126. štev. Pavialnl Iranko v driavi SMS. V Uubllanl, v četrtek 3. Sunila 1920. Posamezna itw. 1 krono. Leto IV. tokaja rasen poitdeljka ■ po prašnik« vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica It. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod-pbati, sicer se jih ne pri-•bii. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X *6mm po K 1-20. Uradni »zglasi, poslano ter noti«« isti prostor K 1*60. W večjem naročilu popust. Glasilo lugoslov. socilalno- demokratične stranke. Telefonska it. 311 Naročnina: Po poiti ali s dostavljanjem na dom xa eelo leto K 180, za pol leta K 90, za četrt leta K 46, za mesec K 18, Za Nemčijo oelo leto K 216, sa ostalo tujino in Ameriko K 240. Rebiamaofje sa Hal so poštnine proste. UpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. .Poslanci/ V naši državi imamo »parla- On zboruje ali ne zboruje —< »a?? gospodom »poslancem« »nnei mesec enkrat imajo ti ni^*. CI**zelo naporno »delo«. Na- rfUA*i P]0ralo namreč pobotnice za aijete, ki jj^ teko vsak dan Fmanč- no tnmistrstvo tu nič ne ugovarja: »Poslanec« napiše pobotnico, Dfejme denar takoj. Največ »poslanca« Je teh. ki pridejo vsaki mesec *a 2, 3 dni v Beigrad - po dijete. Kal pa Se kal drugega delajo ti »poslanci«? Ali vsai intervenirajo po podkupljenih belgrajskih uradih, da *e stori to ali ono dobro delo, da se prepreči ta ali ona škoda? Kar poskusi tl mož iz ljudstva dobiti gospoda »poslanca« za takšen luksus. On navadno »nima časa/, »se mu mudi*, »je bolan«. Pred kavarno se dl, DUŠI pile »črno« in premišljuje o težkih problemih te presrečne držaje. Na polju gre ušenica v klasje, železnice vozijo, premog se dobi — *al gre; nekako čudno se zdi to gospoda »poslancu«, da gre. Pravzaprav sam sebi ne veriame, da ie res tako. On se v svetlih trenutkih zaveda. da on in njegovi tovariši niso storil! celo leto in več še ničesar ne za ljudstvo, ne za državo, za nobenega nič. Ampak — gre, gre nekako... Kako dolgo bo gosr-od »poslanec« 5e pisal svoje pobotnice za dijete? Več kot trideset milijonov že _Je plačalo liudstvo — ljudstvo ie dr- T!"*, 7 tepiD Hudem, ki ga »pred-itavljajo« v Belgradu. Ali so napra-jo v ^orumpirani državni upravi? Ali so sklenili kakšen zakon? Čc vprašaš tega ali onega, kaj misli o konsiituanti, o bodoči ustavi, o reformi in zdemokratizaciji državne uprave, boš dobil takol jasen odgovor. Oospod »poslanec« bo namreč *tnignil z rameni in vzkliknil* »Saj Stre, saj vidite, da gTe...!« Nikoli več ne bo v naši državi Parlamenta, ki bi imel več inteligen-kot io ima naš sedanji »parla- ment«. Koliko pa ie kljub temu v njem ljudi, ki bi znali sami napraviti še tako nedplžen osnutek za to ali ono postavo. Pa je toliko doktorjev in profesorjev v tem »parlamentu«, da le strah, In nihče ne ve. kakšne zakone imame, kateri so veljavni za našo pokrajino, kateri za Frvatsko, kateri za Srbijo, za Bosno, za Črno goro, za Vojvodino itd. Čemu vse to — saj država plača dijete vse eno! Še nikoli, nikdar na svetu ni inteligenc tako skrahirala kakor pri nas In nikjer ni za to skrahiranje trdnejše* ga dokaza, kakor le tale »parlament«, to gnezdo verižništva, pod-kupljevanja In osebnih Intrig ter častihlepja. Ljudstvo Je potrpežljivo. Oleda tole ostudno igro. se zabava pri tem. malo godrnja - nič več. Kaj nihče ne misli na to, da to ostudno početje »poslancev« plačuje ljudstvo, vsakdo izmed nas pii davkih in nakladah? Vse meščanske stranke so si edine v enem- da le treba volitve zavleči. Vsi sq si edini, da morajo ljudstvo uspavati, da nekoliko pozabi grozote vojne, njene krivce In njene zagovornike ter vse listo, kar se je godilo pozneie. Edino naša so-cijalno demokratična stranka, kV se obupno bojuje za to, da se usoda države preda ljudstvu, da se nemudo.-ma, takol razpišejo volitve. Le kdor le z nami, le resnično tudi zato. da vso oblast v državi dobi takoj ljudstvo. Danes pa imajo oblast v naši državi ljudje, ki iim gre le za svoje osebne koristi, ljudje, ki se Imenujejo »poslanci«, pa to dejansko niso. ker jih nihče nikoli volil ni. Vse meščanske stranke s to svojo taktiko in zavlačevanjem volitev sabotiralo državo, delalo ljudstvo In prebivalstvu velikansko škodo, zato nal ljudstvo na shodih ln v resolucijah ter vsepovsod kliče: Sem z volitvami! Proč s švindel parlamentom! Za red in mir. Govor sodr. Antona Kristana v narodnem predstavništvu v Belpradn* _ . (Kanec) tol utam?'!« Ce PfeKled»lemo raz jrol zadnjih 13 mesecev, vidimo eno; . drzavne oblasti tiste, ki so •Bbotirale razvoj države. Državne tei a H 80 bile tiste’ kl so bfle Proti nhla, ?vl in ie nlso Podpirale v tej *** kakor bi bilo prav. Gospodje I Res je, da je tudi k nam veliki plamen iz daljne Rusije zanesel svoje žarke. Ideja sovjetske repubiiKe, ideja diktature proletarl- SSn i tudi v na5e kraie. Ni čudno! Velika svetovna vojna ie bi- la takorekoč preseljevanje narodov: kakor nam pripoveduje zgodovina o preseljevanju narodov, tako nam nudi tudi minula svetovna vojna isto podobo. Ljudje, ki so bili zarobljeni v Rusiji, kl so se bojevali kot legijo-narji v Rusiji, so prišli domov in naravno Je, da so zanesli tudi med naše ljudstvo zahteve po novi, drugi ljudski družbi v duhu Ljenina in Trockega. Blamaža za blamažo. Ali, gospodje, če pregledujemo vse tzv. komunistične dogodke, vse, kolikor se jih Je v 18 mesecih zgodilo v naši državi, vidimo: da so šle vse naše vlade v preganjanju tega ko-mustičnega pokreta od blamaže do blamaže. (Ugovori.) To bom dokazal; nikdar nimam navade, da bi nekaj rekel, česar ne morem dokazati. (Ugovori pri Jugoslovanskem klubu.) Oospodje klerikalci, na vas Še pridem. Le počakajte! Ko se ie pred letom dni razpravljalo tukaj o onih velikih dogodkih v Sarajevu, ko smo imeli tam ono tzv. komunistično gibanje, katero smo presojali s teh mest. se nam je reklo, kaj da bo vse dokazal proces prot. sarajevskim in bosanskim komunistom 1500 sarajevskih in bosaskih delavcev so bili ob lanskih majskih slavnostih aretirali; na stotine delavcev. dobro kvalificiranih moči. ki lih Jugoslavija tako jjptrebnle. je bilo izgnanih iz naše difžave. čakali smo na uspehe pro«£a. KonStati-rani, da sq bili vsi obtoženci oproščeni in da se ni mo*la naši javnosti — ne vam in ne nam — povedati niti najmanjša stvar, ki bi se bila v Bosni proti državi zgodila. Bavbav Jp bil dobro insceniran po tistih policajih, ki so znali izmišljati velesrbsko propagando in ki so zapirali v stari avstro-Bosni tiste Srbe, ki so hoteli ujedinjeno Jugoslavijo. Kakor so bili poprej dobri lakaji avstrijanskih vlad. tako so hoteli biti lani dobri lakaj'1 jugoslovanske vlade. Pa poglejmo dalje na druge dogodke' Spomnim vas satno na »Boljševizem v Vinici« v Beli Krajini. Pred letom dni so tam kmetje, ogorčeni nad načelnikom sela Vinice, in nad trgovcem Šterkom, šli, so malo zrojili in hoteli župana odstaviti tet malo pomesti s tistimi tipi, ki so podpisovali avstrijska vojna posojila m gonili liudi v strelske larke Takrat ie naše meščansko in vladno časopisje proglasilo