Leto V., štev. 303 L u&imna, torek, 30. aecemfcra 1924 Poštnina pavsallrana Certa z. vm Izhaja ob i z)ulra). Stane mesečno 20-— Din la inozemstvo 30*— . neobvezno Oglasi po tarifn. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št, 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko tJpravništvo: Ljubljana. Prešernova ul. št 54. Telaf. št. 3o. Podružnici: Maribor. Barvarska ul. L Celje, Aleksandrova c. Račun pri pcštn. čeko*. zavodu štev. 11.S42L Ljubljana, 29. decembra. Ko je v juniju 1. 1924. s pomočjo revolucije zmagala opozicijonalna stru ja in je bila v Tirani postavljena vlada s Fan Nolijem na čelu, se je to splošno smatralo kot uspeh naših nasprotnikov. Več voditeljev revolucije s« je pripeljalo iz Italije; vsi glavni predstavniki vlade so bili znani ali kot go- se v Beograd Važni ukrepi ministrskega sveta Radicevski disidenti aa dem IZPLAČILO NOVIH DODATKOV ZA INVALIDE. — VPRAŠANJE DIFERENCE PRI URADNIŠKIH PLAČAH. - ZAVRNITEV OPOZICIJSKIH LAŽNIH ARGUMENTOV. — KONČNI SKLEPI GLEDE O UPORABI ZAKONA 0 ZAŠČITI DRŽAVE PROTI HRSS. obstojalo v Albaniji pred majem 1924. nilo proti Kosmiču. Kasacijsko sodišče prekinili svoja posvetovanj. To so sto-v UIW,U1U -agrebu se je postavilo na stališče, "J' d* » P1*? ^^ kon6: . . . ^ ie da se naša država udeleži da poslanska imuniteta ne velja od nlh sklepov sporazumejo s številnim. organ, arhivi m blagajna, torej vsi .orodnega orofesorskega kongre- dneva, ko je Narodna skupščina razpu- /organizacjam. stranke m zashsro njiho- možni nn ta vodstvo stranke, v R ■ u-," 3 i i j-. *x„I,„ i va mnenja. Več b.vs-.h poslancev ie odšlo i cevih rokah. Najbrže bo zato ustano\ S porazom Fan Nolijeve vlade se je! 5 milijonov dinarjev k* i"edoarouna saupscma razpu- j —»fcvTh roi^.lfa^ to^o^o^ temeljila na koaliciji več strank, ki so sa za kar je bil odobren kredit 500 U- toena ^ in nedeljo v provinco, v prvi j na nova samostojna stranka, ki bo ob- se zbrale okrog Ahmed bega Zogu in *>c dinarjev, .vato se je sklenilo. Ua ee j Nato «0 ostali ministri poročali o ^ r r,„rph;,i h5e!o;arski, krlž4ski j držala ime. program in one organizacij* pri-; stare stranke, ki se bodo izjavile za no-nib ; vo stranko. so i stare-j RADIČ V ZAGREBU, odločno! Zagreb, 29. decembra, r. V ni pr------- ----- —..... " ------ ---------- " ............................... "'"........................ ~ — "" " cati ™.«i.!tw..c, lll«ll »CV^ jc > utlilll CVT ....... •• 1 i 1 . . . • Y • molastno in pripravljal izvedbo novih! Nato je vlada razpravljala o izpla- je. k, prejudicirajo vprašanju raznih volitev. jčilu razlike mod starimi in novimi pln- Jitve na grarnci napram Sloveniji, skle- AfSI3ied /.OfifU ffO«DOGar AlbaRlie t-. ».,... , __;t« e« io rla nien* s nrtstasi danasmeira onozicil. •>-» TUDI SKADAR IN VSE OSTALE POSTOJANKE V NJEGOVIH ROKAH. — SESTAVA PR0VIZ0R1ČNE VLADE. - ZADNJI NAPORI PRISTAŠEV PREJŠNJEGA REŽIMA. Beograd. 29. decembra, r. V Aroaniji j jo, jc pretrgana zveza med Bajram Cu« žen upor gotovo ne bo več v njem mora finančni minister ctm nujneje pro- va. se smatra kot velika netaktnost, vlada zopet mir. Čete Al.medc bega Zo- j rom in njegovimi pristaS. Nedvomno je sedaj prilika da si Ahmed učiti to vprašanje in najti možnost, da da priha ja kritika s strani onih skupin. gu so zasedb tudi Drač. Sijak in KrojoJ Beograd, 29. decembra, p. Iz P.izrena be."- utrdi svojo pozicijo' 'Voda ako se uradnikom ta difcrenca čim prej iz- od katerih je en šef. bivši minister za Albanski posIanik v Beogradu, Ali Riza se jav!'a- da Bajram Cur v okoIi£u Lju' hoče računati s tem. da se za stalno i plača. zunan je stvari Voja Mannkovič sam Ko|onja paSa ,e je zglasil dancs v zu- sne in Ha5a vr5i,ve!ik teror napram na. ukinejo metode oboroženih političnih i Pot-m je minister pravde dr. Luki- šel v Sofijo na konference 8 tanko- naniem m;nistrstvu in sporočil načelniku !,c™u f'vlJu ,tcr da jc nad aO prebivalcev akcij'da preneha biti krvav upor glav-i nič [>oročaI o slučaju bivšega radičev- vom. doč.im se je poset gosp. Cankova ai,ianskcga odddka Lazareviču, da je Pobe-;1° Preko me^e in ProsiI° Pri na metoda notraniepolitičnecra življe-! skesra poslanca Avgusta Košutiča. So- izvršil v-sled iionovne zahteve z bolgar- preje, prv0 5rzojavko Ahin£(] beea iz Ti.; nas pomoči. nia. tedai mora Ahmed be"- budnoldišče I. stopnje v Splitu je odklonilo ske stram._ , 1 rane, ki sporoča, da je vsa Albanija v n-e ', 'f ' »Ucorice se poroča, da so pred pn« paziti, kako se konsolidira notranjost predlog, da se uvede proti Košutiču : Končno je vladarna^Jf govi oblasti: Ahmed beg Zogu ie stavil; ^».^..Ah®^ ^Zog^v S^ader dežele. Prvo vprašanje, ki se odpira ob zmagi Ahmed begovi. je. kaj hodo za naprej počeli njegovi premagani na.s|irot-niki. Kolikor je razvidno iz dosedanjih poročil, se brani Ahmedovim četam samo še Bajram Cur, ki vodi najboljše, najbo.ievitejše albanske tolpe. Bajram Crcru se je celo posrečilo potisniti uporniške čete nazaj in prodreti v bližino naše meje pri Prizrenu. Da bi pa mogel Bajram Tur še naprej napredovati ali celo premeniti rezultat Ahmedove | ; Boljetinac je s petimi delegati še! Ahmed Ohrid, 29. decembra, p. S Tirano jc | beg Zogu nasproti in ga prosil, naj poš« bila dne 2S. t. m. vzpostavljena fcrzojav« : Ije svoje ljudi, da se jim izroči mesto na zvez*. Ahmed beg Zogu je gospodar : Skadar. Ahmed beg Zogu je poslal Malo v vsej Aibaniji. Proti I5ajram Curu je bil 1 bega, ki je na čelu 2000 mož ukorakal v Vendar ne bo lahko Ahmedovim četam obvladati Bajrama, ker se drži okrog Liurne. najbolj goratega, najn^o-top-neišecra jiredela v Albaniji, ^e bodo moeii ostali Fan Noliievi pristaši orsra-nizirati novo revolucijo, izven Albanije ali doma. je sevtVIa povsem negotovo; brez dvoma pa bo ostala stalna opas-jiost za nove prevrate. Nedvomno moremo biti z izidom notranje borbe v Albaniji povsem zadovoljni. Osobito je važno, da so se ska imuniteta. Vzklicno sodišče v Spli- 5. in 18. zakona o zaščiti države. ' tu je potrdilo odločbo prvega souLšča, i ---- ?Sj| i i a» v« V C " "i ^ikvidacna širšega bioka ___.. ., cp,n n s-P poslan Zena beg. S tem, da so vstaši za« 1 Skader. Ob 8. uri zvečer je bil vzpostav. VČERAJ SO BLOKAŠKI VODITELJI IMELI SVOJO ZADNJO SE,0 O ČE- v2e,. T; ^ Q L Kro. I ljcn red in mir. MER SO IZDALI DVA KOMUNIKEJA. Mussolini ima š bloka. Razprava in pogajanja so ostala je razdelila Albanija na nekakšne inte-; brez rezultata. Klerikalci in spahovci se resne sfere, kar bi značilo. da se ;e Ita- naravno sedai n'koliko ženirajo zavezni- lija rnzkoračila tudi na Balkan, kar po- štva HRSS, hoječ se da bi sami prišli meni stalno ogrožanje miru v naši zemlji? pod mlinsko kolo, na drugi strani pa ji.-n 3. V kakšno svrho se sklepa zveza ie- ofenziva HRSS v Sloveniji in v Bosni akcionarnih vlad na Balkana, kakšne onemogočuje vsako sporazumevanje. Po obveze je prevzela vlada napram Uolga- skupni seji šefov bivšega širšega bloka, riji in dn li je s temi dogovori vezana na;a država, da podpira piotinarodni Rim, 29. dcccmbra. a. Včeraj dopoldne je bil Mussolini sprejet od kralja, kateremu je predloži! v podpis razne dekrete. Avdijenca :e trajala zelo dolgo. Govori se, da je hotel imeti kralj podrobne in-fortnae je o sedanjem političnem noloža- dilo. Predložena volilna reforma ie šele začetek in ne konec ter bo dala fašistov-ski stranki priliko, da bo zmagala v veliki politični bitki. b"a.š!zem je dosegel dve veliki zmagi in sicer pohod na Rim ter volilni uspeh f>. apriia 1924. Sedaj pa bo fašizem dosege! definitivno zmago. Ta vodje Kosovskega komiteta' tako zelo ^tere "\se udeležili Davidovič, Preda kompromitirali za stvar Fan Nolija. vec, Korošec m Hrasnica se je vršila se- režim v Bo,gan„r Sedaj bo Ahmed beg prisiljen nastopiti ^SS^^ ^ ^ ' • t V^ ' ; prinesla nobenih rezultatov. Da prikrije- tibo:jševiš';i blok. krko daleč b " svoje neuspehe so voditelji opozicijo-' cija proil Rusiji in ni li upr.vi nalnih strank izdali dva komun keja, v jazon. da ta diplom «,ka nejav energično čakov. zope malo dosledno. In iztrebljenje ka&iške ju ter o zadnjih političnih dogodkih. V failstovskih krogih zatrjujejo, da ima; izjava Mussolinija je v javnosti z ozirom Mussolini v rokah že dekret o razpustu na obdolžitve, da je Mussolini da! ini-4 1 Kako si vi da konkretno misli pro- krnice, v opozici enalnih krocih pa se cijativo za vse napade od strani fašistov ta vest smatra za neverjetno. ; v zadnjem času, povzročila precejšnjo Danes dopoldne se js vršil v palači Ve- presenečenje. , ,. aik,„;s i„ n„i,.r katerih so mesto argumentov nanizali ce- dovede do resnične vojne, v zalege ob naši meji v Alhaniji je nuji r. d aznil, fraz ,„ elupiil izini. bila za-let-na tudi naša država? predpogoj mini in konsol.dac.je na na- 0ha konlunikeja ,ta vsIed svo;e. ? fenii ini,.ertinenc.,mi. katerih avtor-sem jugu m zboljšanja razmerja mc-ti krko daleč bi šla »k- iravicena bo- ,..,,,, , na vojn« nez:a sestanek giavnih urednikov fasislov | ketero bi ski'1 dnevnikov in tednikov. Mussolini je i ime! nagovor, v katerem je obrazložil' našo kraljevino in Albanijo. ta tona vzbudila mnogo ogorčenja v na- ja sta gg. Pre>iavec in Korošec, j? fširši rodni javnosti, v stvari pa sta di kaz po- fclok> zaključil svojo neslavno eksislen- polnega poloma nekiianitga »bloka«. Ko- co' Volilci bodo izvišUi koačuo likvida- inunikeja sc splošno smatrata za labudji cijo. spev zveze Davidovič-Radič-Spaho-Koro- POBOJI FAŠISTOV. Pariz, 29. decembra, s. V Milanu so ko- 1 nalogo fašistovskega tiska ter povdarjal,! munisti ustrelili fašista, v Bergamu pa je Ja mora fašizem sedai. ko je zmaga! bil neki fašist iz političnih vzrokov za^ glede obsežnosti, zmagati tudi giede ideje. | klan. Tudi v Ferrari in v Napolju so ko-In to se bo, je dejal Mussolini, tudi zgo-! munisti napadli fašiste. Krvav napad rad eevcev na demokratske sel*°ake.in sta zadni; p°skus pr^d- j staviti opozicijo kot nekako jec-iotc. Se- , Beograd, 29. dcccmbra. p. Današnja ja šefov opezidje pa je bila le likvidacij- j «Reč» poroča iz Ljubaškega: Tretji dan ska seja njihovega nekdan ega bloka, katoliških božičnih praznikov se je v Lju- j Prvi kpniunjkei ki so ca izdaij opozicij Novoletna številka „ uh a it baškem vršila konferenca samostojnih skj zatrjuje> da so .nasilja, sedanje demokratov. Govoril je kandidat samo- viade $anio učvrstila »blok politične mo- izide v četrtek z izredno razširjenem 00-stojnih demokratov dr. Hovič. Na shod ra|ej ustavnosti in demokracije*. (To so sesu in povečani nakladi. Kdor noče za Caakov v Bukarešti so došli številni pristaši, ko pa je začel namrej g!,. Korošec, Radič, Spaho govoriti omenjeni kandidat, so ga motili Davidovič.) Ta blok bo navzlic najavlje-radičevci. Prišlo je do prepira in do oseb njm novj:T] nasnnim ukrepom vlade na-nega obračuna. Rad čevci so začeli stre- da!jcval započeto borbo za zmago ustavljati na na bilo oddaljeno f.000 milj m j« bilo v Sinajo, kier ga bo sprejel kraij v av- najbrže v potresni coni na