157. številka. Ljubljana, v četrtek 12. julija. XXVII. leto, 1894. SL0VEBISK1 MM. lakaja vaak dan noter, izimfii nedelje in praanike, ter velja po polti prejeman aa avstro-ogerake dežele aa vae leto 15 gld., aa pol leU 8 gld., aa Četrt leta 4 gld . za jeden mmie 1 gld 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. ' na mesec, po 80 kr. aa Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za o m na ni 1 a plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvo'.e frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. Opravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. K vojaškim neredom v našem mestu. Neprijetno nam je pisati o vojaških neredih. Ker se pa ti le preveč množe v našem mestu, moramo spregovoriti resno besedo o tej kočljivi zadevi. Pred vsem gojimo najsrčnejšo željo, da bi ne na stali razpori mej prebivalstvom in vojaštvom, kakor so pri Ogrih v navadi. Odločilne faktorje pozivljemo, naj ukrenejo v tem oziru, kar je mogoče. Po židovako-nemškin listih se bode zopet kričalo, da so Slovenci vse zakrivili in da gornještajer«kega polka zategadelj ne ljubijo, ker je nemšk polk. Ali opozarjamo, da že leta in leta leže v naši posadki topničarji, mej kojimi je obilo trdih Nemcev, pa dosedaj ho Se nikdar ni čulo, d« bi ae bili ti Nemci pri kaki priliki z Ljubljanskim prebivalstvom prepirali. Nasprotno! V predmestjih ao gostilne, v katere zahajajo naši topničarji, ter se ondi v sredi slovenskega občinstva prav izvrstno zabavajo. Pojo svoje prijazne nemške pesmi in nafte občinstvo jih istotsko z veseljem posluša, kakor posluša slovenske pevce, če se tu ali tam oglate Neverjetno je torej, da bi naše ljudstvo ne moglo shajati z Graskim polkom, v katerem je večinoma zastopan gornjefitajerski značaj, ki je v obče vender dnbrovoljen in ne izzivljiv. Čaatništvo tega polka nam je bilo od priSetka zelo simpatično in sicer vsled mirnega in ljubeznivega obnašanja. Da se v Ljubljani bolj dolgočasijo, nego so ae v Gradcu, je naravno, ker jim naše mesto ne more dati istega, kar so imeli v Gradcu. H poklicu pa apada, da se mora vojak temu ali onemu odpovedati, če najvišja služba tako zahteva. Ia če bi se gospodje ne oklepali samo nemške družbe, bi se kmalu prepričali, da se da tudi v Ljubljani živeti, in naj si je mesto v slovenskih rokah. Po otvoritvi Narodnega doma se bode pač tudi tukaj mnogo preme-nilo! In to upamo za trdno. - Moštvo nemškega polka ima svoje slabosti, kakor jih ima moštvo pri vsakem polku. Vojaku, ki se ves teden pri slabi hrani peha in trudi, ni zameriti, če si v nedeljo nekoliko olajša življenje in če prt tem tu in tam malo prestopi tesno mu stavljene meje. Občinstvo navadnemu možu kaj ta LISTEK. F e n i 6 k a. Povest. Ruski spisa: G. P. Danilovskij. Poslovenil J. J. Kogej. II. (Dalje.) Jednemu, kateri je bil v visokem činu ter imel gorko stanovanje in znatne dohodke, je pisal po njegovem tiakauem naslovu prostodušno prilizljivo pismo, proseč ga pohval in prilsgaje pismo k drugemu žurnalistu, neizmernemu revežu in maliku tedanje mladine, češ, da ne \e, kam bi mu pisal. Prvi žurnalist, kakor je blo pričakovati, je hvali) kmetsko muzo in dejal, da vzhaja nova zvezda pesništva, navel nekoliko obžalovanja vrednih odlomkov iz knjige in zraven pristavil, obrnivši se k gospćtn, da ga pozna vsa Rusija in se celo ve\ da on živi, a da se nahajajo v književnosti nevarni ljudje, b katerimi aicer občuje, kakor se poroča, da pa z njimi ni anan. Žurnalist-siromak je pa zlil na knjižico ves bvoj žolč, imenoval pesnika najčistejšo nensdarjenost in klical ga javno z mikavno skelečo odkritostjo, da naj pomisli o dolžnosti življenja, o pravici in o pravi ljubezni do bližojika. Učitelj je opustil peanikovauje, šaril ae v svoja cega ae sme preveč v zlo šteti. Prav bode storilo, če mu prizanese in Če potrpi brez vsakega krika. Konec je vselej ta, da ostane vojak revež, ker