vse tiste kmete, ki so v opravičenem gnevu rekli eno ah drugo, za vboljševike«. Leto dni in še nekaj mesecev je trajala preiskava Minuli teden se je vršila pred ljubljanskim so&Ceai razprava. Ka) ie bil rezultat? Onim, ki so bili obsojeni, se je reklo: »zaradi razžaljen]* veličanstva srbskega kralja«. Neki kmet ie dobil ti i leta zapora, dasi gotovo ni imel pojma o srbskem kralju ln ga ni nikdar videl. Vidite, ves ta boljševizem v Vinici se je izcimil y nič. Obsodili so jih, da se ie moglo reči. da delo več sodnikov skozi 14 ali 15 mesecev ni bilo zaman. Obsoditi lih niso mogl! po avstrijskih zakonih, zato so Jih obsodili po srbskem zakonu zaradi razžaljenja veličanstva. Zaradi tega so obsodili kmeta, kl mu gotovo ni prišlo kaj hudega na misel. Vzemimo dalje incident iz Maribora, ko so vojaki streljali! Do danes menda še ni preiskava končana; dasi bo od tega že skoro leto dni preteklo, dotičnikov še vedno niso postavili pred obtožbo. Torej niti ty. ko so se vojaki med seboj streljali, ni ugotovljeno, zakaj je hrvaški polk streljal na Slovence in obratno. Javnost ni obveščena in nikdo — ne od vas in ne od nas — ne more reči, kai je bilo temu vzrok. Takrat le rekla vlada in vsi so za njo zavpili: »Boljševizem v vojski!« A nikdo ga ni mogel dejansko konštatirati. Zakaj navajam to? Zato, ker se pri nas rad navaja ta bavbav kot strah strahopetnim dušam in vsem, ki so sovražniki delavskega ljudstva naše države. A poglejmo še druge dogodke v naši državi! Vzemimo n pr. tako-zvani Diamandsteinov proces v Zagrebu. ko se je rekle, da imamo sigurne svedoke za to. kako Je boljše -viško gibanje razširjeno v celi državi in kako le prejemalo denar iz (njih rok. IJiamandsteinov proces se je vršil, ali ni ničesar prinesel ln mi smo sedaj obveščeni ravno take mak, kakor pred procesom. Oospodje, če pogledamo vse to siučaje, lih moramo ločiti v dve skupini; na eno stran pride varaždhiskl puč, mariborsko streljanje in suboti' ška afera; vzemimo zraven še slučal Zaječar-Paračin! Na drugo stran pa denimo sarajevski dogodek in za^ grebški proces. Kaj vidimo, Jaz vidim tu eno: da ie pač v Jugoslavij: nekaj vročih glav — mogoče bi iih lahko seštel na prstih — ki nekoliko sanjajo o nekakšnem prevratu; toda 90% vsega, kar se govori o prevratnih akcijah. Je izmišljeno, izmišljeno seve samo, da si more buržoazija zasigurati svoje reakcijonarno stališče tako v splošni Javnosti kakor r vladi sami proti poštenim in pravičnim zahtevam delavskega ljudstva. (Ugovori.) Prijatelji, dokaz za to bom podal v nastopnih besedah. LISTEK. Ant P. Čehov: Babje carstvo. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Dalje) ferro«'au°ri!e b,/° t0 *an’ *n Predlanskim, so jeli ferati »kralja« fn vsa služinčad, kolikor jo je ,v sinjih ln zgornjih prostorih, se Je »brala pri vratUi, da bi videla igro. Ani Akl movm se ie zdelo, da !i Je med ženskami in mu *>kl parkrat Švignil mimo oči tudi Mišenjka s *voJim prizanesljivim pogledom. Prva le bila *a kralja Žuželica in Ana Akimovna, ki je bila Vojak, H je morala plačati dan •; nato Je oostala »ralj teta, Ana Akimovna kmet, kar Je vzba duo splošno veselost, a Agatjuška, ki se Je povzdignila na princa, ie zardela od radosti Na nasprotnem koncu mize je igrala druga skupna, in sicer obe Maši, Barbaruška in šivilja parta Petrovna, ki so jo zbudili nalašč za igro držala zaspano in čemerno ^ *KranJeni so govorih o meških in kako 'Cz"°Je dandanes poročiti z dobrim člove-’ tudi kal je biti bolje, devica ali vdova, feu ? *a?.na’ ?drava in čvrsla deva sl,« je de-?'a Z«zelica Ani Aklmovnl. »Jaz le ne raz-atnem. komu se hraniš!« »Kaj naj storim, če me nihče ne vzame?« morda si zaobljubila večno devištvo.« nadaljevala Žuželica, kakor da ni čula nle- dan davek. Železničarski Štrajk. Železničarji naše države so slaba plačani. Regulacija meseca decembra le bila že davno pretečena pa dogodkih na trgu. Ko so bili železničarji tukaj in so hoteli, da obdrži veljavo tisti »Protokol sporazuma«, ki ga je bilo dalo ministrstvo Draškovi-čevo, se le ta »Protokol sporazuma« kratkomalo uničil in se je uveljavi! nov pravilnik, s katerim delavstvo ni bilo zadovoljno. Delavstvo je šla v štrajk. Takoj se le proglasil ta železničarski štrajk — koi akt boljševizma, kot akt proti državi. V kolikor smo pa vsi — vi m jaz — Informirani, se je šlo pri celi stvari dejansko za tem, da n. pr. železničar s rodbino ne more živeti mesečno a 300 dinarji (1200 kronami), da ne more živeti oče z veliko rodbino s 400—500 dinarji mesečne plače Železničarska stavka le bila čisto nas* vadna stavka za izboljšanje gmotne* ga položaja. Naša državna uprava, ki ve, kaj pomenijo dobre železnice, bi se bila lahko pogodila z železničarji. A!?o M se ne bila mogla pogoditi s kakimi kolovodji, do kojih ni imela zanpa* nja. Je imela sredstev dovolj, da stopi v direkten stik z delavci in zaupniki delavstva. Tako bi bila lahka našla ključ za rešitev. Toda vlada tega ni hotela. Bil ie tak politični položaj, da se ie hotela vlada pokazati kot vlada močne roke. Militarizirala; Je Železnice proti vsem zakonskim določbam v vojski 'm vojaštvu. Proti vsem veljavnim postavam je proglasila. da moralo iti vsi železničarji na dvomesečno vojaško vežbanje, ne ozirale se na to. ali so bili nekdal vojaki ali ne. Vlada le imela pač postavno pot, da napravi rekrutiranja za mlade železničarje, ki še niso bH! vojaki in iih potem pozove na vola-ško službovanje, nikakor pa ni Imela pravice kršiti postavo m klicati na orožne vaje ljudi, ki nikdar niso bili vojaki. Če so se ti ljudje uprli, poznavajoč svoje pravo kot državljani, so se proglasili za upornike, boljše vike, komuniste. Prijatelji! Ko je bil železničarski štrajk s pomočjo vojaške oblasti zlomljen, je vsakdo mislil, .la se ba začelo ministrstvo saobračaja z železničarji pogajati in da se bo cela stvar uredila. Ves čas med štrajkom se le uradno proglašalo: »Ko poidete, na delo, storimo, da bodete zadovoljni.* Ko so se železničarji podali, na delo, le prišel lz ministrstva saobračaja ferman, ki pravi: »Sedaf vas bomo tepli s škorpjonU In res, delavce so začeli odpuščati, one. ki nega odgovora. *No seveda, to je lepo, le ostani evica... Ostani...!« je ponovila pozorno zlobno gledajoč v svoje karte. *Ls ostani, sestra, le ..., toda deve, tudi naikrepostnejše, so različne,« je vzdihnila in izigrala kralja. »Ah. različne, draga! Nekatere žive v resnici kakor redovnice, niti sence greha ni na njih in ako se ta ali ona včasih pregreši, ne najde miru in obsoja svoj greli. DruRe pa hodilo v črnih oblačilih in si šivajo mrtvaške srajce, tako potihoma pa ljubijo bogate starce. Da, da, ptičke meje! marsikatera mulopridnica očara starca in ga iz korišča. Kroži ekrog njega, kroži, a ko si nabere dovolj denarfa in vrednostnih papirjev, ga začara v smrt« V odgovor na to namigavanje Je Barbaru ška le vzdihnila in se ozrla na sliko. Na njenem obrazu se Je pokazala krščanska ponižnost. * Poznam tako žensko, svojo smrtno sovražnico« je nadaljevala Žuželica in poslušalke ponosno mptrla. »Kar naprej vzdihuje in se ozira po svetili podobah, vražica’ Ko je še go spodovala svojemu starcu ln le človek prišel k njej, mn le dala drobtinico s svoje mize, a po tem je zahtevala poklonov do tal ;n pri tem č!