Japonskem. dijcnci. Bolgarski ministrski predsednik ;--- se povrne najbrže pojutrišnjem v Sofijo, j ie danes upravi «Jutra» v Ljubljani cli, ukazov o poiniloščenju. Ukazi Lvnirn boži^m. ranjenih pa je veliko stevno. I po zakonu o zaščiti države češ da ic ne morcmo prevzeti odgovornosti, da borba proti boljšcviškirn eksponentom le pridejo in v kaki obliki pridejo v novo■ j TRGOVINSKA POGAJANJA Z političen trik vlade. Blokaški voditelji j iclno številko. ' ' AVSTRIJO, (med njimi tudi g. Predavec) zatrjujejo,' da nobena od njihovih strank ni orodij boljševizma, protestirajo preti temu, da j P0M1LCSČENJA i 29. detembra: Beograd, 29. decembra, p. V ministr- CLKIH: Beograd 7£0, New-Yoik stvu pravde se pripravlja veliko število 514.50, Loadon 24.315, Park 27.75, Milan 21.85, Praga 15.589. Budimpešta Učitelj sivo obsodilo M. Staiakovica Beograd, 29. decembra, r. Danes do= poldne je bila plenarna seja glavnega od= bora Udruženja jugoslovenskih učiteljev, 1 Beograd, 2$!. decembra, p. Dar.es popoldne je bila pod predsedstvom ministra 0.007040, liukareSta 2.65, Sofija 3.75, Dunaj 0.007200. TRST: Beograd 35.75 . do 3853, Prrga 2147 do 2157, Curih nekvali« j bodo kar najkrepkejše borili proti korup- vlčn. ter se razgovarjai z njim o vseh ločen, pnčakire »ribičevi« j ciji in za sporazum. | vprašanjih, ki so otvorena med Grčija arja 1925. pa so okoli i... jodu- ) pragA: Beograd 51.375. Rim 144.25, ] New-York 33.9?, Curih 659.50. čevske omladine v Beogradu na ficiran način napade! ministra Prit ča ter grdil njegovo politiko odkritega j Drugi komunike je objavljen v obliki in našo državo. Najprej se jc Zamados j jugoslovenstva na bazi narodnega in dr« . nekake interpelacije na vlado. Blokaški iniormira! o tem. kaj se je sklenilo z bo!- AZrr- ZA INVALIDE. V BEOGRADU. ^ BERLIN: Beograd 6.41, Milan 17.85, žavnega edinstva. Po razpravi je glavni kolovodje, ki so sklepali, ko so fciii na ?arskim ministrskim predsednikom Can- Beograd, 29. decembra, p. Minister za 12.69, ork 4.195, Curih 81.55 odbor sklenil, da Miljutin Siankovič ne j vladi, tajni sporazum v Opatiji, se delajo, kovom. Nato sta konstatirala, da ie tr^- sociaino politiko jc izdal odločbo, da sc LONDON: Beograd 310, Milan 11150^' sme biti več predsednik Udruženja in kakor da bi bili v velikih skrbeh, kaj sc ba čimprej začeti pogajanja za sklenitev ; v Beogradu čimprej sezida a.:il za invas Curih 24.95. Dunaj 333.000, Bukarešta urednik lista »Narodna prosveta«. Jutri je Ninčič zmenil v Rimu, dcnuncirajo, pakta in prijateljske zveze m:d obema i iide. ki potejejo skozi Beour.-.d. V to svrs 915. Praga 155.9. popoldne se seja nadaljuje ter bo izvo. i našo državo radi Aibanije ter laiejo, j : državama. Pogajsnja se baje pričnejo 1! o je bil odobren kredit tO tisoč Dia. N^^-^ORK: Beograd 152.50, Milan ljen nov predsednik. i se pripravljamo r.a boj — nroti Rusiji. 10. januarja. i 423.50, Praga 302.6, Bukarešta 52 •JUTRO« gt. 303 ============^^ 2 Torek 30. XII. 1924 Veličastni zbor jipslov. clernokraoij 1* T-ft C1 d i i.ciyi Govori ministrov Pribičeviča, Žerjava In Grisogona o našem državnem in narodnem problemu. I Ko sem jaz prevzel resort, ni nihče zahte- [ lašenie, ki ga je stavil g. Kalan na , v '. : postanem Srbin. Ni potrebno za j mtaistr.t žerjava, čis'o navaden volilni Zagreb, 28 decembra. V vrsti dosedanjih vseskozi uspelih Volilnih zborovanj SDS Sirom države je loča usoda celega naroda ln države. An-tihrvatska je ona politika, ki iz državne zajednice izločuje ilrvate in jim hoče našo oa Slovenci postanejo Srbi, o srbizaciji ne more biti govora. Ali tudi to ni laž, da Ljubljana z Beogradom vodi nekako borbo proti Zagrebu. Slovenci imamo največji interes na tem, da Zagreb edinstva, bo omagal 8. februarja 1925. £>()Sjane močan in Hrvalska aktivna v današnja velika skupščina v Zagrebu bi- j udariti žig komunizma in republikanstva! la nedvomno najpomembnejša revija ved- j no silnejšega razmaha državne in narod-; ne ide.e. Dvorana Muslc-Malla (približno tako velika kakor unionska v Ljubljani) doslej še ni imela tolikega in tako slikovitega obiska: ljudje so sta!! tudi v vesti-bulu in ioverju in iskali za zadnjimi kotički na galerijah. Razpoloženje te številne množice je bilo že ob pričetku zmagovito, a se je v toku sijajnih izvajanj le že stopn.evalo k neprestanim. navduše-aim pritrjevanjem in burnim ovacijam. Voditelj jugoslovenske demokracije Svc-tozar Pribičevič jc imel velik dan. Z mladostnim elanom s frapantno jedrnatostio fn preciznostjo slehernega stavka az r''c" I veunicah govori več proti Radiču kak io Pribičevič*. A or.i pravijo o nas, da 1 la"a!'cnt Dobonuk, pa pozivam tudi vas jr. Žerjavu. (Burna veselost.) Jaz got vanje je poteklo brez najmanjšega incidenta, v sijajni discipliniranosti vse pri- V današnji politični situaciji sta same dve fronti. V eni so vsi, ki sc borijo zs narodno in j državno edinstvo, na drugi vsi, kl so za separatizem in rcakcionarstvo. O rcakcio narstvu separatistične viade imamo dokumente, s; vio smo mi reakcionarci, sami pa da so na- i prednjrki! Jaz sem antiklcrikalcc in tako tudi vsi samosto ni demokrati. V Davi-dovičevem bloku pa vodi posebno uplivuo besedo ravno dr. Korošec, sel klerikalne stranke. Poleg njega so v bloku beg: iz Južne Srbije tn Bosne, Turki, Nemci in Madžari. Kdo še? Radič. Za tem je tia oni strani vera muslimanska, vera pravoslavna in vera katoliška. V našem uni-tarističnem b!< ku Imamo samo Srbe. Mr- Naša ideja mora zmagati, ker edinstvo našega naroda pomeni obenem tudi veličino našega naroda. i Ako bi zmagata druga ideja, bi mi po-j staii mali nartidlči, k! rc ui ničesar pomenili za evropsko civilizacijo. Z zmago j ideje edinstva, državnega in narodnega, pa si i trdimo ugled velesile na evropskem vzhodu in dominantno pozicijo na vse. da fo postanite. Pritrjevanja, ki «o ves čas s ploskanjem ::i vzkliki prekinjala govor, se oh kra a niso poiegia več minut Nepopisno navdušenje je vzbudil prisrčen prizor, ko je k voditelju Svetnzarju Pribičeviču pristopila deputaciia seljakov iz Dngega sela, mu poklonila izdelek domačega ve živa in ga poljubila. Vihar simpatij se je državni politiki. Pa kakor je absurdno, da bi Ljubljana z Bet.gradom bila proti Zagicbu, teko jc remegoče, da b! Ljublja na z Zagrebom biia proti Beogradu. To fronto pa srno imeli, a ste videli, kako je propadla. Imam največje zadoščenje v tem, ko vidim, kako se zdaj medsebojno obdelujejo »zavezniki., ki so največ govorili o I »sporazumu, in »slogi*. Vidim, da se v s poka kor gotovo nimam simpatij do Rsdiča. Toda zi-vezn ki. ki so sestavljali vlado in po! leta fascinlraii javm.st s »sporazumom*, od-javljajo zda) smerne karikature šefa nij-ačic stranke v svojem bloku. To dokazuje. da je njihova kombinacija bila absurdna in je morala propasti. Morem vas obvestiti, da se tudi v naši »mračni. Sloveniji čuti nova zarja. Z na- komaj polegel da je kot drugi govornik |itT1j izjemami smo sC vsi nacionalni ele-povzc! besedo minister dr. Prvislav Gri- ment i združil v enotno fronto in postv I vili »kupne kandidature. Pričela je moč- sogono. vek! Separatistična politika je plemensko-nacionalna in internacionalna. šotne množice, in s tem porazno deman-! istočasno hrvatska in boljševiška. Nam očitajo kot slavno pogreško našo zvezo z radikali. Toda mi nismo le za z radikali, temveč t vsakomur. tiralo i:!upe trditve nasprotnikov o sovraštvu Zagreba proti demokratom in o revolucijorurni odvratnosti Hrvatov proti Pribičeviču in državi. Predsednik zagrebške oblastne organizacije dr. Jurlša je točno ob 10 otvoril zborovan c in po uvodnem pozdravu med dolgotrajnim! ovacijatnl podal besedo voditelju Svetozarju Pribičeviču. Govor S. Pribičeviča Gospoda! Čitai sem v nekem davidovi- 1 zvezo j kdor hoče to in takšno državo, mi ne j odbijamo zveze z nikomnr. ki ljubi to državo ter konstruktivno in odkrito dela zanjo. V momentu ko gre za usodo našega naroda in države je j potrebna koncentracija vs< h narodnih sti, j da z normalnimi političnimi sredstvi fz-' voju emo bitko za zmago narodnega In . , . , _ , državnega edinstva. Ako se Davidovič fevskem organu (»Slobodna Tribuna.. more vcrati s Kraftom in Fcrad beg Ora-Op. ur.), da je to naše zborovanje pro- gom ,„ nJill tmj!ca zopet z dr. Korošcem vokacija. Interesantno je, da kaj takega ,„ dr Spahom. ako se taki elementi mo- vate in Slovence, v onem. separatističnem pa plemena in vere. To je srtdnii Govor Čl. P. GHsogOna i na akci'a prrjh r\. ■ i. > rn/ifti n« n -i tn tr-rluciil hrt/ofelrt pozornosti je nato vzbudil hrvatski serak Vug^ek ki ie s sigurnim nastopom in denečo b;- jdarskih razmer v državi, so etiodiištio [(ozdravili pr»s(>odar^ki nrosram. ki ga 1 in^tnpa gosp. Zetial. N*a vseh teh se-strtnkih :-o tirNt:iši SKS obsodili ratdi- nl bilo nikoli rečeno za kak f^adičev ; -() „aitJ tk,pno ja ruScnje nalf«»! ševKki blok je za nas sp( redna stvsr, mi smo s komunisti ieta 1021. že obračunali sami, pa bomo sami obračunavali tudi dalje. rCesnica ic, da se zadnje čase v vseli državah opaža močnejše boljševisko kretanic in da se smatra za splošno potrebno, da s? triprnm združevanju destruktivnih sil strnejo tudi sile konscrvacije. Naša država sc smalra kot najugodnejši teren za beljševiški plamen. i"oda o Obznani n(r.'zlic tema nc more biti govora. Obznana se ie pri r.as uporabila, ko nismo imeli ustave. Toda sedaj imamo po-I zitivne državne zakone, mi imamo zakon i za Z(iič;ll!Iie ctvar5 klf.r^ ->1 nt se -'tal šc brzo avko vseuč. prof. dr. BoZ-!SKS „ M v j|p,ivo.l 'b Res ču lana Gavriloviča, ki je bil prcnrecen r ^ ^9ar;( v kf vf„,;;0 nfltlT.P,, t,a u* .«.iu'.»n »intMiMci. , . v , , 4 ,. di v jarem rimskega klerikalizma. Ras-sei nacionalnih krogov v Sloveniji (Zi- ! f!^ ««nskemi. Zagreou ,n držav, z.- umr|vo • ,, ^ (,a so cii Slovenci.). Prišel sem. da vam izra- i ^ V.? ^ pr^elf ,vi levnti t jč zcpvli himno in se nato med vzklika- to pojmbotio- zim zalivalo za vaše herojsko uelo. z\ I,v ........ "' ~ sno d«*1o ?."!enili luiidjanskih generalov vaše prestane borbe p. d pr,tiskom sepa-j !"«m kra1'"- dI*av m ^ ^ trnntoma zr.r-tt^ajo niihm-o bark-, rafzrua in detetizma v nedavnih mese- ,ali na fs,°" Zm,ai, 'e ^ ^ V«! rnm-ni in trdno po- stri- cih. Pod nečuveno zlorabo državnih sred- u,,cal* t!e .«vlada'" k! ž- -'nnes P'e„ričnni. dn so kredi- . : Do incidenta tudi na ulicah m prišlo, d^si ki ga je sicer tekom pol ure zaplenil policija le le še bolj potrdil onemoglost rad'čivskih gadov v precepu in zmagovit prodor nacionalne ideje v lugosloven-skem Zagrebu. Z večernim brzovlakr.m so se ministr po prisrčnem poslovilu na kolodvoru odpeljali v Beograd. strv pn.t vsem, ki so ustvar a to dr- . , „ .. ,!..„,.! ... . , ., , i >e hanaovska mafija v obupm jez zavo in so pripravljeni še nadalje vsikdar | j. se žrtvovati zrnjo. je ra.iveč pretrpela naša stranka, z njo pa vsi nacionalni elementi na Hrvatskem, ki so za svojo nacionalno požrtvovalnost bi!: nnjrajtn' s tem, da so lih pod vlado separatistov preganiali državni oigini Sr^a slovenskih demokiatov. k smo cn.