. Edini predstavnik pri starejših dečkih je bil Žan Pušnik s časom 21,40 sekund. Pri članih je bil kljub padcu najhitrejši domačin Jošt Funtek z 18,87 sekundami. Članica Lara Funtek Najboljši čas proge je Imela . Ivonne Schnock, ki je bila tudi svetovalka pri izvedbi tekmovanja kot 80 litrov ciganskega golaža ter s čevapčiči in ražnjiči zadovoljili tudi ijubiteljejedizžara. Veliko število obiskovalcev, po neuradnih podatkih jih je bilo blizu tisoč, je bil po Ramšakovih besedah samo dokaz, da so ljudje željni zabave in sprostitve. Prav zaradi njih v Izolesu v bližnji prihodnosti napovedujejo novo noro »fešto«. Pred tem pa jih čaka kar nekaj dela. V Izolesu prisegajo na zadovoljstvo in udobje svojih gostov. Zato bodo dopolnili igrala, izboljšali izgled objekta in popestrili gostinsko ponudbo z različnimi novostmi. Tekmovalci so spretno vijugali po 175 metrov dolgi slalomski progi v Lučah letna Hrvatica, ki živi in trenira v Nemčiji, Ivonne Schnock. Najboljši so se priznanj in medalj razveselili tudi zaradi podeljevalke pevke Tanje Žagar. Vsi tekmovalci so dobili praktične nagrade. Cilji članov Rolarsko-smuškega kluba Luče so nastopati na evropskem pokalu, se pridružiti evropskemu Inline Alpine Čopu, pripeljati evropski pokal v Slovenijo in zgraditi poligon za trening. Člani trenirajo po stranskih cestah v okolici Luč. Predstavnik kluba Jože Funtek je Da so ljudje res željni zabave in sprostitve, je dokaz njihov številčen obisk prireditve pred Izolesom (foto: arhiv Panateam) Pungartnikov Karl. Da obiskovalci niso bili ne lačni in ne žejni, gre zasluga idejnemu vodji prireditve Goranu Ramšaku ter uigrani ekipi natakarjev in kuharjev. Tisovsoboto pripravili več kot 400 pic, skuhali nekaj več Zmagovalec v kategoriji člani Jošt Funtek (Luče) trenira v mladinski reprezentanci v smučanju tudi v tujini ga državnega prvenstva v »inline« rolanju. Dvajset tekmovalcevje tako pretekli petek in soboto spretno vijugalo po 175 metrov dolgi slalomski progi. Cestna proga je potekala od vhoda v Luče iz smeri Podvolovljek do gasilskega doma v Lučah. Naklon proge je bil 7%, višinska razlika pa 14 metrov. Tekmovanje je potekalo po pravilih Inline Alpine Europa Cupa (lAEC). Gledalka Petra Ugovšek, Ljubno: »Tekmovanje se mi zdi zelo v redu, mogoče bi lahko bilo malo več gledalcev in upam, da bo tudi drugo leto.« je suvereno zmagala na domačem terenu s časom 21,84 sekund. Kot posebna gostja je nastopila večkratna evropska prvakinja,-22- ROLARSKO-SMUSKI KLUB LUCE i prvo državno prvenstvo v 10. OBLETNICA IZOLESA IN TRGOVINE TUŠ NAZARJE Nora zabava do jutranjih ur Ponateam d.o.o., Šmartno ob Dreti 70,3341 Šmartno ob Dret povedal, da so imeli pri tekmovanju problem ravno zaradi ozkih cest: »Pri izgradnji poligona za trening računamo na pomoč od države, Organizator tekmovanja Jože Funtek: »Prvi vtisi so pozitivni. V tem prostoru potrebujemo takšne ali podobne prireditve, ki jih lahko pripeljemo na evropski nivo. Zato imamo vse naravne pogoje, ki so po mojem prepričanju odlični, Dogovorili smo se že za internacionalni pokal, kar bo zagotovilo večjo udeležbo tekmovalcev. V Sloveniji takšnih tekmovanj ni v velikem številu, kajti ta šport je še dokaj mlad.« fundacije za šport in tudi od Občine Luče.« Tekst in fotografije: Štefan Matjaž - Stepa KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polit LEPOSLOVJE-MLADINA Velikonja, Irena: Poletje na okenski polici, Waechter, Philip: Jaz, Lewis, C. S.: Zgodbe iz Narnije - Čarovnikov nečak, Meiling, 0. R.: Kralj poletja, Sedgwick, Marcus: Slutenje, Barva kože. LEPOSLOVJE - ODRASLI Winton, Tim: Hiša na Ulici oblakov, Baretič, Renato: Osmi poverjenik, Horvat, Jože: Tihožitje z goro, Bouvier, Nicolas: Uporaba sveta, Jensen, Liz: Deveto življenje Louisa Draxa, Nedjma: Mandelj. STROKOVNA LITERATURA Erzar, Matjaž: Divjačina, McGraw, Phil: Konec težav s težo, Kranjc, Marijan F.: Plava garda, Wilson, Damon: Prerokbe jasnovidcev, Cortese, Dario: Evropska pešpot E7, Pregenzer, Brigitte: Post brez muk. Zahvaljujemo se donatorjem, brez katerih ne bi mogli izvesti prireditve ob 1 (Nemici poslovnega objekta Izoles: Hyundai Avtocenter Polzela, Engrotuš Celje, trgovine Metro in Mana, Pivovarna Laško in Union, mesnica Forti Ljubno, turistična kmetija Korošec, Cash&carry Tuš Celje, Glin IPP Nazarje, Sam