-tala: Dasi si rodila, si ohranila devištvo! .V praznik tl !e podarila košček, v delavnik ti ga je očitala. Sedal pa, drage moje. se lahko »nesem nad nip, ako se mi ljubi « Barbaruška le zopet pogledala k sveti sliki ln se prekrižala. »Da, nihče ne pride pome, Spiridovna,« rekla Ana Akimovna, da bi izpremenila pogovor. »Ka! nal storim?« »Sama si kriva, ljuba! Čakaš plemiča ali izobraženca, mogla bi vzeti trgovca, kakor si sama!« ^Trgovca ne.« je vzkliknila teta in se vzne mirila. >Reši nas kraljica nebeška! Plemič tl zapravi denar, a zato bo postopal obzirno s teboj, nespametnica! Trgovec pa bo nastopal tako strogo, da ne najdeš mesta v lastni h;*i. riotela bi se ljubimkati z njim. a on bo rezal kupone, sedež z njim k mizi, a on ti bo očitaJ lastni kruh in tvoj nizki rod! Vzemi plemiča!« Govorile so vse vprek, prekinjajoč druga drugo, a teta le tolkla po mizi s kleščami za orehe m vsa zardela in srdita kričala: »Ne trgovca, ne! Če mi pripelješ v hišo trgovca, ti pobegnem v hiralnico I« »Pst, tišje!« je zaklicala Zuželica. Ko sj umolknile, je zamižala na eno oko in rekla: »Veš kaj, Anuška, lastavica moja! Pač se ti ni treba možiti kakor drugim. Bogata si, prosta in od nikogar odvisna. A tudi starim devicam se lahko pripeti, da Jim ostanejo otroci, kar ie nerodno. Čakaj, jaz ti najdem kakršnegakoli pohabljenega, preprostega človeka tega poroči zavoljo dostojnosti, potem pa... živi draga' MoJ« odrineš pet ali Jeset lisoiakSv, in nai gre, odkoder je prišel, tl pa ostaneš doma kot Kospa: ljubiš, kogar hefeš in nihče e ne more obsoditi. Tedaj lahko ljubi? svojo plemiče m izobražence. Ah, to ne bo življenje, nego krasna zabava!« -- Zuželica le dlesknila s prsti in zasikala: »Živi, draga!« »Toda greh!* ie omenila teta. i »Kaj greh!« se le nasmehnila Žuželica. Oreh je zaklati človeka ali začarati starca, a svoje prijatelje ljubiti, gotovo ni greh. Siceil pa sploh ni greha. Oreh so srt izmislile roma-rice, da bi varale preprosto ljudstvo. Tudi jaa govorim povsod: Oreh, greh, a sama ne vem, čemu!« Žuželica Je srknila požirek nalivke la se zopet zaklepetala: »Živi, draga!« To je izrekla očividno sama sebi. — »Trideset let, ženske, sem mislila na greh in se ga bala; a sedal vidim, kaj sem zamudila hi zaigrala. Ah'. Jaz neumnica' Žensko življenje je kratko h ceniti bi bilo treba vsak dan. Anuška, zelo si krasna in bogata- a ko pride 35. ali 40. let* skleni svoje življenje! Zato ne poslušaj niko* gar, živi, izživi se do 40. leta, še ti ostane časa, da se namohš; ?e utegneš, padati na K; ' na in šivati mrtvaško obleko! Bogu daruj svečo, a vragu vrzi burklje. Saj je vse eno! No toref, kako? Ali hočeš osrečit: moža V« »Hočem,« se je zasmejala Ana Akimovna. »Sedaj mi je vseeno; vzela bi uidi preprostega Človeka. <• »No Ja, to bi bilo prav t Ah, kakega mladeniča bi s" tedaj izbrala»« Žuželica ie pomežiknila in stresla glavo. »Ah!«' »Jaz ji pravim tudi sama: Plemiča ne pri čakaš, trgovca ne maraj, a vzemi preprostega človeka,« le dostavila teta »Tako bi vsaj do bila hiša nospodaria. Ali *e tako malo vrlih ljudi9 sai lahko izbira?, med našimi tovarniškimi uslužbenci. Vsi so pošteni, solidni ljudje.« (K< nec Di h) so bil! po 10 let v službi; suspendirali so vse pctao definitivnih uslužbencev, kdor pač ni bil ljub enemu ali drugemu predstojniku : iz službe so se odstavljali družinski očetje ne glede na to, da so ti lahko zopet vzrok za »nered in nemir«. Kdor hoče v državi mir in red, ne sme napraviti kaj podobnega. Dogodki v LJubUaai. In sedaj pridem k streljanju v Ljubljani. O teh stvareh moram govoriti raditega, ker s*e mi zdi, da Je sedanja vlada celi pasus o zakonu za ohranitev miru in reda vzela v svojo deklaracijo raditega, ker je smatrala pričevanje prejšnje vlade o Ijublan-skih dogodkih za pravilno. Prejšnja vlada le namreč kazala na ljubljanske dogodke kot na pojav boljševizma, češ, v Ljubljani Je tekla kri. Res, v Ljubljani je tekla kri: to je zakrivila ljubljanska vlada. Ko je v petek, 23. aprila vodstvo strokovne komisije delavskih organizacij za Slovenijo proglasilo generalni štrajk. v podporo železničarjev, je izdalo sočasno tudi proklamacijo, v kateri jo pozivalo na *mir in red« in reklo, da naj uikdo ne prireja manifestacij in ne gre na lim provokatorjem, ki bodo gotovo prišli. Kaj se je zgodilo? Ta proklamacija je bila po ljubljanski deželni vladi konfiscirana. Deželna vlada ni hotela, da bi ljudje vedeli, da mora biti mir in red. fn drugi dan, ko delavstvo ni imelo nobenih direktiv, je šlo na cesto. Dri. oblast na ni šla tja, kjer so se delavci zbirali, ni šla tja, kjer so bili delavci zbrani, ampak je zaprla pot med Leoniščem in mrtvašnico IJublJ. bolnice. Ko so delavci prišH do tja, je streljala; seve: na eni strani sanatorij, na drugi strani mrtvašnica... Ranjence v sanatorij, mrtve v mrtvašnico. Vidite, gospodje, to je nekai tako nevestnega, da bi človek, če bi tega ne bil sam videl, če bi ne bil sam sledil tem dogodkom, ne mogel verjeti, da je ljubljanska krščanska vlada kaj takega zmožna. Kdo te Izumil orl nas »komuniste?« Pripomnim še to! Stranka bivšega podpredsednika vlade, sedanjega ministra saobračaja dr. Korošca Je pravzaprav napravila pri nas na Slovenskem komuniste. Prej jih nismo imeJi. Glavni organ te stranke »Večerni list« Hta je napravil Interesantno te, da Je svak predsednika ljubil, vlade med glavnimi komunisti na Slovenskem, to se pravi tisti, ki te pomegel stvarjati v Ljubljani komuniste. AH Je bilo to dogovorjeno ali ne. to prepuščam nadaljnjemu raz-motrivanju. Seve: aretiran ta ni bil, kot so bili drugi. Karakteristično pa je, da ie proglasil »Večerni list« večkrat in celo dr. Korošec sam na znanem 3hodu v Unionu, da so komunisti najresnejša stranka poleg slov. klerikalcev. (Smeh. Ugovori in medklici) Razume se, da Je gospodom Klerikalnim poslancem precei neprijetno to slišati. Toda dejstvo le to m mogel bi Vam iz časa. ko smo imel’ demokratsko - socialistično vlado, prečitaii več odstavkov iz »Večer, lista«, ki bi dokazali resnico mojih besed. (Velik nemir. Pritrjevanje pri socialistih, ugovori pri Jugoslovanskemu klubu. Medklici zlasti od strani poslancev dr. Koruna, Kopača, dr. Simraka, Sušnika.) Gospodje poslanci, karakteristično le dejstvo, da se gospodje od slovenske ljudske stranke in sploh Iz Jugoslovanskega kluba razburjajo ob resnici. Toda stara resnica je, da resnica oči kolje. In gospodom od Jugoslovanskega kluba Je ta resnica res jako neprijetna. Toda fakt te. ki ga moram pribiti, da ste klerikalci stvori!i komuste. Vi ste bili, ki ste v svojih glasilih toliko časa propagirali komuniste, dokler niste prišli zopet na vlado. Dokler ste bili v opoziciji, ste bili proti vsem državnim nared-bam in uredbam, tako, da je morala