-ko bili v tefki situaciji so bila pri vas. Za vas in z vam! smo sc vsi trudili, da prid: n i-cionalm vlada z nacionalno politiko. (Živio dr. Zeriav!) V Zagrebu žalibog kakor pri nas v Ljubljani zastopajo velike stranke teorijo o trih narodih in meni pravi o doma. da sem »izdajalec slovenstva*, ker sem prepričan, da mi rt bili dober Slovenje istočasno dolier Hrvat in dober Srbin Daniš sem na kratkem !zprc!t>.du po vašem Zagrebu videl polno imen in znakov, da tod prebiva obiio ljudi, ki so se priselili iz Slovctoje. finako iz aktov, ki jih prejemam iz Zagreba, razbiram na tisoče Imen. ki značijo slovensko kri. slovensko pokolenje. Ali so tudi ti Zagrebčani rene-gati, ako izpovedo da so Hrvati? V te;n vidim veliko asimilacijsko moč Zagreba rad S! 1 * i. pr , i pismo na ministra za šume in rueniKe j dr. 2er.. va, v kalert-m ga vprešuje, kaj hoče storili, da se bo zajez.la povo-lenj pija-.fc»a :ja, ki se radi taksnega zakona r;:zliva po celi drla v I. Ako bi gospod du ovni sveluik tega vprašanja ne stavil kot revi a naših pristašev v pristašev državnega in narodnega edinstva. Letos se nam nudi interesanten pregled. V tekočem letu smo imeli kar štiri vlade, kar ravno ni pohvalno za našo državo. Pomen!? pa to, da v naši državi manjka stabilnosti ln kantin rtete. Naloga naše stdanie državne politike, a spccijelao še naloga naše JDS je. da priborimo državni politiki stabilnost in kontinuiteto. S icm bo storjen mogočen korak naprej, kajti šele potem se bo megla v oržavi razvijati industrija, trgovina, prosveta in vsestranski napredek vsakogar in vsega Ja področju narodovega življenja. O meni pravijo, da sem poln peklenske mržn e na Hrvatstvo in Hrvate, ter da je vsaka politika, v kateri sodelujem, polna te mržnje. Mislim, da bi žalil i sebe i vas. ako bi samo dopustil možnost sumnje, da je v tem podtikavanju troha resnice. Se leta I9I0. je g. Radič dejal v hrvatskem Sabora: «Jaz sem siguren za Hrvatsko, ker imam garancijo za Hrvatsko, ker je Pribičevič za Hrvatsko in njene pravlee bil pripravljen stopiti pod vešala!. To je dejal Radič v momiutu po velikem veleizda ni-škem procesu v Zagrebu, ki se je vodil resnično le zato. ker smo jaz m moji prijatelji vodili politiko za Hrvatsko in ne proti njej. Pač pa te moja politika, da Hrvatstvo zavzame v državi oni dostojni po!užaj, ki mu gre po moralni, politični in gospodarski moči. Veeino sem vztrajal r.a stališču, da hrvatska politika mora biti politika aktivnosti in ne abstinence. Zakaj r.:su poslušal' meijega nasveta? Jaz nisem Hrvatom svetoval, da na si iščejo svoje prijatelje v inozemstvu in pri sovražnikih, nisem jim svetoval, da se pajdašijo z antisocialnimi elementi, združujejo z boliševiki in nastopuo s komunisti. Svetova! sem jim na.i sodeluje o z brati. Ako se torej govori o antiiirvat-ski politiki, tedaj je hrvatska ie moja politike, politika človeka, ki iskreno želi, da Hrvatstvo postane faktor v tej državi vo svojih sposobnostih, atitilirvatski pa so cai, ki hočejo Hrvatstvo zvezati s socialno anarhijo, z boljševiki in komunistu G. Radič se že par 'et predstavlja kot edini reprezentant Hrvatstva. On je ta tel našega naroda, ki nima v sebi ničesar republikanskega in aneiscualne-ga, spravil v republikanstvo in komunizem. A o meni pravi, da me vodi inter-n.iina mržnj3 proti Hrvatstvu! Smo li pozab:!:, kai se je dogajalo v našem nacionalnem življenju? Ali je kdo od vas Cul, da sem jaz v srbskem delu našegs narod2 kdaj zastopal idejo, da naj se osnujejo posebne srbske stranke v katerih bi jaz '•'ra! kako nolilični vlo^o? Al! sem kdaj navduševal za posebno srbsko sokolsko društvo, za kako srbske profesorsko ali učiteljsko udruženje, ali sem kdaj zahteval, da naj se naš narod deli po plemeniti in verah? A ravno oni, kl mi očitajo protihrvatstvo, snujejo posebne hrvatske stranke, hrvatske zajedniee. hrvatska profesorska in učiteljska udruženja, hrvatskega Sokola. Oni jih snujejo samo zalo, ker mrzijo Srbslvo in ne mara o z njim ničesar skupnega... Antihrvatska politika je ona, ki deluje proti interesom hrvatskega dela našega naroda, kl ne dopusti, da bi Hrvail prišli nlmi in defetističnimi idejami. Toda naš \ bogatejši, do Izraza pred vatmi lorumi, kjer te od- i sporazum. Ideja narodnega in državnega i ln kar »e tiče brvatstva, na kratko:! i^oče rano, polem ve vsakdo, da je tako Puclja ter se izjavili za program Na-| rodnega bloka, .^sritaf srosp. Puelja 'trosijo o Narodnem b!nkti nesrnmre laži. da *o nie-ra k.ttvlfdat! sami ban-irji. ki n» nozitni-n Vni '? Take fri po-Vbne stvari je k!f.b>" ->1 nt sestanku Ina *} Ine Ijit- w za SKS vržene v morje! Se nesnm- ofrnhneišego Smodej "e na sestanku svojih ovfi^ blebetal take bitdalosti. da so so tvoslušal-ei kar spogledovali na r:~o dane^ pn nrav-m. Tr !;l je mM dmrim, da v 00 ^ slovenskeTfl lindstvn re- puMikansk-^ra. da ič dola v spor.i- ztimn t. dr. Korofcem in Ako na «bo !ih dr"ra';'» jrovnri. je to simo "k*-crne-a taktik,?. Podrohno poročilo r> tem sestanku go«p. Smmleia bomo še pr-I ni.p*TJ. On«n. Smodei 5p na lasfpp o^i videl, kako sp tudi klerikalna barka 'olrticae Usležke -f Dukorc; »Tctril: Jar.t-i Kalan je {l0|| potaolin in nrepnčan je lah- riolul v nedeljskem tbe-! Vsi nam"t"i in tr«7no mi (dr. ierjavove) vlade, dasi je zn no, da je ta z- I.ou bil delo »latle Slarkovega prut !:o!a, ki so jo baš slovenski kleri-k. lei vziižev li. Zato je nesramnost, če se drzne g Kalan zapisali, da naj »tisti, vek iz naroda, ki ljubi s-.ojo domovino: j Drugi vzp.k nezadovoljstva ie v tem. ker ki je zlo zakrivil, napako fam poprnv:> da prekine zveze s sovjetsko ir.tcrnacio-' se velik del naroda In posameznikov ne I P« kazati na dr. Žerjava. Inicr- - • ■ pel a ut je s svojim najnovejšim vprr.ša njeni le znova potrdil, da imajo prav nje va vlada je imela več opravka na telefo- ! kar 30(10 intcligcntov kompetiralo za po-nu, kakor v pisarn;.h, ker se je nepre-, slaniška mesta. 2290, ki jim naravno ni Stano poslušalo in napeto čakalo, kaj bo moglo hiti ustreženo, je postalo n.zado- i naj di :valiiiciral s svojo neodkritosrč-danes ali jutri povedal Stjepan Radič, j voljnih in resn čno jih danes kot užaljene nosijo in zavra!nostjo. Mes'o, da gospod Smešna laž je. da smo mi preprečili soo- ■ veličine lahko najdete na levici in v oh- j Kalna zahtevale rer njanje gostilničarjev razum. Povedal sem že v Beogradu na < jemu z Radičem. Tudi z našimi velikimi j in a!ko' o!a tam, kjer ve-ste, da vaši za-velikem zboru, a povem tudi danes, da mesti .e tako. Jaz sem fanatičen Llublj-n-i i iev: ra.ii obstoječih zr kanov ni če ce bo ustregel, vzemite metlo v roke pred I svojim pragom, pa tamkaj pometajte. narodnega in držuvnega edinstva. Ako tropola. Ljubljana je lahko veliko mesto. že dnn°c ra^it^trana. nalo in z inozemskimi faktorji. Toda on more znajti na pravem mestu Pred dve ni podal nobene garancije in DavkloviČJ- j ma letoma s-..m sc n pr. prepričal, da j! govi lastni pristaSi, ako ga ne jemljejo i 1 resno. V nrpredni j. vnosi i se je že zdav- sem docela za sporazum, toda moj pogoj; čan in ljubim svoja Ljubljano, toda vem,' Je jasen. Sporazum je ntrgoč ie v okviru da Ljubljana ne more biti državna rre- sem v tem czlru prepreka za sporazum,1 eno najbogatejših, eno najuglednejših kul-se umaknem vsak hip iz javnega iivlje- j turnih središč, toda glavno mesto države nja. Samo, gospoda, ne morem pa prlsta- . ne more biti. A vendar jih je dokaj, ki ti, da bi sporazum bil navadna omama ; misli o tudi to. Velik del razlogov neza-in prevara, m' moram paradiranja in obo- dovoljstva je v tem oziru z bratskim Za- Povodenj pijančevanja v Ljubljani izhaja največ iz škofijske Unionske kleti, a tudi iz podzemeljske beznice katoliškega kon suma v Zvezdi. G. Kalan naj raje vpraSa v tSlovencu* *':ofa, zakaj so v njegovih zavodih kuhali žganja in zakaj Pn sveoi _ Inozemska poročila o antlboljsevj-ški balkanski fronti. Diplomatični poročevalec »Dailv Teležrapha« pi:e. da te nepričakovani ohisk jugoslovenskecra kralja v Parizu relikera političnega pomena. Kralj se Vio razgovarjal s francosko vlado o skupnem nastopanni Jugo-s1?.vi!e r. drnrittii balkanskimi rt«-r.avami 7.a skupno obrambo proti sovjetski propagandi. — Tajna Orožna sVIadišča v Nemčiji. Mednarodna vo'?ška kontrolna kom i* i.vi je dne % decembra o priliki nepričakovanega obiska v tvorrici Beilin-Karis-ruher l»diistreweke. odkrila na tisočo sestavnih dplov top>v. strojnic ;n pusic. Po dosedanji cen:tvi gre za najmanj SO.OOfl sestavnih delov topov, stro nic in pušk in 13 fino sestavnih delov težVih strojnic. Nemški državni brambnj minister odločno dementira to vest par:?ke koreeporidence Arrenee Ravas in zatrjue, da izdeluje imenovana tvornica le lovske in športne pnike in torej o kakem skriv- tanja s sporazumom. Ml, ki se borimo za i greboni. V Italiji obstoja polt g Rima tudi, so njegovi verižili z vinom _ ^....... ^............. _ svoje ideje, r.aj bi se umaknili, sporazu- i Milan. Ne vem, katero mesto bi izbral; po St. Vidu. Tudi naj si g. Kalan da ; npm' ^i.,]-^,, voia^kega orož'a ne more ma pa bi ne bilo, temveč bi zmagala Ic i primernejše in važnejše za italijansko predložili seznam tistih njegovih si nov bi(i p()Vora ??rPda pa 'e mednarodna protivna politika. Zato se vsi napadi na J nacijo kakor Milan. Beograd je po vsej J skih tovarišev, ki vsako le!o kuhaio Po|v<,jn;ka kontrolna komisiia s to i7javo mojo osebo in moje prijatelje vršijo le svoji zgodovini in geografskem položaju j žinniJčih slivovko, brinjevec in borov-1 ne" Ii0 Tadovoi]i]a_ ;:Pr ;e lnkarost in zato, ker nas hočelo odpraviti iz fronte, ■ odrejen za našo prestoilco. a poleg nje- i ničevec. Ce ee poplavlja Slovenija z zahrbtno s t Nemcev dohro tnaria. onemogočiti nas v politik!, da b! sepa- ; ga mora Zagieb hiti naš Milan. Zagrebu j kobo'om od strani faktorjev, ki so v prvi ratistl lažje zmagali s svo.imi antidržav-j želimo vs!, da postane čim srečnejši in _ vrsti dolžni skrbeti za moralo, a g Kalan r'—a poguma, da bi pokaza! s prstom na MiM CiEiil M' Viktoria Parme zadnja pot Maribor, 28. decembra. Celo BOlnee je obsevalo danes mrko zimsko pokrajino nad Mariborom, da. i ono pospremi svojega ljubljenca, vedno vedrega in dobrosrčnega skladatelja Viktorja Parmo.Vestibul Narodnega doma, ki je nudil Parmi poslednjo streho nad zemljo, je bil pestro okrašen z venci in trikolorami. ki so jih položili na krsto vojni muzičarji, Narodno gledališče, Slovanska čitalnica, sorodniki in prijatelji. Ze davno pred šestnajsto uro se je zgrnila okoli Narodnega doma gosta množica žalujočega občinstva. V ganljivih besedah sta se poslovila od mariborskega ljubljenca intendant ,Narod nega gledališča dr. Brenčič in predsednik Slov. čitalnice Iv. Kejžar. Združeni pevci Zveze mariborskih pevskih društve so ob spremljanju fanfar vojaške godbe z globokim čustvovanjem zapeli »Vigred se povrne«. Ob zvokih dveh godb, vojaške in »Kat. omiadine* se je priče! pomikati dolg žalni sprevod proti glavnemu kolodvoru. Na čelu je korakal marib. Sokol s praporom, ki so ga spremljali tudi trije bratje v kroju in podstarosta dr. Bošt.jančič. Ravnotako številno so se udeležili pogreba člani vseh pevskih društev. — zlasti Glasbene matice s predsednikom dr. Tominškom in kapelnikom Topičem. »Prava« z vodjo Premmjem in drugi. Za krsto in sorodniki pa se je vila ogromna vrsta odličnih zastopnikov mariborske inteligence ter ostalega meščanstva. tako da je sprevod z gostim prialirvm napolnil široko Aleksandro co eesto od frančiškanov do kolodvora, kjer te je zopet gnetlo toliko žalujočega naroda, da je močna četa policije le s težavo vzdrževala vzoren red. V sprevodu so bili med dnirimi: veliki Župan dr. Pirkmajer s srezkim poglavarjem dr. Ipavcem in vsem višjim uredništvom oblasti, župan dr. Leskovar in podžupan dr. Lipold. brigadir Nikolič s številnim oficirskim zborom, min. n. r. dr. Knkovec. bivši mariborski žtipan Grčar, intendant dr. Rrr-nčič z ravnateljema Rra-tino in Mitrovicem in celotnim gledališkim ensamblom. Češki klub s predsednikom Burešem. I. Č. L. s predsednikom Knopom. Slovanska čitalnica s predsednikom Kejž.arvm in vodjo »Ljudske knjižnice dr. Reismanom. Oruna z načel. obl. odliora. dr. Snuderlom. Noviransko tidru-ženje s predsednikom Rorkom, mnogo občinskih svetnikov, odličnih nnrodrih dam. načelnikov nradov. 