ga sodijo in ga morajo soditi radi malenkosti po mnogo ostrejših zakonih, nego nas, ki smo tako srečni, da spadamo pod cesarsko policijo. Zategadelj amo dosedaj vse zamolčali, dasi smo dobivali dopisov, v katerih se je tožilo, da se je vojak pri tej ali oni priliki nerodno vedel. Tudi občinstvo naj torej vzame plašč krščanske ljubezni v roko ter bodi prepričano, da navaden mož, naj si razsaja, ne misli tako hudo, kakor se čuje! Kar se je zadnje čase pripetilo, nas je nekoliko osupnilo in sicer radi tega, ker bo se nereda udeležili tudi podčastniki, torej razsodnejši možje, ki imajo bolj paziti na svoje oboašanje. Poizvedeli smo, da so se nahajali v družbi nemških mlade-ničev, katere nam je naša slovenska zemlja rodila. To bo tisti mladeniči, ki menijo, da so rešili mater „Germani jo", če tulijo po Ljubljani svoj „gut heil" in če razobešajo po šibkih svojih telesih črno-rudeče-žolte trakove! Poizvedeli smo, da so se podčaatniki, ki bodo veselje dotične noči prav občutno plačevali, v istini nahajali v tako nezreli nemški družbi in da je ista provzročila škandal s tem, da je v narodni gostilni pela za slovensko občinstvo zelo izzivajoče nemške pesmi. Ali naj se je že pelo kar se hoče, pri lacih slučajih je navadno, da sta rbe stranki, ki sta se spoprijeli, nekaj zakrivili! Vse pa kaže, da se nemška naša mladina oklepa nemškega vojaštva v našem mestu in gotova resnica je, da bi bila to najslabša družba, katero more dobiti nemški vojak v alovenskem našem mestu! In to je, kar smo hoteli povedati. Volilni shod v Kanalu. S Kanalskega, 9. julija. Včeraj smo doživeli v Kanalu pomemben dan, kakeršnega naš prijazni narodni trg ob zeleni Soči še ni videl. Duslej Še ni bilo nikdar kakega volilnega shoda v Kanalu, še nikdar niso volilci slišali iz Mit svojih poslancev poročil o njihovem delovanju opravila, ker je bil užaljen in osramočen, in v desetih letih je storil za učilišče toliko, kolikor niso storili drugi pred njim v štiridesetih letih. Njegovi učenci so ga oboževali. Nobeden dan ni minil, da ne bi s spoštljivoatjo izrekel imena strogega kritika. Zadnjo kopejko je potratil, ker je kupoval časnike, v katerih je pisal, in trgal iz njih njegove spise ; vsakega tujca je moril z izpraševanjem o človeku, kateri mu je zadušil književne., otročje nade in na* pravil iz njega človeka. Zato mu je pa postal neizbrisno zopernim, čudnim in grdim žurnaliat - hvalitelj, ko ga je odkril nek dijak, kateri je zbral vse sramotilne pesni na nj, koje je spisal duhoviti Puškin zadnjemu pesniku „mlađega pokolenja". Zadnji deček je že v šoli poznal to ime v pravi luči, in celo učiteljeva soproga Glasa se je sklicevala pri razgovar-janji o kaki umazanosti na zoperno ime tega žur-nalista. Knjiž;ca učitelja se je napolnila s svetlimi umotvori duševnih otrok Puškina in Gogolja. Željno je sledil znanstvu in pesništvu. Ko je čital pred smrtjo tudi skoro predsmrtno poemo svojega ljubimca, kjer so prišle na vrsto goreče besede: asko se umaknemo s površja sveta, nekaj vendar nas tolaži — ruska književnost je opustila pot bolnega roman-t zm: žlobodraoja in vsakoršnih nepriznanih genijev ter nastopila drugo pot, kjer ae že leikeče svit ist>ne in sploh o koristnih sočasnih vprašanjih, še nikdar se poslsnci niso mogli neposredno poučiti o potrebah in željah našega prebivalstva — včeraj se je pa to prvič zgodilo! Gospoda državna poslanca dr. Anton Gregorčič in grof Alfred Coronini sta napovedala volilni »hod, a prvi gospod poslanec je poročal v imenu obeh. Naše ljudstvo se je močno veselilo tega dne. Ves Kanal je bil v zastavah in od vseh stranij je vrelo ljudstvo tja. Toda popoludne je nakrat pri-hrula grozna nevihta, ki je nad uro zadržala željno pričakovane goste iz Gorice. Okoli 5. ure popoludne so pridrdrale tri kočije, katere so pozdravili topiči; v imenu občine je došle poslance pozdravil podžupan g. A. Drašček. Kot