deželna vlada pod predsedstvom dr. Žerjava dati zapreti vašega agitatorja. "ker je hujskal ljudi, naj ne gredo na vojaške vaje, pod orožje. Poprej ste bili republikanci, vi ste se izjavili za republiko Povejte, če ni res’ Republikanci ste bili pa samo toliko časa, dokler niste poljubili pantofla monarhovega. (Poslanec Sušnik • SV1 ste dali komunistom 100 tisoč kroni«) • Konstatlram v pričo cetega zbora z ozirom na pravkar izgovorjeno tr ditev, da gospod poslanec Sušnik nesramno laže In da mu moram pribili na če!o oečat navadnega lnžnlka, (Poslanec Sušnik: rKonstatiram še enkrat, da ie resnica, kar sem rekel’e — Podpredsednik dr. Ribar zvoni: »Gospodine poslaniče Sušnik, VI ne. mate reči! Molim gospodlna govornika, da se drži predmeta!.') Črna Interna cijonala. To vse, kar sem povedal. Je karakteristično zato. ker hočem dokazati in rnoram dokazati, da je vsaka akcija vlade, ki gre za tem, da bi se napravila neka posebna zakonska osnova za mir ta red — v resnici seveda. da bi šla proti delavskim socialističnim organizacijam — že vnaprej zgrešena. Kdor dela take za konske osnove, dela za boljševizem! Naši klerikalci so si:er danes na vi dez najlojalnejši ljudje. Kadar pa ne bodo več na vladi, bodete videli, kaj bodo vse počenjali. To so komunisti črne internacionale! (Hrupno odobravanje na eni strani, burni protest! na drugi strani.) In ta črna internacionala je naši mladi državi mnogo nevarnejša, nego vse drugo! (Velik nemir in ugovori. Poslanec Sušnik: »Vi ste pa rdeč komunist!« Podpredsednik dr. Ribar zvoni: »Gospodine poslaniče Sušnik, Vi nemate reči!« Poslanec Sušnik: »Zakaj pa izziva’«) Gospodje poslanci 1 Gospod poslanec Sušnik se Jako rad razburja. Jaz ne vem. zakaj. Resnica vendar ne more pametnega človeka razburjati. (Poslanec Sušnik: »Zakaj se pa Vi razburjate?<) Jaz nisem prav nič razburjen. Povedati moram pač na tem mestu tudi stvari, ki vas seveda hudo bde. V Ljubljani se je zgodilo nekaj, kar ai imelo s kakim boljševiškin. pokretom ničesar skupnega. Cela železničarska stavka je bila čisto navadna obrambna gospodarska stavka V ti dobi se je sicer zgodilo tudi nekai neumnosti Te izjeme je pripisati, kakor so že danes konštatlrali razni govorniki, na rovaš razgretih domišljavih glav. Težnje po kakem resnem nasilnem prevratu pa ni bilo videti v nobeni delavski organizaciji, pa najsi se je še sama nazivala celo — komunistična. Na Slovenskem se Je izrabilo dejstvo, da smo socialni demokratje podpirali v vladi stremljenje po konsolidaciji države, s tem, da se Je način, kakor sem ga že označil, doseg- lo, da se je pil nas osnovala mal? komunistična grupa, ki pa seve ni bila in ni mogla biti tako močna, da bi sploh mogia misliti na kak državni prevrat. Naravno pa je, da se je gospodom od Slovenske ljudske stranke posrečilo, da so špeclelno mojo osebo v Javnosti ogrdili, ker so o meni lagali, kakor pač znajo samo oni lagati, izmišljali so sl stvari, ki jih nikdar ni bilo in ni moglo biti. samo da bi zbudili med delavstvom aver-ziio proti moji osebi V kolikor so imeli med tzv. komunisti svoje pristaše. se jim te to posrečilo. Dogodki so jasno pokazali, da so bili klerikalci agenti provokaterjl, ki so oži-votvorili to gibanje. (Poslanec Sušnik: »Ali ste VI socialpatrijot, ali ste komunist?«) Vidite, to Je žargon iz komunističnih »Radnlčkih Novin«! Gospod poslanec ne ve. da se imenujemo mi socialni demokratje in nas imgnujejo socialpatrijote po vzoru zagrizenih komunistov. Gospod poslanec Sušnik, govorite rale o stvareh, ki jih kot profesor razumete, o politiki pa kot političen otrok ni-kari ne govorite* Težko le sicer razpravljati z ljudmi, ki nimajo primitivnih politiških pojmov, zlasti ne s profesorjem, ki nikdar ni imel resno opraviti s politiko. Strankarska vlada ▼ Sloveniji. Ob tel priliki, gospodje poslanci, Je seveda naša Slovenska lludska stranka, ki vlada v Sloveniji, napravila prav poseben režim. Prepovedala ie vsa zborovanja. Ko so ljudje stavkali ta bi bilo treba Iti mednje ter Jih opozoriti na to In ono, te vlada prepovedala zborovanja In cenzuri rala vsako stvar. Poverjenik za notranje zadeve prof. Remec Ima rdečo brado. Ko je neki list napisal: »Bar-barossa Remec«, ie vlada izraz »Barbarossa« cenzurirala. To je raz-žaljenje vlade' (Smeli in ogorčenje.^ Ljubljanska cenzura Je bila popolnoma v službi gospode od Slovenske ljudske stranke. Mi smo koustatirall 'nastopno: V bivši Katoliški tiskarni v takozvani Jugoslovanski tiskarni, se tiska oni »Slovenec«, ki Je svoj čas pisal, da bodo našli Srbi »hlader grob ob vrbi«. Ko Je bil generalni štrajk, so leteli ti gospodje po srbske vojake, da stražijo to tiskamo. Ko smo ml to konstatlrali v »Napreju«, češ. sedaj so vam pa Srbi dobri, smo bili konflscirani . . Ko smo konstatlrali dalje, da v Ljubljani niso streljali Srbi, so nam to zopet cenzurirali, ker so si mislil*. ilini, je pa morebiti le dobro, da ljudje ne vedo, da niso bili srbski vojaki, kf so streljali, ta slučaj, da bi bi bilo treba kake protlsrbske pro- pagande.« (Ogorčeni protivzkliki s strani klerikalcev.) Vi ste enostavno ko-nfiscirali vsako stvar. Ko smo ml napravili odprto pismo na generala Smiljaniča z vprašanjem, ali mu te vseeno, če se zatre konštatacija, da Srbi niso streljali, ste tudi to konfi-scirali. Naš dnevnik »Naprej« Je bil skoro vsak dan pobeljen! To Je klerikalni režim in prosim, da ga sedanja vlada več ne podpira, ker je ta režim zmožen, da napravi nered in nemir, dokler bodo skušali klerikalci po rimski metodi napraviti mir in red. O tem tudi pogrešani izjave v vladni deklaraciji. Država bodi svobodna, demokratska! Treba je, da še ponovno konstatlram: nova vlada naj ne napravlja novih zakonov »za mir ta red«! Ima Jih že dovolj! Vlada naj napravi da ne bo mogoče, da bi posamezne klike vladale po svoje in Izkoriščale politični položaj za svojo skrahirano politiko, da bi si utrjale v senci bajonetov poziciji, ki so Jih že davno začele izgubljati. Mi se ne bojimo zakonov proti socialistom, nas ne strejol Zadnjih 25 let Je bila socialno demokrat, stranka dosti preganjana, pa Je vendar postala močna stranka ta Je od dne do dne močnejša. Toda škoda je, če bo raditega trpela naša nova država pri svojem razvoju. Kajti ta država bo morala napeti vse moči, da se bo mogla razviti v nji industrija, da li ne bo treba iskati grošev pri carini, ampak da Ji bo industrij do-našaia milijone in milijarde. Ce pa hoče naša država to doseči, ne sme biti reakcionarna, ne sme biti v jarmu klerikalizma in reakcije, mora biti svobodna, demokratična država! (Odobravanje.) FRAN ERJAVEC: Zagrebška enketa. Ul. Posredovanje dela. Drugi dan enkete, to je 17. maja smo razpravljali o posredovalnicah za delo, oziroma, kakor jih Srbi na-zivajo »o berzah rada«. Kot podlago za razpravo smo vzeli načrt, ki ga je sestavil v to svrho tajnik v ministrstvu za soci* jalno politiko, g. Miloš Terzič. Njegovemu načrtu se je videlo, da ga ni sestavljal praktičen strokovnjak, zato le bil zelo, zelo pomanj-kljiv, v