Nazarje, Bar Žogca, trgovini Jurček Nazarje in Parižlje, Pizzeria Izoles, cvetličarna Tulipan Mozirje, SKB banka, Banka Celje, Zveza bank, Vulco Okonina, gostišče Prodnik, frizerski salon Urška, Klanšek d.o.o., Alfabit d.o.o., Dolman Mozirje, frizerski salon Bojana, Zavarovalnica Triglav, Miran Obrez, Cremcaffe in še mnogi drugi. Posebna zahvala pa PGD Nazarje, DPM Šmihel, PGD Gorica ob Dreti, Kinološkemu društvu Varpolje in Športnemu društvu Dreta za posojene mize in klopi! Hvala vsem, ki ste nama pomagali pri izvedbi 10. obletnice poslovnega objekta Izoles! Agica in Goran Fanta muzikanta, ki tvorita utrgani duet Turbo boys, sta nihče drug kot Dadi Daz in Aleš Čadež. Mladca sta duet 9 ze več kot dve leti, vendar se nista javno predstavljala kot duet Turbo boys. Aleš Čadež je znani avtor, ki spremlja pevca Dadija Daza na njegovih nastopih. Tako sta našla še eno skupno točko in soustvarila malce drugačno glasbo, kot smo jo za Dadija Daza vajeni. Njun prvenec Truba ne bo osamljen, saj že pospešeno pripravljata novi material. Vsem tistim, ki se bojite, daje Dadija zanesla turbomanija, pa bodite brez skrbi, saj že nekaj časa obljublja izid rock plošče. Supernova je tokrat s skupino Devilish naredila nov, rahlo nagajivo - provokativen korak, ki stopa na svoj prvenstveni pohod v obliki pesmi in videospota Vražičke. Avtor glasbe je kitarist Rok Lesjak (RokyRock), ki ga odlično dopolni besedilo izpod peresa slovenskega raper-ja Roka Terkaja. Supernova skupaj s Kjavijevim vokalom na čelu, so medijsko že dobro poznani, kar je čisto nasprotje skupini Devilish, ki so novinke na slovenskem glasbenem vrtiljaku. Energične zapeljive Vražičke pravijo, da jim je komad pisan na kožo, kar glede na prijateljstvo med omenjenimi tudi ni presenetljivo. Trip-hop/rockovski ritmi z angelsko nežnimi glasovi nam predstavljajo tanek led, ki nas loči od skušnjav, s katerimi se srečujemo vsak dan. Izdelek je narejen z veliko mero pozitivne energije in nagajivosti - kar se definitivno sliši. Alenka VETER V LASEH Šest pokalov za Nazarčane V Brestanici pri Krškem je sredi junija potekala zaključna prireditev Športne unije Slovenije Veter v laseh, šport je življenje, s športom proti drogi. Med. številnimi tekmovalci so bili tudi mladi športniki iz Nazarij. Pod vodstvom Jerneja Planovška so zastopali barve Zgornje Savinjske doline in bili pri tem zelo uspešni. Nazarski najstniki so v Brestanici dosegli izvrsten uspeh (foto: Marija Šukalo) Tekmovanje seje odvijalo v različnih športnih panogah in sicer nogometu, košarki, odbojki na mivki, rolanju in umetniškemu izražanju. Nazarski najstniki so se izkazali, saj so osvojili šest pokalov: dva za prvi mesti in štiri za druge meste ter dobili medalje za osvojena prva tri mesta v rolanju. Med najboljšimi so bili tudi likovniki, ki so osvojili priznanje za najboljše narisane slike v okviru umetniškega izražanja. Prav tako so dobili precej praktičnih nagrad. Letošnja akcija Športne unije Slovenije je bila že enajsta po vrsti inje potekala v več kot 50 krajih po Sloveniji, vteh letih pa je prerasla v največjo družbeno in športno akcijo za mlade. ŠPORTNO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA Uredili klubske prostore Člani Športnega društva Nova Štifta so si po večmesečnem trdem delu v nedeljo le oddahnili, saj jim je lepo vreme omogočilo organizirati eno največjih in najlepših vaških veselic v okviru občinskega praznika občine Gornji Grad. Pred tem pa so se dodobra nagarali, saj so priprave na tako tvegano prireditev na prostem potekale ves teden, na njih pa je s skupaj več sto urami sodelovalo več deset članic in članov. O uspešnem delu pri urejanju klubskih prostorovvsfari šoli vNovi Štifti, ki jezdaj ponos vseh mladih iz tega kraja nam je na kratko povedal predsednik športnega društva Jure Sovin-šek: »Trdo smo delali vse leto, z več sto urami prostovoljnega dela smo oplemenitili prispevek Občine Gornji Grad vznesku nad 800tisoč tolarjev, skupna vrednost del pajetako vredna vsaj poldrugi milijon tolarjev. Z ureditvijo prostora smo pridobili možnost druženja klubskega dela, srečanj in izvedbe zborov za približno 50 oseb. Bistvo vsega pa je, da nasje delo povezalo in da je drušlvo zares gibalo krajevnih dejavnosti.