5ol. korporacij ii: sploh ves kulturni Maribor. Na kolodvoru se je v globoko zarni-£l'enem srovoru poslovil zs Glasbeno matico predsednik dr. Tominšek, za številne pri jate! V> in znance njetrov verni dni? onemi ravnatelj M'trovič. V vinogradu za kolodvorom so že počivali v zimski temi. ko je godba zasvirala pred ogromno maso naroda Parmov interrnezzo iz onere »Kseniie: in so r.azvcneli v ostro zimo tnž.ni akordi »Tllajror mu«. Tn vedno se še nismo mo;r'1 ločiti. Sele krepki glasovi »Mladih vojakov«, ki >ih je into-nirela za odhod vojaška godba. so raz-maiali množico in novo živpenie re je Ta7lilo po ulicah, zdravo in krepko, kakor je to želei v scorh končnih bolestnih urah nepozabni Parma. » Ljubljana, 20. decembra. Ma Ljubljanskem poliu. zavitem v meglo. so se danes popoldne zaprla vrata novecra groba, v katerem bo spal večno spanje laibljenec našega naroda, skladatelj Viktor Parma, ki nas je zapustil ravno oh zatonu starega .leta. T?rdke so bile vrste, ki sn spremljale našega glasbenega pijonirja na ivegovi zadnji poti. Bile pa so zato izbrane in zastopan je bil v njih cvet naših kulturnih delavcev, vsi. ki znajo ceniti umetniško udejstvo-van:e pokojnika. 7. neba je rosilo. ko so z glavnega kolodvora prenesli 7. venci obloženo kr=to s Parmovimi »črnskimi ostanki na mrtvaški voz. Pevci Zveze pevskih zborov pod vodstvom pevovodje g. Zorka Pre-lovca so zapeli Pavčioevo nagrobnico, muzika dravske divizije pod osebnim vodstvom kapclnika, kapetana dr. Čeri-na, pa ie pozdravila nesmrtnega skladatelja »Mladih vojakov« s turobno »Vigred«. nakar se ;e takoj razvil žalni sprevod, ki je kreni! po Dunajski, Gosposvet-ski in Bleiweisovi cesti in se ustavil pred opernim gledališčem. Utihnili so glasovi vojaške godbe, iz prvega nadstropja gledališča pa so 7..ador,eli turobni zvoki fanfar, ki so svirale slovenskemu slavčku Ravnikovo žalostinko v slovo. Nato je stopil upravnik Narodnega gledališča, ravnatelj Matej Huhad na črno ovito govorniško tribuno in se poslovil od Parme s sledečim govorom: »Dragi prijatelj! Nepričakovano se poslavljaš od nas Ti. ki si bil v zadnjih desetletij eden na'plodneiših slovenskih skladateljev. Tvoje ime je siccr italijansko. a Tvoja duša ;e slovenska. Odkar si izrekel v pomembnem trenutku: »Slovani ne bodo nikdar premagani« in »Srbi j se opravičeno hrani:o« in si bil radi teh \ bes"d pregaViian, smo Te še bolj vzlju-i bili in še bolj spoštovali. Bil si velik Ijtibi-, telj glasbe in glasbenik svo'e vrste brez primere. Glasba je bila Tehi vse — Tvoj« zavetje, uteha, veselje, hrepenenje. Tvo:e življenje. Nje' s: živel od mladosti do starosti, do zadnjih dni pred smrtjo. Oral si ledino s'oven.'ke dramat«ke glasbene literature! Tvo:e «!oven«ke izvirne opere »Tlrh, grof celjski«. »Ksenija«, »Stara pesem« in »Zlatorog« in nekatere operete so se izvaiale pri Slovencih. Hrvatih in Čeh:h r uspehom. ugledom in častjo. Bil si med prvimi, ki So zlagali slovenske izvirne opere. To je historično deistro. Tvo;a dela zavzemajo častna me«ta v slovenski glasbeni literaturi. Tvoja koračnica »Mladi vo.'flki« pa je naipopular-neiša skladba te vrste. dosegla je kot taka evropsko vrednost in se :e neštetokrat izvajala v vseh državah Evrope in v Severni Ameriki. Kjerkoli si službeno ! bival, vzbuinl si v ljudstvu veselje in \ vnemo za glasbo, ustanavlja! si orkestre, jih sam vodi!, prirejal dobrodelne koncerte in bi! v svojem glasbenem delovanju brez primere požrtvovalen. Hvaležno Ti je ostalo slovensko ljudstvo, prikupil si se mn izredno. Globoko si nam raz-žalostil srca. ko odhajaš od nas v jasno i večnost. Bil si mož. ki n.i ime! sovražnika. ki ni poznal mrž.nie, ne zavist', duša i brez zlobe in hinavščine. 7lat značaj blažen v veselosti in dobroti. Proslavil si svoje ime. ' islavil pa tudi narod. i?, katerega si ,zšel in 7a katerega kuHiir- vo. Spomin nanj je za, vedno vtisnjen c naša srca. Slava mule Vnovič so zadoneli iz g'cd»iiš5a turobni akordi fanfar, nakar je krenil sprevod po Aleksandrovi in Dunajski cesti ter Dalmatinovi in Komenskega ulici proti Martinovi cesti. Sprevoda so se udeležila ^sa ljubljanska pevska društva. »Ljubij. Zvozi, »S^vee«, - Lira« iz Kamnika z zastavami. kot zastopnik velikega župana dvor. scet. Kremenšek z dr. Grasellijcm in dr. Senekovičem, mestna gerenta gg. Turk in Likozar, general Tripkovič z oficirskim zborom, naši glasbeniki, pesniki. pisatelji. igralci, pevci, upodabljajoči umetniki, uprava Imhljanskega in oseškega gledališča. novinarji, zastopniki akademske in srednješolske mladine trr narodnega. žen«?va. Vojaška godba in godha Zveze mgoslnvenskih žeje^miVir-iev sta. svira!! vso pot neumorno žalne H dEsITS/ l&Lt&^J v katera je nedavno zapustila ta svet. nastopa !j danes sadlijikrat V krasni komediji iz galantnih Ta j m agent Emo Ljubljanski dvor časov Predstave oh 4 . V, 8. in 9. uri |kornčn'ce. Prvikrat eidi v žalnem sprevodu T.. Pahorjev! narodni žclostin-ki. sestavljen' iz jugoslovenskih p^smi. in naprav'1! mogočen n: i s in bili frav primeren pozdrav narodnemu trp'nu. Oli.a orkestra sta sodelovala iz fo'e ljubezni in spoštovanja do simpatičnega pokojnika. Mrak je že lere! na Ljubljansko polje, ko je ravnatel' g. Dražil i?pre"ovori! imenom slovenskih pevcev Viktorjn Par-m* oh odprtem grohn gipliive 7«d- nVgn slove«« ter V mati Zemlia «T>re>-la v «vnie naročje zopet enega svojih velikih sinov. Vn'aška godba is 7a«rir.«la Se pokoj. n'knve »'"'ade voi.akf « in žalujoča družba ie cd?!« Pogojnik počiva v grobnici obitelji Pavšinove. no povzdtgo si i m!.nden;ško navduše- nostjo deloval do 7«dnjega vzd ha. Poslavljamo se od Tebe. mili pri>atel;. s težkim srcem, ohranili Ti linmo hvaležnost in izvajali homo Tvn:a, dela. P.l.ig : in večen spomin Tebi. mili brat, Viktor J Parma!« j Imenom Udniž.enia gledaliških igralcev. ki ie polož.ilo na Parmovo kr:-to hi. ; di krasen venec, je i7.presm voril g. Julij | Betetto sledečo po«inrtjn'co: »K večnemu poftitkn spremljam« danes Viktorja Parmo. Ni pravila brez izjeme. Parma pa je bil i?jema. Za svoj trud je našel že pred leti pri/nanje. Ne mislim samo priznanja strokovnjakov, ki ni vedno nepristransko. Kar > veliko več.je vrednosti, ie priznanj; naroda. Spominom se dobro časov, ko sem preji^val v slovenskem T.aljinem hramn niecove kompozicije, pesmi, občutene v narodnem duhu. Iz srca mi je prišel njih melo« in našel ie tudi v«cle: pot v srca poslušalcev. M'rno lahko trdim, da so bde takrat niecrove kompozicije najpopularnejše r Sloveniji. Kot irvaOjoč umetnik in član slovenske opere, kateri je Viktor Parma v najtež.rh časih njenetra počet-ka pom.aral orati ledino, se poslavljamo s tusro v «rcu od prerano umrlejra. V imenu celokupnega članstva Narodnega erleda!i!č.a kličem bl.aiopokomemu sotrpinu v kulturnem u'edinjenju, zadnje »!o- pred Maribor. 29. decembr?. Pred kratkim se >r mariborska porota pečala z vc"ko afero hudodelcev, ki so r37pcčavali ponarejen® jngos!ovencke ko-lrke. 0'-to?cna Jes. Dohrovn'k in Drasto-slav Miloša vi jevič sta b!!a obsoiena n? dve in pol in en in pol leta ječe. V zvezi s to afero ie vršila danes razprava pred kazenskim senatom proti Kost; brstiču. pristojnemu v Beograd, a seda i trgovcu v Mariboru, ki se ie tu poročil s papirno treovko PristenTk na Aleksandrovi cesti 4. O zadevi smo svoječas-no re poročali, ko se ie vršPa prva preiskava. a cespa Pristernik, poročena Kr-stič, je radi tega vložila nroti «Iutru» to/ho radi žnljenla časti. Nastopili smo dokaz resn:ce. Kakor čuiemo, je dolea preiskava končno Dri kra u in pride v kratkem tudi cospa PriMcrnik-Krstič pred senat. O razpravi bomo poročali. Dane« pa se I* moral zagovarjati njen soprog Kosta Krstič, ki v Mariboru nič preveč častno re rcprezenflra svoie rojstne prcstolica Ko sta 1. marca m?4 dobila detekfva Kodclia in Mcteliak nalog, aretirati Miloša vi ieviča in obdolženca Krsti-Č3. ker sta bila osumljena razpečavanja kolkovnih falzifikatov, je Krstič trdo žalil detektiva z ezirom na niih službeni posel in zakrivi! s tem preirešek zoper zakon, oblastvo ln iavni red po § 104 srh. k. z. Z vso megočo obzirnostjo sta detektiva aretirala Milosavljeviča ir. na stražnici, kamor jc prišel za tem obdol-ženi Krstič. tudi n cga. Detektiv Kodelja je hotel peliati Krst:ča po stranskih ulicah na policijo, da Krstič ne bi prišel mimo svoje trgovine na Aleksandrovi cest'. Temu pa se ie Krstič odločno protivi! in dosegel, da ca je Kodel.ia peljal po Aleksandrovi cesti in je Krstič med potjo stopi) v svoio trgovino, dasiravno mu je skušal Kodclia to zahraniti. Pri tem je Krstič detektiva žalil in mu grozi!, da se bo pritoži! na ministrstvo ter da ga bo vrgel v 14 dneh Iz službe, ker ni noben šta.erski bik. Povrh trga je 12. maja pisal na državno policijo, da so izvedli pri njem in nji govi ženi profza-konito hišno preiskavo ter odnesli brez nadaljnjega korespondenco, iakture in i nekaj blaga. Se pri zaslišanju jc Krsti j trdi!, da so mu policijski organ! odnesli precej usnjatih belcžr.ic in nalivnih peres, ne da bi imeli zato kako podlago ali dokaze. Pri današnji razpravi je bil Krstič ob-| sojen na 1000 D!i: globe ali na 6 tednov zapora, katere pa je žc odslužil s pie-iskovalnim zaporom. Tat. .. Ljubljana, ''S. decembra. Kolodvorska ulica. Pridrvi po cesti avto, rarara ... pasantje se prezebli umikajo in pritiskajo k zidu in stopajo nato, ker hočejo prehiteti drug drugega, zopet na cesto. Množite hite gor in dol. Mudi se jim na vialc, ali pa prihajajo utrujeni in obloženi 7. vlakov. Pridrdra izvošček, pripelje težji voz. hlapec na deski kolne. pa<-anti se zopet nejevoljni umikajo, na trotoarju se sklopi živ klopčič ;n Milče pravi svoji Fančki: »Dušica, stopiva v gostilno vsaj za pol urice, utrujen sem Ž9 dovolj, saj se skoro ne pride naprej!