Po5tn?na plačana r gotorM Postgebiihr bat bezahlt Leto XXIV., št. 145 UpravmStvo! Ljobliana, Pncanijeva ulica S. Telefon te. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uli- ca 5 - Telefon te. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo ta oglase n Italije in inozemstvo: UPI S. A. MILAN O Računi: za Ljubljansko pokra lino pri požtno-čekovnem zavoda te. 17.749, za ostal« kraje Italije: Servizio Conti, Con. Post. No lt-3118 MeldenhaSter Widerstand der Verteidlger von Cherbourg Hsien und alte kriegswS chtigen Anlagen gesprengt — Ma-rinerartillerie versenkte zwei Feindkreuzer und bescha-digte vier weitere Kreuzer schvver — Zaher Widerstand unserer Truppen in Italien — Unvermindert heftige Ab-wehrschlacht im Mittelabsehnitt der Osttront Lji&ljana, terek 27* junija 1*44 Preis — Cena t- L Izhaja vBatt aas razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Ureooidtvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. & Telefon St. 81-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se oe vračajo Aus dem Fiihrerhauptquartier, 26. Juni. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Die tapfere Besatzung von Cherbourg unter Fiihrung des Generalleutnants von Schlieben zusarnmen mit starken Teilen der Kriegsmarine und der Luftwaffe steht seit gestern innerhalb der Stadt und im Hafengebiet in erbittertem Hauserkampf. Zwei Aufforderungen des Gegners, den Kampf einzustelien und die Festung zu iibergeben, wurden nicht beantwortet. Der Flafen und alle kriegsvvichtigen Anlagen sind gesprengt. Vor dem Gefechtstand des Festungskommandanten und vor dem Arsenal brachen die feindlichen Angriffe im Feuer der Verteidiger zusarnmen. Die tinter dem Befehl der Oberleutnants der Marineartiiierie, Gelbhaar. stehende Bat-terie »Hamburg« hat — seibst unter schweren Ar+iHeriefeuer liegend — gestern im Raum von Cherbourg zwei feindliche Kreuzer versenkt. Ausserdem vvur-den am vergangenen Tage 4 weitere Kreuzer durch Marinebaiterien schwer beschii-digt. Schueliboote versenkten in der letz-ten Nacht einen feindlichen Zerstorer nordiich der Halbinsel Coteritin. An der S u dir on t des normannischen Landekopfes brachen feindliche Vorstdsse ostlich der Orne unseren Steliungen zusarnmen. Ein ortlicher Einbrueh vvurde im Gegenangriff wieder beseitigt. Ostlich der Orne-Miindung wurde ein grosser feindli-ther Transporter durch Ariillerievolltref-fer beschadigt. Im Raum von Tilly gelang es dem *vahrend des ganzen Tages mit starken Infanterie- und Panzerkraften angreifen-den Feind unter schvversten blutigen Ver-1 usten, die Ruincn der Stadt zu besctzen. Im Kampf gegen drei der besten engli-schen Divisicnen hat sich die Panzerlehr-Division unter der Fiihrung von General-Ieutnant Baverlcin hervorragend bevvahrt. Siidvvestlich Carentan griff der Feind nach starker Artilierievorbereitung wie-derholt vergeblich an. In der Nacht vom 24. zum 25. Juni vvur-den nach abschliessenden Meldungen vier jir&sse feindliche Kriegssohiffe und ein Frachter durch Bombentreffer schvver beschadigt. Ein seit langen im Kampf gegen England stehendes Fiieger-Korps unter Fiihrung von Generalrna.ior Peltz hat sich hšerbei besonders ausgezeichnet. Das Storungsfeuer gegen Siidengiand vvurde bei Tag und Nacht fortgesetzt. In Italien lag der Schvverpunkt der Kampfe auch gestern im Abschnitt von der Kiiste bis zum Trasimenischen See. Der Feind konnter hier nach erbitterten Kampfen mit unseren zah VViderstand leistenden Truppen nur vvenige Kilometer nach Norden Boden gevvinnen. Bei dem Seegefecht im Golf von Genua in der Nacht zum 24. Juni wurden nach endgiiltigen Meldungen vier feindliche Schnellboote versenkt, , ein fiinftes in Brand geschossen. Im mittleren Abschnitt der Ostfront dauert die Abvvehrschlaeht mit unvermin-derler Heftigkeit an. Die Sovvjets wurden in den meisten Abschnitten abgewiesen. Siidlich und ostlich Bobruisk konnte der Feind jedoch einige Einbriiche erzielen. Auch im Raum ostlich Mogilevv gevvann der feindliche Angriff nach blutigen Kampfen nach VTesten Beden. An der Dima sind ebenfalls erbitterte Kampfe im Gange, vvahrend ostlich Polozk und siid-ostlich Pleskau von Panzern und Schlacht-fliegern unterstiitzte Angriffe der Sovvjets scheUerten. In diesen Kampfen hat sich die sachsische 24. Infanterie-Division unter Fiihrung von Generalleutnant Versock hervorragend bevvahrt. Schlachtflieger unterstiitzten den Abvvehrkampf des Hee-res, vernichteten zahlreiche Panzer sovvie eine grosse Anzahl von Fahrzeugen und fiigten dem Feind schvvere blutige Verluste zu. Durch Jager und Flakartillerie vvurden 37 feindliche Flugzeuge abgeschossen. In der Naeht griff ein starker Verband schvverer Kampfflugzeuge den Bahnhof Smolensk an. Zahlreiche Gross-brande vvurden beobachtet, grossere Mengen an Naehschubmaterial vernichtet. Auf dem Balkan haben unter dem Ober-befehl des Generalohersten Loehr stehende Truppen eines Gebirgskorps in dreivvo-chigen schvvere Kampfen in den Bergen Siidalbaniens kommunistische Bandengrup-pen zerschlagen. Der Feind verlor ausser 3000 Toten zahlreiche Gefangene, viele Waffen aller Art sovvie grosse Munitions-und Versorgungslager. Ein sehvvacherer feindlicher Bomberver-band griff in der letzten Nacht das Stadt-gebiet von Budapest an. Sieben Flugzeuge vvurden abgeschossen. Britische Flugzeuge warfen in der letzten Naeht Bomben im rheinisch-vvestfalischen Raum. Najtežji bofi pred Cherbourgom in na srednjem odseku vzhodnega bojišča Sovražnik zadržan pred Cherbmurgoim — Hudi boji s pt&drVmi isapadalnkm klini na vzhodnem bojišču — Protinapadi na zapadnem odseku v Italiji Berlm 26. jun Že tri dni prestaja področje j neke nemške ladijske spremljave. Sovražnik cfrerburške trdnjave vso težo sovražnih napa- j je izgubil dva brza čolna vse ottale njegove dov po kopnem. z morja jn :z zraka. Branilci jj edinice pa so bile boij ali manj poškodovane, so se tudi v petek kljub najtežjim pogojem j Jasnejše vreme je omogočilo ojačenje letal- oir.rčeno tmirali vedno srlneišemu navalu na- j skih operacj na obeh straneh. Mnogo sovraž- naperje- ]u odbili v smeri proti tamkajšnjemu letališču prodirajoče Američane, ter so s topniškim og- njem in protinapadi preprečili, da bi sovražnik prodrl u. gozda pri Blaquevillu na plan. Zapadno od Cherbourga ao ob zapadnem bregu Divette razbili več močnejših napadalnih skupin ter obdržali tudi tam oporišča in vmesne naprave zunanjega trdnjavskega pasu. Srdite borbe na južnozapadni steni so po svoji srditosti še presegle zgoraj omenjene obrambne boje. Na tem odseku so bile v mesto vodeče ceste glavne smernice sovražnikovih navalov. Na njih niso ves dan popustili letalski napadi, najtežji ogenj cele vrste baterij in stalno se ponavljajoči letalski ;n oklepniški napadi. Korak za korakom so si Američani na štirih me-etih utrli pot skozi vrzeli, ki so jih napravile granate in bombe. Po majhnih naseljih, park h, gozdičkih in dolinicah so se združili obkoljeni grenadirji in topničarji v odporne skupine za sovražnikovim hrbtom. Na topniških postojankah je prišlo cesto do bo-jev na nož z vdrlimi nasprotniki. S protisunki z osredotočenim ognjem. ccstn:mi zaporam' in razstreljevanjem zadržujejo Nemci sovražnika. Ponekod so njegovi napadalni klini obtičali ter čakajo sedaj na dovoz nadaljnjih baterij in na podporo iz zraka. Ob zunanjem robu mesta. k: se mu je sovražnik pr'bližal od jugozapada na 3 do 10 kilometrov, zaenkrat napadalci niso mogli prebiti novih zapornih črt. Pač pa se je še bolj c is čil egeni njihovih težkh 'adijsk:h tonov. Nemške vojaške in mornariške obalne baterije odgovarjajo nanj. kol kor jim dopuščajo' njihove cevi. Vse področje trdnjave se trese od bobnenja strelov in detonacij v množicah padajočih bomb Podi ba je taka. kakor da b: spričo težkih borb za trdnjavo Cherbourg vse mvazijsko bojišče zadrževalo sapo. Na vsem južnem robu sovražnikovega predmostia so se razviti !e krajevni boji. Na zapadnem obalnem področju cotenUnskega polotoka se i-dbile nemške čete nekaj sovražnikovih sunkov. Sevcmozapadno od St. Loja se je sovražnik v-sied nemškega obstreljevanja nekoliko odmaknil, zapadno od Tillvja ter na odseku pri Ca epu in ob vzhodnem bregu Orne pa je m šlo 'e do akc\j ra-skakovalnih čet in topn ških dvobojev. P?t pa je b:lo na morju zelo živahno. Skui> no z letalstvom so vojaške in mornariške obalne baterje po večurnih topniških bojih s sovražnikovimi pomorsk.mi silami razbile Izkrca valno brodovje. ki .je bilo v njem kakšnih 40 prevoznih in :zkrcevaln!h ladij. Nadalje so nemške lahke pomorske edinice dosegle uspeh pri Jersevju, kjer so poskušaj britanski brzi in topniški čolni prebit' varovalni obroč okrog nih na naprave, katere spravlja nasprotnik v zvezo z motilnim ognjem na London, ki se še neprestano nadaljuje. Podobno kakor pri Cherbourgu so se razvneli boji tud: na vzhodnem bojišču. Boijševiki so razširili svoje napade še na odsek pri Pri-pjetu in Berezini. kjer so s 7 divizijami zaman napadal:. Težišča njihovee ofenzive so se izob-Ikcvala na odsekih vzhodno od Mogileva, na obeh straneh avtomobilske ceste Smolensk— Oiša in pa na področju južno in severno od Vitebsika. Ponekod so vdrli v nemške čite. Po hudih bokh m izprememb polnih bojih so bili s protinapadi zaustavljeni. Vendar se novi hudi boji nadaljujejo. Nadaljnji obrambni boji so se razvijali v Italiji, kjer je sovražnik severno od Grosseta nadaljeval s svojim pritiskom. Z neko naska-kovaino skupino je prispel do Monte Alta. Nadaljnji cilj njegovih napadov je bila Civi-tella. na katero je navalil večkrat s treh strani. Ogorčeni boji se ob mraku še niso končali. Na vseh ostalih odsek Hi, tako pr. Chiusiju, južnozapadno in vzhodno od Trasimenskega jezera ter pri Perugiji so Neme' krvavo odbili vse sovražnikove sunke, čeprav jih je topništvo še tako podpirale. B©! za Cherbourg Berlin. 