« V soboto, 8: julija, bo slovesno predano v uporabo tudi novo igrišče za mali nogomet s šesturno neprekinjeno igro med starimi in mladimi člani Športnega društva Nova Štifta. Jože Miklavc Del ekipe »udarnikov« Športnega društva Nova Štifta, ki so v vročem juniju ves teden pripravljali prizorišče za vrtno veselico z Modrijani (foto: Jože Miklavc) Otvoritev igrišča Na prostoru med potokom Ljubija in cesto v kolovrat ter Lepo Njivo leži ljubijska vaška gmajna, katere lastnik je več kot deset članov agrarne skupnosti. Prostorje bil do pred leti zaraščen in neizkoriščen, nato pa so vaščani stopili skupaj, posekali grmovje in posejali travo. Na prostoru so se zatem več let zapored odvijala razna vaška druženja, ki so utrjevala dobre medsosedske odnose. Zob vse hitreje odvijajočega se časa seje z leti globoko zajedel tudi v ta del mozirske občine. Za druženje kar ni bilo več priložnosti, omenjeni prostor pa je pričel propadati. Vse dotlej, ko so se mladinci, zbrani okoli okroglega usnja odločili, da prostor obnovijo in izkoristijo za krepitev zdravega duha v zdravem telesu. Na pomoč so jim priskočili še malce starejši Ljubijčani, ustanovljeno je bilo športno društvo, posluh za njihove želje pa so izkazali tudi mnogi sponzorji in občina. Z vztrajnim delom je gmajna zopet zrasla v urejen prostor, na njem so postavili majhno utico, igrala za otroke, nogometne gole in mrežo za odbojko. Priložnostne otvorilve seje udeležilo okoli 90 vaščanov, kar kaže, daje bila želja mladine po urejenosti tega prostora smiselna in potrebna. Benjamin Kanjir PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Prvi gorski tek na Menino Planinsko društvo Gornji Grad v soboto, 1. julija, v sklopu prireditev ob občinskem prazniku organizira 1. gorski tek na Menino, ki bo potekal po markirani planinski poti mimo Semprimožnika. Dolžina proge je 5.500 metrov, višinska razlika pa 1.018 metrov. Prijave bodo sprejemali na dan tekmovanja na štartu pred Občino Gornji Grad od 8.30 do 9.30 ure. Tek je odprtega tipa za moške in ženske, razglasitev rezultatovje predvidena pri planinskem domu na Menini planini ob 12.30. KF STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko puško V nedeljo so se lahko vsi člani gornjegrajskega strelskega društva in domači občani, starejši od 14 let, v sklopu občinskega praznika udeležili tekmovanja z malokalibrsko puško. Tekmovanja s serijsko malokalibrsko puško leže brez naslona s petimi naboji za preizkus in desetimi za oceno so se tako udeležile tri članske ekipe in posamezniki. Rezultati so bili zelo izenačeni, saj si je prvo mesto prislužil Srečko Tro-gar z 79 nastreljanimi krogi, sledila pa sta mu Janez Železnik z dvema in Ivko Poličnikstremi manj. Ekipno so zmagali Veterani Gornji Grad v sestavi Ivka Poličnika, Žarka Kranjca in Henrika Strnada, ki so nastrel-jali 210 krogov. Jože Gomboc Krajevna odbora Rdečega križa in Karitas vabita na DOBRODELNI KONCERT, ki bo v petek, 30. junija, ob 20. uri v Športni dvorani Nazarje Nastopajo: - Robi Goličnik z harmonikarji - Stane Vidmar - Krajcarji - moški pevski zbor Bočna - mešani pevski zbor Nazarje - Mojca Bitenc - sestri Petra in Polona - Teja Štrukelj - družina Zavolovšek - družinski trio Pogladič - jodlar Lojz s prijatelji - trio Golte Program bosta povezovala Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik. Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč pri rehabilitaciji Martina Podrižnika iz Spodnjih Kraš. Pokrovitelj koncerta: Občina Nazarje Medijski pokrovitelj: Zmagovalni ekipi Razborje so se ob prejemu prehodnega pokala v trajno last pridružili tudi njihovi zvesti navijači (foto: Franjo Pukart) VETERANSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ŠPORTNI PARK VARPOLJE Glin-IPP zmagal še četrtič Zaživela poletna liga v odbojki na mivki ZAKLJUČEK ZGORNJESAVINJSKE LIGE MALEGA NOGOMETA Razborčanom prehodni pokal v trajno last Veteranom pred dopustom pripada več kot zaslužen počitek. Po 14 napornih krogih ene izmed najbolj priljubljenih zgornjesavinjskih lig je ponovno v ospredju Glin-IPP z izkušenim Hrenom, Dobrinkom, Pez-ičem,Uršnikom in Vodebom vglavni vlogi. Tudi ostali soigralci in igralci drugih ekip niso bili nič slabši, zatoje bila liga še toliko bolj zanimiva, od nje pa so se lahko marsikaj naučile tudi mlajše generacije. Drugouvrščena Trnava še vedno išče priključek in svoj prvi