« Fanika prikima uda.no in pokorno in parček, ki je prispel v mesto z goren skim vlakom, se oddahne za mizo. Oba pogledata malce naokrog in opazita nasproti pri isti mir.i še tretjega gosta. Zdelo sc je. da menca na svojem stolu malce. Milče ga nekaj časa zaverovano opazuje, naenkrat pa se mu z.aiskre oči. nagne se skrivnosno proti Faniki in klikne v trenotku dozdevne nepaf.nja soseda: »On je!« Fanikin začuden obra7. spiašuje: »Kdo? Kaj?« Šepetajoči odgovori slede, za njim pa kratko pojasnilo: »Ta. ki je žive! nekaj tednov na stroške nekega sej-marja z Dolenjskega, to se pra-;. ki mu je takrat v Metliki izmaknil listnico s toliko in toliko tisoči denarjev. Bil sem takrat poleg in ie pravi, je pravi, — takrat je izginil kot kafra .. .1« Neznanec ima prijeten obraz. FaJiika ga nekal časa študira. Milče ga opazuje nekam zabodeno, ugiba potiho sam in njegovo prepričanje je trdno. Neznancu se nič ne mudi. naroči novo merico vina. gleda veselo in dobrodušno v svet in v Faniki se porrra dvom. »Skoro ne ver jamem, Milče — veš...!« Tisti hip se pridrenja v sobo večja družba potnikov, vsemogočih obrazov, skoro manjka prostora. Treba se je izmikati, sk!an:ati. prestavljati sto!e. govoriti par besedi, skratka: pozornost obrniti drugam. Naposled se vse umiri, vsak sedi zopet na svo'em prostoru — samo neznanca ni več. Milče: »V'diš. šel je!« Fanika: »Ojej. saj res —1« Nato še govorenja čez to ;n ono in čez čas Milče: »Plačat prosim gospodična!« Ta je stala že poleg n'v>»a in stegovala roko. Psr rcrvo7n'h gest. poseg roke žep. neroden okret na stolu in prebiedel obraz. »Hudiča, kie pa je tno.a -ukn a?!« Ta vzklik izrečen 1 malce tresočim globokim nnfltim basom, je hipoma presekal drugi tanjši: ».le-žeš. mo:a torh>ca!« Tako se je zgodilo, da M lfe in Faniki« r:st.a mo«r!a plačati pol litra rumene-tra rinca. Zunaj. bogr.na za katerim vogalom pa je tiščal tat v svoji roki torbico s Fanikinim novcem, se crrel že tudi v Milčetovi sukn'i. v desno prsno bradavico pa ga je tiščala še precej ejena listnica- ®pi§3 Dekliške plesne obleke že i7«otovljene. im« na razoolago po najugodnejših cenah Modni atelje M. ŠARC Ljubljana, Kongresni trg 41. ZG. ŠIŠKA. Občinske volitve v tuši občini nc dajo samostojnežem, ki jih je k sreči vedno manj, miru. Tembolj njevito pa sc šopirijo zato po cKr.iet listu« in se zaletavajo v demokratsko skupino, ki je najmočnejša. V dopisih kar mrgoli napadov na osebe, ki ne pri« stajajo na njihov program. Zelenim ge« neraloin ne bomo sledili na tem polju in jim to zabavo še dalje iz srca privoščimo Zanimivo pa je, da samostojneži, ki nc prestano stresajo svojo jezo nad demo« krati, istočasno snubijo klerikalce in so» cialiste. Pri teh gospodih si namreč upa* jo ribariti v kalnem in so jih celo toli* ko izigrali, da hodijo njihovi obč. odbor« niki po kostanj v icrjavico za samostoj« neže. Da pa ta igra samostojnežev s so« cialisti ni posrečena, bo pokazala bližnja bodočnost, ker volilci njihove skupine nikakor niso zadovoljni s tako čudnim sorodstvom. Mimo bomo zasledovali raz« voj in vodstvo občinskega gospodarstva, radovedni pa smo, kdaj razvijejo samo« stojneži v naši občini svojo vlado s po« močjo socialistov. O klerikalcih samo nc« kaj izrazov iz gostilniških iokalov: »Okrajni glavar jc za mene «šlapa». De« mokratske odbornike moramo pretepsti itd.». Tako družbo pač radi prepustimo samostojnežem. PREDDVOR. Na sv. večer so se Orli po svoji predstavi napili žganja in odšli vinjeni k polnočnici. Eden izmed njih, znin po svoji svetosti, je v pijanosti zle« zel v kaplanovo spovednico ter prespa! polnočnico. Zjutraj ga je smrčečega na» še! cerkovnik in ga iztira! iz hiše božje. Nekaj dni preje so se pripravljali Orli ni spoved. Predno so odšli v cerkev, so se tako močno nupiii, da dva sploh nista mogla k spovedi, ostali pa so se obnašali tako. da je moralo biti sram vsakega po» štenega človeka. G. kaplan Strah bi imel gotovo večje zas'uge, cko bi podučil svo je ljudi o dostojnejšem vedenju v cerk« vi, "lesto da prodaja po hišah «Domo= ljubn» kakor kak koiporter. BLED. Sokolsko društvo priredi Sil« vestrovo v svojem domu ob 8. uri zvečer z bogatim zabavnim sporedom in ple« som. — Odbor. KOROŠKA BELA = JAVOP.NIK. V 16. številki «De!avsko kinetskcga listanje neki duševni revček, ki ni ne delavce in ne kmet, priobčil skrpucalo z name« nom, da oblati našega župana. Ne bi si« ccr odgovarjali, če bi nc vedeli, kdo se skriva v ozadju. Pravimo pa: Klobuk doli pred takim možem kakor je naš župan, čeprav je SSJ stranke. Vam pa svetujemo v podrobno premišljevanje, kolike koristi je za občino klerikalni klub v občinskem odboru pod za vas spretnim vodstvom župnika. Pokažite se dobre gospodarje in storite kaj za obči« no. Samo lepi nauki sv. Matevža in var« stvo angela Gabrijela nam občanom nič ne koristijo. — Davkoplačevalci. LAŠKO. V težki stiski 60 mi usmilje« n! ljudje kot onemoglemu starčku z ve« seljem priskočili na pomoč in mi ta.ko olajšali gorje. Zahvaljujem sc najiskre« r.eje g. Biažu Zupancu za njegov trud z nabiranjem denarnih prispevkov, kakor ttidi v^em darovalccm, želeč jim srečno in veselo novo leto. — Hinko Mattioni. BRfci£;CE. Kakor običajno, priredi tu« di letos naš delovni Sokol v sredo ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma Silvestrov večer z bogatim, a dosc« daj strogo tajnim sporedom. Pripra« ve za šalji.e nastope so tako velike, da upamo na vsestransko zabavo, vsled če« sar pričakujemo najštevilnejše udeležbe. KNJIGE, leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti, v vseh lezikih, ku-puie po najvišjih cenah vedno 'Ljudska knjižnica» v Mariboru, Narodni dom I. Gledališki repertoarji P i Med revifami Ljubljanska drama. Torek, 30.: »Sumljiva oscba». A. Sreda, 31.: ob 3.: »Danes bomo tiči*. Po dolgem času je izšel zopet beo-I grajski «FOKRET», revija za politiko, književnost in gospodarstvo. Vsebina Ljudska predstava pri znižanih cenah, dvojnih zvezkov 38—34, 35- 36 ie sie-lzv- __ dečn: Zdrav skepticizem; Evropa in Četrtek, L: «Cyrano de Bergeraci. Izv. nevol:e našega naroda v Turčiji: Vrzi- Petek, 2.: Zaprto. Sobota, 3.: .pirma P. B.». D. kolo. roman Br.animira Djr.šiea; Arhitekt Pera J. Popovič; Einste:nova Nedelja. 4.: ob 3.: «PagIavka». Ljudska relativ-itetna teorija: Pcmen februarskih predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob S.: «Vercn'ka Deseniška*. Izv. Pondeljek. 5.: Zaprto. Ljubljanska opera. Torek. 30.: »Carjeva nevesta-. Gostuje g. Gjnngjcnnc iz Zagreba. E. Sreda, 31.: ob 4.: «Nctopir». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Četrtek L: ob 3.: «Trubadur». Gostuje dr. M. Adrinn z !>.inaia. Cene znižane Izv. Petek, 2.: Zaprto. Sobota, 3.: »Rusalka*. A. Nedelja, 4.: «Traviata». Izv. Mariborsko gledališče- Torek, 30.: Zaprto. Sreda, 31.: Zaprto. Četrtek, 1.: ob 5. popoldne: «Pri treh ml^Hpnlfoli. Ifunnri volitev; Staroslovci:«!:« starine; Pregled. itd. Oba zvezka prinn-ata tudi nekaj prav zanimivih ilustracij; prvi reprudicira niz dol arhitekta Popoviča. drugi pa nam predočuje risba Dušana Kokotoviča iz Primorja. Končno smo prejeli novemberski cŽENSKI SVET*, katere'a izdajajo ženska društva v Julijski Krajini. Prva stran r vi'e je posvečena hvaležnemu spominu rodoljubke gc. Karle Ponik-varjevc: dr. Lah nadaljnje »Gabrijana in Šemhiljo». Zvonimir Kosem je napisa! črtico «Kn iga življenjas, Andieja-Vera <2c-ne». A. Č. je naštela svojo obširno filozofsko razpravo pod zadnjim citiranim naslovom. 1 Listek je posveten aktualnim zadevam j na pol i; umetnosti in znanosti. Omeniti nam je končno še 2. zvezek ibeeriajskih «Svedočanstcv», časopisa, ki i.li.aja vsakih deset dni in je to pot poln citatov iz Gogolja. Poleg tega objavlja ! fist prispevke književnega značaja y ve-. tani ia prosti besedi K repertoarja ljubljanskih gledališč. Danes v lorek gostuje v operi tCarjeva nevesta* v glavni vlogi Marfe priljubljena in izvrstna članica zagrebške opere g. Gjungjenr.c Gavella. Umetnica šteje to vlogo med svoje najboljše in naj-uspelejše vloge. — V drami se igra Nuši-čeva veseloigra z gostom tenoristom dr. Maksom Adrianom v glavni vlogi Manriea. V ostalih vlogah nastopijo dame in gospodje: Lovšetova. Thierry-Kavč-nikova. Popov, Zupan, Ribičeva, Moho-ric, Pcrko in Bekš. Cene za to predstavo so znižan.? in opozarjamo na njo posebao goste z dežele, ki imajo za poset popoldanskih predstav zelo ugodne železniške zveze. Začetek točno ob treh popoldne. — Zvečer je v drami z g. Levarjem v glavni vlogi. Nedeljski je bil zojiet predstava z baritonislom Primožičem iz Zagreba v naslovni vlogi. Dragega rojaka, ki je posebno prepričevalen v svoji močni igri, je občinstvo sprejelo z velikim entuzijazmom, ki ni hotel prenehati do kcnca operne uprizoritve. Gilda je bila nova; pela jO je gdč. Frisekova, s kalero je naša opera pridobila vsekakor dobro in svežo' silo. Boljša v nižini ka- kor v višini je žela pevka posebno za svojo temperamentno igro burno pohvalo. Velja omeniti še g. Banovca, ki je v , kateremu je prisostvoval načelnik prosvetnega oddelka ministrstva za prosveto dr. Branko Senoa. Zasedba je bila ista kakor letos 1. novembra, razen parterja tudi dobro obiskana, v igri pa je zaostajala za novembersko uprizoritvijo. Elan je topot nadomestila nezaslišaa ner-voznost, ki je trajala skoraj do konca tragedije. Vendar je bila predstava v splošnem dobra, ča jo merimo z merilom, ki se je uporabljajo pri naj zadnja leta pri tem komadu. Nirodcmijer tScainpoio* na slovenskem odru v Trstu. V Trstu so v nedeljo igrali Nicodemijevo igro cScampo-lo>, katero nameravajo uprizoriti to sezono tudi v LjubljanL Kakor posnemamo po kritikah tržaških listov, je igra izpadla ze!o zadovoljivo. Pod režijo gospoda Alberta žiicLa je bil komad podan predvsem ubrano. V vlogi inženjer ja Tita je nastopil član Liubliaoske drame gospod Terčiž. Domače vesti Svojim cenjenim naročnikom priložili smo danes položnice ler Jih prosimo, da obnove z njimi prihodnje dni naročnino za leto 1925. Naročnina znaša za celo leto .... 300 Din za pol leta .... 150 Din za četrt ieta ... 75 Din za 1 mesec .... 25 D n Upravništvo »Jutra« NEPOBOLJŠLJIVI CIKA LJUBA. V nedeljo je tudi Ljuba Davidovič im«l prav skromno volilno skupščino v Beogradu. Najprej je napadal sedanjo vlado radi razgovorov z bolgarskim prunijerjeui C;uikovum, (»ozabljajoč, da jo nodavno njegov zunanji minister Voja Marinkovič št! poklanjat se v »<* Jijo — Cankuvu in Kalfovu. Nadalje je čika Ljuba proglasil reševanje države pred boljše v i ki in defetisti za «vu-Idlni trik«, dasi se še vedno gerira za narod.iega in država, g;, t din-atva ter je tudi svoj govor zaključil ta,ko le. »Jugosloveni vkup! Zbrali iio-ftemo vse česiite. ki so voljni in pripravljeni I vso »ilo branili našo drž— TOl» . . . Pod parolo »Jugoslovani vkup!