26. jun. Mednarodni poročevalski urad javlja, da doslej z nemške strani še ni prispelo nikako potrdilo Reuterjeve vesti da naj bi bil Cherbourg padel 25. junija ob 21 03. Osredotočen: zaveznik; napadi z morja zraka in s kopnega so trajali do večera. k0 se je nasprotniku posreč l0 vdreti z zanada v mes o. kjer so se nato predvsem v arzen lu razvili srditi boji. Včeraj popoldne je večja skupina bojnih letal, k-' j,> je spremljajo mnogo težkih in lahkh križ-.irk. obstreljevala trdnjavo Z neprestanim ognjem so obstreljeval- težki ladijski topovi mesto, predvsem pa še nepoškodovane obalne baterije. Izredno težko obstreljevanje in stalno' bombardiranje iz zraka so morale prestati zlasti obalne l>aterije »Hamburg«. »Brommv«. »York« in »Landemcr« ki pa so z izjemo »Brommvja<' zvečer še pošiljale salvo za salvo proti sovražnemu brodovju. V zadnjih 24 urah so potopile te baterije kljub bob-nečemu ognju vsega sovražnikovega orožja dve križarki in najmanj 4 nadaljnje precej močno poškodovale. Poleg tega je bila neka ameriška bojna lacija z mrežnimi jambori tipa »Kalifor-nia« dalj časa v ognju dobro merjenih salv nemških 24, 17 in 15cm baterij dočim si neka angleška bojna ladja razreda »Princs of Wal-les« ni upala v obmr,čJe nemških topov Po dosedanjih vesteh bo našel nasprotnik v Cherbourgu luko, ki je po načrtnem miniranju in razstreljevanju porušena v takem obsegu, kakršnega si doslej sploh ni bilo mogoče za-msliti. Berlin, 26. jim. Mednarodni poročevalski urad je izvedel o včerajšnjih bojih za Cherboug sledeče podrobnosti: Potem, ko je ameriškim oklopnikom in pehotnim silam uspelo vsled- velikanske premoči z juga in vzhoda vdreti v mesto, je postalo vprašanje, kdaj bo nemška posadka, ki je bila že močno zdecimirana, pora'bila vso svojo municijo, le še zadeva nekaj ur. Zavezniške letalske sile so neprestano bombardirale vse obrambne naprave v mestu. Ameriški letalci so iz nizke višine v gostih jatah stalno posegali v boje na zemlji, dočim je koncentričen napad angloam i-ških lovcev onemogočil vsako ojačenje nemške obrambe s pomočjo nemškega letalstva Razen tega so številne zavezniške vojne ladje iz velike daljave obstreljevale mesto in obalne Okraje z najtežjim ognjem, tako da so bili branilci izpostavljeni tudi nasprotnikovemu obstreljevanju od zadaj. Kljub temu so se za vsako skupino hiš in za vsak mestni okraj bili hudi boji. Napadajoči ameriški oddelki so imeli izredno hude izgube. Mnogi oklopniki so zavozili na mine ali pa so povzročili razstrelitev cele vrste hiš, ki so nato s svojimi ruševinami zaprle pot. Zlasti občutne so bile izgube zavezniških pomorskih sil. ko so zadnje popoldne poizkušale vdreti v cher-bourško luko. Pri tem so zašle v ogenj momairiiših baterij, ki so v kratkem času potopile dve težki križarki in zadele več manjših enot, tako da je bilo brodovje prisiljeno skriti se za umetno meglo in v nagli vožnji odpluti. Okrog 18. ure so končno Američani s kopnega prodrli do airzenala, za katerega so se takoj razvili izredno siloviti in ogorčeni boji. Severnozhodni vogal Cotent i nekega polotoka in pa proti severozapadu izbočeni polotok Joubourg pa se še držita. Tudi v Fort du Roulu ob cesti Cherbourg-Valo-gnes je nemška posadka ponoči uspešno odbila vse ameriške napade. Vsled tega je smatrati, da se bodo boji na širšem območju Cherbourga še nadaljevali. K boju za Cherbourg Berlin, 26. junij. Mednarodni poročevalski urad poroča: Kakor ravnokar poročajo, so se nemška odporna gnezda v municij-skem skladišču Cherbourga tn na opazova-lišču mestnega poveljnika še danes dopoldne uspešno zoperstavljala številnim ameriškim napadom. V včerajšnjih večernih urah so se razbesneli za ti dve obrambni napravi ogorčeni boji, ki so trajali dolgo v noč ter se končali s tem, da so bili ameriški napadalci v bojih iz bližine krvavo zavrnjena. Ameriški oklopniki, ki so vdrli v municijsko skladišče, so bili uničeni. Ameriški pehotni oddelki, ki so z golim orožjem posegli v boj, so bili uničeni. Siično so se razvijali tudi boji za opazo-vališča nemškega mestnega poveljnika, pri čemer so branilci z ročnimi granatami ter ostalimi sredstvi za boj v bližini zavrnili vse sovražnikove sunke. Američane so doletele v teh bojih tako težke i^ube, da ponoči niso več napadali. S tem so zasedli Američani sicer večji d el mesta Cherbourg, niso se pa mogli polastiti luke ter ostalih pristaniških naprav. Tudi v nekem delu zunanje mestne četrti se še nadalje upirajo nemška odporna gnezda Do zadnje granate In zadnjega naboja Berlin, 26. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča: Naknadno javljajo, da je nemški poveljnik Cherbourga odklonil ponovne ameriške pozive, naj se mesto preda ter kapitulira s svojimi četami. Dejansko se je nemška posadka branila do zadnje granate in zadnjega naboja, pri čemer je prišlo do ogorčenih borb na nož za številna odporna gnezda. Šele, ko so bile izčrpane zadnje obrambne možnosti je uspelo napadalcem premagati le še nekaj tisoč mož broječo nemško obrambo Cherbourga Z ostalih odsekov predmostja javljajo, da so bili boji, ki so se pričeli včeraj zjutraj pri Tiilyju. posebno srditi. Britanci so tu po izredno močni topniški pripravi in ob neprestani podpori številnih lovskih bombnikov napadli v širini 5 km ter se jim je posrečilo napredovati za nekaj sto metrov. Boji so trajali ves dan in vso noč. Danes zjutraj so postali še hujši. Ob izlivu Orne so nemške baterije z velikim uspehom obstreljevale britanski iz-krcevalni promet na obali pri Rivavellu. Potopile so 4 natovorjene izkrcevalne čolne, zažgale pa tri čolne z metalci granat. Južno od Caren+ana so ameriške baterije več ur obstreljevale nemške postojanke, ki so bile izpostavljene tudi močnemu bombardiranju lovskih bombnikov. Američani pa niso pričeli z napadom. S:vi?ažj?ik strelja nemške vojne ujetnike Berlin. 26. iun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske objavlja: Prejeli smo vesti, da so bili na bojišču pri Cherbourgu ustre- ' ljeni ujeti pripadniki nemške vojske, ki so imeli uniformo organizacije Todt (O T) odnosno državne delovne službe kljub temu. da so bili jasno značeni kot borci ter so na rokavih svojih uniform nosili trakove s kljukastim križem ali pa z označbo »Nemška vojska«. Ako se bedo ve vesti i izkazale za resnične, bo za vsak tak umor nemških borcev ustreljenih 10 ameriških vojnih ujetnikov. Boji v Italifi Berlin, 26. jun. Mednarodni poročevalski urad javlja: Po vesteh, ki so prispele z italijanskega bojišča, so bih boji na italijanskem bojišču včeraj posebno živahni na področju zapadno od Trasimenskega jezera. Angloameričani so tu od dopoldneva ves dan z močnimi oklopniškimi oddelki in s podporo topništva napadali na zelo ozki fronti. V hudih, izprememb polnih bojih je nemškim gren&dirjem, ki so opustili nekaj prednjih postojank, uspelo obdržati glavno bojno črto popolnoma v svojih rokah ter z visokim! izgubami za napadalce preprečiti vse pro-bojne poskuse napadalcev. i i Junaški odpor hranilcev Cherbourga Mornariško topništvo Je potopilo dve sovražnikovi križarki ter poškodovalo 4 nadaljnje — žilav odpor naših čet v Italiji — Nezmanjšana silovita obrambna bitka na srednjem odseku vzhodnega bojišča Fiihrerjev glavni stan, 26. jun. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Junaška posadka Cherbourga pod poveljstvom generalnega poročnika von Schliebe-na se buri od včeraj skupno z močnimi oddelki vojne mornarice ter letalstva v notranjosti mesta in na pristaniškem področju v ogorčenih pouličnih bojih. Na dva sovražnikova poziva, da prenehamo z bojem ter da predamo trdnjavo, nismo odgovorih. Razstrelili smo luko in vse vojnovažne naprave. Pred trdnjavskim poveljništvom in pred municijskim skladiščem so se v ognju branilcev zrušili sovražnikovi napadi. Baterija »Hamburg« pod poveljništvom nad-poročnika mornariškega topništva Gelbhaar ja je včeraj — kljub temu, da je bila sama močno obstreljevana — potopila na področju Cherbourga dve sovražnikovi križarki. Razen tega so včerajšnjega dne mornariške baterije težko poškodovale 4 nadaljnje križarke. Brzi bojni čolni so potopili v poslednji noči severno od polotoka Cotentlna sovražnikov rušilec. Na južnem bojišču normandijskega predmostja so se zrušili pred našimi postojankami sovražnikovi sunki vzhodno od Orne. Krajevni vdor je bil s protinapadom zopet odpravljen. Vzhodno od izliva reke Orne je bila s topniškim zadetkom poškodovana velika sovražnikova prevozna ladja. Na področju Tillyja se je posrečilo sovražniku, ki je ves dan napadal z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami, po izredno velikih izgubah zasesti razvaline mesta. V boju proti trem najboljšim angleškim divizijam se je odlično izkazala vzorna oklepniška divizija pod vodstvom generalnega poročnika Bayerleina. Južnozapadno od Carentana je sovražnik po močni topniški prip#a\i ponovno brezuspešno napadel. Po dokončnih poročilih so bile v noči od 24. na 25. junij z bombnimi zadetki težko poškodovane 4 velike sovražnikove bojne ladje ter neka tovorna ladja. Pri tem se je posebno izkazal nek letal- i ski oddelek pod vodstvom generalnega majorja Peltza, ki je bil že dolgo v borbi proti Angliji. Podnevi in ponoči se je nadaljeval mo-tilni ogenj proti južni Angliji. V Italiji je bilo tudi včeraj težišče bojev na odseku med obalo in Trasimenskim jezerom. Sovražniku se je posrečilo tam po ogorčenih bojih z našimi četami, ki so se žilavo upirale, pridobiti le nekaj kilometrov ozemlja proti severu. Po dokončnih poročilih so bili v pomorski bitki v Genovskem zalivu v noči na 24. junij potopljeni 4 sovražnikovi brzi bojni čolni, 5. pa zažgan. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča se z nezmanjšano silovitostjo nadaljuje obrambna bitka. Sovjeti so bili na večini odsekov zavrnjeni. Južno in vzhodno Bo-bruiska je sovražnik vendar dosegel nekaj vdorov. Tudi na področju vzhodno od Mo-gileva je pridobil sovražnik po krvavih bojih nekaj ozemlja proti zapadu. Tudi na Dvini se bijejo srditi boji, medtem ko so se vzhodno od Poloeka in južnovzhodno od Pskova izjalovili z oklopniki in bojnimi letali podprti napadi Sovjetov. V teh bojih se je odlično izkazala saška 24. pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Versocka. Bojni letalci so podpirali obrambni boj vojske, uničili številne oklop-nike ter veliko število vozil in prizadejali sovražniku težke krvave izgube. Lovci ter protiletalsko topništvo so sestrelili 37 sovražnikovih letal. Močan oddelek težkih bojnih letal je napadel ponoči kolodvor v Smolensku. Opaženi so bili številni velepo-žari, velike količine preskrbovalnega gradiva pa so bile uničene. Na Balkanskem polotoku so čete nekega gorskega armadnega zbora pod vrhovnim poveljstvom generalnega polkovnika Loe-hra v tritedenskih težkih bojih v južnoal-banskih gorah razbile komunistične tolovajske skupine. Sovražnikove izgube so bile: 3000 mrtvih in poleg tega mnogo ljudi ujetih, mnogo orožja vseh vrst ter velika municijska ter preskrbovalna taborišča. Manjši oddelek sovražnikovih bombnikov je napadel v pretekli noči mestno področje Budimpešte. Sestreljenih je biio 7 letal. Britanska letala so vrgla v pretekli noči bombe na rensko-vvestfalskem področju. Sovjetski napadi na f inskem bspšču odbiti Sovražnikovi vdori zajezeni — Doslej je bilo sestreljenih 523 sovjetskih letal Helsinki. 26. jun. Sinočnje finsko vojno potočno pravi: Na zapadnem delu Karelijske ožine je napadel sovražnik pri Taliju naše postojanke z več polki. V žilavh borbah srno napadalce odbili. Med Viipurijem in Vouksenom smo zavrnili številne sovražn.kove napade ter je bila ob tej priliki sovražnikova četa, ki je vdrla na neki otok. s protisunkem uničena do poslednjega moža. Tudi v Ayrapaaju ob Vucksenu sovražnikovi napadi .n poizkusi, da bj prišel preko reke. n:so imeli uspeha. Na AunuškI ož.ni so naše čete odbile več z močno topniško in oklopniško podporo izvršenih napadov. Ob obali Ladošktga jezera pa je sovražniku uspelo vdreti v naše postojanke. Vendar smo z našimi protinapadi vdor zajezili in pri tem un;čili dva sovražnikova oklepnika. V smeri Lotinanpclto—Aunuksenl nna je na- padel sovražn;k z močnimi silam: In z oklepniki. Bil pa je si posebno visokimi izgubami vržen nazaj. Medi drugim je Izgubil 25 aklop-nkov. Ob predmestju pri Tuulosu so se razvili srdi;; boji Nsšc topništvo je v polno zadelo več sovražnikovih izkrcevalnih ladij, s katerimi je sovražnik prevažal cjačcnja in odvažal pa-die in ranjene. Boji še trajajo. Na Maaeslkaejskj ožini je bil sovražnikov pritisk najačji zanadn od Karhumakija. Mesto Karhumaki smo izpraznili. Sovražnikovo letalsko delovanje je bilo včeraj najživahnejše nad Aunuško ožino, fcjer je n£ša protiletalska obramba sestrelila 12 sovražnikovih letal. V času svoje proti ofenzive je izgubil sovražnik na naših bojiščih po preveijenih podatkih co danes skupno 523 letal. Sovjetske izgube Nesmiselne trditve moske vske informacijske službe Berlin, 26. jun. O podatkih nemških izgub, ki jih je o priliki tretje obletnice nemško-sovjetske vojne objavil moskovski poročevalski urad, je izvedel DNB: Dočim je samo v nemško ujetništvo padlo 5,650.000 mož, označujejo Sovjeti višino vseh svojih izgub s 5.3 milijoni mož. Sovjetska armada je svoje najtežje izgube doživela že v prvem letu vojne. Od 22. junija do 31. decembra 1941 je biio ujetih 3.812.000 mož. Zaključni podatki nemškega vrhovnega poveljništva so pokazali dne 27. septembra 1941, da je bilo v dvojni bitki i pri Vjazmi in Brjansku ujetih 665.000 mož, 19. oktobra 1941 pa v veliki obkoljevalni bitki pri Kijevu nadaljnjih 657.000 ljudi j V letu 1942. se je skupno število ujetnikov : zvišalo za 1.5 milijona, tako, da je bilo že 1. januarja leta 1943. 5.3 milijonov boljše- i vi kov v nemških ujetniških taboriščih. : Medtem se je število ujetnikov še nadalje 1 zvišalo. Trditve moskovske informacij-sk službe, da so znašale sovjetske izgube v treh letih le 5.3 milijona mož, so se že samo s podatki o sovjetskih ujetnikih izkazale za popolnoma nesmiselne in neresnične. Ako pa boijševiki za to, da bi varali javnost glede svojih izgub, k slednjim ne štejejo ujetnikov, temveč razumejo pod temi številkama samo padle vojake, je zgornjih 5.3 milijona še daleč pod dejansko številko izgub, ki je več kot za 100% višja. Število padlih boljševikov najbrže ne bo previsoko ocenjeno, alko se označi z 12.7 milijona vojakov. Dočim so torej boijševiki glede svojih padlih in ujetih vojakov priznali komaj tretjino dejanskih izgub, so navedli izgube oklopnikov, topov in letal s približno polovičnimi šetvilkami. Kolikor so mogli ugotoviti Nemci, so izgubili boijševiki v preteklih treh letih 93.420 oklopnikov, 88.646 topov, med njimi 35.810 p-o i^n-kovskih in 4266 protiletalskih topov ter 57.954 letaL Angleške skrbi zaradi letečih bomb Ženeva, 26. jun. O »nemškem maščevalnem orožju št. lc objavlja »Daily Mail« dolgo poročilo svoiega letalskega poročevalca Colina Bodralla. V njem obravnava »bitko za leteče bombe<-., ki se je sedaj pričela. Novinar pravi, da bi b'Io smešno trditi, da nimajo nemški napadi z letečimi bombama nikakega vojaškega pomena. Nemci pošiljajo vedno več teh bomb pra-ko morja in deloma se tahko govori o »divjem tempu«, v ka'ercm sledi serija seriji. Najti primerno obrambo je zelo težilo, ker se je morala britanska obramb-a popolnoma preurediti ter je bilo treba pričeti vse znova. Sestrelitev nemških leteč;h bomb je kaj malo zadovoljivo obrambno sredstvo. Ponoči se sicer nemški izstrelek, ki sam izžareva svetlobno sled, dobro vidi. vendar zavezniški nočni lovci niso dovo!j rfl^li. O anglosmvrišlch bo^^iskih napadih na domnevana odstrelišča pripominja Bednall, da je sedaj ugtovljeno. da je Nemcem z »uporabo najspretnejšega zakrivanja« uspelo prikriti očem letalskih opazovalcev vse svoje naprave. »Daily Maši« poroča dalje o »velikih posledicah« ki so jih v nekaj sekundah po- vzročile nemške leteče bombe. Ob -"ojem padcu na zemljo so sesuli cele vi hiš. ITeka priča, ki se je ob tej priliki rešila, je dejal: »Mislil sem, de mi bo srce zdrknilo v usta, ko sem zagtedal, kako se tak nestvor z veliko brzino približuje naši hiši.« Angleški strokovni zdravniški časopis »Lancet« piše. da je že zavest, na napada južno Anglijo letalo brez pilota, silno -znemirljiva za angleško javnost in da močno vplivata na prebivalstvo tajinstve-nost bombe, predvsem pa škoda, ki i o napravi. Tudi živilska oskrba Londona ogrožena Berlin, 26. jun. Spričo učinkov novega nemškega orožja trpi tudi živilska oskrba Londona. Trgovci so bili pozvani, naj svoje blago v bodoče varneje spravijo. »Daily Express« javlja, da so člani letalske zaščite v južni Angliji v zadnjem času ugotovili, da padajo leteče bombe sedaj mnogo bolj navpično na zemljo, kakor pa v prvih dneh. Vsled tega ima prebivalstvo manj časa, da si poišče zavetje, kakor ga jg imela preje. t Slovenci m Slovenk®, pokažimo z udeležbo na velikem narečnem protikomunističnem zborovanju svojo narodno zavednost in voljo do življenja! Na velikem narodnem protikomunističnem zborovanju bomo dokazali, da smo v teh strnjeni okrog svojega ljubljenega prezidenta generala Rupnika? Z generalom Ruimfkont m narod — preti komunizmu ln vsem njegovim pomagačem! dneh tesno Mogočno ljudsko zhmmmje na Brezovici VrmSm sprejem g. prezidenta — Navdušenje ljudstva za domobrasi' stvo lis njegovo barbo Tclevaji so odnesli krvave glave Prebivalstvo se odlačoo upira tolovajski prisilni mobilizaciji — Večje akcije v albanskih gorah — Naknadno fisčenje v Bosni in na Hrvatskem V toplem junijskem soncu, ki je sijalo z brezobiaenega neba se je pripravljala Brezovica na sprejem g. prezidenta in na veliki shod, ki naj pokaže njeno neomajno odločnost in narodno zavest. Dekleta so se uvrščale v špalir, pod vodstvom učiteli-stva je prišla šolska mladina z ličnimi zastavicami v rokah, urejale so se sinje edinice domobrancev, zbirati so te začele gruče Brezovčanov in okoličanov. Prihod prezidenta generala Bapjšika fronti, kjer je treba zatreti komunizem do zadnjih korenin. Komunizem je hotel Boga in vero vanj nasilno izruvati, kajti šele tedaj, ko bi bila v človeku zamorjena vsaka misel na svobodo, k; mu pripada po večnih zakonih, bi človek iaitko postal številka v boljševiški družbi in gospodarskem aparaiu. I ne fK/spodarske preureditve. Dokler ne bodo gcs^oarske prilike za vse stanove pravično urejene, bo imel komunizr i plodna tla Za hujskanje. Ne želimo si povratka v zle-_ , , gano demokracijo, kjer ima židovski vele- Ze pred deseto se je pripeljal zastopnik j ^-.vialist proste roke. Laži demokracija se poveljnika slovenskega domobranstva pod- j ne" sme vmjti. saj je kriva, da smo iz-polkovnik Vizjak v spremstvu pobočnika j ,mbili SV0j0 državo, s katero smo se dvaj-stotnika Laha in pregledal postrojene do- j ret let jg^ji. Pripadniki vseh stanov naj mobranske oddelke, točno ob desetih so j se združijo v svoje stanovske enote. Naš frrthAn +o r,a™niii rvrihrvl kmet je dokazal, da hoče čuvati in graditi svojo stanovsko skupnost s prvimi borci v vaških stražah in v vrstah domobrancev. ševizma v Italiji, saj nam slovenska do-? movina nudi dovolj groznih prič. Do za-i če tka invazije 6. junija so Angleži izgu-• bili vsega skupaj 13.500 ljudi, v treh letih Rešitve našega naroda pa ni brez temelj- j svojega boja za obstanek pa je slovenski narod žrtvoval že 30.000 najboljših slovenskih življenj. Naša borba ni od včeraj, ne od 8. septembra, naša borba je stara že več kot tisoč let, a še nikoli ni slovenski narod doživljal tako težkih dni, kakor od leta 1941. dalje. j Bcilin. 