svojih načelnih točkah pa vendarle dober. Po njegovem načrtu se osnuj osreduyaln;ce, če le nekoliko pozna ono prikrito In grozno odiranje delavstva, zlasti ženskega (natakarice in sodobni poklici) po zasebnih in zakotnih posredovalnicah. Tudi na mezde vpliva posredovalnica indirektno kar najbolje, Ker si pri njej delavec lahko Izbere delo tam, kjer ga boljše plačajo in ni odvisen od milosti in nemilosti svojega gospodarja, kar pride zlasti v po*štev v onih branžah, ki ie nimajo organizacij In tarifnih pogodb, n pr. zem-ljedelski delavci, služkinje Itd. Vse delavstvo bi moralo zato enoglasno zahtevali čim najhitrejšo ureditev tega vprašanja za vso državo. Pa tudi delodajalci so na dobro poslujoči posredovalnici močno zainteresirani, ker jim ona lahko naj-preje preskrbi poljubno število potrebno kvalificiranih In nekvalificiranih delavcev, brez vsakih stroškov in sitnosti. Na nlej so pri nas zainteresirani zlasri obrtniki, kmetski posestniki in hišne gospodinje. Vsem tem danes primanjkuje krvavo delavnih moči V našem Primorju (hrvaškem) Je n. pr. na tisoče izvrstnih zidarjev, pri nas Jih ni dobiti za nobeno ceno, v tekoči pomladi so zahtevali kmetski posestniki po Kranjskem več tisoč poljskih delavcev, v Prekmurju ta Medžimurju Jih je preko 20.000, kjer stradajo brez dela itd. itd. Zainteresirana je pa močno tudi država, zlasti v narodno-gospodar-skem oziru. Edino dobro organiziranje, n. pr. posredovanja vajencev, more vzgojiti po zaostalih pokrajinah naše države (v Črni gori, Mace-doniii i. dr.) dober obrtni stan. Le državna posredovalnica more vršiti dobro kontrolo nad podpiranjem brezposelnih itd. itd. Iz tega vzroka ie bilo stališče slovenske delegaciie na zagrebški enketi, da so na posedovanju dela močno zainteresirani trije faktorji, to je delavci, delodajalci in država, edino pravilno, zato morajo Imeti pa tudi vpliv in besedo pri posredovanju vsi trije. Res le pa, da ie med temi faktorji delavstvo najšibkejši del, zato je treba njega še posebno za ščititi, da ostala dva faktorja, to je država in delodajalci posredovalnice nikakor ne bosta mogla zlorabljati pod nobenim pogojem na škodo delavstva v svoj prid. To se zgodi pa z določbo, katero smo slovenski delegatje zahtevali, namreč, da posredovalnica v slučaju stavk v do- tifine obrate ne sme posredovati pod nobenim pogojem in pa z določbo, da so delodajalci in pa strokovne organizacije dolžne posredovalnici predlagati v vednost legalizirane prepise vseh kolektivnih pogodb in posredovalnice ne smejo posredovati v do-tične obrate delavcev pod slabšimi pogoji, nego so navedeni v teh kolektivnih pogodbah. To sta dve važnejši določbi, ki preprečujeta zlorabo delavcev potom državne posredovalnice. Dalje smo slovenski delegati zahtevali, da se združi s posredovanjem dela tudi posredovanje stanovanj, kar je vpeljano pri vseh ris modemih posredovalnicah, da se pri-šlemu delavcu lahko poleg dela nakaže obenem tudi primerno stanovanje Na ta način bo posredovalnica lahko, kakor drugod, tudi pri nas silno vplivala na to grozno vprašanje naše socljalne politike. Za par let, dokler traja ta stanovanjska mizeri-ja. je to vprašanje res da še tiuzo-rično, a organizacija te Institucije mora gledati naprej. To so v kiatkem zahteve slovenske delegacije v tem važnem socijalno-političnem vprašanju. Pri generalni debati seveda nismo prilil do nobenih tozadevnih rezultatov, pač smo pa predložili potem v posebni konferenci popolnoma izdelan načrt zakona, oziroma naredbe. ki predvideva p/avičpo ta popolnoma nepristransko rešitev tega prevažnega vprašanja, ki obsega tudi vse potrebne klavzule v varstvo delavcev. Načrt čaka sedaj podpisa ministra za socifoino politiko ta stvar delavstva Je. da ga s primernim povdarko« sprav! čim preje na svetlo. Nujno ie to vprašanje zlasti še z& to, ker so osnovane državne poste* dovalnice za delo že po vseh pokrajinah naše države (razun v Vojvodih in Dalmaciji) in gre le še za to, da s« jih nj:hovemu smotru primerno organizira. ČKaglel Irrital = naprej == •dlnl socljaliat. dnevnik »lovcnakfc Politični pregled. -r Nameravani monarhistični pufi v Avstriji. Kakor doznava »Arbeitet Zeitung*. so bili po hišni preiskal pri lloiniggu aretirani trije madeničt Na podlagi njih izpovedb je bilo ugo» tovljeno, da se res nabirajo vojaki z* avstrijsko legijo na Madžarskem. —* V Zala Esgerszegu postavljena formacija bi po izpovedbi nekega Hel* niggovega sokrivca morala jeseni leta 1920. vdreti ali preko Štajerski ali preko Dunajskega Novega mesti v Avstrijo, da proglasi v Avstrif monarhijo. Po izpovedbi drugih aretirancev ima formacija le namen, t. primeru državljanske vojne v Av< striji posredovati in skrbeti za red. •+ Za namestnika Čehovovaske-ga ministrskega predsednika ie bfi izvoljen minister za notranje stvari Švehla. + Ločitev cerkve od države n* Čehoslovaškem. Na Čehoslovaškem bodo v najkrajšem času izvršili loči* tev cerkve od države, ki jo poleg so* cijalistov zahtevajo tudi narodni de* mokrati. Tozadevni zakonski osnutek temelji na naslednjih načelih i Vlada ne prizna nobene verske sku* pine in ie ne podpira. Cerkveni etat se izbriše iz budgeta. Vse cericveno imetle pripade državi. Uvede se civilni zakon Matico rojstev vodijo odslej oblasti. Grobišča izgube svoj koniesijonelni značaj in prazniki, ra« zen nedelj, se odpravijo. Verski poiilt se odstrani iz šol. Teološka fakultet« ne bo več državna inštitucija in kot taka tudi ne bo več del univerze. — Kajpada bo vsled tega zakonskega načrta nastal hud odpor od straii klerikalnih strank v parlamentu. -t Madžari proti podpisu mirovne pogodbe. Iz Subotice javljajo, da se v vsej Madžarski, čim bolj se bliža rok za podpis mirovne pogodbe, tem pogosteje vrše shodi proti podpisu pogodbe. V vseh ulicah, na vseh poslopjih in v vseh mestih sq razobešeni plakati z napisom: »Pro« kleta bodi ona roka, ki podpiše mir.* Novice. — Tiskarska stavka v Belgrada traja dalje. Nekateri lastniki tiskare* so ugodili zahtevam organizacije. T*' ko izhaja poleg »Radničkih Novin« tudi še »Progres« in »Balkan1, medtem ko so se vsi drugi listi združili Vi skupen list »Beogradsko Stampo«, kot smo že poročali, katerega pa tiskajo stavkokazi in Izdajalci delavstva. Da pa lastniki še zmirom n« mislilo ugoditi zahtevam delavstva, priča oglas, ki »a le priobčila »Stanv pa«, ta v katerem naznanjajo lastniki knjigoveznic solidarni z lastniki tiskarn, da otvorjo kurze za izučitev. knjigovezih m tiskarskih rokodel* cev. Napraviti hočejo sto štirinajstlet nih dečkov za stavkolomce, ki ua| bi onemogočili svojim očetom doseči krvavo prisluženo pravico do poštenega življenja. Vsa sredsiva so nar Šim jugoslovanskim 'Kapitalistom uo-1) J*A 1_ Slušateljem telgrajske unlver* ze Je prometno ministrstvo odobrila znižanje cene na železnicah in paro* brodili na eno četrtino, to pa samO tedaj, kadar se vračajo i* šole do« mov, to ie v začetku ta koncem šolskega ieta, za velikonočne in božične praznike in za semestralne počitnice- . „ — Nove