častna straža in reditelji bo nsstopili ogojegssci v svojih lepih uniformah. Shod se je takoj pričel, in sicer v obširnem pritličju župniščn, ker je to najlepši zaprti prostor. O shodu Bamem ne morem obširno poročati. Vršil se je blizu tri ure in je bil izredno zanimiv, poučen in pomemben. Gosp. dr. A. Gregorčič otvori shod, pozdravi navzoče, predstavi vladnega komisarja barona Wioklerja ter gg. poslanca grofa Alfr. Coronini j a in dra. Ho j ca, katera navzočniki viharno pozdravijo. Nato začne g. dr. A. G re gorčic obširno razvijati svoj govor. Govornik si je sicer postavil namen, poročati o svojem delovanju, ali to se je pokazalo kot nekaka postranska reč; on je namreč vsako vprašanje začel ljudstvu opisovati, kaj je, kakega pomena je ea nas, kako je nastalo, kako 8e razvijalo, kako se razne stranke vedejo nesproti njemu, kako upaoje ima na konečni uspeh in ko-nečno — kako stališče zavzemata oba naša poslanca. Volilci so pazljivo poslušali in videlo se jim je, da govornika dobro razumejo in da se ž njim popolnoma ujemajo. Dr. Gregorčič je razpravljal celo vrsto vprsšsnj lokalnega pomena, potem je prišel na razna občna gospodarska in socijalna vprašanja ter konečno na narodne ia politične razmere v Avstriji in na Slovenskem. in dobrote" — spustil je revež knjigo, zaplakal in rekel, obrnivši se k ženi: „Ah, Glasa! vse dobro, a težko umrem — kaj za to, da me je oni grajal, a zakaj me je ta hvalil ? On je pač hvalil le sebi podobne!" * * * Fenička je videla tega učiteljs pri Ćerpakovski. Njegovo posebno presrčno govorjenje jo je očaralo. Sedaj se je zglasila pri njegovi vdovi, ker je ta ostala brez koščeka kruha, živela tako že dva meneča, raz^rodajala pokojnikove knjige, katerih pa nikdo ni hotel kupiti, in začela vsled revščine baviti se z babištvom. Fenička se je hotela ukriti pred očetom in materjo, zato je prinesla s seboj samo omsro z najpotrebnejšo obleko in darovanimi šolskimi knjigami. Dogovorila se je z GUtiro Itanovoo, da bode delala in šivala, a ona jo pusti pri sebi, dokler bode mogla zopet stopiti mej svet. Hudi so bili dnevi teh dveh revic. Skoro nikakega dela ni bilo moč dobiti, zato sta sedeli časih ves dan brez koščeka kruha. Naposled, nekako v Bvečanu, je krstil svečenik v sobici Glifire Ivanovne novorojeno deklico, hčer Feničke, katera je mislila še pred kratkim časom, da bo končava ljubezen jedino s poljubi io da se dobiva novorojena deteta v ograjah pod lo-puhom, blagoslovil je rešeno mater in izročil jej od neznanca — ta je bi on sam — ,na zobek" detetu deset srebrnih rublje v. 'Dalje prih.) Zašel bi predaleč, ako bi hotel le na kratko povedati, kaj vse je gospod poslanec govoril našemu ljudstvu, ki jo željno pouka, zlasti pa lačno in žejno take dušne hrane, kakeršno mu je podajal gospod poslanec. Navzočih je bilo veliko takih mož, ki le malo ali nič se čitajo časopisov in torej ne poznajo naših parlamentarnih običajev in so sploh v politiki še jako malo poučeni. Zato jim je ta govor dra. Gregorčiča jako dobro došel, ker je pred ajibo vi mi očmi razgrnil široko polje, o katerem bodo premišljevali. Mej govorom dra. Gregorčiča so se možje pogosto oglašali s prav rezkimi klici proti — Židom. To je zanimiv pojav, ki daje upanje, da goriškim Lahom toliko prej odpadejo peruti, katere jim oskrbujejo uprav — židje. Za drom. Gregorčičem so govorili gg. Ant. Križnic, Miha Zega,A Draščekinše nekateri drugi, ki so razpravljali v prvi vrati domače potrebe in prosili poslance, da bi jib podpirali. Posebno zanimiv je bil govor g. oadučitelja Zege, ki je res temeljito in mikavno opisal potrebe ljudstva na Kanalskem. Konečno smo pa še doživeli prizor, ki je vreden še poseboe opombe in ki je bil uprav znamenit pojav v našem domačem boju. Že dopisnik o shodu v Đ Ijah je povedal, da je tamošnji vikanj g. Roječ apostrofi ral g. dra. Gregorčiča zaradi sprave na Goriškem. Uredništvo „Narodovo" je na to dodalo opombo, ki nam je bila govorjena iz Brca. — Doznali smo, da vikanj RojeC ni storil tega iz svoje inicijative, marveč vsled dogovora z znanimi velekatoliki v Gorici. Namenjeno je bilo baje še huje, namreč kar pozvati g. dra. Gregorčiča, naj se spravi s katoliško Btranko. Ali do tolike predrznosti ni prišlo, ker bi shod gotovo znal take ljudi izločiti iz svoje srede. Tudi v Kanalu je prišla ta pereča zadeva v razgovor. Tukaj je Bedel na limanice m e ž n a r Valentin Kofol. Da bi ne bil nikdar tega storil! Mož se danes kesa, kajti dobil je, česar ni pričakoval, a še huje so dobili po noiu tisti, ki so ga najeli. Tudi Kanalski mežnar je torej apostrofiral dra. Gregorčiča zaradi sprave. Ali blagemu možu, uzornomu duhovniku, profesorju bogoslovja, doktorju sv. pisma itd. je kar vzkipelo, ko je videl, da zdaj že — mežoarje pošiljajo proti njemu, da ga opominjajo na — spravo s katoliško stranko ! Kdo ne pozna dr. Gregorčiča, kako mirno, kako ljubeznivo on govori z vsakomur, kako obzirno, mehko, prizanesljivo govori o svojih uasprotnikih, — ali ta dan mu je vzkipelo, sveta jeza je zgrabila njegovo blago dušo, katero že pet let na najin-famnejše načine žalijo ljudje, kateri mu po svoji mora oi vrednosti ne smejo obrisati prahu s škornjev. — Dr. Gregorčič je s povzdignenim, tri« krat močnejšim, tresočim in čedalje bolj kipečim glasom začel brati levite tistim, ki so se skrili za Široka ledja kanalskega mežnarja. Njegove besede bo vsak hip izzvale tak vihar, da ga mi še uismo slišali ne videli in ne verujem, da je kdaj kak shod končal tako viharno. Klici: „Tako je, živio Gregorčič, slava Vam" pretresali so župnišče, da smo mislili, zdaj zdaj bo kaj hujšega zgodi A še vse drugi klici bo se slišali na adreso znanih ljudi j, katerih glasilo je „Slovenec*. Kaj je govoril dr. Gregorčič? Ni mi mogoče povedati, ker najurnejši stenograf bi ne mogel pisati za njim! — Smisel je ta-le: Najprej je ponovil ob kratkem program, katerega se držita oba poslanca. In ta program je stari slovenski progiam, je čist kot solnce, jedino pravi, zveličavni za narod na tem in onem svetu. Kdorkoli želi našemu narodu dobro, pridruži naj I e nam, naj složno z n a m i dela in sloga je popolnoma dosežena. (Viharni klici: To je pravo, da, da. to, jedino to!) Odločno pa zavrača tisto šupimo, samooblastno, ošabno kritikarstvo, ki se postavlja njemu (dr. Gr ) za sodnika v verskih rečeh, češ, to jedino je prav, kar mi trdimo, ti pa blodiš po krivih potih, a potem zahteva: sem k nam pridi, mi smo jedino pravi katoličani. — Ako si ti lajik, ki tako govoric, pravi govornik, sem jaz v teh rečeh več od tebe in ne postavljaj se mi za sodnika; ako si duhovnik — sem jsz tudi; ako si posvečen — jaz tudi; ako si doktor — jaz tudi (Vihar mej poslušalci, ki dolgo ne prenehal); ako si profesor — jaz tudi; tudi jaz imam nad seboj svojega škofa in sv. OSeta papeža, katerima sem pokoren, (naštel je celo vrsto takih prilik, s katerimi je naslikal podli boj zadnjih let proti njemu iz Goriškega semenišča!) — kako se tedaj drzneš meni postavljati ae za sodnika v verskih rečeh, mene opozarjati na kriva pota, katere ba;e hodim, ter vabiti ms k spravi s — „katoličko atrsuko". (Klici: Take stranke ne poznamo! Ne, se, ne!) Mi vsi smo jedna sama poštena katoliška, slovenska, narodns, avstrijska stranka, mi ljubimo sv. Otata, smo udani svojemu nadškofu, (Živio, ds, davi) spoštujemo svojo duhovščino, a liubimo iskreno tudi svoj aarod, za kateri smo pripravljeni boriti ae do zadnjega diha (Viharna ovacija moj volilci), žrtvovati kri in imetje; mi vsi srao udani svojemu cesarju in želimo, da bi naša Avstrija postala trdna in srečna, da bi vsi njeni narodi srečni in zadovoljni živeli v njenih mejah. Taki smo mi vsi (Vsi, vsi, vsi!), mej nami ni razlike (Ni razlike) iu je ne bo. Kdorkoli se noče nam pridružiti, ta ni dober