naslov, medtem koje Zgornje Nazarje s tretjim mestom svoj cilj nedvomno izpolnilo. Končni vrstni red: 1. Glin-IPP, 2. Trnava, 3. Zgornje Nazarje-Žogca, 4. Čevljarstvo Benetek, 5. Nazarje, 6. Loke, 7. Mizarstvo Potočnik, 8. Gornji Grad. Franjo Pukart Kar devetnajst parov se ob nedeljah popoldan poti za prepotrebne točke (foto: Franjo Pukart) Prehodni pokal, kije kar deset let čakal svojega lastnika, ga je končno dobil. Povsem zasluženo gaje osvojila najuspešnejša ekipa zgornjesavinjske lige malega nogometa vseh časov, ekipa Raz- borje iz Radmirja. Poleg treh zaporednih naslovov zadnjih let beležijo še dve zmagi konec devetdesetih, tako da je omenjeni pokal res odšel v prave roke, v svojih vrstah pa imajo letos še daleč na- jučinkovitejšega strelca sezone Jureta Šemenca. Drugo mesto so si prav v zadnjem krogu priborili sosedje iz Ljubnega Zalugnca-Breza-Zavarovalnica Maribor z izredno discipliniranim in kvalitetnim pristopom, pokal za tretje mesto pa so osvojili konstantno dobri Rančerji iz Veniš. Prav te tri ekipe so s svojo resnostjo krojile vrh vse od začetka letošnje sezone, za razliko od tistih dveh, ki so s svojim neodgovornim odstopom nare- dile končnico lige takšno, kotje bila. Na koncu se v imenu vodstva lige in pokrovitelja AM Miklavc- Tehnični pregledi pridružujem čestitkam najboljšim, zahvaliti pa se moram tudi vsem gostiteljem lige in predvsem Solčavi za odličen zaključek. Upam, da bo o nadaljnjem obstoju zgornjesavinjske lige malega nogometa zmagal razum in pomen športne rekreacije in ne zahrbtni interesi nekaterih posameznikov. Franjo Pukart Ekipa Glin-IPP bo zasluženo počivala na osvojenih lovorikah (foto: Franjo Pukart) V organizaciji domačega športnega društva Gmajna seje začela poletna liga v »beach wolleyu«, ki združuje prijatelje odbojke na mivki tudi v najbolj vročih poletnih mesecih. Kar devetnajst parov se ob nedeljah popoldan poti za prepotrebne točke, skupni seštevek in razigravanje najboljših osmih ekip pa bo sredi avgusta dal zmagovalca prve poletne lige odprtega tipa. Ligaški sistem vsak z vsakim omogoča vsem ekipam enake možnosti in o končnem zmagovalcu bodo odločali res najboljši. Po zanimanju in obisku sodečje prvenstvo res prava poletna poživitev, zato v varpoljskem športnem društvu že razmišljajo o razširitvi lige na več kategorij. Po šestih krogih sta v vodstvu še edini neporaženi ekipi Bar Grabenček iz Mozirja in domači M-3, toda to je šele dober začetek in vrstni red se lahko spremeni že to nedeljo. Franjo Pukart Končni vrstni red - sezona 2005/2006: 1. Razborje 16 14 1 1 88:31 (57) 43 2. Zalugnca-Breza-Zav. Maribor 16 11 05 49:35 (14) 33 3. Ranč Burger 16 10 1 5 46:29 (17) 31 4. Solčava 16 9 1 6 45:36(9) 28 5. Žekovec-Gostilna Vid 16 529 29:37 (-8 ) 15-2 6. ŠD Gmajna 16 32 n 20:65 (-45) 11 7. ŠD Mladost 16 2 2 12 32:55 (-23) 6 -2 8. ASC 2000 Diskvalifikacija 9. Černivšek s.p.-Pizzerija pri Kumru: Diskvalifikacija KOŠARKARSKA LIGA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V pričakovanju razpleta Košarkarsko igrišče v Nazarjah je bilo prizorišče dveh zanimivih tekem. Še posebej to velja za drugo, v kateri so se izkušeni, toda premalo uigrani igralci ŠD Vrbovec po velikem zaostanku že izenačili z mlajšimi Gorn-jegrajci, v zadnjih minutah pa jim je zmanjkalo zbranosti in razpoloženih igralcev, tako da je Pizzeria 902 zasluženo zmagala. Zaostali tekmi ŠD Mozirje in ŠD Raduha ter Mozirje mladi in ŠD Vrbovec bosta na sporedu v petek, 30. junija. Naslednji dan pa bodo odigrane vse tekme rednega 4. kroga, s katerimi se bo začel razplet za letošnjega zmagovalca lige. Rezultati 3. kroga: ŠD Mozirje : ŠD Raduha - prestavljeno, Nazarje : Mozirje mladi 95:75, Pizzeria 902 : ŠD Vrbovec 67:59. TK GORNJI GRAD 12-urni košarkarski maraton V okviru gornjegrajskega občinskega praznika je v soboto, 24. jun-ija, na igrišču v Gornjem gradu potekal 17. tradicionalni košarkarski maraton. Odigran je bil v pravi poletni vročini od osme ure zjutraj do osme zvečer. Kot že mnogokrat do sedaj sta se pomerili ekipi Bočne in Gornjega Grada, tokrat pa je po zagrizeni borbi in v pravem športnem vzdušju zmagal Gornji Grad s tesnim izidom 655:649. Rezultat le še povečuje smiselnost ohranjanja tradicije, ki so jo pred mnogimi leti začeli razvijati ljubitelji košarke v Bočni, ki bodo prihodnje