26. jun. DNB je izvedel da skušajo ! vodje komun stičnih tolp na zapadnem Baika-I nu s prisilno mcb !iz cijo zopet izpopolniti . močno razredčene tolovajske vrste. Vendar se J jim je prebivalstvo po raznih krajih postavi:o zem. A ni nam treba iskati strahot bolj- ! v bran ter pognalo nezaželjene tolovaje s kr- ! vavmi giavami v beg. Drugod pa sc se zopet ! s prebegom na nem-ko stran rešili boljševiške-J ga pr. tiski. aejo Angleži in nas bodo vse skupaj osvobodili«. se bridko vara. Kajti vemo, kakšen je položaj v južni Italiji, vemo, da gre vzporedno z zavezniško armado boljševi- Drčim je sovražnikovo delovanje vsled visokih ;zgub v zadnjih tednih močno popustilo, je nemško vodstvo /vedlo v gorah cb a ban-sko-gr k: meji spet večjo operacijo ki se sedaj prbližuie svojemu zaključku. Kljub izredno težavnemu ozemlju in neugodnim vremenskim prilikam so ncm.šk plan nski lovci po načrtu V tistih dneh, ko so se majali stebri slo- j izvršili svoje sunke. Z brzim; napadalnimi cd- zvoki vojaške trobente naznanili prihod g. prezidenta Rupnika. Krajevni poveljnik mu je podal raport, nakar je g- prezident pregledal strumno urejene domobranske oddelke, ki so na njegov pozdrav gromko odzdravili. Gosp. prezidenta so pozdravili nato brezoviški župan Pikec, žuran občine Preserje, in v imenu duhovščine brezoviški dekan. Po šegi pradavnih dedov, sc dekleta v narodnih nošah sprejele gosp. prezidenta in mu v dobrodošlico ponudile kruha in soli, nakar se je g. prezident z ostalimi gosti in predstavniki napotil proti zborovalnemu prostoru. Spotoma se je pogovoril z dekleti o življenju na Brezovici, ljubkoval male dekliče in fantiče v narodnih nošah in pohvalil postavne Janeze na iskrih konjičih. Na zborovalnem prostoru je velika množica ljudi živahno pozdravila g. prezidenta. ki ga je v stavu mirno pričakovala tudi četa mladeničev delovne službe v rurnenkasto-rjavih uniformah. Vsi gostje so stopili nato na lepo okrašen oder, mimo katerega so prikorakali naši vrli domobranci. Za četico konjenikov, katerih prvi je nosil veliko narodno zastavo, je igrala koračnice domobranska godba iz Ljubljane, za njo pa so prihajali, oddelek za oddelkom, domobranci z Brezovice in zastopstva z vseh bližnjih postojank. Po mimohodu so se vse edinice zopet zbrale. Trobentač je zasviral povelje »mirno«, ob zvokih narodne himne »Naprej zastava slave« se je pričela dvigati velik?, narodna zastava. Vse oči so bile uprte vanjo, množica jo je pozdravila z mahanjem z zastavicami in z robčki. Ko je bilo dviganje zastave dovršeno, se je pričelo veliko pro-tikomunistično zborovanja Otvoritev Brezoviški župan Pikec je otvoril zborovanje in pozdravil g. prezidenta Rupnika, podpolkovnika Vizjaka, pobočnika gosp. prezidenta podpolkovnika Kregarja, sre-skega načelnika za ljubljansko okolico Maršiča predstavnika nemške vojske, šef oddelka aktivne propagande Ccrgola. vse ostale zastopnike ter zbrano občir^stvo. Nato se je gosp. prezident prisrčno zahvalil vsem Brezovčsnom in BrezovČan-kam za prelepi sprejem in jih pozval, naj si dobro vtisnejo v spomin besede vseh govornikov, kajti brez uničenja komunizma ni sreče v naši bodočnosti. Gov*? dr, Kocipra Po pozdravu g. prezidenta je spregovoril pisatelj dr. Stanko Kociper, ki je dejal. da ima mali narod že od usode namenjeno, da hodi skozi zgodovino svoj težki 1:rižev pot. Zato je potrebno, da se v težkih časih preizkušnje narod strne in postava številčni slabosti nasproti svojo moč kakovosti.. Naš narod je bil proti svoji volji potisnjen v vojno in je proti svoji volji izgubil državo ter je velika večina poštenih Slovencev mislila, da našega naroda ne bodo prizadele nesreče, ki jih utegne prinesti spopad med velikani. Ko je naš narod trepetal za svoj obstoj, so se našli izmečki, ki so mislili, da lahko zlezejo po hrbtu našega naroda na oblast in mu naprtijo težo protikrščanskega in protievrop-skega boljševizma. Začeli so izrabljati plemenita čustva našega naroda in so začeli boj, ne za narod, marveč za boljševizem. Oklicali so boj proti »okupatorju«, a v resnici so se vezali z njim, požigali, morili, določali talce in nas pošiljali v internacijo. Pa še tam so se tajno vezali z onimi, ki so nas stražili, da so jim nosili orožje, s katerim bi nas poklali. Slovenski kmet pa je pokazal, da je nosilec narodne ideje in da ga nič ne more zlomiti. Ko je gorje prikipelo do vrhunca, je zgrabil za orožje. Na višku svoje stiske se je slovenski kmet postavil za tistega, ki je vedno vršil svojo dolžnost, — za generala Rupnika. Postavili smo se ob stran nemškemu vojaku, da z njim uničimo boljševizem in rešimo narod. Nekateri so mislil, da je bolje, če stoje ob strani. Bali so se zelene uniforme, zato pa so morali obleči rjavo, ker nam niso verjeli, da se ne šalimo, ko govorimo: Puška ali kramp! Domobranstvo pomen j a večino našega naroda. Tisoči Slovencev delajo da-nas na tem. da pripravijo našemu narodu pogoje nove bodočnosti. Vse naše delo sloni na programu: slovenski narod, slovenska domovina, nad obema Bog. Na tem programu postavljamo tudi socialni program. Govor g. Jana Tajnik delavske protikomunistične akcije g. Maks Jan se je v svojem govoru ba-vil predvsem s problemi obnove našega tako težko prizadetega gospodarskega življenja. Komunistični miselnosti med nami je odklenikalo, v usodni uri zgodovine našega naroda je postavljena zahteva po reformi našega političnega in gospodarskega "življenja. Domobranstvo se bori s pu-tko v roki proti komunizmu, ostala naga zdrava mladina pa se bori na notranji Zato naj kmetje in kmečki delavci v novem gospodarskem redu kot samostojen faktor sami odločajo o svojih zadevah. Poleg kmeta sta še dva tradicionalna stanova: obrtniki in trgovci. Po številčni moči sicer ne dosegata kmetov, a bosta v bodočnosti igrala važno vlogo, saj stojimo pred okajenimi ruševinami ki jih bo treba zopet popraviti in obnoviti. Naše delavstvo so komunisti več kot 20 let ščuvali in huj-skali k razredni borbi, a naši pošteni delavci zahtevajo tak red, da bodo lahko po-nih obljubah ter stoje danes v prvih strelskih jarkih proti boljševizmu. Zato pa de-lavc zahtevajo tak red, da bodo lahko pošteno preživljali sebe in družino, zato zahtevajo, da tudi oni v bodočnosti soodločajo v upravah podjetij, v stanovskih enotah in vseh javnih odborih. Govor g. Jetočstika Zadnji govornik g. Nikolaj Jeločnik se je uvodoma spomnil zgodovine našega naroda v vseh stoletjih, kar prebiva na tej zemlji. Po vsem tem trpljenju pa se je našel izdajalec, in hotel z ogabno krinko osvobodilnega boja upropastrti naš rod. Danes je pot jasna in vodi le naprej. Kdor slcuša ovinkariti, išče srednje poti ter si misli: »Danes nam govoriš ti, a kmalu pri- venstva, so stopili na branik slovenski domobranci, stopili na branik svojih dragih, svoje domačije in svojega naroda. Slovenski narod je romel na Kalvarijo krvi. ognja, pepela, nesreče, groze in trpljenja. Ko je pa bilo narodu najhuje, se je našel mož, dvignil slovensko zastavo in zakiical, da slovenski narod noče umreti. Le nekaj mesecev je prešlo od tedaj, ko je gosp. j prezeident Rupnik stopil na čelo naroda, in danes vidimo, da g. prezident resnično vodi in rešuje slovenski narod iz nesreč. Slovenska mladina je trdno odločena nadaljevati pot, ki jo je zarisal naš prezident. Komunizem vodi le v pogubo. Ako si danes nadevajo belega orla in ako pravijo, da so vojska kralja Petra, mi dobro vemo, da prav tako nesramno lažejo, kot so lagali in goljufali slovenski narod polna tri leta. Slovenska mladina z generalom Rupnikom je na pravi poti. Ko se je poleglo odobravanje, s katerim je množica sprejela govor je župan zaključil zborovanje z zahvalo govornikom in z besedami vzpodbude poslušalcem. Godba je nato zaigrala himno »Hej Slovenci«, ki so jo vsi navzoči zanosno zapeli. Tako je bilo zaključeno to lepo zborovanje, ki je tudi po številu udeležbe prekašalo mnoga ostala zborovanja po naših krajih. Gotovo bo tudi to zborovanje, kakor vsa ostala odjeknilo po vsej Brezovici in okolici in se bodo prej ali slej pokazali njegovi sadovi v plodnem in požrtvovalnem delovanju za narod, ne glede na žrtve in ovire. delki so onemogočili tolovajem um k n v številnih bojih r?zb H večje tolpe ter un>čiii man jše skupine. V teh bojih so izgubili boljševiki doslej nad 1200 ljudi, ujetih pa lih je b lo 800. Pole^j teh akcij so se razvile po vseh predelih zapadnega Balkana številne manjše akcije h katerim je treba prištet- z'ast naknadno čiščenje nemi h čet v zasedenih pokrajinah Bos-I ne jn Hrvaške, popolne blok:ranjc oskrbovalne poti preko dalmatinskih gora ter boje na ju- govzhodu Srbije. Zvesto ob strani nemških vojakov boreč: se oddelki domačinov sc povsod, kjer so bili v akcijah, brnenj pripomogli k doseženim uspehom Pod vodstvom nekega poikovnika je razbremenil bolgarski oddelek posadke nemškega oporišča, ki sc ga tolovaji obkol Ji. Hrvaški jezdeci so v Besni prepreč;li poizkuse obkoljenih tolovajev da \y se rešili iz obroča. Poglavnikova telesna straža pa je prizadejala neki večji tolovajski skupini ve! ke <: 'gube. Berlin. 