katolik, ni dober Slovenec, ni zvest Avstrijan (Tako je, Blava, živio! Viharja noče biti konec) in tak stori reB najbolje, da se izloči od nas, izloči iz vrste narodove (Klici: proč ž njimi, proč a . . .!) Ko se je nekoliko polegel vihar, ki je silno razburil vse udeležnike, predlagal je č. g. vikarij Franc Kofol v prav presrčnib besedah zaupnico obema poslancema, kar se je zgodilo z uprav veličastno manifestacijo. Tu se je videlo, kako narod ljubi svoje poslance, a kak6 zaničuje tiste nemirneže, ki se pod krinko katoličanstva izdajajo za nekako stranko, ki je jedino prava in s katero se dr. A. Gregorčič mora spraviti, ako hoče priti v nebesa. Toda ti nemirneži bo domišljavi, napihnjeni generali brez vojske, s katerimi bi bil vsak daljši dogovor, kakor oni žele, uprav nespameten. Narod preide preko njih na dnevni red. Po shodu se je vršila domača zsbava v dvorani Segalo ve gostilne. Obilo število napitnic je pričalo lepo vzajemnost mej vsemi stanovi in njih ljubezen in spoštovanje do naših poslancev. Duhovnikov je bilo navzočih deset. — Okoli 11. ure so Goriški gostje odšli. Bili so viharno, gromovito pozdravljeni ; pevci so peli in tupiti pokali. — Ginljiv prizor! — Tak je bil shod v Kanalu. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. julija. Rezka sodba o Jlohemvartu. Krščansko socijalna stranka na Dunaji se razvija čedalje bolj in ima zlasti mej nižjo duhovščino mnogo prijateljev ne samo na Dolenjem Avstrijskem, nego sploh po vseb nemških kronovinah Jeden njenih pristašev je dekan Kraus, ki je pred kratkim na nekem shodu premogarjev v Falknovu govoril o socijalnom vprašanji in mej drugim rekel: „Sedauja koalicija je koalicija bogatašev zoper siromake. Z grofom Hohenwartom neče noben pravi kristijan imeti kaj opraviti. Ko bi se izmej takih liudij rekrutoval katolicizem, bi bilo zanj slabo." To je sicer kratko, a krepko povedano. Volilna refornia. O tem vprašanji, Čegar rešitev si je koalicijska vlada postavila za „prvo in najvažnejšo nalogo", se že dolgo ni nič več slišalo. Sedai javljajo na Dunaji izhajajoči „Politische Fragmente", da je imelo potovanje koalicijskih poslance/ v Gališko kaj ugoden uspeh za vladni načrt volilni reformi. V poučenih krogih se baje trdi, da namerava grof Hohenvvart umakniti bvoj načrt volilni reformi, da pa pride vzlic temu vladni načrt šele 1. 1896, malo pred koncem zasedanja na razpravo. V koliko je to poročilo resnično, se ne da kontrolirati. Uredba uradniSkiU plah. Zadnji čas so levičarski listi poročali, da se je že sestavila komisija za reguliranje uradniških plač. Ta vest je neosnovana iu ae je razširila iz strankarako-taktiških nagibov. Komisija se šele „v kratkem" sestavi, a predsedoval jej ne bo sekcijski načelnik v naučnem ministeratvu dr. Rittner, velik prijatelj uradnikov, nego veleštedljivi Bekcijski načelnik v finančnem ministeratvu baron Niebauer. Parturiunt montes itd. Stro8amayer — Fosllović — Kršnjavi Pri intronizaciji novega hrvatskega nadškofa Posilov ći je biskup StrossniByer v svojem govoru mej drugim rekel: Ako bi kdaj ne vedeli, ali se imate pokoriti ukazu duhovne ali posvetne oblasti, tako se spomnite besed sv. Petra, da se je Bogu bolj pokoravati, kakor ljudem, in v tem se ne ukloniti nobeni sili, ker je ni sile razen Boga. — Ta duhu cerkvenih naukov odgovarjajoča izvajanja StroBsmavrova pa niso ugajala vladnemu zastopniku dru. Kršnjavemu, čegar proticerkveno mišljenje je splošno znano, in odgovoril je nanja pri slavnoat-uem banketu, rekši: Cerkvena in posvetna oblast temelji na principu avtoritete, in ta temelj je ohra- niti. Novi nadškof je v Senju veliko let in v harmoniji s posvetno oblastjo deloval v tem smislu, in ker bo gotovo tudi na novem svojem mestu hodil po istih potih, mu vlada obeta, da se bo vedno držala rečenega principa. Ni torej dvorna, da ne pride novi nadškof nikdar v položaj, da bi se moral odločiti, komu mora bitj bolj pokoiea: Bogu ali ljudem. — Nadškof Posilov ć je na to odgovoril, da bo vedno deloval na to, da se ohrani barnaoniia mej cerkvenimi in posvetnimi faktorji. 