leto na tamkajšnjem igrišču domačini maratona. Letošnji organizatorji pa že v petek, 30. junija, ob 18. uri, vabijo naturnirtrojk na gornjegrajskem igrišču, ki bo prav tako potekal v okviru občinskega praznika. TK KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Kratke novice - V Račneku v Šmartnem ob Dreti je v nedeljo, 25. junija, KK Nazarje organiziral vsakoletno zaključno srečanje vseh košarkarjev - od najmlajših, vključno z njihovimi starši, do članov in tistih, ki s svojim delom zunaj igrišča prispevajo k uspešnemu razvoju kluba. Piknika se je udeležilo okoli 80 ljudi, ki so bili mnenja, daje pri takšnih srečanjih treba vztrajati. Tudi zaradi tega, ker so polna zanimivih športnih aktivnosti za vse. Stroške so pokrili udeleženci sami. *** - V nazorskem košarkarskem klubu so se na osnovi lanskih ugodnih izkušenj in na osnovi zadovoljstva mladih udeležencev Poletnega kampa Laze '05 odločili; da bodo tudi letos ponovili to akcijo. Predvidoma bo košarkarski tabor potekal v času med 17. in 21. avgustom. Mladi košarkarji -vabljeni! *** -V nedeljo, 2. julija, bo v Postojni zaključni turnir regijskih selekcij košarkarjev starih 14 let. V selekciji Savinja je pomembno vlogo odigral igralec nazorskega košarkarskega kluba Sergij Potočnik, sodelovali pa so tudi Miha Ugovšek, Žiga Plesnik in Jaka Planovšek. Eden od trenerjev selekcije je bil tudi trener Košarkarskega kluba Nazarje Nejc Gelb. V konkurenci osmih selekcij se bo za 3. mesto Savinja pomerila z Muro, za zmagovalca pa bosta igrali selekciji Krke in Kamniške Bistrice. Didu v slovo Franc BENDA Pogrešali te bomo. Vnuki: Jan, Gal in Bor storit-^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 j MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ČRNA KRONIK • TATOVI ŽLEBOV NADALJUJEJO POHOD Mozirje: V noči na 19. junij so neznani storilci s pastirske koče na Golteh na Medvedjaku sneli bakrene žlebove. Materialna škoda znaša okoli 70.000 tolarjev. Dva dni kasnejeje z drugega objekta, pravtako na Golteh, izginila še bakrena streha, velikosti okoli IO kvadratnih metrov. • PREHITER ŠTIRIKOLESNIK Šmartno ob Dreti: 24. junija je voznik štirikolesnika na cesti med Šmartnim in Rovtom pod Menino zapeljal s ceste. Vzrok nesreče je bila neprilagojena hitrost. Voznikseje pri tem huje telesno poškodoval in bil prepeljan na zdravljenje v celjsko bolnišnico. TK Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, kjer Bog tvojo večno pot pozna. Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, atija in tasta Franca BENDA iz Spodnje Rečice (1942 - 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ter za sv. maše. Hvala tudi g. župniku msgr. Jožetu Vratanarju, pevcem, rogistom, govornikom, praporščakom, gasilcem in lovcem ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Vera, sinova Aleš in Uroš z družinama • VROČA VESELICA Nova Štifta: 25. junija okoli druge ure zjutraj sta se na veselici v Novi Štifti sporekla občana. V fizičnem obračunavanju je bil eden izmed njiju tudi lažje telesno poškodovan. Pomoč so mu nudili v Kliničnem centru Ljubljana. Zoper drugega udeleženca pretepa bodo policisti napisali kazensko ovadbo in obdolžilni predlog na okrajno sodišče. • V VINJENEM STANJU S CESTE Rečica ob Savinji: 25. junija okoli 18. ure je voznik osebnega avtomobila na regionalni cesti skozi Šentjanž zaradi prevelike hitrosti in vožnje v vinjenem stanju zapeljal preko cestišča in trčil v obcestno grmovje. Poleg njega so bile v vozilu še tri osebe, ena izmed njih je v nesreči dobila lažje telesne poškodbe. • SAMOVŽIG AVTOMOBILA Mozirje: 27. junija ob 17.13 uri je prišlo na mozirski obvoznici do samovžiga osebnega vozila. Iz neznanega vzroka so zagoreli plastični deli pri motorju avtomobila R5. Ogenj so pogasili člani Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje. Materialna škoda ni ocenjena. —W77--- Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. Kot sem obljubil, z mano ti ni na izletu ne bo nikoli dolgočasno! - Kdaj se začne kriza pri moškemu ? Ko zjutraj reče ženi: "Draga, zdajle ne bova seksala, varčujem energijo za večer." - In kdaj je ta kriza resna? Ko ji to reče na velikonočno jutro, v mislih pa ima sveti večer. -Zakaj rodnost pada? Večina staršev računa, kako dolgo bodo še živeli nekateri ideološki sitneži, da bodo lahko