26. jun. V hudih, a kratkih bojih bil te dni severno od Krfa ležeč otok Leuka« očiščen komunistični tolp. Nemške čete so skupno z narodnimi gr:kimi oddelki pognale komuniste na južnozapadni del otoka, kjer so j h uniči'c Straiuvalcl nad Bolgarijo Sofija, 26. jun. Bolgarski generalni štab je objavil, da so sovražna letala 23. in 24. junija dopoldne na poti v Rumunijo in nazaj preleteli bolgarsko ozemlje. V obeh dneh so vrgli bombe na nekaj bolgarskih krajev ter ponekod obstreljevali prebivalstvo. Poročilo pravi dalje, da je bilo v obeh dneh nad bolgarskim ozemljem sestreljenih nekaj sovražnih letal. Iz glasila novomeške domobranske skupine »Za blagor očetnjave« posnemamo naslednji razgovor dveh Novo-meščanov, ki je vsekakor zanimiv in daje nekoliko vpogleda v zakulisje komunistične propagande, obenem pa dokazuje »prožnost« njihove zločinske »politične taktike.« Pogovor na ulici Rupnik tako grdo zapeljal v nemške voce. Pa pustimo to! Kakor rečeno, sle nekateri kljub temu ostali še zavedni Slovenci in Jugoslovani. Ce že imate o naši narodni vladi in o Titu svoje mnenje, kralju Petru menda le ne boste odrekli pokorščine, ko poziva vse Srbe. Hrvate in Slovence, da se zedinijo pod Titovim vodstvom za Novo mesto, 22. junija i borbo proti Nemcem? In ali ne veste, da r-, o r-nj-) i I i t.. in Ai-r» ' narti7ani u l i nprinrt tllTOslnvanska o venci« Slovenke t »Kaj boste pa zdaj naredili?« je oni dan i vprašal Ncvomeščan domobranca. »Začela : se je invazija in vojne bo v kratkem ko-j nec. Partizani so postali redna jugoslovan-: ska vojska in kralj Peter se je odločil za i Tita.« : »Nas to nič ne moti,« odvrne domobra-i nec, »mi se bomo borili naprej. Poznamo j komunistične spletke in njihovo lažno j propagando, zato ji ne verjamemo več.« | »5jo, tisto bo že res. da noši partizani [ včasih pretiravajo in kaj po svoje zavi-| jejo. Te vesti pa niso od njih. Iz Londona | to poročajo, sicer pa tudi nemški časopisi j pišejo o invaziji in jo priznavajo. Rim je ; v angleških rokah, v kratfeem bo vsa Ita- so partizani postali redna jugoslovanska vojska kralja Petra II.?« »Kako da se zdaj tako zavzemate za kralja Petra in njegova povelja, če so sploh resnična?« »Saj je vendar naš kralj, bomo vendar poslušali njegova povelja.« »Včasih se pa niste zmenili zanj. marveč ste ga grdo izdalj in Jugoslavijo zanikali.« »To je grda laž in vaša propaganda proti nam. Kralja smo vedno priznavali.« »Ali ste pozabili, kaj je govor;l Tone Fajfar, član izvršnega odbora osvobodilne fronte meseca maja 1942 na shodu v Kom-poljah, kjer je rekel: »Naša hrabra parti- lija zasedena in Francija tudi. Najkasneje j zanska vojska ne prizna bivšega kralja Danes, ko se ves svet trese od bobnenja vojne vihre hi ko se bližamo odlo^ čilnim dogodkom, ki bodo krojili usodo sveta, danes je potrebno, da slovenski narod javno manifestira svojo voljo do življenja in izrazi svojo notranjo solidarnost v stremljenju po boljši bodočnosti. Da pokažemo vsemu svetu, da smo Slovenci s komunizmom že krvavo obračunali, da smo iztrebili iz dna korenin našega narodnega drevesa vse, kar je bilo k o iiumističnega, bo na Kongresnem trgu veliko narode® zborovanje Slovenci smo v preteklosti že imeli mnoge shode, važne m uspele, toda to narodno zborovanje bo mnogo višje, mnogo pomembnejše, kajti narekujejo ga koristi našega naroda, zahteva ga izredni čas, v katerem živimo. Slovenec, Slovenka! Veliko narodno zborovanje naj dokaže vsemu svetu, da je slovenski narod strnjeno okrog svojega voditelja, prezidenta generala RUPNIKA, brez izjem pristopil k obnovi in zgraditvi novega življenja in da je rušilnemu besu komunistov uspešno zoperstavil svoje gradilno navdušenje. Oči vsega našega naroda bodo ta dan uprte v belo Ljubljano, srce slovenske domovine, iz katerega bo pognala nova življenjska sila in se kot kri po žilah razmahnila tja do najmanjšega koščka slovenske zemlje. Tvoja narodna dolžnost, Slovenec in Slovenka, je, da se zborovanja udeležiš in s tem pokažeš, kako se zavedaš veličine usodnega trenutka, v katerem živi tvoj narod, da s svojo udeležbo dokažeš, da si Slovenec in da to hočeš ostati! Podrobnosti o zborovanju samem bodo pravočasno objavljene. Običajna protikomunistična predavanja v tednu zborovanja od 25. junija dalje zaradi priprav odpadejo. Pripravljalni odbor Slovenski Ljubljani! V narodnih nošah! Vabimo vsa slovenska dekleta in žene, da se v narodnih nošah udeleže velikega protikomunističnega zborovanja, na katerem bo Ljubljana na Kongresnem trgu manifestirala svoje slovensko narodno prepričanje in obsodila mednarodno komunistično barbartvo. Prav tako vabimo tudi može in fante, da si za ta dan oskrbe narodno nošo. Pokažimo svetu, da smo v resnici Slovenci, tudi z narodno nošo! Da se dožene število udeleženk in udeležencev v narodnih nošah, prosimo vse, da se do srede, 28. t. m. zvečer prijavijo pri Aktivni propagandi v Beethovnovi ulici 4/in. Organizacije in ustanove naj se prijavijo kot skupine ustmeno ali pismeno. * * » Hišnim posestnikom Za veliko narodno protikomunistično zborovanje potrebuje pripravljalni odbor večje število narodnih trobojnlc, zato naproša vse imetnike, da jih za to slavnostno priliko posodijo. Prinesejo naj jih iz prijaznosti v Beethovnovo uL 4IIL desno. Poziv pevskim zbarom Vse pevke in pevce pevskih zbrarov pozivamo, da pridejo v torek 27. t. m. ob 19. uri k pevski vaji v Glasbeno Matico, Vegova ul., Hubadova dvoraira, za sodelovanje na zborovanju. Društveni arhivarji naj prine&o s seboj material za Premrlovo »Zdravico« in Ipavčevo »Slovenec sem«. PRIPRAVLJALNI ODBOR Dobra knjiga za mesec junij Id je pravkar Izšla, prinaša izpod peresa znanega danskega pesnika JENSA PETRA JACOBSENA zanimiv zgodovinski roman MARIJA GRUBBEJEVA V tem deln prikazuje pisatelj večno dramo romantične duše v njenih resničnih barvah, ki se predaja sanjam in mehld opojnosti hrepenenja in se v njem izčrpava. Naročniki DK naj dvignejo novi roman v opravi naših listov v Narodni tiskarni, onim pa, ki dobe knjige na dom, se bo tudi junijski roman začel takoj dostavljati. Ne-naročnlki lahko dobe novo knjigo v naši upravi ali pa v kateri koli knjigarni po ceni 17 Ur za broširani in 35 lir za vezani izvod na boljšem papirju. < —- -----— j---- i v štirinajstih dneh so Angleži tukaj.« | »Res? Saj bi bili morali priti že v sep-i tembru, kakor so trdili komunisti, j »Takrait so se partizani pač uračunali, j ne moremo jim tega zameriti. Saj je 8. 1 septembra vse kazalo, da bodo Angleži v { par dneh tukaj, pa so se stvari potem j drugače zasukale. Tega takrat pač še nismo mogli vedeti.« j »Kakor zdaj ne morete vedeti, kako se j bodo dogodki še vrstili.« j »Zdaj je pa položaj jasen. Nemčija bo ) v kratkem kapitulirala in človeka pri tem i najbolj skrbi, kaj bo z vami domobranci.«' j »Čudno, da smo vam na mah tako k srcu prirasli in da ste tako v skrbeh za nas. ko do zdaj nekateri Novomeščami niste kazali posebne ljubezni do domobranstva« »To je pa tako: Novomeščani smo bili vedno narodno zavedni, zato nam vaše sodelovanje z Nemci ne prija m prav zato, ker smo tako nacionalni, nas zdaj skrbi, če bi vas Nemci s seboj odpeljali, ko se bodo umikali. Bi vas le bilo škoda, saj ste konec koncev le Slovenci, čeprav vas je Petra, kajti mi Jugoslavije nočemo več!« Ste že pozabili kako je Kolenc Riko na mitingu v Mirni pri Mokronogu vpil: »Smrt kralju Petru!« »To ste ona dva kar tako govorila, ker jima je takrat bolj prav hodilo, vendar pa smo še vedno ostali zvesti Jugoslaviji in njenemu kralju.« »Zakaj ste pa potem v Slovenskem poročevalcu 1942 kralja Petra imenovali smrkavca?« »To je bila le naša taktika, ki se zna vedno spretno prilagoditi trenutnemu položaju in razpoloženju.« »Tako je tudi zdaj vaša igra s kraljem Petrom in jugoslovansko trobojko gola hinavščina in laž, ki vam jo trenutno narekuje vaša taktika.« »Tega menda ne mislite resno!« »Čisto resno. Kogar smo enkrat zalotili, v laži, mu ne verjamemo več.« »Ne bodite vendar taki.« »Sva opravila,« je odgovoril domobranec OF-arju, ki ima naekrat toliko simpatij in usmiljenja do domobrancev in mu obrnil hrbet. Obvestila »Prevoda« Nakazilo vina Gostinski obrati in točilnice vina v obči- • . ■"•* vr.v • naslednji upravni svet: za predsednika dr Vinka Štruklja, sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani; za člane pa dr. Branka Alujeviča predsednika Pokrajinske delavske zveze, inž. Vrk-, , . .j torja Scharto, notarja Alojzija Š&nca in dr. ni Ljubljani, ki so popolnoma brez vina m Maksa Vimka. Dosedanji izredni komisar dr. za mesec maj m junij mso dvignili nakup- Vinko §trukdj ,„ - mmestuik viadislav me za nabavo vina, prejmejo nakupnice v ^ ... . „ ,. , , . torek 27. t. m. za obrate z začetno črko ?Vrec,c- ,kl sta Mcasn° upravljala zavod, izro E F G H I J c P0"5'6 novoimenovanemu upra -.-nemu svetu. Nakupnice deli Prevod, Novi trg 4/m, soba št. 18. Vino prodaja veletrgovina vina Leva. nič Josip, Lepodvorska 14. Kdor pride po nakupnico, mora predložiti register za točenje alkoholnih pijač dotičnega obrata. Opozorilo trgovcem, pekom in gostinskim obratom Treba je računati s tem, da bo z mesecem julijem skrajšan rok oddaje odrezkov živ. nakaznic in nakazil Prehranjevalnemu uradu. Zaradi tega priporočamo vsem trgovcem, pekom in gostinskim obratom gostilne, mlekarne itd.), ki sprejemajo od svojih odjemalcev za oddana rac. živila in predmete odtezke živ. nakaznic, da že sedaj uredijo zbrane odrezke tako, da jih bodo lahko dali Mestnemu preskrboval-nemu uradu v času od 1. do 4. julija 1944. Zbrani odrezki morajo biti nalepljeni kot običajno in zamotani v omotu, kateremu mora biti priložen seznam v dvojniku kot doslej. Točna navodila bodo pravočasno sledila. Uprava Zavoda za uoravlianie imovine, zaplenjene upornikom Na podlagi čl. 