« ae Jo Davidovič zvezal i radičevci, klerikalci, muslimani, Nemci, Mailžari. lurki in Arnavti. To v»e žaii.i »čestiti Jugoe-loveni«, vneti zagu »omiki narodnega edinstva iu v*uk bip pripravljeni braniti državo . . . Sta ri čika Ljuba je mizeren v svoji ne,o-boljšljivucti. Izigran od vseh svojih zaveznikov. še vedno prejtiva vižo o sporazumu. A to je ravno žalosten Iti od ji jpev davidovičevs-kega jugoslo ven •stva ia ne.-icčno apurazumažke politih Seps. * • Izpremembe ▼ državni službi. I meno »ani so: Dr. Ante San* *a sekundarija v splošni bolnici v Mariboru, Ferdo Mer-šol za pravnega pruktikanta pri deželnem sodišču v Ljubljani ter Fruuce lirek ln Vincenc Podpornik za višja paznika na moški kaznilnici v Mariboru. Sluga Josip Gnezda je oa lastno prošnjo premeščen od deželnega sodišča k višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani, sluga Gregor (vrlUr pa od višjega deželnega sodišča k deželnemu sodišču v Ljubljani. • SapreoiJisnje političnega oralnišMa 7 mai iiioi>ki oblasli. Za vladnega svetnika 5 skupine !. kategorije sta imenovana gg. Maks Vrišer pri mariborski oblastni upravi In dr. Marko Ipavec, poglavar sreza Maribor, levi breg. Za policijskega svetnika 6. skupine 1. kategorije Kari Pestevšek, pri policijskem koinisn-rijatu v Mariboru. Za srezke poglavarje v 6. skupini 1. kategorije: dr, Ivo Polja-nec, srezki poglavar Maribor desni breg; dr. Herbert Kartin, pri srezkem poglavarstvu v Šmarju; Friderik Viher, upravitelj sreza v Slovenjgr.idcu; dr. Stanko Majcen pri mariborski oblastni upravi Za oblastne tajnike 7. skupine 1. kategorije: Fran Levičnik pri srezkem poglavarstvu Maribor, levi breg: Anton Svetina pri srezkem poglavarstvu Murska Sobota; dr. Anton Megušnr pri srezkem poglavarstvu v Frevuljah; Fran VovšeK, upravitelj sreza Doljna Lendava; Miha Zavadlal pri srezkem poglavarstvu v Ptuju. • Štipendije na IjnMjanskem vseučilišču. Iz Beograda mm poročajo: V ministrstvu prosvete sa te dni rešujejo prošnje za podelitev državnih štipendij dijakom domačih vseučilišč. Na ljubljansko univerzo odpade Hiti Štipendij, ki so deloma že oddane, deloma bodo oddane prihodnje dni. (Kakor čujemo. je sonat ljubljanske univerze predložil miui-strstvu s svojim priporočilom 250 prošenj za podelitev Štipendij. Op. ur ). • Gostilničarji se opozarjajo na članek »Reklame v gostilnrh* v gospodarskem delu današnje številke. • Slovensko lovsko društvo t Ljubljani naproša stare in novopristopivše člane, da takoj poravnajn članarino 50 Din. oitnosuo zapriseženei 25 Din za lelo 1925.. da se zamore definitivno določiti asklada glasil« »Lovca*. V lo svrho bo SLD. čakalo in bo izdalo 1. številko šele sredi januarja. Kdor ne poravna članarine, ne prejme lista, članarino je poslati na naslov: Ivan Zupan, blagajnik SLD., Ljubljana. 3G14 • Psovke in separatisti. Psovka ni nikdar sramotilna za onega, ki mu je namenjena, lemveč za psovača samega. Na drugem meslu omenjamo, da so povodom sijajne nedeljske skupščine SDS. v Zagrebu razpečavali zagrebški obs);urni elementi prigoden libel »Zagreb čkih Novosti*, kjer na čast ministru Pribife-viču dokumentirajo svojo kulturo takole: Črni cigan Pribičevič v Zagrebu pro-vocira hrvatsH narod. Dobro, brezobraz-na zver, skozi ušesa Tvoje blazne in majmunske lobanje ti kategorično zažvižgamo: Dovolj je! V salonskem vozu je priSel ta cigan, želimo mu, da se od- Pri športu in zabavah ne pozabile na polrtbno malenkost ene tube Ctcam ds Lys pelje v mrtvaškem . . .!> Ta dokument popolne podivjanosti zagrebških radičev-cev ni imel večjega učinka, ko ol«go. Kdor ima kake posebne želje, naj jih sporoči. NajprikladnejSi odliod iz Ljubljane je v sredo ob pol 12. * Občni ilior »Društva potnikov in ia-stepnikov ta Sloveuija*. Ob polnuiievil-ui udeležbi ljubljanskih članov in od|>o-slancev z d®iele se je vršil v nedeljo dopoldne v salonu helela Južni kolodvor prvi redni otičui zbor »Društva potnikov in zastopnikov za Slovenijo*. Predsednik g. Seljak je v pozni ravnem nagovoru opisal stanje in delovanje društva od ustanovitve in naglaSal, da je odbor napravil pri merodajnih oblaslib vse po-trebue korake, da doseže za svoje člane 50 odst. popust pri vožnji na železnicah in parobrodih. Pričel je tudi resen boj proti nekvalificiranim in strokovno neizobraženim trgovskim potnikom in zastopnikom. Poročili tajnika g. Urbaniča in blagaj"iks g. Sušnika sta bili vzeti z odobravanjem na znanje. Sledila je razprava o uvedbi nezgodnega sklada, ki je za (»otniški slan izredne važnosti. Društveni odlior je že stopil v pogajanja z raznimi zavarovalnicami in pristal pri najnižji ponudbi zavarovalne vsote 50.000 dinarjev proti premiji 112.50 Din za člana. Zborovski «o uvideli važnost te akcije in dali odboru vsa potrebna navodila za sklenitev pogodbe. Na splošno željo je bi! zopet izvoljen dosedanji oibor. na novo sla vklopila v odbor le gg. Pelrič in \VaIland. Z novim letom je bila določena članarina na 20 Din mesečno, pristopnina pa enkratno 100 Din. * Emigranti se t racajo ii Rolcarij«. že lani so se u.-'šl emigranti začeli vračali iz Bolgarije. Letos se je Slevilo vrača-jočih še znatno povečalo, zlasli po poslednji kraljevi amnestiji. Emigranti dobe na našem teritoriju brezplačno železniško vož:ijo in po potrebi tuli denarno pod|>oro. Meseca decembra se je vrnilo že nad 400 emigrantov in še vedno te javljajo novi pri našem poslaništvu t Sofiji. * lTm«r v Dobn pri Domžalah. Dne 26. decembra zvečer je bi! na dvorišču gostilne Matičič v Dobu pri Domžalah umorjen hlapec Josip Miklavčič, star 24 let, rodom iz I.eSčevja pri Krki. Ko se je iz gostilne ob pol desetih podal preko dvorišča v hlev spat, mu je znani pretepač Jože F!is iz Doba zasadil nož v prsa. Nož je prebodel srce. Smrt je nastopila takoj. Flisa so orožniki še isto r.oč ujeli v Krtinskih hribih in ga izročili brd-skemu sodišču. * Pož.-r ▼ promopovaika Presitem. V noči od 25. na 26. december je iabruh-nii v premogovniku Preeika pri Ljul«v neru, l**t g. Rlimrda Vf*txl*weka. po- žar. Uničene »o vse lesene naprave in stroji. Deio je popolnoma ustavljeno. Su mi 2«, da je ogenj zanetila hudobna roka. • Požar t Ljutomeru. Na praznik sv Štefana zvečer je v Ljutomeru začelo goreti v hlevu posestnika in medičarja Riharda Rosse. Zgorelo ie tudi več Sivine in ea konj. Požarni brambi so je z velikim trudom posrečilo omejiti požar ter obvarovati sosedna poslopja, ki so bila zelo ogrožena. • Iz preiskovalnega sapora so izpustili v Zagrebu znanega nacijonalisla Beiislava Angjelinoviča, ki je obložen soudeležbe na ubojsivu M. Jovka, ki ]e bilo izvršeno pred nekaj meseci na zagrebških ulicah povodom napada hanaovcev na ju oslov, nacijonallste. • Skrlalit-a v Sarajrvn. — Kakor nam sporočajo iz Sarajeva, se tamkaj epidemija škrlalice vedno bolj širi. Da se širjenje čimbolj prepreči, je zdrsvelvena oblast odredila, da ostanejo vse osnovne in srednje šole do 10 januarja zaprte. • Srcrl pod ledom. Na božični dan sta se pri Dardi na reki Čulj drsala 1(1 letni Ivo Cvorkovič in 16 lelni sin služilelja okrajnega sodišča. Tod Cvorkovičem se js vdr! led in deček je padel t vodo. ki ie tamkaj zelo globoka. Drugi deček mu je priskočil na pomoč, a tudi on je našel smrt v Čuli. Trupli so naslednjega dne potegnili iz vode. • Groien nmor v Rarfroni. V Rad?oni se je na bož č odieraia grozn* rodbinska tragedija. Tamkajšnji kolodvorski re-stavraler Josip Gyfirek je ob pol petih zjulrnj svoji ženi s sekiro preklal glnvo. in sicer vpričo svojih treh nedoraslih otrok. Potem je skočil v Muro. a »o ga pns^nti potegnili iz vode. Gvflrek je bil aretiran ter je ir.iavi!. da je izvršil zločin zaradi ljubosumnosti. cija. 15.) Čarovnik. 16.) Jaki A.: «Sio< venski biseri^, notpuri slovenskih narod« nih pesmi. 17.) Straus J.: cNetcpir, pot> puri. i8.) Novoletni nagovor društvene« staroste. 19.) Alegorija. Po polnoči: Ples. Koncertne točke izvaja godba Dravsko di'. izijske ohiasti pod osebnim vod« stvor.i kupelniki g. dr. tVrin«. Zr.čete*-: ob pol 8. uri. \ .5 u— Tvrdka J. Maček, Aleksandrova ccst.i št. 12. prodaja vsa oblačila za go« spode in otroke do Novega leta po znat« no znižanih ccnah. 2052 u— Nekoliko pojasnila. Z ozirom na nnšo notico z dne 21. t. m. ugotavljamo, da smo se prepričali, da g. Josip Bnho« e— Politični sestanek JDS v Celja, ki sc vrši redno vsak teden ob sredah, se sklicuje tokrat radi Silvestrovega večera na danes, v torek dne 30. t. m. ob 20. uri v rdečo sobo Narodnega doma. Polno« Številna ude'ežha! e— Instalacija novega ccijskega opeta g. Petra Jurak.1 sc ni vršila, kakor je po« ročal «Slovcnec» dne 26., ampak v ne« delio dne 28. t. m. oh nsv:;o'nr>sti mno« goštevinega občinstva in duhovščine. Cerkvene obrede je opravil mariborski škof dr. Andrej K.-.rlin. Novi opat ie znan kot zaveden Slovenec in je tudi med vojno kot vojni kurat zastavi! ves svoj vpliv za marsikatero slovensko voj« no žrtev. Tudi se ni ustrašil kazati rc» vsod svojega r.arodnej:! prenričania.-Pri« čakovati je torej, da bo vreden nasied« nik rajnega narodno zavednega opata Ogradiia. e— Celjski starši za reformo po-jka v vcc, trgo\cc na Sv. Jakoh* trgu. nikoli i „.a|nih gimnazijah. Starši prizadetih do novsga leta 7«4<> v moderni konfekciji Jos. Roiii^ Uubljaip. i i iT LjubHane u— Sokol I. Rratski «S'ovenski pev« ski kvartet« nastopi pri niitm silvestro. vnniu že oh tričetrt nn 9., na kar opo/ar. jamo naše ceni. posctnikc. Zdravo! 3612 u— Načelnk umetniškega oddel;enja ministrstva prosvete g. dr. Scnoe ie pri« spel siu/.ncno v Ljubliano, kjer si je og'e dal de'ovnnje Narodnega gVdališča, v nedeljo prisostvoval popoldanski opc-n predstavi tRijolctto. ter dc'o'nn tudi popoMan^ki drarnski predstavi uFirm* P. R.» zvečer bil navzoč pri uprizoritvi • Hamleta« v drami. V pondc jek so «e vršile konferenco na e'e«!a'iški upravi. Pozneje se ie razgovarial z univ. proi'. Plečnikom in umetniškim konsulcntom Tratnikom. Oa'edfll si je razstavo v Ja« kopičevem paviljonu in se u('c'cži! tudi pogreba sk'adate'ia \'iktorja Parme. D*--nes odnosu ie v Maribor. u— Krasno uspel »^s-anek rezervnih otii-irjev se je vršil sinoči v Oficirskem domu povodom obiska predsednika centralnega odbora g. majorja v r. Gj Ita-dosavljeviča. ki je z.-nimivo in izčrpno poročal o razvoju, pomenu in namenu Udruženja rez. ofi-irjev. Njegov govor, prežet od idealne jugosioveuske misli. «o sprejeli vsi navzoči z viharnim o lobra-vanjem. Ravno tako so ž.la ne«lelieiio prizn nje tudi izvajanja šefa gen štaba Prav. divizije g. p!< Nedeljkoviča V imenu sku- ine rez. oficirjev, ki sloji še izven Udruženja, je govori! g. dr. Zirovnik. Njegov govor in sledtča debata sta [-vatski numizmatik in fi'a« telist K. P. Nubcr. Pred svojim odho« dom iz S'ovcniie že i lastnik z razka^a« njem te monumentalne zbirke z mnogimi še ne obelodanicniitii unikatiini ainm -a« ti domače filateliste na in'enzivncie zhi« ranje slovenskih znamk, ki spadajo go« tovo med najzsnimivciše, katere so bile izdane po voini. N* žalost je Siovcniia edina deže'a, v kateri re \ ada — kakor drugod povsod — v prvi vrsti zanimanjt za domače znamke. u— Ljubljanski Sokol priredi Silve« strov večer v telovadnici Narodnega d<»« ma s sledečim sporedom: 1.) Krnoch Fr.: Sokolska koračnica. 