rodili otroke v boljši svet. - Dragi moji Tavrli, še posebej Blenda Tavrl, imam problem. Zavidam sosedom bogatašem, ki so tako bogati, da jim zavidajo še v visokih političnih krogih. Kako naj se rešim svoje nevoščljivosti? Iz zapisanega nam je razvidno, še posebej Blendi Tavrl, da selitev iz soseščine zate ne pride v poštev. Sam pri sebi se zavedaj, da si tvoji sosedje kopičijo bogastvo iz nevoščljivosti. Zavidajo ti, da znaš živeti brez bogastva, ki ga oni premorejo. Ko se bomo spomnili kakšne boljše tolažbe, bomo pa še mi veseli sami zaradi sebe. "Od vse klasične glasbe imam najraje narodno zabavno," pove Rečičan. Mozirjan se zamisli: "To najbrž pomeni, da bom kot poslušalec lil. radijskega programa RTV Slovenije nekoč zelo presenečen, ko boš ti prišel na svoje..." MtpUj)3W IH®®* "Kakšno taktiko naj ube-rem, ko bo njihov napadalec prišel z žogo pred naš gol?" vpraša branilec trenerja nogometa. "Kolikor vem, je njihov najboljši napadalec rahlo "roza". Še najboljše boš naredil, če mu pomežikneš. S tem ga boš najbolj zmedel." Nikar ne reci, da si proti napredku v tehniki! "Kako je bilo na tekmi?" vpraša žena moža. "Zmagali bi z najmanj 497 proti nič, če ne bi nasprotniki goljufali. Tako pa so tudi oni prišli prezgodaj na tekmo in nam to preprečili." Cvetke k) koprive ZIMZELENA Pevka Irena Vrčkovnik: »Če ne boste nehali ploskati, ne bom mogla odigrati skladbe do konca in se lahko zgodi, da bom ob del honorarja. Bodite pri miru, občudujte moj hrbet, po koncertu pa gremo skupaj na pivo.« (NAPOTKI MED KONCERTOM PRESS) ZASLUGE Župan občine Nazarje Ivan Purnat (desno): »Nehaj vleči, po protokolu pripada zastava meni, saj sem župan, zato imam pravico do večjega deleža osamosvojitvenih zaslug.« Bivši predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline Niko Purnat (levo): »Mi se ne oziramo na protokol, saj sem tudi generala pozdravljal brez kape na glavi, zato je zastava moja.« (POOSAMOSVOJITVENA DELITEV PREMOŽENJA PRESS) ARBITRAŽA Kandidat za rečičkega župana Vinko Jeraj (levo): »Mnogo let sem preživel v Mozirju in možno je, da sem se približal njihovemu načinu razmišljanja - izgubo ozemlja praznujejo kot zmago.« Nogometni sodnik Vili Kranjc: »Če se dogovorimo, vam sodim delitveno bilanco tako, da boste na koncu z neodločenim rezultatom vsi zmagovalci.« (PORAZE SPREMINJA V ZMAGE PRESS) r v Križanka, Oglasi j SESTAVIL PEPS MAJHENM MERILU SMUČARSKA DISCIPLI- NA (ŠPORT.) SPOLNI IZTIRJE- NEC POZITIVNA ELEKTRO- DA ADAMOVA ŽENA VNETJE OČESNE ŠARENICE NARODNO OSVOBODILNI BOJ NOGOMETNI KLUB MUSU MANS- DRAGOCEN, TRD, ČRN LES EBENOVCA CLAUDIO ABBADO KROŠNJAR, TRGOVEC S CENENIM BLAGOM AVSTRIJSKI SKLADAT- WOLFGANG AMADEUS NEKDANJA KNEŽEVINA V HIMALAJI OTAJANA ZGOR. PLAST SNEGA JAPONSKI DIPLOMAT- JASUŠI OČETOVA SESTRA, TETA AMERIŠKA IGRALKA (GARDNER) MNOŽICA ŠTEVIL Z ALGEBRSKO STRUKTURO 8. MESEC JUDOVSKEGA KOLEDARJA KUHINJSKA POSODA DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE, VEK PERZIJSKA SVETA KNJIGA MOŠKA SVEČANA OBLEKA SORTA ZIMSKEGA JABOLKA (GORIŠKA) NAJSTAREJ- ŠA DOBA V ZGODOVINI ZEMLJE THOMAS EAKINS STARO GERMANSKO PLEME SLAVKO TIHEC ZAREZA PRI SODU, UTOR ZGORNJI DEL STOPALA OTOK V MALEM SUNDSKEM OTOČJU V INDONEZIJI KITAJSKA POSODA NEKD. SLOVEN. NOGOMETAŠ-MARKO IRSKA REPUBLIKAN. ARMADA KRAJ PRI RIBNICI VZDEVEK SALONARJA ŠORNA CLAUDE SAINT AVSTRIJSKI PISATELJ- FRANZ THEODOR TEKMOVANJE V HITROSTNI VOŽNJI OKRAJŠAVA ZA STRAN FORDOV MALČEK NOGOMETNI STADION PORTA ®^OTwSoBiai]D Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: CSOKOR- Avstrijski pisatelj- Franz Theodor AVESTA- Perzijska sveta knjiga SIKIM- nekdanja kneževina v Himalaji TEKIJA-muslimanska molilnica AKAŠI- Japonski diplomat- Jasuši BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 7. julija, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. J9M.MIKIAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: g.