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943 :n čl. 11. naredbe bivšega visokega komisarja z dne 6. novembra 1942. št. 201. je prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik s posebno odločbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 24. t m., imenoval pri Zavodu za upravljanja, likvidacijo In dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Šef Pokrajinske uprave javlja, da je dne 24. t. m. umrl Dr. ZVONKO BRATINA bivši okraini glavar v Kočevju Vestnega uradnika in sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, dne 26. junija 1944. Kronika * Sprememba na prestolu mcnaške kneževine. Vladajoča mdnaška kneginja se je odpovedala prestolu v korist svojega s;*ia princa Rainerja. * Smrt profesorja Lechnerja. Na Duna. ju je umrl profesor na ondotni tehnični visoki šoli dr. Alfred Lechner, ki je pred kratkim dovršil 60 let. S prof. Lechner-jem izgublja tehnična stroka odličnega znanstvenika, ki je ustvaril teoretične pogoje za konstrukcijo tako zvane Kaplano-ve turbine, ki pomeni velik napredek v izrabi vodnih sil. Profesor Lechner je znan kot pisec številnih del iz tehnične stroke. * Nov načelnik italijanske policije. Za novega načelnika italijanske policije v fašistični Italiji je b:l imenovan dosedanji prefekt Eugenio Ceiutti, ki bo zamenjal dosedanjega načelnika policije Tamburi-nija. * Za komisarja Banco d'Italia je bil imenovan odvetnik Giovanni Orgera. * Kmetom je zopet dovoljen lov na divjačino. Vrhovni lovski mojster za Nemčijo je izdal naredbo, ki kmetom in veleposestnikom zopet dovoljuje lov na divjačino v lastnih revirjih. * Huda železniška nesreča. Šest potnikov nekega pariškega predmestnega vlaka je stalo na stopnicah voza; vlak, ki je privozil nasproti, jih je vrgel na tia. Dve osebi sta bili takoj mrtvi. Ostale štiri pa težko ranjene. Is LpMpue u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce g. Viljem Meze. Po kratkem trpljenju je podlegel hudim poškodbam, ki jih je dobil pri izvrševanju svojega poklica. Pokojnik je bil splošno znan med sport-niki-kolesarjd, saj se je dolga leta z uspehom udejstvoval v tej športni panogi. K večnemu počitku bodo rajnega spremili v torek ob 15. z Zal, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naš® iskreno sožalje. u— ob obletnici smrti ge. Malči Sre-botnjakove bo maša zadušnica v torek 27. t m. ob pol 8. v frančiškanski cerkvi. u— Maša zadušnica za pok. Antona Harbit-a, domobranskega stotnika, se bo brala v torek 27. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Krištofa. u_ več novih fotografij Sternenovih portretnih del je po 10 lir spet na razpolago pri blagajni razstave v Jakopičevem paviljonu, tako da obiskovalci sedaj lahko dobe fotografije naslednjih portretov: gospoda prezidenta div. generala Leona Rup-nika. mojstrov avtoportret, Franc Jurca z Vrhnike, gospa Roza Sternenova, ga. Tončka Gaber, univ. prof. dr. France Štele, predsednik Narodne galerije dr. Fran Wlin-diseher, škof ljubljanski dr. Gregorij Rozman, pisatelj in primarij dr. Ivan Robida, ga. Lidija Bahovec, mag. pharm. Leon Bahovec, Marjanca, glavni urednik Ruda Jurčec, ga. Zora Jurčec, ga. Zcrka Krajec, ga. Olga Gaspari, »Družina na vrtu«, ga. Majda dr. Brandstetlerjeva, ga. Mara Šuklje, »Sinček« in ga. Marija Verovšek. Cez nekaj dni bo vrsta fotografij še podaljšana. da bodo prijatelji umetnosti lahko dobili večino razstavljenih portretnih mojstrovin kot dopolnilo razstavnemu katalogu. v katerem je France Štele objavil tudi študijo o slikarju in njegovem delu. Razstava je ves čas prav dobro obiskana, posebno mnogo prijateljev prave umetnosti je bilo pa v razstavi v nedeljo dopoldne." ko je univ. prof. dr. France Štele razloži i umetnikov razvoj z analizo najvažnejših razstavljenih portretov. u— Peta sk*epna produkcija Glasbene akademije bo danes 27. t. m. ob pol 18. uri v veliki filharmonični dvorani. Na sporedi! so skladbe Handla, Bacha, Caj-kovskega, Prochazks, Laloja, Bizeta, Brav-ničarja in Sarasata, ki jih izvajata violinistka Stanič Jelka in tenorist Francelj Rudolf. Značaj produkcije je koncertni. Vstopnice po 6 in 3 L so naprodaj v Matični kniigarni in pri večerni blagajni. u_ Mestna občina ljubljanska je v počastitev spomina pokojnega upravitelja pomožne šole g. Miheliča Josipa darovala 500 lir za revne učence te šole. Srčna hvala. u_ podoomemu društvu za gluhonemo mladino v" Ljubljani je daroval namesto cvetja sa k: sto pok. Plantana Antona, Gospodarska zveza bo oddajala mlade prašičke na dvorišču restavracije »LEV« v sredo, dne 28. junija t. 1. od 9. ure dalje. poslovodje pri tvrdki Dukič, tovarnar Milan Jager znesek 300 lir. Istemu društvu je poklonil čevljarski mojster Ivan G o -stiša s Sinje gorice ob odhodnlci njego-vega sina z gluhonemnice 200 lir. Daro-vateljema se društvo najtopleje zahvaljuje. u— Za »Dom slepih« je daroval gosp. Josip Z a 11 a , trgovec. Dunajska cesta 9, 200 lir namesto venca na krsto pok. gospoda Vladimir j a Nazor ja. Za plemeniti dar se iskreno zahvaljujemo. u— Oslepelemu mladeniču Tonetu je poslala trgovska tvrdka Davorin Šetinc z Vrhnike prispevek 300 lir za nabavo harmonike mesto cvetja na grob včeraj umrlemu upokojenemu ravnatelju Občinske hranilnice Josipu Verbiču na Vrhniki. Denar je pri blagajni »Jutra«. u— Med knjigami, ki jih je letos izdala knjigarna Tiskovne zadruge, vzbuja posebno pozornost mladinska povest Lojzeta Zupan ca »Vklenjena mladost«. Pisatelj je ob tej svoji mlčni novosti razodel obilo smisla za sodobno, spretno mladinsko knjižno oblikovanje, ker sega v življenjsko osredje slovenske delavske družine, iz katere prihajata naši mladini v ljubezni in plemenitosti vredna vzornika Justin in Olgica. Starši to knjigo prav radi kupujejo svojim sinovom in hčerkam, ki bodo iz nie lahko črpali mnogo lepega in vzglednega. u_ Nesreče. S hruške je padel in si zlomil levo nogo 14letni sin posestnika Jože Lovšin iz Zapotoka. Na cesti je padla in si zlomila desno nogo 34letna žena posestnika Marija Mestek z Blok. Kazalec levice si je poškodovala pri stroju 10-letna hčerka zidarja Marija Tomšičeva iz Ljubljane. lOletnega sina posestnika Janeza Bukovca z Iga je pri košnji njegov bratranec po nesreči vrezal s koso v levo nogo. S kolesa je padel in se potolkel po glavi in rokah 161etni dijak Ferinand Maj-dnč iz Ljubljane. V lonec vrele vode je padla in se hudo poparila po vsem životu dveletna hčerka delavca iz Ljubljane Ju-dita Urbanijeva. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo. in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 27. in 28. junija. Desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje potrebno vsakomur v zasebnem ali javnem poklicu. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče: »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. ti— Dr. Franc Brandstetter, šubdčeva 3, do preklica ne ordinira. Predavanja na zavodu za ženski domači obrt Zavod za ženski domači obrt v Ljubljani javlja gojenkam, da se vršijo tudi v počitnicah predavanja kakor med šolskim letom ob sredah in četrtkih od 16. do 17. ure popoldne. Predavanja so za vse gojenke obvezna. Vse stroške za napravo in ureditev zaklonišča v okviru predpisov nosi hišni lastnik; ker pa gre za varnost vseh stanovalcev in je sploh protiletalsko zaščito treba razumeti kot tovariško obrambo proti skupni nesreči, je samo ob sebi razumljivo, da mora po svojih močeh s prostovoljnim delom pri urejanju hišne zaščite pomagati vsak stanovalec. Predložite načrte zaklonišča, če jih še niste, in prijavite popravo načrtov, če ste že po vložitvi načrta izpremenili lego zaklonišča ali napravo zasilnega izhoda. TI načrti bodo važen pripomoček tehnični službi pri odkopa vanju ruševin in reševanju zasutih. Z Goreniskega Odlikovanja. Za junaštvo na bojišču je bil odlikovan z železnim križcem I. in II. razreda podčastnik Leon Kudrič. Isti odlikovanji je prejel višji desetnik Alojz Avč-jak iz Pliberka. Kulturni dnevi Hitlerjeve mladine na Koroškem so bili od 22. do 26. junija v Spitalu. Filmsko predavanje o Karavankah. Nemško ljudsko izobraževališče predvaja po koroških krajih barvni film, ki prikazuje Karavanke. Film ima svoje izhodišče na Košuti, katero prikazujejo v krasnih posnetkih. Nadalje je videti izlet po Celovcu ter vožnjo z motornim čolnom po Vrbskem jezeru. V Mežici so priredili v okviru organizacije »Moč po radosti« gledališko predstavo veseloigre »Grešna vas«. V Celovcu so umrli. 89 letni upokojeni sodni uradnik Anton Goldner, 39 letni dninar Franc Stopar, 50 letna trgovčeva vdova Alice von Falkenhayn ter 53 letna kuharica Marija Pinterjeva. PRAŠIČKI ZA REJO SPREJEMAMO PREDNAROČILA GOSPODARSKA ZVEZA Nesreča na cestni železnici. 65 letna Elizabeta Auričeva iz Celovca je po nesreči prišla pod voz cestne železnice, ki jo je odbil. Dobila je pretres možganov, ranjena pa je bila tudi na rokah in nogah. Zdravi se v celovški bolnišnici. S češnje je padel 10 letni učenec Evgen Dunski iz škccijana pri Klopinskem jezeru. Zlomil si je nogo in so ga morali prepeljati v celovško bolnišnico. Pri igri je prišel ob oko. Pri streljanju z lokom je priletela puščica v oko 4 letnemu Valterju žerjavu iz celovške okolice. Fantiček se zdravi v celovški bolnišnici izgubil pa bo najb'ž poškodovano oko. Posvetovanja mariborskega okrožnega poveljstva. Dne 20. junija so imeli posvet štabni činitelji mariborskega mesta, na katerem je bilo podano poročilo o vojaškem in političnem položaju. Nov krajevni vodja v Mariboru. Okrožni vodja Strobl je te dni uvedel v uradne posle novega krajevnega vodjo Hansa Reiterja. Za veliko Nemčijo je pade! obratovodja premogovnika v Arji vasi pri Celju podpolkovnik Bodo Fellinger. Postal je žrtev tolovajev, ki so ga ustrelili iz zasede ter ga potem izropali. Podjetje, kateremu je stal Fellinger na čelu. je izgubilo z njim zvestega in požrtvovalnega sodelavca. V petek 16. junija so spremili Fsilingerja k zadnjemu počitku. Na postaji je spregovoril mrtvemu tovarišu v slovo vodja delovno političnega urada v Celju Lenz, nato pa so odpeljali Fellingerjeve telesne ostanke na Dunaj, kjer bodo upepeljeni v ondotnem krematoriju. V Trbovljah so pokopali Avgusta Ho-lečka, ki je padel kot žrtev tolovajskega napada. Na zadnji poti so ga spremili rudarski vajenci in drugi tovariši. Pokojni Holeček je bil 21 let zaposlen v trboveljskem rudniku, kjer mu je bilo poverjeno nadzorstvo nad vajenci. Ko je bila' otvorjena šola za rudarske vajence, je vpisal svojega sina kot prvega gojenca te ustanove. Holeček zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. Odlikovanje. Z železnim križcem 2. razreda je odlikovan spodnještajerski rojak desetnik Štefan Peršoh iz ptujskega okrožja. Športna prireditev v Slovenski »strici. Po športnih slavnostih v Mariboru so imeli v " soboto in nedeljo 24. in 25. junija športne dneve tudi v Slovenski Bistrici. Nesreče in nezgode. Pri obiranju češenj je padel z drevesa 40letni Jožef Schaffer. Zlomil si je levo nogo. Prav tako je padel z drevesa 131 etri Franc Rajšp, ranil se je na glavi ter si pretresel možgane.