pisemske znamke, Kakor poročajo, so nove poštne znamki že v tisku in bodo kmalu dotiskane, Ministrstvo za prosveto v Belin1** du je nakupilo na umetniški razstavi »Uda« raznih slik za 60.000 dinarjev. — Kongres Jugoslovanskih Igralcev v Zagrebu se bo vršil dne 6., 7, ta 8. julija v Zagrebu. — 20 odstotkov mrtvorojenih. M prvem tednu meseca maja Je bilo v, Gradcu rojenih 79 otrok; od teh te prišlo 16 iprtvih na svet, torej ve3 kakor petina rojenčkov. V teh odstotkih so izražene posledice vojne, kakor tudi vedno večjega stradanja tarnošnjega ubožnega ljudstva. Vi rednHi časih so bili le 3 4° 4 odstotki mrtvorojenih. — Slavka sodnih uradnikov na Dunaju le končana, Stev. 126. N A P R E s. Stran 8. —- Seazadjoneina sretadia na Dunaju. Dne 25. t. m. je bil na Dunaju aretiran bivši poročnik Kuno f!oynly“ zaradi zločina nabiran.A vojakov za avstrijsko legijo na Madžarskem. Pri hišni preiskavi so našli črno-rumeno zastavo . Nabrani vojaki so moral) priseči zvestobo bivšemu cesarju Karlu. — Obletnica Čeba Heyduka. Predsednik Masaryk se odpelje 7. junija v Pisek, kjer obhaja češki pes nik Heyduk 85. rojstni dan. — V arhivu praškega konservatorija so našli rokopise petih doslej Še neznanih skladb Dvofakovih. — Za tifusom je obolelo na Poličkem nad 250000 prebivalcev, od teh jih pripade na vsakega zdravnika nad 1500. Poljska ne ve, kaj da naj počne. Prosi sosedne države za Pomoč, a do te nima nihče veliko upanja. — Nesrečen slučaj aretacije se je PriDetil pred kratkim nizozemski poleta* Dunajski profesor Wencken-JJ"1 napravil namreč na Nizo- t J?r°Pagandno potovanje za «rad«ao6, Dunaj. Imel je s seboj več «hk,.ii so predstavljale bedo v Av-*«yi. Sime so šle popolnoma neovirano skozi carinsko revizijo, vendar Da se je nizozemskih oblasti pozneje polastila neka čudna skrb in bojazen. Ko le Wenckenbach dva oni do svojem prihodu pri nekem odličnem tovarišu v Utrechtu kosil, » stopil nenadoma v sobo orožnik m ga aretiral radi boljševiške agitacije. Stvar se le pozneje takoj pojasnila. Oblasti so se vljudno opravičile in obžalovale svojo pomoto in profesorja takoj izpustile. — Vsled močnih nalivov je počil iez kanala Louth-Lincolnskega. Voda je udrla v več hiš; pri tem ie utonilo 50 oseb. med njimi 4 ognfegasd. Le ena oseba se ie mogla rešiti smrti v vodi. — Pivo v Ameriki zopet dovolje. no. Ameriški senat je dovolil, da se sme zopet kuhati pivo z 2.75 odstotka alkohola in razprodajati kot pijača. Pivovarne, katerih ie posebno veliko v državi New York bodo sežete zopet obratovati. Izpred sodišča. Na Golovcu. Predmet včerajšnji dolgotrajni ?Tv£l05 ravna.vi * bila- kakor smo IfvhenL °£?e",4!’ tragedija mladega življenja, ki Je postalo žrtev nenavadnega umora potem zastrupljata Na zatožni klopi sedita; IS letni Bo gomir Perko, dijak in 22 letni šofer EdvaTd Koleša, Ljubljančan. Ves dan pozno v noč trajajoča razprava ja odgrnila zastor iz nižin temnega življenja. Bogomir Perko je obtožen hudodelstva zavratnega roparskega umora in nečistega spolnega dejanja. Edvard Koleša pa hudodelstva nečistosti zoper naravo z osebo istega spola. Obtožnica slika v vseh podrobnostih, kako Je mladi Perko izvršil umor svojega znanca in dijaka *• razieda realne gimnazije, Antona Butine. Pohlep po dolarjih, katere je imet Butina, Je dal neposredni povod. mlademu, nežnemu Perkotu. da J« skoval naklep odstraniti Butino z zastrupljenem. Ta naklep je izvršil 14. februarja okoli 5. popoldne na Golovcu. Obtoženi Perko slika s tihim ®tesom vse momente in vse okolno-ki so ga privedle do tega deja- Iz predživljenja omenja, da le bodi! sprva od leta 1914. v realko. 4. razred je dvakrat ponavljal s slabim uspehom. Oče ga je dal I. 1919 feseni na pripravljalni tečaj učiteljišča v Ljubljani. V pustnem času se je seznanil najprvo s Kolešo, ki ga je usodr.i teden tri dni zaporedoma zlorabljal v svoje pohotne namene Bil le na raznih zabavah, tako na pla hinskem plesu v »Narodnem domu« m pozneje v »Unionu«. Z Butino Je bil na zadnji zabavi. Tri dni pred dejanjem ie s Kolešo popival in 2 njim izvajal razna nečista dejanja. Bil je popolnoma zmeden. Obtoženi Perko, priznavajoč, kako je zvabil Dotem usodnega dne Butino na Golo • vec, kjer mu je dal pojesti popreje s strihninom politi penasti povitek. da bi umrl, končuje svoj zagovor: »Ce bi ne bH vodil takega nesrečnega življenja, gotovo bi ne stori! takega dejanja. Stal sem popolnoma pod jjiegovim vplivom. Zadnje dni sem bii duševno popolnoma oslabijen.f Soobtoženi Edvard Koleša priznava svoje orgije in nečista dejanja, zagovarja pa se, da je k temu od rojstva bagnjen in da ne more nič za to na-Pako. Koleša dalje priznava, da je h-Bpsloval pri mestnem flzikatu za Perica »dopustnioo za dobavo strupa«. Perko je potem 5 g strihnina kupil za 75 K pri Kancu. Zaslišane Driče so potrdile nekatere ukolnosti. Dijak Vekoslav Wunder!e je opisal Perkota kot neresnega, ki ni bil zmožen pametnih razgovorov, omeni! je, da je Perke niega kot dijaka višje obrtne šole teden dni popreje izpraševal o učinkovanju raznih stru pov. Priča mu je vse podtobno razložil. Priči Urša Marn in Ivan Porenta opišeta dogodke pred Porento-vo hišo v Hradeckega vasi, ko se je tam zgrudil mladi Butina v strašnih bolečinah. Priča vseučiliški profesor dr. Mihael Opeka slikovito opisuje trpljenje Butine. Prišel je mimo, ko je Butina ležal pred hišo Porente. Butina se je tresel po vsem životu. Sprva je imel vtis, da ga ie vrgla božjast. Prosil je, da ga odneso v hišo. Odnesli so ga na posteljo, kjer ga ie potem izpovedal. Na (o je obvestil stražnico na Dolenjskem kolodvoru, od koder so telefonirali na rešilno postajo. — Ostale priče Lovro Perko, višji šolski nadzornik Engelbert Oangl, prof. Gregorin, prof. Bele 'm prof. Lenarčič opisujejo mladega Perka in njegov značaj. Splošno povdarjaio kritičnost prehodne dobe in duševno ne visoko inteligenco. Štirje izvedenci podajo po končanem zaslišanju prič svoje zvedeni-ško mnenje. Dr. Tičar in dr. Seiko o vzrokih nasilne smrti Butine, dr. Tičar in ing. H. Turk o kemični preiskavi in nje uspehih, slednjič dr. A. Šerko in dr. Goštl o duševni zmožnosti obtoženca Perka. Zadnja Izvedenca povdarjata, da je Perko kazenskopravno odgovoren za izvršeno dejanje. Porotniki so slednjič soglasno potrdili krivdo Perka glede zavratnega roparskega umora, toda z 10 »ne« proti 2 *da« zanikali Perkovo krivdo glede homoseksualnosti. Potrdili pa so dalje soglasno, da je Edvard Koleša kriv hudodelstva nečistosti zoper naravo. Obsojena sta bila Bogomir Perko na osem let težke ječe zaradi hudodelstva zavratnega umora, Edvard Koleša pa na dve led težke Ječe zaradi nečistosti zoper naravo. Ob potu 10. zvečer je raz-prava končala. Dnevne vesti. iz zaporov izpuščeni. V sredo dne 26. maja so bili po enomesečni preiskavi izpuščeni iz novomeških zaporov sodr. Uršič, Tišler, Ribič, Novak, Windlsthmann in drugi. Preiskava je dognala, da so bili omenjeni zaprti popplnoma po nedolžnem. Državno pravdništvo jih le obtožilo, da so nastopili na