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Napovednik • Petek (30. junij), ob 18.00. Igrišče v Gornjem Gradu Turnir trojk v košarki___________________________________ • Petek (30. junij), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Dobrodelni koncert_______________________________________ • Petek (30. junij), ob 20.00. Športno igrišče Nazarje Košarkarska liga Zgornje Savinjske doline (2 tekmi) • Petek (30. junij), ob 20.00. Turistična kmetija Dobrovc, Poljane Predstavitev knjige Jožeta Galiča Zaradi pesmi • Sobota (1. julij), ob 8.30. Dom kulture Gornji Grad Start gorskega teka na Menino____________________________ • Sobota (1. julij), ob 17.45. Športno igrišče Nazarje Košarkarska liga Zgornje Savinjske doline (3 tekme) • Sobota (1. julij), ob 20.00. Središče Rečice ob Savinji Večer pod trško lipo___________ _________________________ • Nedelja (2. julij), ob 15.00. Športni park Rečica Zabavne igre med zaselki KS Rečica_______________________. • Nedelja (2. julij), ob 15.00. Igrišče Gornji Grad Turnir trojk na mivki____________________________________ • Torek (4. julij), ob 19.30. Bar Grabenček Mozirje Koncert Dua Kalinka živali - KUPIM Kupim kravo, bika, telico, za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 / 533-745. Kupim teden dni stare bikce, mesnate pasme, po 1000 sit/kg in 300 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833. ŽIVALI-IŠČEM Iščem mlado psičko, srednje rasti, enobarvno (ne črno), (proti plačilu ali če kdo podari); tel. 588-334-43. VOZILA Prodam opel astra karavan, I. 94; gsm 041/467-122. Prodam škodo octavio 1.9 tdi, letnik 98,110 KM, six, cena po dog.; gsm 041/605-765. DRUGO - PRODAM Prodam avtoradio + 2 zvočnika, KLUB ZGORNJESAVINJSKIH VABI NA TURNIR V MALEM 3. MEMORIAL ki bo 8. in 9. julija SELEKCIJE: SOBOTA: ČLANSKI TURNIR NEDELJA: TURNIR ZA MLADINCE U-20 (LETNIK 1986 IN MLAJŠI) NAGRADE: 1. mesto: PREHODNI POKAL + POKAL + PRAKTIČNA NAGRADA, 2. mesto: POKAL + PRAKTIČNA NAGRADA, 3. mesto: POKAL + PRAKTIČNA NAGRADA STARTNINA ZA EKIPO JE 5.000 SIT IN SE PORAVNA DO ŽREBA. ŽREB BO V PETEK, 7.7.2006, OB 19h V PIZZERIJI PRI KUMRU. ZA VSE OSTALE INFORMACIJE IN ZA PRIJAVE NA TEL.: 040/187-586 (RADENKO). POHITITE S PRIJAVO, ŠTEVILO EKIP JE OMEJENO! nokia prostoročni set za avto, gsm baterija siemens; gsm 031 / 451-948. Prodam otroško sobo po ugodni ceni. Tel. 03/838-5081 (po 19. uri). DRUGO - KUPIM Kupim pajek na 4 vretena; gsm 041/284-741. Kosilnico bucher, sip, bes, kupim; gsm 041/783-630. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p.,fel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalaeije in vzdrževanje elettro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokviijanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/584-51-84. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. ŠKRŽAT d.o.o. Obnova in klesanje črk na pokopališču, obnova starih obstoječih nagrobnih spomenikov. Gsm 031/814-157 in 041/841-561. Škržat d.o.o., Dobrovlje 31, 3314 Braslovče. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. VIP MEHAN Vzdrževanje in popravila viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije. Gsm 041/793-633. Janez Klopčič s.p., Ob Savinji 10 a, Nazarje. ŠIVILJSTVO MONROE Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571. Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje. MIZARSTVO ČASL Izdelujemo kvalitetna masivna notranja in zunanja vrata po naročilu. Tel. 03/839-46-09, gsm 070/711-146. Rajko Časi, s.p., Prihova 46,3331 Nazarje. SERVIS TERGLAV MILAN Hladilniki in zamizovalniki vseh vrst, pralni in sušilni stroji, toplotne črpalke Tel. 03/572-04-06, gsm 041/530-398. Terglav Milan, servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. MORDA STE ISKALI PRAV TO VOZILI SMO: VW EOS Sonce, veter, zrak, svoboda... Kabrioleti so vedno veljali za nekaj posebnega. Namenjeni so bili in so še vedno ljudem, ki ljubijo sonce, zrak in svobodo pod soncem. Tistim, ki si znajo vzeti trenutek zase in za prijatelje ter se prepustijo neizmernim užitkom stika z naravo. Malo pihljanja in prehlada ter boleč vrat pač ne more odvrniti pravih ljubiteljev od vožnje pod svobodnim nebom. Avtomobilska industrija je spoznala, da je čedalje več tistih, ki znajo ceniti trenutek pod soncem. Peugeot 206 CCje postal pravi ljud ski avto z zložljivo streho, kateremu je nato sledila konkurenca, VW pa je počakal na primeren trenutek, da seje prepričal, kako se odziva trg. Nastal je križanec med golfom in passatomi s trdo zložljivo streho, ki se imen uje eos in vtem vročem poletju vznemirja lju bitelje prepiha. Pri Avtocentru Meh v Velenju so nam za vroč vikend odstopili eosa 2.0 FSI s ponosnimi 150 konjički. Kotže omenjeno, predstavlja eos oblikovno