^ 41 letna Angela Kramerjeva s Pobrežja je padla in se poškodovala na glavi. Imenovani se zdravijo v mariborski bolnišnici. Iz Trsta Ob predalarmu dostopni zakloniščni predori. Ob predalarmu je dovolejn občinstvu dostop v sledeče že dokončane zaklo-niščne predore: Stopnišče Monticello, ulica Kolonja, Stopnišče Margerita, Vseučilišče, Greta—Rojan, Trg Karla Alberta, Ulica Orlandini—Rossetti, Barkovlje, Bo-naparte, Ladjedelnica. Dostavljanje novih živilskih nakaznic. Te dni so pričeli v Trstu z dostavljanjem novih štirimesečnih živilskih nakaznic za mesece julij-oktober. Himen. Te dni so se poročili v Trstu mornar Alojz Karlovič in šivilja Boštjana Picione, železničar Jordan Skoda in gospodinja Ana Svab, upokojenec Josip Kobald in gospodinja Marija Furlan vd. Skabar, mizar Rupelj in gospodinja Ivanka Guštin, profesor telesne vzgoje Arnošt Ileni in uradnica Leona Sitar, dentist Hektor Boselo in gospodinja VančLa Modrijan. mizar Bruno Vižintin in frizerka Bruna' Trampuš, pomorski kapitan Rudolf . Bonicioli in uradnica Bruna Stokar. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu Oskar Ferjan, 48-letni Franc Milivoj, 31-letni Anton Roear, 70-letna Marija Berga-mas, 84-letni Zmagoslav ZavadLal, 77-letna Uršula Sedmak, 61-letna Zorka Rajčevič, 38-let:a Kristina Oman, 16-letna Celesti-na Kert, 25-letni Pavel Sevšek, 54-letna Santa Sevšek. 33-letni Karel Sancin, 29-letni Zmagoslav Svagelj, 11-letni Ivan Cuček, 74-letni Anton Semec, 63-letni Ernest Sevič, 80-letni Franc Just Verdus, 30-letni dr. Alfred Lipan, 13-letai F. Žagar in Anton Abram. — Smrt pod tramvajem. Ivan Mineo iz ulice Solitro 3 je hotel prekoračiti tračnice tramvajske proge. Pri tem ga je zajelo vozilo in je nesrečni Mineo obležal z usodnimi poškodbami, za katerimi je le mai u podl6^6l Nezgoda zaradi izstrelka. 14 letni Franc Gemijan iz tomajske okolice je našel na pel ju izstrelek, ki je eksplodiral. Nesieč-ni deček ima poškodbe po obeh rokah in nogah ter po obrazu. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Podobna nezgoda je doletela 54 letno kmetico Josipino žužek iz Knežaka. žužkova ima rane na obrazu, nogah, desnici in čelu. V Dolini pri Trstu sta našla 16 letni Bruno Bordon in njegov 14 letni brat Boris na bližnjem polju razstrelivo. Najdba je imela usodne nasledke za oba brata, ki sta ob eksploziji dobila poškodbe po vsem telesu. Zdravita se v tržaški boln'šnici. Nezgoda v Barkovljah. V bUžini morskega kopališča Excelsia v B.rrkcvljah je padel s tramvaja 12 letni učenec Sergij Stare iz Barkovelj 186 in obležal s poškodbami na levi nogi. Zdravi se v tržaški bolnišnici. Štirje roparji napadli gostilničarja. Oni večer se je vračal tržaški gostilničar Ferdinand Vouk, star 54 let. skozi smrekov gozdič domov. Nenadoma so navalili nanj iz grmičevja štirje rokovnjači, ki so ga hoteli izropati in mu vzeti kovčeg, ki ga je imel pri sebi. Toda napadeni gostilničar se je krepko postavil v bran in začel klicati na pomoč, na kar so jo napadalci popihali, potem ko so mu prizadejali več poškodb Bojeviti amaconki. 31 letna Simeona Krekič, ki stanuje v Istrski ulici 133, je srečala znanko Zmagoslavo Lenzi. Beseda je dala besedo, sporekll sta se in spopadli. Pri tem je zamahnila Lenzljeva s steklenico po glavi Krekičeve, ki je bila vsa krvava. Zatekla se je v tržaško bolnišnico. Iz Gorice Mlačev 1944. Pokrajinski poljedelski odbor v Gorici je razglasil navodila glede letošnje mlačve. Goriški prefekt je odredil rekvizicijo vsega pridelka v goriški krajini in militarizacijo dodeljenega osebja. Pridelek bo na razpolago pokrajinskemu konzorciju mlatilcev, ki bo poskrbel za najboljšo porabo. Pričetek mlačve je določen za 1. julij. Dogon živine v juliju. Dne 4. julija bo dogon živine v Moši pri javni tehtnici, dne 5. julija v Gorici pri mestni klavnici, dne 11. julija v Krminu na sejmišču, v sredo 12. julija v Gorici v mestni klavnici, v torek 18. julija v Romansu ob Soči pri javni tehtnici, v sredo 19. julija v Gorici pri mestni klavnici, v torek 25. julija v Fari pri Soči pri javni tehtnici, v sredo 26. julija v Gorici pri mestni tehtnici. Zdrave gobe samo v pokriti mestni tržnici. Goriški župan opozarja občinstvo, da je priporočljivo kupovati gobe samo v pokriti mestni tržnici, kjer se ugotavlja njihova užitnost. Zdravnik ln knjigovodja žrtvi motocik-listične nesreče. Zdravnik dr. Felicijan Vitagliano se je vračal na svojem motornem kolesu iz Ronkov v Gorico. Z njim se je peljal 38 letni knjigovodja Alfred Bin iz Gorice, V bližini Mostu 9. avgusta je priletelo "motorno kolo v obcestno drevo. Nasledki so bili usodni. Bin je umrl za posledicami smrtnih poškodb kmalu potem, ko so ga pripeljali v goriško bolnišnico. Za njim je izdihnil tudi zdravnik dr. Vitagliano. Oba je doletela smrt v najlepših letih, stara 38 let. Smrten padec kmetice s senika- 47 letna Ana Tomaži č iz Podkraja pri Colu je padla s senika in si zlomila hrbtenico. Kmalu za tem je umrla. Nesreča z izstrelkom. "11 letni Marij Krašček iz Anhovega v Soški dolini je našel izstrelek, ki je eksplodiral. Deček ima rane po vsem telesu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno. Za mrtvega je bil proglašen France Vo-dopivec. sin Antona Vodopivca iz Dorn-berga na Vipavskem. Iz Hrvatske Obletnica krvavih junijskih dogodkov v Beogradu se v obširnih člankih spominjajo zagrebški listi. Kakor znano je dne 20. junija 1928 okoli pol 11. v Narodni skupščini streljal na zastopnike hrvatskega naroda Pun/iša Račič, pri čemer so bili ranjeni Pavle in Stjepan Radič, Josip Ba-sariček, Ivan Pernar in Grandja, izmed katerih so prvi trije poškodbam podlegli. Na italijanskem bojišču je padel dipl. inž. Georg Keler, bivši lektor Nemške akademije v Zagrebu. Bil je rodom iz Bay-reutha. Hrvatski vojaki za Rdeči križ. Neka Hrvatska brigada je izročila 1,056.184 kun za hrvatski Rdeči križ. Gradnja novega zaklonišča v ZagreDu. Glavno ravnateljstvo za javna dela je razpisalo licitacijo za gradnjo zaklonišča na Selški cesti. Stroški so predvideni na 1M> milijonov kun. _ __. Popravilo zagrebške vzpenjace. PreO štirimi tedni so začeli popravljati zagrebško vzpenjačo. ki je vsakih 10 do.15 let v generalnem popravilu. Dela so bila končana in vzpenjača spet redno obratuje. , . . Veliki Ivanjski sejem v Zagrebu, ki je vsako leto prav dobro Obiskan, bo letos 27. t m. Beieinica KOLEDAR: Torek, 27. junija: Ladislav. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kin° Matica: šramel. Kino Sloga: Violanta.. Kino Union: Kaj se je dogodilo nocoj. Kino Moste: Poročna noč. V. sklepna produkeja Glasbene akademije ob 17.30 v veliki filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska 4; Bohinec ded, Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure. DR2AWO GLEDALIŠČE DRAMA Torek. 27. junija, ob 18: Kozarec vode. Red Torek. Sreda, 28. junija, cb 18: Dona Diana. Red B. * Scribe: »Kozarec v°de«. V lahkotni, francoskega šarma in duhovitih besednih dvobojev polni komediji je prikazal dramatik Scribe kot smejoč filozof udarnost prislovice, kjer se bojujeta dve sili, zmaga — tretja. V spletkarskem boju vojvo-dinje Malbouroughške in grofa Boiingbro-ka — odnese z mago par zaljubljencev. Igrivost dejanja, izv.stne \ic-r tudi tam ni bilo žive duše več. Po- zadnjih oripvavah in prvih odmevih sodeč je bila torej športna bilanca zadnje nedelje pri nas boli ali manj skromna. Ker smo o t.ei st'7ari tudi tam že zapisali nekaj nfrelni^ irrsli. ne bi hoteli zdai spet ponavljati stare nesmi. Gotovo je, da .se d A z dob; o voljo tudi pri nas nekaj storiti na tem področju, toda treba je vzeti v račun trenutne okoliščine in delati smotrno in soorazumno za vsak še tako skromni uspeh. Minula nedelja v tem pogledu ni nudila preveč razveseljivega! Vse drugače vztrajni in tudi živahni — čeprav tudi v omejenem obsegu — so seveda na športnih terenih drugod po svetu, kar velja prav posebej za Nemčijo. Kronika zadnje nedelje navaja v prvih izvlečkih dolgo vrsto prireditev v raznih panogah. ki pa so bila vse vendarle precej kiajevnega pomena in jih ne mislimo naštevati v podrobnem. V nogometnem športu so po končanem prvenstvenem tekmovanju stopile v ospredje tekme za Tsehammerjev pokal, ki združujejo še mnogo večji krog udeležencev k-.'kor tekmovanje za točke. Med znanimi enajstoricami so zadnjo nedeljo igrali tudi: Dresdnor SC—Chemnitzer BSC S : 0. Schalke 04—Neuhaus 10 : 1, WAC - Austria C : 1. FAC : Wacker 4 : 3 (v podaljška). Rapid—Helfort 8 : 4, Vienna Sportklub 4 : 2 itd. Med reprezentanč-nimi tekmami bi bilo omeniti naslednje: Pomorjanskc—Spodnja šlczija 2 : 1, Ko-n:gsherg—Bialystok 3 : 2, Praga— Olo-mouc 6 : 0 itd. Razen nogometašev so bili uspešno na r.elu tudi veslači, boksarji, kolesarji, roko-motaši, hokejisti, atleti in predvsem mladina ki je vojna še ni poklicala na branik domovine. Kakor v potrditev tolikih res-■ nih besed. Id so bile minuli teden spregovorjene na jubilejnih zborovanjih in predavanjih v Lausanni o proslavi 50-letnice obstoja mednarodnega olimpijskega odbora v prilog zmagovite olimpijske misli preko vseh vojn in sovražnosti. 