javnem shodu ob času, ko so bili ti prepovedani. Pri sodišču so navedi!, da je shod bil od okr. glavarstva dovoljen, in sicer ako s« bo mirno vršil. Kočevskemu delavstvu pa svetujemo, naj se z vsemi močmi oprime svojih organizacij, ker ie tem potom zadušimo val reakcije. Na delo sodrugi in zmaga bo naša* Povišanje pristojbin za društvene stvari. Giasom sklepa odborove seje društva JugosL novinarjev se zvišajo pristojbine za uvrstitev društvenih vesti v liste na ta način, da se zaračuna za vsako besedo 20 vinarjev, lzvcemsi besede z eno ali dvema čr-itama. Delni zneski dveh k*m se zaokrožijo navzgor na 2 K. -- Društva se opozarjajo na ta sklep, ki je stopil v veljavo dne 1. Janija, ker bi sicer vsi nezadostno kolkovani dopisi romali brezpogojno v koš. Korcicl v Ljubljani Koroška šolska mladina iz Borovelj in okolice pride v petek 11. junija 1920 v Ljubljane. V soboto 12. junija priredi pod okriljem »Glasbene Matice« v unionski dvorani koncert, na katerem bo pek) 70 dečkov In deklic slovenske koroške narodne pesmi. Že sedaj opozarjamo Ljubljančane, da mora biti sprejem te naše mladine kar naj-prisrčneji. k. Državna deška in dekliška tuo-ščan«kn šote v Borovljah priredi s svojim pevskih zborom, ki šteje nad 70 dečkov in deklic 11. 12. in 13 ju-nHa izlet v Ljubljano. k. Državna razredna loterija. Zahtevajte osnovo (načrt) igre, katera se vsakomur takoj po izidu brezplačno fa Iranko dostavi. Banka in menjalnica A. Reta, Zagreb, Trenko-va ulica 12, telefon 20-26. Nakup in prodaja vseh valut in efektov kakor tudi prevzemanje In izvrševanje vseh bankovno-borznlh poslov najkulant-neje. 584 Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem sodrugom in prijateljem, posebno gospodu postaje-nafiolniku Ludvika, g. Dolničarju, kolodvorskemu restavraterju, g. To mejcu, ki je daroval sam 100 K, ter vsem gc-spodom natakarjem imenovane restavracije, ki so prispevali po svojfh močeh 1« mi pripomogli do podpore 725 K. Prisrčna hvala. Mih. Ferjan, zavirač južne železnice. Obsojeni usnjar. Neki Hubjansk! trgovec z usnjem S. ie bil obsojen na 8000 K globe ter 3 tedne zapora, ker le prodajal podplate po 240 do 2S0 K kilogram. Zaplenili so mu tudi 83 kg podplatov. Vlom, Neznani vlomilci so v nedeljo ponoči vlomili v paviljon trafike nasproti pivovarne »Union« ter odnesli za -5000 K tobaka, denarja in razne druge drobnarije. Trafika je last nekega invalida. Eno leto v narodnem predstavni šivu v Belgradti. Izšla je knjižica pod tem naslovom, ki opisuje delovanje zastopnikov naše stranke prvo leto v narodnem predstavništvu. Cena knjižici, ki iasno očrta delo naših parlamentarcev in je izrazit protest proti klerikalnim in drugim obrekovanjem naših parlamentarcev, je 6 K. Naroča se v upravi »Napreia* ali v tajništvu JSDS, Ljubljana, ^elenburgova ul. 6, II. nadstropje. Kuitura. Repertoar slovenskega gledalšča v Ljubljani. Drama: Sreda, 2. junija, »Pritožne bukve*. Abon. A. Četrtek, 3. junija, »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Abon. B. Petek, 4 junija, zaprto. Sobota, 5. junija- »Dvoboj«. Abon. D. Nedelja, 6. junija, »Pritožne bukve«. Abon. C. Opera: Sreda, 2. junija »fl Travotore«. Abo-nemeut D. Četrtek, 3. junija, »Vesele zene wiudsorske«. izven abon. Petek, -1. junija. *Pag!iacci. Les Sy!phi-des«. Abon. B. Sobota, 5. junija, »II irovatore«. Abon. E. Nedelja, 6 junija, »Vesele žene windsorske«. Abo-nement D. Jugoslovanska Obnova Njiva, Izšla ie 15. številka posvečena Setonu watsonu-Scotusu VJatoriu. Cena 4 krone. Iz stranke. Pripravlja se strankina konferenca. Vršila se bo najbrže 13. t. m. v v Ljubljani. Organizacije naj izvolijo delegate. Podrobnosti potom okrožnih tajništev ali pismeno. -- Centr. tajništvo JSDS v Ljubljani, poštni predal 168. Sela strokovne komisije v Ljubljani ne bo v četrtek dopoldne, marveč v petek ob 6. zvečer. IVesti LDU. DR. TRUMBIČ O D’ ANNUNZIJE-VIH EKSPERIMENTIH. Pariz. 1. Zunanji minister dr. TrumbiČ je dal »Marinu« sledečo izjavo: Zelo važne razloge imamo zato, da se bojimo, da dogodki na Su-šaku ne predstavljajo samo prejudi-vo. Gotqyo je, da pripravlja D’ An* uunzio razširjenje okupacije v coni, katero ščitijo jugoslovanske čete. Za uobeno ceno mi ne bi hoteli, da M to izvede. Ml smo se trdno odločili, preprečiti to z vojaško silo. Nikakor ne nameravamo rešiti reškega vpra-lanja z orožjem. Dolžnost naših zaveznikov ie, da napravijo konec temu neznosnemu položaju, ki nima primera v zgodovini. Ne postavljam se na stališče narodnega- tekmovanja, pač pa opozarjam na to, da predstavlja vojaški teror D’ Annunziev na Reki zločin proti vsej 'Evropi V času. ko je na dnevnem redu najvažnejše vprašanje dvignjenja gospodarskega napredka vse Evrope, trdim, da tako dolgo o tem ne more biti govora, dokler vlada D’Anmm* zlo na Reki. Odkar je Reko zasedel D’ Annunzio ne samo da mi ne moremo izvažati žita, živine In drv v zavezniške države, niti Dalmacije ne moremo preskrbovati z živili. V imenu bivših’ gospodarskih' interesov zahtevam od zaveznikov, da napravijo konec blokadi, vsled katere trpimo mi vsf. Italijansko jugoslovanska pogajanja odvodena. Dunaj, 31. 'Era Nuova« poroča, da so direktna Italijansko Jugosloven- ska pogajanja vsled prošnje italijanske vlade odgodeua do 15. julija Jugoslovanski in italijanski delegati se snidejo po konferenci v Spai. DOGODKI V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU. Milan, 1. to Trsta poročajo listu »Corriert detla Seru«, da je v pristanišču prišlo do novega incidenta zaradi prevoza vojnih potrebščin na Poljsko. Na kolodvoru pri Sv. Andreju je bilo več vozov naloženih z razstrelivom, namenjenim na Poljsko. Delavska zbornica pa ni pustita. da W s« vozovi odpeljali dalje, ta Je zahtevala, da se ji vojne potrebščine izroče. Zaplenjeni vojni materija! so oddali topniški upravi Madžarska podpiše mirovno pogodbo. Budimpešta, 31. Vsled sklepa vlade bosta podpisala mirovno pogodbo dr. Avgust Ranard, madžarski minister za narodno blaginjo in Alfred Drascho Lazar, izredni poslanik iu pooblaščeni minister. ČEŠKI PROTEST PROTI POLJSKEMU TERORJU. Praga. 30. Ob veliki udeležbi je bUo na pobudo češkega narodnega sveta na Vaclavskam trgu zborovanje vseh političnih strank, ki je veljalo protestu proti poljskemu terorju povodom predstoječega Ijud. glasovanja ng Tešinskem, v Spišu ta Oravi. Nastopilo Je mnogo govornikov. Zborovalci so sprejeli resolucijo. katero je posebno odposlanstvo izročilo poslaništvom tujih držav in ki se ie brzojavila po vsem kulturnem svetu. Resolucija veli, da je treba z vsem ogorčenjem pred vsem svetom protestirati proti činom nečloveškega barbarstva in živinstva Poljakov, ki so Jih zakrivili na glasovalnem ozemlju. Potoke krvi mirnih meščanov so •že prelili Poljaki. Resolucija obtožuje mednarodno glasovalno komisijo, da v Tešina ni znala uveljaviti nepristra-nosti in pravičnosti ta da Je odgovorna za to. da se pojavlja srednjeveško pravo moči In da se uničujejo vrednosti. Vsled tega se zahteva nova plebiscitna komisija, čUe vodstvo bo znalo varovati ugled entente. Ceho-slovaška ae želi vojne s Poljsko, toda branila bo do sk-rajnosti svoja tisočletna zgodovinska in naravna imava. POLJSKA MOBILIZIRA 17LETNE* Dunaj. 