2.) Verdi G.: Nahu« kodonozar, uvertur«. 3.) Lutka pripovc« dujc. 4.) Jos. Pivčič: Dekle med rožami, Eigenhuth: «Ti» — poje kvartet. 5.) «lz ljubezni«, komična pantomina. 6.) Vaie z razsvetli en i mi kiji; članice. 7.) Smeta« na Z.: no napisal. Toliko, ker nočemo nikomur dc« lati krivice. u— Gospa Slava Pipanova Izpuščena. Vdova na zagonetni način umorjenega ljubljanskega trgovca Pipana, giopa Sla« v« Pip in, ie bila po izvršenih zaslišanjih in raznih poiasni :h. ki jih potrebuje so* dišče. zopet izpuščena. u— Umrla je v deželni bolnici v Ljub« ljani Justina Kozamernik. učiteljica v Do'cn-em Logatcu. Pogreb bo v torek otrok in drugi interesenti iz Ceha so se obrni'i r.a kralja AVksandra z vlo-'o, v kateri so z vso odločnostjo izrekajo 2a naredbo ministra Pribičeviča glede reformiranja pouka v prvih dveh razredih re« sinih gimnazij in protestirajo proti gonji separatističnih krogov proti prevedbi naredile med šolskim letom. e— Državna polici-a, ki.je bila nekaj časa nastanjena v zadnjem traktu pošlo? ia celjskega mestnega magistrata se is preselila te dn: v pos'opic srezke-ja pc« glavarstva celjskega. Novi poslovni ic« kali so v suterenu na levo, kjer ie bi'.> dne 30. t. m. ob 2. uri popoldne iz dežel« |josicj pisarna kmetijskega potovalnega nc bolnice n» kar posebno opozarjamo i u£t tel ii* in okrajnega šolskega sveta, učiteljstvo. i c— Silvestrov večer priredi kakor vsft« u— Umrli y Ljubljani Zadnja dva j_0 jefr) t(J(jj ]ctos Sokolsko društvo v dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni Nar0(jnem domu. Na sporedu so telo> slučaji: Ivana Jcvc, posestnikova hči, 40 i v.u|ne jn g0Jbcne točke ter o poinoči 'c». — llugon Lukašek. bivši piinarniški aieaorji;i. uslužbenec. 49 let. — Magdalena \Veiss hči posestnice. hiralks. 24 let. — Marija : Rebič, ključavničar jeva žena, 25 let. u— Po.L-ijske pri!ave. Od neilelje na pondeljek so bi'i pri:av!jc-ni po iciji sle« j _ deči POŽAR V CELJSKI KOCl POD DOSTOM. Šele v soboto, dne 27. t. ra. proti re- pe* pijUlIUSlI. J |JiV3i."t«a.l "" I dotlej cijske -a reda in 1 prestopek prekorače« i^ ^ paF dnpif:nik natančno ir: nja policijske urc. Aretaciji sU sc -m. j ^ M merof]- n,.u mestu. ;e izbruhnil ši"i c' v c in siccr ooe radi prestopka pija« ipo?;)r w|ed vn(.,. fa, v ,iimPiku _ na. nosti. _ ..... ^ | Štefanovo okrog M 7. zjutr. Razun do- u- Malverzacije v državni bolnici. Te ! rfre {»osrečilo kiiuh p- -gaini upraviteljstva ugotovili venki de< |3WI,tkaB:j Tl:tgc t knji Ijiir i Ti-Uovne vndn ee. l.inM:a-%aa. Pre.^prrs.iva nliea 54. na>proti elavne nnlte. Itramovje s i rebo in obleka, pohištvo, živila in dr., kar ?e j; nahajalo na podstrešju, dočim je sjied-nii del poslopja s stropom n?ta! netv -škodornn. Vnela ■■ - h tndi že streh.v bližnjera gosr-odir-ke^a pošlo?;verdar se je po hudem naporu posrečilo ta ogenj kmalu zadušiti. Na rvečjo ik»do trpi najemnik H je prev7Pl oskrbo koče «e!e zač°tknr> tf-ra lefa. Vrhu tem f» Vr- pr- svoto deneri-o. Mož t?mh'!j oMalovanh vr.^den. ker je v?orno oskr-!wiral kočo in ine! p^av lepe naPr'p ?a bpžnio bodočnost. Škodo trpi nadalje celjski odsek savinjske podrur.nVe SPD in ee!*ka ker ?•-> biii vsi zavaro- vani le zs irsiliio vsoto. PePslra koča i.« nosta-ta rsdnjj čas prav priliub!>".i izjema to?ka v poletnem fasn in i?h<-d;-za zimski šport. 7.eleli je =amo. da koča prav kmnlo zojiet popravi ter ra mnogobrojrn obisk primerno n-edi. Naš srčno ljubljeni stric, oziroma stari stric, gospod viž;e«odai »veinikvp., bi^ši drž. io daž. poslanec je po kratki bolezni dne 28. t. m. previden s tolažili sv. vere 95. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek, dne 30. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Vsem, ki so pokojnika poznali, ga priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 29. decembra 1924.. ŽALUJOČI OST/.-L -'•V V-' 57 . f: lef tmnasirlsSt A nik Duparis nedaleč od bulvara de la Vil-1 jv isi 32ioiiarm;e Iette naSe) drusi paketi ki je bil na las; Španija, k! jo zopet pretresajo močni politični viharji, je imela, kot malo drugih dežel, trpeti vsled nesposobnosti svo 3ih vladarjev in nef.tetiii notranjih bojev. Končno se ie ieta !8f-H. uprl trpinčeni narod in presna! Bourbonce. Toda stoletne razdrapane razmere so ljudstvo popolnoma demoraiizirale. Miada republika s? je vila v strahovitih strankarskih bojih. Poskus Amadeja Savojske-•za. da bi da! deželi vlado, stoječa nad strankami, se je popcl-r.ma ponesrečil, ker e bi! tujec tn ni pozr.al domačih prilik. Od zsči Ifca leta 1874. se je videlo, da je postala preteča katastrofa neizogibna. Ko je dne 3 iatsaria tega !eta razgna! sličen prvemu. V njem se je nahajalo j človeško stegno so^rsfske Rasife Resaicna X Grozen čin verske blazno* ii. V Prenzlau pri Berlinu je zagrabila pre- prvem našli razen krvavega trupla kosce bombaža in zgneten papir, ki se jih je I finskega mačka, aa mn ponnrva rep ze-morilec poslužil, da ustavi krvavenje. V 1 'eno. 8tjopka je trdno BKleail pojuiii papirju so spoznali dva velika pariška bobnar. jutranjika, eden ie imel datum 23. novem-1 > P"P£ bra 1924, druži' na 18. decembra 1924, da »i "o-roče narediti bo! 0 iz sodč-t i. prav istega dne. katerega ie bii kovesra pokrova ter pr«luknjanega eta-umor rdkrit. Poleg teh dveh listov pal^ kotla. Naj je še tako mlatil po teb je hi! v zavoju še ilustrirani list .Echo ;*trawh. bole'« »o ea mw roke. bobna-de r Ouest. z dne 11. marca 19!6. ki is- ** pa ni bilo. Pfopka v ze zardel obu-haja v San Pranciscu in ..e med ta m o- P;!- "" ie nenadoma z-.« ml žarek maršal Serrano parlament in razveljavil j šnjim! Francozi precej razširjen. Prilo- ««*». Pri sosedu ae je zadavil s kost ustavne garancije, se ni tiihče uprl zoper i žena je hib tudi fotografija mlade pla-. j°_'n "e tp,?" ' r"""' , ' ta državni udar. Začetkoma kot ministr- i volase ženske sedeče na stolu. i Ce m Prav *«?»• je pa mem! - Pmjkn. ski predsednik, kmalu pa kot formalni Zdravniška komisija, ki je preiskala ki «o ea vrgli v jarek tnert smeti. jc-državni poglavar ie stopi! maršal na čelo mrtvi tri,p, ie dognala, da ie bil umor je-! ^ko- pri*! v roke otrok. Oborožen, a. Vt- vlade. Toda kabinet, ki ga je Nemčija pod Bismarckoni že priznala, je bil neenoten. T-;di v njem so se bili strankarski boji. T u j? pojavi! n?. severu države edini zmagoviti general republike, generalni kapetan Katalonije. Martine: Campas. in e poklica! v deželo sina iza-beiinega, Alfonza, ki je študiral na Angleškem in posta! dne 2S. novembra 1874. polnoleten. Mladi Alfonz je obljubi! vse. kar so zahtevali od niega. Dn« 29. decembra Ka j j proglasi! general Campas za novega kralja španskega. Kr3ij Aifonz je ostal do svoje zgodnje nec po vsem videzu mlad in da je'meril ?repiniami stekh m staro pločevino so 1 m 75 do 1 m 80. Telo ic bilo čisto, ro-j*» <1rflr! 7 !Z kožP' *pro ke čedne, iz česar bi se moglo sklepati, da žrtev ni opravljala težkih del z ro- napsti. da M po kami. Nasprotno pa nohti niso bili gojeni. *» razkrinkal Pni^p^ktor t j. Ker se truplo še ni razkra alo. se je mo- f r^ni k. » * P«l-a1 skozi rai umor zgoditi iste noči. ko je bi! raz- ««• >pava;oče r^tave i , ... . , . .... . , . in hipih) vsemogočno ro k o p 0£rH.oa! ir krit aii kvečjemu en dan prej. Kljub skrb- "J . , ,. . , . ■ , • ,, . .; . . i otiD-1 f:pinspek»or nezaunnivo -/"'astre m preiskav: niso mogl! zdravniki na trup- ' e.1. ' , . , , . ., . .... , i Ocniiiif ostanke m frro'<*c>» vprašal: •u zaslediti n-kane rane. ki bi mogla po-! " h 1 vzročiti smrt, in zato obstoja sum. da je I »Kaj r morilec prizadel smrtonosno rano svoji žrtvi ns s'jvi ali pa na vratu, ki ju do- ga bobna, za starinsko smernico iz aavDo]cilj hirati otrokn blpznid. Stekel ;e pietečenih časov. Vse to se e zg^tilo ;v sosednjo hišo po {>»«}<><5. _Ko se je L t!)2t. v selu Berkoviči okraj bnovski v vrnil v stanovanje, videl, da je cerni^oviii gobarniji. jblazua žena prer^.ala -voji drugi, U let lz moskovske -Pravde . stari h-"- ki s kuhinj k:m nožem vrat ------do hrbtenic«. Žeiio so spravili v blaz- uico. X Blodenja po morju. V Madraa v Indiji je 'io^pelo 13 ribičev, ki so blodili ceidi 3'.i dni fo morju, ker jim j«s vihar razbil knuilo in jim odtrgal dro Ker je piha.1 veter 8 suhega, jih lje gnal llaleC ven na udprto morje. Važna razsodba upravnega sodišča Policijska kazen za prekoračenj; poMc jske ure. V razsodbi A 17 21, tičoče se policij- poiz.e'b*m g' -le raziub olajVvalr.ih ia -e kazni zaradi prekoračenj? policijske oMožihali ras.-^of. To načelo seveda bobna- ure v gostilniškem obratu, je up-avuo nikakor t,e izključuje, tu^rteč zahteva, sodišče povdaralo nastopna načeia: 'da se zanesljivo ugotor; stanje atvart 1. Policijsko kazensko postopanje je si- meiodajno m reiittv, to je da se ugoto-oer sumarno. vendar je vsekakor treba, ve one eit:jeuice. s pomoč.o katerih ugotoviti one činjenice, ki dokazujejo mcreuio sklepati, je-li oi»ioUenAevo de-kaznjivo de a nje. janje tako. da ga n:oPol»pn »trifek.« > rid?ovoril od strani rfip«! mrtev .atjopka. Seda} še niso našli. ! f:n!t<«n»<.'»or ic jv.mepnil za.mcno- ^ v p, ,(>žhj ,„ p0-Krajill4k0 u[>ra.0 je^i toJ.iteljicl ni varoval?, pravice strank, smrti le figura v rokah generalov, ravno: Preiskava o zagonetnem um. ru se na- valno in nezsnpr.o. vzM •«. kot dc--az o< prigovarja tožiteljica. -ta je postopek Se doznavanja, to je pravica strank, tako tudi njegov sin Alfonz XI!.. ki je i daljuie z vso skrbnostjo. Pariški listi pri- «*kan v ennin z?vit Otint-' n rep m nd- MSt:lr((| in da "no [l{„,;ljj^,,; lw,hCiij>ki da noiei dopustnosti nava anja mero- pai.je t upta-.nem kazenskem post panju inia pač tiameu, da se ugotovi stanje in da se v eveni ualn čm.eiiic, ki so oblast'U sploh znane ali notorične in ki torej ne potrebujejo nika--kota dokaza, vporabljajo vsa dokazila, sko ra;-.štiillio od 3. avgusta toflte- iz kateri! more oblastvo dobivati svoje Ijico M. \Y.. gostilničsrko v P. št. 1 gla mnenje o istinitosti ali neistiaitoati mero-som kazenske ra?p edeln co na p • . ■ 1. • - ■ - ■ •»» ----.— sekajo na kosce, kajti s tem izpričujejo; rePubIike v Praži, Oton Pollaček, ki je nju. A t »k pa ie dol-n prek!in;al inspek- rokl, vlož;,a tojlb)1 tm nprsV|10 s,„|i4?e. nja namreč, da « tožiteljica po preteku naravnost strahotno hladnokrvnost Ono; bQ precj dobrimi desetimi dnevi prijet v »nrja in nierov« prednike, potem im. ko v danem primeru ni zadržkov, našte-' podaljšane policijafce ure to«.a pijačo i« noč so našli v pariškem predmestnem parj2U na podlagi tiralice, ki jo je po- so mu pošli »'»ni izrazi - ie zMiteva! v f) 94 točka 1 3. 4 in R. zakona : dovolila plesno ?odho. okraju krvave ostanke človeškega trup- siaia za njim dunajska policija. V Parizu in dolvl v r.