2000 km na treningu Najuspešnejši smučar zadnje zime je bil švedski kralj smučarjev« Nisse Karlsson, !:i je v treh mesecih — to je od januarja do aprila — nastopil na 16 velikih tekmovanjih. na katerih je 13 krat zmagal — med tem", tudi na tekmah za drž. prvenstvo od 15- -50 km—-, trikrat pa je prišel na drugo mesto, in to tudi v Vasovem te-•:::, kjer je bil poražen šele v zadnjih me. tvih skoraj 100 kilometrske proge. Za vse te uspeh" s^ je seveda Karlsson temeljito prinravil. Trenirati je začel v novembru *n je od tedaj smučal dnevno na daljš^ razdalje, *r>ko da je razen 600 km, ki jih ie presmuča' na tekmah, Imel v nogah še r.nmipni 2000 km dolgo pot na smučeh v treningih. S tem vztrajnim de-lorr .-ie nož r-stom mimogrede osvajal zmago za zmago, p* i čemer mu ni hodilo na- . -v r.H! to " -> '-••-oral sredi najhuiše se-i — 7one nastoni+i. v en^m tednu na petih težkih tekmovanjih Pet do uspehov vodi tudi v športu sam" preko truda in žrtev! Drobne vesti iz policijske kronike Nadzoruj od časa do časa sam, če je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Pojdi iz hiše in se prepričaj, če iz stanovanja ne prihiija kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj. , Lastniki naj se javijo Na upravi policije imajo v sobi 39 zlato zapestno damsko uro, katere I astnik ni znan. Kdor bi jo pogrešal, naj se med ur-dnimi urami zglasi v navedeni sobi. Prav tako so na ogled še naslednji predmeti: ogrodje moškega kolesa znamke »Stv-riti«, ki je bilo najdeno v četrtek 22. t. m., nadalje dve kolesi od biciklja. kolo znamke »Miele«, ki je bilo najdeno v sredo 21. t. m. in maia moška srebrna ura, predelana na zapestno uro. Ob neki hišni preiskavi so našli dobro ohranjeno moško kolo neznane znamke s tov. št. 1.397.612, črno ple-skano. brez evidenčne številke. Kolo je bilo verjetno ukradeno. Lastnik naj se zglasi r.a upravi policije III. nadstropje, soba št 42. Številne prijave manjših tatvin. Ljubljanska policija je v preteklem ted nu prejela številne prijave o manjših tatvinah. V noči na nedeljo 18. t. m. je neznan storilec ukradel na škodo Korenini Pavle, Trnovski pristan 18, več perila, ki je bilo zaznamovano s črkama N. P. Prejšnji čet:tek je neznan storilec ukradel iz kuhinje Ane špindlerjeve v Janševi ulici 1.05 kg zaseke. V noči na 19. t. m. je neznan storilec ukradel iz zaklenjenega kunčjega hleva na škodo Mire Cvenklove, gospodinje v Verovškovi ulici št. 51, belega kunca angorske pasme in rjavo kokoš, čevljar Rudolf Trampuš stanujoč v Delavskem domu, je prijavil, da mu je neznan storilec ukradel malo usnjeno aktovko, vredne- 400 lir. V sredo 7. t. m. je bil j ukraden v Christofovem zavodu damski l dežnik modre barve in belo karirast. Iz j neke drvarnice na Dunajski cesti je bilo i od meseca marca pa do nedelje 18. t. m. i ukradeno 1200 kg premoga, 50 kg drv in 5 kg bele volne. V ponedeljek 11. t. m. je bila v tramvaju ukradena neznanemu oškodovancu pozlačena cigaretna doza. Bodite previdni pri nakupovanju koles Ponovno opozarjamo vse kolesarje, naj skrbno pazijo na svoja kolesa in jih zaklepajo, kadar gredo kam po opravkih in pustijo kolesa na hodnikih pred hišami. Tudi kupci koles naj bodo previdni. Ce nima prodajalec uradnega dokazila, da je pravi lastnik kolesa, ki ga ponuja v nakup. naj kupec kolesa ne kupi. V noči na sredo 14. t. m. je neznan storilec ukradel v Verstovškovi in v Zbašni-kovi ulici pri dveh lastnikih po en triei-kel. Oba je zapeljal v neko samotno ulico v Mestnem logu in tamkaj snel s koles pnevmatiko, nato pa neznano kam odšel. Oba tricikla sta dobila lastnika vrnjena, za storilcem pa poizveduje policija. Istega dne je bilo. izpred trgovine Guštin na Vodnikovem trgu ukradeno kolo znamke »Meister«. V ponedeljek 12. t. m. je neznan storilec odpeljal moško kolo znamke »Adler« izpred hotela Miklič. Krmilo kolesa je kromirano, sedež ima dirkalni in je modro pleskano. V ponedeljek 19. t. m. je bilo na Cankarjevem nabrežju izpred gostilne Angelce Pintar odpeljano moško lz sodne kronike Podstrešni tat Upokojenega strojevodjo Jožeta B. je državni tožilec obtožil. d'a je 21. maja letos ukradel na podstrešju splošne bolnice kleparjema Petru Žitniku in Alojzu Jc«hu modro delavno obleko. vredno 550 lir, srajco in pas. vredna 100 lir. Obtoženca je zalotil stražnik, ko je nesel ukradene predmete skozi vežo vhodnega poslopja. Ko ga je vprašal, kje je stvari dobil, mu je odgovoril, da jih je na dvorišču kupil od neznanca za 30 lir. Na stražnici so ga potem izpustili, ko pa je prišla prijava o tatvini, so Sa ponovno aretiral:. Tedaj je službujočima stražn;koma priznal, da. je stvari ukradel. V preiskav; in med obravnavo pa je vztrajal pri prvotnem zagovoru, čeprav mu je eden izrrcd stražnikov, zaslišan kot priča, povedal v obraz, da je tatvino na stražnici priznal. Obtoženec je ukradene stvar! prodal za 50 lir. Ker jih je policija zaplenila, sta oškodovanca dobila nazaj vse razen pasa. Sodniki, ki jim je predsedoval sos. Valentin Bidovcc, so spoznali obtoženca za krivega po obtožnici in so ga obsodili na 10 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo 1 leta. Tatvina lesa v Streliški ulici Dne 21. aprila zjutraj sta službujoča stražnika zalotila še nekaznovanega S. T. ko je na vozu peljal tri smrekove plohe, bukovo desko, javorjevo desko in še nekaj drugega lesa v skupni vrednosti 500 lir. Na vprašanje, kje je les dobil, je S. T. priznal, da ga je ukradel v skladišču Izidorja Jelinčiča v Streliški ulici. Lastnik je dobil deske vrnjene S. T. pa so odpeljali v zapor. Bil je kmaiu izpuščen in je zagovarjal iz svobode. Tatinskega namena ni tajil in nj olepšaval svojega dejanja. Na obravnavi je priznaval svoje dejanje v polnem obsegu. Obsojen je bil glede na vse olajšilne okolnnstj po § 316. kazenskega zakona na 3 mesece strogega zaporai, pogojno za dobo 2 let. kolo znamke »Pariš * s Kavčičevim krmilom in evidenčno :".ievilko 207.201-16. V noči na ponedeljek is*, t. m. je neznan storilec vlomil v drvarnico na Emonski cesti št. 10 in ukradel žensko kolo znamke »Miele«. V ponedeljek 19. t. m. je bilo izpred trgovine »Batjel< na Karlovški cesti ukradeno moško kolo znamke Champion. Kolo je črno pleskano in ima evidenčno številko 95.974. V sredo 21. t. m. je bilo ukradeno žensko kolo v Tavčarjevi ulici. Znamka kolesa je »Meister«. Kdoi išče službo piačb ^a vsaKj oe-edc. L —.30, za drž In prov takso —.60, za dajanje naslova ali oilro L 2.—. Kajmaujs. iznos za te oglase je L 7,— — Za ženitve in dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—. za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž. ln prov takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši tznre za te oglase Je L 10.—. ČEVLJE skoro nove. št. 33, pol viseka peta. po ugodni ceni prodam. Pred lam. ska 53. 15956-6 LIPOVO CVETJE prodi jam. Snoj. Sp. Za dobrova 3, D. M. v Polju. 15954 6 KOLESI moško in žensko, malo rabljeni prodam. Ogled od 12. do 15. ure. IdrJ ska 3. 15960-6 KOLO moško, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 15958-6 OMARA Z zrcalom za obleko, oziroma perilo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15963-6 GLOBOK VOZIČEK dobr0 ohranjen, napro daj. Hrenova 16. Ogled oOVRTNINO-S*DJ&-GOBE. imrns v SVEifc* IH £UREM STANJU. , ^fc ' ™ HRANILni /a I LJUBLJANA PROIZVODI ^^ ' j . VIPOVDANSKA CESTA-st.16. Sedaj priporočamo nabiranje: Borovnic«, Jagode in liste. Lipovo cvetje ln liste. Kamilica cvetje in rastlina. Jagoda liite. Robidove liste. Češnjeve peclje in liste. Krhlikovo lubje. Nabiralci, ki nimajo možnosti sušenja, naj oddajo dnevno sveže nabrana zelišča v Petrarkovi (Ko-menskega) ulici 28. m Brez slovesa od svoje načlvse-ljubljene žene, ki jo je zapustil popolnoma samo, je odšel v boljšo bodočnost moj srčno dobri, ne-prežaljeni soprog ING. MILIVOJ Pokopali so ga v Dragotinovem v Banatu, dne 6. junija t. 1., brez navzočnosti njegovih dragih. Maša zadušnica za blagopokoj-nim se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 27. junija t. 1. ob uri v kapelici Marije Pomagaj, peti requiem pa bo istega dne v isti cerkvi ob 9. uri pred glavnim oltar jem. Parastos v pravoslavni cerkvi bo dne 28. junija t. 1. ob 10.15 uri. Ohranite blagopokojnika v lepem, toplem spominu. Ljubljana, dne 26. junija 1941. Globoko žalujoča soproga: ELI POPOVIČ roj. ILOVAR ZAHVALA Vsem, ki ste na tako ganljiv način izrazili svoje sočustvovanje ob žalosti, ki nas je zadela z izgubo našega tako tragično preminulega soproga, očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda NAZORJA GOSTILNIČARJA izrekamo našo najiskrenejšo in prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, konzulatu Nezavi^ie Države Hrvatske za spremstvo, pevskemu zboru za pretresljive Zalostinke, gospodični Silvi Bav-sovi za ganljive poslovilne besede in vsem, ki so krsto dragega pokojnika obsuli s tako obilnim cvetjem, se ga spomnili z darili v dobrodelne namene, ga spremili na zadnji poti in kakor koli izrazili svoje sočustvovanje ob naši strašni nesreči. Maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v sredo, dne 28. junija t. 1. ob 8. uri zjutraj. Ljubljana, dne 26. junija 1944. ŽALUJOČA DRUŽINA IN SORODSTVO Karočite se na romane „Dobre knjig