1. Kakor poroča neki lisi Je poljski vojni minister v zbornici predložil zakonski predlog, da se vpokličejo letniki 1895 -I902na Poljskem, in sicer iz previdnosti za primer ako bi Rusija odklonila poljsko mirovno ponudbo alt ako bi nastale komplikacije v šlezijskem glasovalnem okrožju. Stavka železničarjev na Inkam. Pariz, 31. Danes bo v Londonu važen ministrski sklep pod predsedstvom Llovda Georgeja in v navzočnosti maršala Frencha. Ministrski svet se bo bavil z raznimi vprašanji in odredbami, potrebnimi zaradi gibanja sinfajnovcev. Pričako vati »e, da se bo stavka železničarjev in pristaniških delavcev na Irskem še razširila. OBUPNI POLOŽAJ V ARMENIJI. Pariz, 1. Kakor se glasi vest iz Carigrada, je položaj armenske republike obupen. Preti neizogibna lakota, ako ne priskoči na pomoč ameriška pomožna akcija. Gospodarstvo. — S 5. agrarne reforme (nared-ba ministrskega »veta z dne 19. aprila 1919.) Z ozirom na S 5. agrarne reforme javila ministrstvo za agrarno reforma, da bodo izključeni od definitivne podelitve zemlje vsi oni, ki zanemarjajo obdelovanje zemlje, do katere so prišli potom • agrarne reforme. Ministrstvu podrejeni organi morajo ministrstvu javiti: koliko zemlje ie ostalo neobdelane in zakaj. (Najdem je s tem najbrže zo pet vzrok izključiti upravičence, da se fim že podeljena zemlja zopet odvzame, odvisno seveda od načina poročanja). = Svinjska rdečica, V Mariboru se je na več krajih pojavila svinjska rdečica. Posestniki prašičev morajo prašiče dati cepiti pri na d veterinarju H. Htateriecbnerju, ki uraduje na magistratu, kjer se ie treba zglasit-,. =* Nevarnost suše v Srbtf to Vojvodini? V Srbiji in Vojvodini je zadnji čas pravcata tropKta* vročina tako da se mnogi že boje, da bi ne škodovala letini, če bo še dalj časa trajala. gospoda si je na rodovitni ravnini nasadila umetne drevorede, da sflj more tam v brezdelju izprehajatf, Kmetje-delavci pa so morali v strm« bregove, kjer si v peščenih plazoviti z največjim trudom pridelujejo svoj košček kruha. Po preobratu 1, 1918, se je s svečanimi besedami obljubljalo ljudstvu agrarno reformo. Ljudstvo si je pod težkim kapitalističnim jarmom že vsled te obljube globoka oddahnilo ta v dobri nadi čakala stvari, ki. pridejo. In res Je pri&a tzv. »rešitev« agrarne reforme vs radeški dolini! Dne 20. maja t. L je prišel namreč iz Ljubljane strokovno izšolani učenjak za kmetijstvo « svinčniki In papirji v svoji mapi. Ljudstvo se je zbralo okoli njega, d« vidi, kaj se bo zgodilo. Na dnevnem redu ie bilo vnajemno oddajanj* nadštevilnih njiv in travnikov veleposestev gori omenjenih gospodov, kar pa ni bilo javno razglašeno, kakor je bilo doslej vedno v navadf, Te niive se je dobilo doslel vedno že spomladi (nekaj tudi še letos), da se jih je moglo pravočasno obdelati. Na preostanek, ki ga ima letos vlada v upravi, pa se ie šele sedaj pred žetvijo spomnilo. Uradno kljuse Je pač še vedno počasno. Dočim bi s« preostanek od lastnikov dobil spomladi še po 5 vin. za m* v najem, )t to ceno agrarni reformist sedal na* stavil na 10 vinarjev. Boljše kosa zemlje so seveda dobivali tudi 1* »boljši« ljudje, kakor so trgovci, krčmarji in slični veljaki, ki jim baje že vsled bolše konjunkture povsod nekaj boljšega pritičel S srednje dobrimi kosi je bil osrečen srednji stan, ki se ga vedno skubl in vpo* rablja v to, da dela »boljšemu« šta-lažo. »Revni sloj«, ki sme živeti Lg no milosti drugih, pa je moral biti zadovoljen z oglodano kostjo. Nepo* trebna bi bila tu vsaka nadaJjna kritika, saj ie ljudstvo videlo in sodita že sjmo. Razočaranja ni bilo velikega, ker ljudle že od nekdaj vedo* kako dela gosposka »za blagor na? roda*. Seveda ima vsaka stvar svoj začeiek m svoj konec, tako io bo imela tudi ta! Sedanja vlada nima smisla za interese ljudstva in še podpira kapitalistično izkoriščanje, V kar navajamo še sledeče: Veleposestnik Staro j« hotel iz lastne volja darovati a svojih gozdov vsakemu: občinskemu revežu po dva vas* drv za kurjavo in za letos tudi polja v najem. Vlada je to prepovedala. Obljubil ie svojim delavcem tudi 20 kron dnevne plače, dobil pa je od vlade ukaz. da sme plačevati sama po !2 K. Ljudski »zastopniki« na* hočejo res povesti nazaj v petnajsta stoletje! Več proletarcev. Strokovna skupina urad.ništva de« narnih zavodov Društva zasebnega uradništva Slovenije vabi vse cenjene tovariše ta tovarišice, da se polnoštevilno udeleže rednega občnega zbora naše strokovne skupine, ki sa vrši v torek, dne 15. junila t, 1. ob 19, uri v dvorani restavracije »Mrak«* Rimska cesta. Dnevni red: !. Poročilo odbora; 2. volitev novega odbo« ra; 3. raznoterosti. Pričakujoči, da sa bodete polnoštevilno odzvali našemit vabita, vam kličemo: Na svidenje! —* Odbor. k. Na Tetovo dne 3. Junija 1920 priredi »Splošna org. voj. invalidove veliko vrtno veselico v hotelu Tivoli. Več le razvidno na lepakih. K obilni udeležbi vabi veselični odbor. K fe Slovenile. Radeče pri Zidanem mostu. (K reševanju agrarne reior-m e.) V priletnih ovinkih ^ vije lepa Sava po radeški dolini. Ob bregovhi 1 se raztezajo rodovitna itolja. cvetoči travniki, košati gozdovi in lihi gaj;, kjer s« duša navžije naravnost krasote ta ie okrepča z upom v življenje m v bodočnost. Na tem sveta pa ljudstvo nima nikakih pravic razen, da sme to zemljo obdelovati, koristi pa ima od tega samo gosposka. Bogastvo te zemlje gre v shrambe lastnikov g. graščaka Gut-maastala ta dobičkarja Stareta. Ta TUR18TIKA IN &PORT. Slov. planinsko društvo naznanja, da se otvori dne 15. t. m. koča prt Trialavskih jezerih, dne 27. t. m. pat se otvorijo vse ostale Triglavski tto« *. |n sicer: Triglavski dom na Kredarici Aleksandrova koča nad Velim Poljem. Vodnikova koča na Velenf Polju, Staničeva koča nad Peklom, Do opienienih dni se obisk Imenova* nfli koč ne priporoča, ker oskrbniki koč, ki imajo sedaj mnogo posla l transportom živil in drugimi prlpr«-vami, ne bodo na razpolago. Trpite ■« revmatizmu to gihtfčntfi bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fel-lerjevim Elza - fluidom Je takorekoč dobrodejno! 6 dvolnatih ali 2 velik! špecijalni steklenici 36 K. Rabite milo edrata*^# snA. sivo? Fellerjeve prave »Elza-krog« lilce« izvršujejo svojo dolžnost! 1 Škatljic 18 K, - Zagorsjd sok zoper, kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec okrepčuloča tinktur« 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje Engen V, Fcller, Stublca rionia, Elzatrg št. 25S Olrvntsko). --E— 9 30 Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Veltovee, Tisk »Učit tiskarne« v Ljubljani. ZG! I$3ijf !!*Mw »m. Mntt ud Drag. Beseljak ▼ Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvo. V abonementu ter posamezno cene zmerne, a lini popusti! BLAŽ E (3 Hama licarv = Ljubljana = Selenburgova ulica. Tovarniška zalaga ■ ■ ■ ■ m razgledni« :: nrn