križanje med golfom (sprednji del) in pas satom (zadnji del). Celotna kombinacija deluje skladno in všečno pri zaprti strehi, pri odprti strehi pa je eos tako ali tako izraziti šarmer. Z dolžino 441 cm prekaša golfa za celih 21 cm. Sprednji del podvozja je kljub temu od golfa, medtem koje zadnji del od passata, kar pomeni mnogo užitkov pri vožnji. Petdelna zložljiva streha je samosvoj Volkswagnov izum, saj je v osrednjem delu steklena in ponuja obilo svetlobe ter možnost uporabe strešnega okna. Karoserija eosa je čvrsta in ob zaprti strehi deluje prepričljivo kupejevsko, medtem ko ob zloženi strehi eos izgleda kottipičen kabriolet. Pri vožnji po zaviti in razdrapani cesti sicer opazimo malenkostno zvijanje in potresanje karoserije, vendar to ne deluje preveč moteče. Streha se v 25 sekundah zloži v prtljažni prostor, ki se temu primerno zmanjša. Zlaganje je zaščiteno s posebno omejitvijo prostora, ki preprečuje zlaganje pri polnem prtljažnem delu, vendar lahko v stranske dele nepazljivi voznik ali sopotnik vseeno odloži prtljago, kar lahko vodi do poškodb mehanizma. Motorna paleta eosa se prične pri 1,6-li-trskem bencinskem motorju, nadaljuje se preko 2.0 FSI do 2.0TFSI (znan iz golfa GTI), mogoče pa sije zaželeti celo 3.2-litrski šes-tvaljnik z 250 konjički. Za varčne je na voljo 2,0 TDI, ki se oddolži z izdatnim navorom in varčnostjo ter omogoča dolgotrajna križarjenja ob odprti strehi. Notranjost avtomobila je skladno s konceptom VW izdelana kvalitetno in uporabno. Tukaj ni pripomb, kakor tudi ne glede udobja pri vožnji. Eos je lepo vodljiv avtomobil, ki za- dovolji tudi zahtevnejše kupce in omogoča, za razliko od glavnine konkurence, na zadnji klopi prevoz dveh odraslih oseb. Za ceno od 5,7 milijona tolarjev dalje dobite kar dva avtomobila: kupe in kabriolet! Igor Pečnik www.novieos.si Novi Eos. Kabriolet za vsakogar. Za vročekrvne in premražene. Za drzne in previdne. Za praktike in za romantike. Za optimiste in realiste. Za zaljubljence v kabriolete in za oboževalce kupejev. Za počitnice in za vsak dan. Novi Eos združuje najboljše iz obeh svetov, saj se privlačni kupe s trdo streho in pomičnim strešnim oknom v samo 25 sekundah spremeni v dinamični kabriolet. Dobrodošli v poletje! Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Skupna poraba: 6,0-9,31/100 km. Emisije CO* 162 - 223 g/km. Poletje na Golteh! 1. in 2. Julij Otvoritev z Rudarskim praznikom: - krača - steklenica vina Obratujemo: od 1. julija do 31. avgusta Vozni red nihalke: pon-pet: 8-18 ure vikendi in prazniki: od 8-20 ure 15. Julij Športni dan na Golteh: - kolesarjenje - pohodništvo - nogomet - veselica oo www.golte.si^H shrz _00 c CO OT 's •§ "o ^ »to »O 05 CO O _C0 o O Q_ Q_ Q_ Q_ >C0 CD CO c ■i-s I 1 ^ CÜ ~ o "O ?■ CD E m ° <9 _Q CD c E I 2 ° 3 ca C CD < '5 Q ° ID S =5 h- © 10 S ° -S-O 13 o ° o g O -a CO CJ-CO a, 0£ 'o' H- E g o c -O g .S, o Hj >o > 2 2 > io g s m « o Z CO co w to o o ra to ra to CO CO CO .ta a * 2 .1 > o B E a» ."SS S ca Z £ CO a Celje - skladišče D-Per 17/2006 lil Hilli Ob gotovinskem nakupu vas bi 5000018337,26 COBISS o TRGOVINA Z OBUTV IJU 1-I~\ 1 JL VJl_l11_l\/-VV_IJi_ j| v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 09 55 in prodajalna JURČEK^ v Parižljah, tel. 705 09 33 Modeli preteki« i do 30% cenelel KOPIT tArna d* %u i m c a VELIKA IZBIRA OBUTVE ZA NA PLAŽO! 89,1 j/» Savliv^Al val—' Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00. Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold To morate poskusiti! Praznujete svoj rojstni dan, diplomo, poroko... in boste povabili večje število gostov? Ste organizator večje prireditve, na kateri potrebujete tudi gostinsko postrežbo? Ste direktor in še nimate organiziranih rednih malic za svoje delavce? Pokličite Catering Gorenja Gostinstva, d.o.o.! Pripravimo, pripeljemo, postrežemo... Gorenje Gostinstvo, d.o.o. - Catering VEČJA POROČNA SLAVJA, SREČANJA IN DRUGA PRAZNOVANJA LAHKO NAJBOLJE PRIPRAVITE V NAŠI NAJSODOBNEJŠI RESTAVRACIJI OB NOVEM RAZSTAVNEM « PROSTORU GORENJA. Restavracija Prednosti: • ODLIČNA GOSTINSKA OPREMA ZA POSTREŽBO OD 50 DO 500 GOSTOV; • VELIKO PARKIRIŠČE, PROSTORNOST IN DOSTOPNOST RESTAVRACIJE; • PREVERJENA KAKOVOST IN KONKURENČNOST NAŠEGA CATERINGA. Pokličite nas: 041 745 216 Gorenje Gostinstvo, d.o.o. OSREDNJA KNJ. CELJE