2V« rodnost no giban i e na Offernkeni. Razni Budimpeštaaiiki in Dunajski listi javljajo, da so su bili pred kratkim voditelji ogerskih Romunov, Srbov in Slovakov sešli na Dunaji in se posvetovali o vkupnem delovaniu na obrambo njihove narodnosti. Izdelati so poseben program in ker ee je doseglo popolno porazumljenje, nameravajo sklicati sbod zastopnikov ogerakib nemadjar-skib narodov. Ako bi vlada ne dovolila, da bi se ta shod vršil na Ogerskem, sklicali bi ga prireditelji na Dunaj. Vnaiije države. Akcija za Sicilijo. Vlada je z uzirom na vladajočo grozno bedo izdelala načrt zakona o razdelitvi neobdelanih cerkvenih in občinskih zemljišč mej siromašne kmetovalce. Za posvetovanje o tem načrtu je poslanska zbornica volila posebno komisijo. Nazori o predlogi so različni, jedinosti ni in zategadelj ni upanja, da bi se stvar rešila še pred jesenjo. Vlada ima dober namen, vsaj nekaj storiti, ali poslanci se iej upirajo in tako utegne vt-a stvar splavati po vodi. Socijalne komati je v Združenih dr&avaU. Policiia je zaprla vodjo Štrajka železniških delavcev in načelnika njih, vse Združene države obse-zajoče zaveze, Ddbsa, češ, da je osnoval „ zaroto V Ker so ob jednem vojaki naredili v Ghicagu mir, se sodi, da je vsaj v tej državi končan ustanek. Na njegovo mesto ima Btop ti generalni štrajk. Istina je, da so za časa ustanka nastale v Chicagu uprav anarhistične razmere, ali pred no se uad ustaši izreče obsodba, je samo pravično, če se uvažujejo uzroki ustanku. Faktum ie, da je te velikanske homatije prouzročil jeden jedin Človek, izdelovatelj vagonov Pullmann. Delavci so zahtevali povišanja mezde, a Pullmann ne samo da tega ni privolil, še pogajati se ni hotel z delavci. V boju zoper stotisoče ljudij, v boju, pri katerem gre za vsakdanji kruh, pa ne more obveljati volja posameznika. Pullmann je kralj ameriških Železnic in mož misli vsled tega, da je neke vrste Bog. Tudi to neumno idejo ima, da se da b filantropijo rešiti socijalno vprašanje. Sezidal je za svoje delavce celo lepo mesto In pri tem dobrodelnem činu še lep dobiček naredil. Zaveze železniških delavcev pa ni hotel pripoznati niti se Ž njo pogajati. To je prouzročilo ustanek. Debs in drugi voditelji so imeli samo uamen, preprečiti, da bi vozili vlaki Pullmannove vagone, ali razburjeni delavci so šli še dalje. Položaj je bil reneu in je menda še jako resen V Kaliforniji bo je celo s topovi streljalo na ustaše. In vso to nesrečo je v svoji preširnosti prouzročil posamičnik. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Premeščeni so gg.: Prof. V. Vosa z Ljubljanske realke na Dunaj na realko v IV. okraju; prof. J. Maetzler b Kočevske nižje gimnszije na gimnazijo v Celovcu; prof. A. Riedl iz Kočevja na realko v Celovcu; L Eder iz gimnazije v Linču na nižjo gimnazijo v Kočevji; G. Vogrinz iz Brna na gimoaz-j > v Beljaku; dr. A. Kim mer le z Goriške gimnazije na Dunaj na realko v IV. okraju; j. Krauszler iz Cdlovca na Dunaj na realko v IV. okraju; Ant. C r n i v e c 8 Koper-skega učiteljišča na gimn. v Pulji. — Imenovani so nadalje pravimi učitelji srednjih šol gg.: dr. Fr. Janež ič, supl. učitelj veronauka na C:ljski gimnaziji, istotam; dr. Jur. Heidrich, zač. učitelj ua Pulj ski gimnaziji, istotam; j. Kavčič, supl. učitelj veronauka na Mariborski gimnaziji, istotam ; A Lesky z Graške realke za Celovško gimnazijo; dr. A. Medved, supl. učitelj veronauka na Mariborski gimnaziji, istotam; dr. J Tertnik na Mariborski gimnaziji; dr. J. Murr z Mariborske gimuazije za gimnazijo v Lincu ; II Lcaa blizu 20.000 gld., namreč 9419 gld. 33 kr. dohodkov in vštevši blagajniški ostanek koncem leta z 205 gld. 88 kr. istotoliko stroškov. Mej stroške društvene hiše bo vračunjeni plačani obroki posojil. Društvena imovina znaša 4586 gld. 85 kr. in 100 frankov v vrednostnih papirjih. Proračun kaže 2307 g>d. 62 kr. primanjkljaja, ki ga bode pokriti z običajno dovoljenimi podporami društvenih dobrotnikov , to je vis. deželne vlade, al. dež. zbora, si. občinskega sveta Ljubljanskega in si. kranjske hranilnice. Račun ne je odobril in proračun vzel na vnanje ter se je izrekla po predlogu g. predsednika zahvala občaega zbora veem dobrotnikom, mej katere spadajo v prvi vrsti gori omenjeni, ki bo tako izdatno podpirali društvo. Tudi g. blagajniku izrekla se je zahvala za njegovo požrtvovalno delovanje. Na predlog g dr. Hudnika je izrekel občni zbor konečoo zabvalo marljivemu predsedniku g. Franu Ravniharju, ki vodi društvo že od početka in ga je zopet volil predsednikom. V odbor Bta bila na novo voljena po listkih mesto gg. Jos. Paternostra in dr. L Požara, ki sta odstopila, gg. dr. VI. Foerster in dr. Ei. Volčič in vsi dosedanji odborniki namreč gg. A. Svetek, A. Štritof, Iv. Kruleč, A. Petrovčič, Iv. Hrast, Iv. Vencajz, dr. M. Hudnik, A Rizinger, Fr. Trdina, V. Rohrman, Ign. ValentinčiČ. Šolski vodja je gosp. Fr. Gerbić, koncertni vodja gosp. M. Hubad. Goap. predsednik Ravnihar je po končani volitvi zahvalil vso navzoče za udeležbo ter zaključil zbor s klicem: Na veselo svidenje v bodočem letu! — (Desetletnica »Slavca") Krasoi trak, ki bo ga poklonile Ljubljanske narodne dame zastavi vrlega »Slavca" ob njegovi desetletnici, je razstavljen v prodajalnici g. V. Petričiča na Glavnem trgu. Delo je zares izborno in dela čast našej obrtni Soli za umetno vezenje, v kateri se je izdelal. — Dal|e moramo popraviti pomoto, ki ae je vrinila v poročilo. Pevski zbor »N a b r e Ž i u au, ki je vzbujal splošno pozornost, je vodil g. Avg. Tance, a ne g. Č e r i n ki je zdaj na Dunaji v konzervatoriju. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poklonil v veseli družbi v spomin godu slovanskih folagovestnikov čislani rodoljub gosp. Jusip Rode v Kamniku 100 kron, z geslom »Sloga jači, ni sloga tlači". Živin vrli rodoljub! — (Družba sv. Cirila in Metoda) je od 25. maja do 28. junija t. 1. prejela te-le darove: Prvomestnik moške podrutnic* v Starem trgu pri Ložu g. Franjo Peče je podaril velik zavoj knjig; prerojena Mariborska podružnica nam je poslala 205 gld., iu sicer 100 gld. pokroviteljnine g. veleposestnika in zdravnika Feliksa Ferka in 105 gld. udnine in darov; večje vsote so darovali: preč. g. kanonik dr. Ivan Kr z unč 12 gld , g. dr. Jernej Glaočmk 10 gld., preč. g zlatomašnik Jožef MuršiČ v Gradci in dva neimenovana narodnjaka po 5 gld., tajni preč. g. stolni dekan Fr. Kosar, preč. g. kanonik L. Herg, preč. g. semeniški ravnatelj K. Hri-bovšek, čČ. gg kateheta Jožef Zagajšek in Jakob Kavčič, g. B. Jentl po 2 gld. itd.; slav. uredništvo »Slovenskega Naroda" je poslalo devetnajsto zbirko krouiuib darov v zuesku 135 gld. 15 kr.; za višje vzore vedno vzgledno delavne .L tijske in Šmartin-ske Slovenke" so nas razveselile e 5. pokroviteliino v znesku 100 gld., peta zastopnica jim bode gdč. učiteljica Kristina Demšarjeva; rajni svečar in posestnik v Ljubljani g. Josip Bernard je družbi volil 100 gld. Po vč. g. župniku K. Miklavčiči so darovali: vč. g. A Petek, župnik pri Sv. Križi pri Litiji, in vč. g. Ign Šalehar, župnik v Djlih, po 10 gld., č. g. kapelan Alojzij Kreiner, č. g. kapelan Fr. Juvan, g. naduč:telj Janko, g. nadučitelj J. Perko in gdč. učiteljica Amalija Tome po 1 gld.; g. Zalika Mi klavčič 10 gld.; drugi domoljubi 1 gld. 80 kr., skupaj 36 gld. 80 kr. Dalje so uam še naklonili: slav. hranilnica in posojiluica v Velikovci za 1894 1. 30 gld., slav. Ormožka posojilu ca za 1894. I. 15 gld., slav. upravništvo »Slovenskega Gospodarja" v Mariboru 25 kron, ki so j1 In oithajalni eaaf osnaćeni io * mrtidnj^vropmksm rumu. Hrednjeevropaki it« J« trajnemu čua v LJubljani mm 9 minuti naprej. Odhod li LJubljano (Ju*, kol.). Ob li/. uri 8 min. po nori otebni tl»k t TrbU, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaentfeate, Ljubno, č«a Salathal v Ama««, Itchl, Oraun-deti, Solnoprad, Ijend-Gaatein, Zeli na Jeaeru, Inomoit, Ilregmiic, Curib, Oe nova, Pariav Rtevr, Lino« Budejevtoe, Pisanj, Marijina vare, Kara?, Karlova vara, Franoove vara, Prago, Tjlpiijo, Dunaj via Amatetten. ©A ft. uri 7 min. mjutraf moiani vlak ▼ Novo mesto, KoAevjo. Ob 7. uri IO min. mjutrnj oaatml vlak v Trhla, Pontabel, Beljak, Oa-Iotbc, Franaentfeate, Ljubno. Dunaj, fiea Salathal v Auuee, Itchl,, Oniundon, Balnograd. Lend Oaatetn, Dunaj vla Amatetten. Oh 11. uri 41 min. ttopotuHne meianl vlak v Novo raoito, Kočevja. Oh 11. uri 80 min. ttttfMtUutn« oeehnt vlak v Trbli, Pontabal, Heljak. Celo veo, Pranaenefeite, Ljubno, Salathal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popotudnm oaabnt vlak v Trhli, Beljak, Celoveo, Fransenefeate, LJul.no, oea Salathal v Snlnograd, Tinnd.Gaitain, Zali na jaaaru, Iuomoit, Brefrufo, Curili, Oetievo, Paria, Steyr, Lino, Omun-dan, Iaolil, BudeJavioa, Plaanj, Marijin« vara, Bger, Krancove vara. Karlova vara, Prago, LIpako, Dunaj vla Amatetten. Ob B. uri 30 min. trvrrr meianl vlak v Novo mesto, Kočevja. Prihod ▼ LJubljano (jnž. kol.). O* 8. uri 83 min. mjuirnj osebni vlak a Dunaja vla Amatetten, Lip* aijo, Praga, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Flanja, Budajevlo, Solnograda, Liuoa, Ste.vra, Gmundana, leohla, Aua-■eaa, Pariaa, Ganeva, Ouriha, Braganaa, Inoraotta, Zalla na joieru, liHiid-Gaitoina, I.jubneffa. Oalovoa, Haljaka, Franaanafaata, Trbita. Ob 8. uri 8 min. »Jutri)} metani vlak ia Novega mesta, Kočevja. Ob 11. uri »7 mit*. dopoluHn« oaabnl vlak a Dunaja vla Amatetten,. Iiipitje, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kirra, Marijinih varov, Plmja, Budejavlo, Solnograda, Dlnoa, Stajrra, Varlaa, Ganav«, Ouriha, Bregntce, Inomoeta, Zalla na Jaaaru, Lend-Gaateina, I.jubusga. Oalovoa, Ijienaa, Pontabla, Trbita Ob 19, uri 4S min, pfjtotudne meianl vlak la Noveara metta, Koonvja. Ob 4. uri 48 min. popmtuttnm aaebnl vlak a Dunaja, l^jubaaga, Uelatbala, Beljaka, Oelovoa, Franaentfette, Pontabla, Trblia. Ob 8. uri 84 min. avr+er metani vlak ia Novega Metta, Kočevja. OA 9. uri It t min. mv**r*r oaabnl vlak a Dunaja preko Amttettena ln> UJubnaga, Beljaka, Celovoa, Pontabla, Trblia. Odhod ta LJubljana (dr*. koU Ob 7. uri »S min. ajutr.i) v Kamnik, a *• n J* m |W/iofMrfwa . 9 „ •V, n 80 „ ttttrr^r n „ ,, IO. ,, JO ,, ttvčrr i, ,, (Blodnji vlak le ob nedelja!* Iu pratnikih.) Prihod v/ Iajnbljano (dr*, kol.}. Ob «. m*H 50 mita. mjutrttf la Kamnik*. „ 11. n IS , dopoludnm „ „ (4—15o) „ O. S0O i, gejMMei i, ,, „ V. . 88 „ mrrrrr „ „ (tlodnji vlak le ob nedeljah in pratnikih.) IV I6če se ~^Mf kompanjon za dobro situvirano trgovino z m^danim Mh^oiii na do-lolli ki moro vložiti v trgovin'« kakih 1000 gld. — Ponudbe naj bo pošljejo pod „A. S. it. 40" upravniltvu „Slovenskog* Nitroda". (741—3, 1 Tovarniška saloga ^ šivalnih strojev in » 1033 velocipedov 40 IVAN JAX v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. M Ceniki zastonj in poštnine prosto. H— P I ^ «^_^^af a^B^^af a^n^^af a^_^^t' "^^—^^ ^aav^aaf aaav^aaV ^bav^aa/ ©i©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l® m ©I©!© I©| © © © © © © © © © © © © © © © ©l©l® >1 bratov Koslerjev v Ljubljani priporoča svoja priznano izborna in najbolje uležana piva katera so bila pri mejnarodni razstavi živil na Dunaju 1894. leta iz zla/to s-vetin.jo odlikovana kakor uležana. marčna in izvozna piva piva v steklenicah x zagotovilom točne in najsolidneje postrežbe. ©|©|©|©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l® (680—H) j © ©!©!© m* m^ lz lajatelj in odgovorni urednik: J o a i p N o 11 i. Laztuiua in tiuk .Ndrodno Tiskarue". 74