-ttkem ««v:etn potrd lo da 0 d,.,..vrpn, „Vf. t. upravnih sodiščih.! Pokrajin«ka uprp.va je smatrala r.a to iia se tudi ni vložila šele po preteku ' ugotovljeno, da so vost e plesali v go- la, ki so ležali v treh zabojih raztreseni so p0||ačkovt. zadevo preiskali in prišli on n^m-i iw-;nriie. bo^n pa da delal fia ccsti v območju skoraj enega kilome- 1 do zaključka, da je obtožba proti njemu, za dom-.Vi potrebo S te« izt^rčov-lotn zakonitega roka in torej ni fxiv.>.Ia, la s+iin-ftkih prostorih do pil 4. z.mtraj in ra. Ostanki so bili skrbna pomota ni in fa namreč odvede! mladoletno Fucit- 1? stopH pred rrrozne oči fininspektor- , ,;i,a z odlokom zavrnila kot ne da ni osnovana trd u-v tožiteijtce. da ko so i!b našli, so bili še skoraj gorki. j SUVo, brez podlage. Pollaček je dobil od ja v mestu .Morilec, oziroma njegovi komplicl so pariške policije tudi zaplemeni znesek Pržavn« nbT.isf. :« rekel rn"nspektor. d. pustna. ; sn se ob polici »ki uri gostilniški prnsto- V tož.lii na npiavno sodišče tožiteljica ri zaprli in da »o «e rasilci podali r tno-ali biti neverjetno brezskrbni, da so 30.000 frankov in vse dragulje, ki lih je ne mcf vpoštevati vašo izjnee. ker ni trd da se zik m ni pravilno uporab) in privatne prostore, kjer so se še nekaj si upa!) na to!i očiten način skoraj bi jmci pri sebi. ko so ga aretirali. Tudi ne knlknvnn». l)a .e v p,,*;,,,. , „, niso vpoštevali pred- rekli razstaviti kosce svoje žrtve mimo-1 bo Izročen dunajski policiji. i Vek se !e znnet »pomnil na hudiča. pis; .........ior Močim ljudem v pogled Kajti mesta, kjer j Kakor bo čitateliem «.luira» še dobro toda vendar kupil je knlok. Tafcn» ir j pokraiin.«ka uprava je po krivici to- ni« ne »ledi. da hi se ta ovadba opirala So ležali ovoji s strašno vsebino, so bila j znano, je bivši argentinski konzul l^illa- »nreV! fnfn«pefcor iz.Vivo in napi««!: tite!i:ro obsodila, saj »o se gnatilnitki na lastno neposredno opazovanje orožni- Č.OM zadrž.nali. Ovadba orožni«ke Staniče sama pa ap ni noben dokaz ker is Izbrana očividno iako, da jih ie hočeš no- | j/Cjnii v septembru s l/letno frido »Zadeva pi^ie-a tiol-n-.-. Papirji pntnV»- češ moral opaziti vsakdo, ki jc šc! PO ( Puclistivu, hčerko hoielirke v Gmundmi jo poča«i. to se re. Dokler «0 vkn:iž'li cesti. Iz tega hi sledilo, da si je morilec | na Zfornjcm Avstrijskem. Razne okoli- vc'sa': in poslali naprei prbož!^. so že v svesti, da ga roka pravice ne more ; J5|ne s0 govorile za to, da je odvede) s znrtibile in prodale oW*«ti atekn voz doseči, a!! pa smatra pariško policijo za ' seb0j icpo prj,j0< ki je bila od štirih hče- in l-on". drnro premofmie pi je toži;..|'jioe v pritožnem postopanill po tako nezmožno, da si je hote! privoščiti • ra gospe Fuchsove najbolj srčka na. Pol- moral č:mr.-"'e peljati v mesto, da se nudene doka^1- - I .veHh bi m«?!« na n en račun odvratne šaio. Sicer pa je lac-<.k. ki je bij poleti v Gtnundnu na po- tam izPottira. nesljivo ugotoviti, da ni kaznivega policiji poizvedovanje zelo otežkočeno, čitnuih, se je zaljubil v lepo Frido, ki j: =t;opk:n a»ek ie nao-d^! žen r, k tašči. n-n prostori točno ob zal-l učku podaljšane ške patrulje. Ako t-e ovadlia obiastvene-polirmk« ure zapvli in tožiteljica ni to- ga orjrena ne op:ra na ;tno opazora- , čila fiizače ali dajala jedil in ' 9 pokra inska n|>rava n; izvrši!« nje. namreč tis opazovanje dnijrih oseb in sfiloh na dni.rra dokaz Ia. potem ie tre-1".. da se dotični dokaz izvede, nikakor pa v takem primeru dotična ovadba sama ne mo>e služiti kot dokazilo. Iz oprav če-van .1 obtlolženke in iz pričevnn f;rič pa 1'pravno sodišče ie pri presoji tožt>e- še nikakor ne sie„rh pl«Mali po policij- je bil strašni umor odkrit. Na hulvaru de jn je poteni z iepo Frido izginil, se je mesto. V nradniku časopisa, da si po- p,;=. jjsko kazensko postopanje *<> - !ski nti. i">r> ž trika stanica ▼ P. v ovadbi la VIHette je v zgiadM nova telefonska |poriKij| sum. da ie dekle odvede! in da t prarioo. k'il,or ni ctn?-ih pre.l|iisov - vrši v od S. majn t'.e'3. št. .128.. v dr;i;em od- centrala. V bližini se nahajajo lesene ba- j tu A'"' Ali poslušate P«« nt hI -nkt.in. sliševan* prič ri- t ežnosti omeji. I'pra - konkreten primer utrotovila. da p^eko-a- se je čuvaj baš vrača! oh treh zjutraj poj «er je pariško redarstvo vrnilo Pallač- nm'' '« «»mn«»ov>n. Mi «''s:ie ale?, |r„ ka»ei.'ko .• ar,Jf se namreč r»»if- či po«tiln:čarka TV. policijsko uro. Ta izvršeni rundi v svojo barako, ko je za- j(U svobodo In odklonilo njegovo izroči-' Končno so hrzoja vile ruiiem^ke olila- kn-e ,nl knf:cj [,<>»■,.n-in> ovadba pa ne trdi da orožni^ka pv- pazi! hllza nje na tleh velik zavoj, ovit tev avstriiskm oblaslvom. je sklepati, da -ti v oktajno meneče, da n.ij se počaka ne le no kazati'k it- e ganih. marveč tu Ii triilVi z kostnim 'inazova1 •je,n ugotovila v bleščeč omot. Zavoj je bil nekoliko po- je mjada Frida Fuclisova naibrže spora- z licitacijo pohištva in živine do nove v 'em. da pi i '« h delil-tih vo1.'- : » dni.rein odstavku svoje o .li* ipisa-krit s peskom, v tleh pa so se poznali zutnno z njim pobegnla. ker so se poja- odredbe v zadevi pnsieza bobna. ni trel a tsko |io,'iniške stfl ti 'ce s.na*ra fiokra- Je vzel zavoj seboj v barako, da ga pregleda. Omot ki je vzbudil njegovo pozornost. je tvorilo belo ovoščeno platno, vse skupaj pa je bilo prevezano z močnim motvozom. Toda. ko j; čuvaj prereza! vrv in odvil omot, je z grozo opazil v njem krvavo človeško trupio brez glave ln udov. Odnese! je takoj zavoj na naj-bliž o policijsko stražnico in policijski ko misar je takoj začel s poizicdbami. Okrog šeste zjutraj je policijski straž- i ,, n:e upravnega ol.Sstva v "•lavnem le na ijinska uprava »a dokazane, so torej 11'zo-^ orrp-nvnn Tero.lavne č nieni -e. 1 ka'-*- I lovi ene [mivspiii netiopolno. ne jlede na rih s'edi:o » po!>c'isko kaznijo o,rro)erta to. da so vrhu teca ie v pn>t slovju g kršitev pravnih pri-dpisor tohektivn 1 činietiicami. ki itie,1e iz opravičevanja ob- "anje stvari) m krivdo i7klinčuinč» r*'- do!»enke in iz pr:čevan'a 7ssli4^nih pr č. (prittevnost kr'itvej in di e ta r,i lz;..>dM a'io odločlvi je bilo torej raz- ka7en i7fc!:iiči!|očib razlogov. V svr'io hi- vel vi riti po o ti za eri^lo srce razjeda, niti ponoči t« sen ne zasnubi. Poknjua lučina. čUt, preko kremenja Sfio- katerih ost je spretno skoval iz oropa- del pred selnij divji postavi z ostrimi Ril i mračen, plahutali kraj r temneči žuboreč fv toček in nizko - stalo v bližini, seveda revno in br°z v bližini pomorili eeio drnžino. 1a sam nega napada konec. N'a čuden način jeno preživeti božični večer, dočim se nosn-za velrtoka, ki so io Ščitili gozd- joveaja, ka';>.r je pač pognalo iz z.< m- cato potujočega Evropejea ni bila baš prezira Indijanec živila, ki jih zmeče je moj konj zunaj mimo f>*1 ob po- na ti. ralmiti obronki. Kamenita ateza lje. Brazilska jro o-borožen ter j ni bi!o cest in i«W.nic. ... ke daljnih kolonij. Daleč proti severo- jih namenil za božiči« svečice. a doipa •n n:i paoejii mi« i«/.iii-ka. .•«•- .................... > -. ■■■■ -..--. . „ . — dno napadajo v globeli ali soteski, ob plapola jočem ognju. Zabavah smo spolzka, deloma kamenita, se.laj moč- vescein . . . >■) Botokudi so še vedno neukrotljive indijansko pleme. gov. - ) Tropeiro — vodnik karavane mez- i ') Uorva mate = paragvajska rast- j Tudi rjave vodnike so oblajala než- lirm Buciua. ; jiriveza.t ega roz-n — mojega konja. Zvezde »o mik) miglja!« nad teiiuiim pragozdom. Orošoua brazilska jelki kot builuK) drevo, krvavurdeč tabo* Reklame v gostilnah V restavracijah in gostilnah so pogo« »to — posebno na deželi — razobešeni •li pritrjeni reklamni plakati različnih podjetij in firm, ne da bi se lastniki do« tičnih restavracij in gostiln le izdaleka zavedali, da imajo v svojih lokalih stal« ne reklame, katere bi morali oni davčne, rnu uradu prijaviti in zanje še po 4. 8 ali 15 Din na leto plačati. Kakor smo navedli že v članku «Taksa na reklamen smatra namreč generalna di* rekcija posrednih davkov vse plakate raznih podjetij in firm, čc so razobešeni ali pritrjeni v javnih lokalih, kakor: go« Slilnah, restavracijah, hotelih itd., za stalne reklame, za katere je po taksnih predpisih finančnim oblastvom odgovo« ren lastnik lokala, v katerem so dotični plakati razobešeni, ne pa oni, ki je pia« kate razobesil ali poslal. V čegar lokalih se najdejo neprijavljen ne stalne reklame, mora plačati za vsako tako rek.amo in vsako koledarsko leto, v katerem je plakat visel, po velikosti reklame po 4, 8 ali 15 Din redne takse, se prepričajo ali nimajo morda tudi sicer kake neprijavljene stalne reklame. Go« stilne se smatrajo za zelo primerne pro. kaznici bi bilo morda — pia\' .:>..: m-j; da — mogoče, vendar opozarjamo* aa davčni urad ni prisiljen za kolke skrbeti ] odstotni popust. Naše ministrstvo za trgovino in industrijo ;e tudi najelo razstavni prostor, tako da bo potrebno našim razstavljaleem nositi za razstavne objekte le stroške transporta do Lvone. Sokolsko društvo v Štjpanj: vasi ima, store za reklamo, zato se obešajo stalne in jih na'ep!jati. Ako to stori, naredi to reklame najraje ravno na taka poslopja. Prav lahko se pripeti, da odkrije na svo« jih poslopjih kako stalno reklamo, na katero je že davno pozabil, da je pribita na zid. Kako morajo portopati oni, ki hočejo pridržati stalno rck'amo na svojem ob« jektu ali v svojem lokalu, je razvidno iz članka cTaksa na reklame*, priobče. nem v našem listu št. 292 do 295 in 297 do 299 letošnjega leta. prostovoljno, zato se na taka vplačila ni zanašati. Na vsak način pa bi se morala tudi v takih primerih davčnemu uradu poslati pravilno spisana prijava. Plačilo takse v kolkih, nalepljenih na stalni reklami sami, n. pr. na reklamah v gostilnah, je po sedaj veljavnih pred« pisih absolutno nemogoče (ker sc mora vsaka stalna rek'ama prijaviti davčnemu uradu), vendar bi bilo na mestu, da se vpelje tudi tako plačevanje takse, ker bi bilo s tem trgovccm razobešanje re« Idam olajšano. (Dalje sledi.) Narodna kanka SHS Stanje dne 22. decemlira 1924. Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih Taksa r.a reklame i IV. c. Stalne reklame. Posestniki, ki imajo na svojih hišah ali objektih vohče reklame za tuja podjet« ja, pa ne plačujejo takse oni sami, tem« več jih p ačujejo pod njih imenom last« ; spremembe napram stanju 15. t. m.): ko-niki reklam, sc opozarjajo, da sc v pri« j vinska podloga 460.4 (+ 1.8): posojila meru. ake pozabi lastnik dotične rek'a> 1?"2.3 (- 23.6); račun za odkup kron-me pravočasno plačati takso, ne kaznu-- skih novčanic 1208 2: račun začasne za-.je lastn.k reklame, ki je pozabil storiti mor-e 307.9; dolg države 2906.3; vrednost potem trikratni tak znesek kot kazen in ; dolžnost, temveč lastnik objekta. : državnih domen, založenih za izdajanje še najmanj 30 Din kot takso za obsodbo. - ■ ----... Pri tem se pa prav nič ne vpraša, kdo sami skroijo za redno p acevanje takse „ . i . • i i : -i • , ' .i Pasiva: vplačani del glav,ne« 25.4: re-in zantcvjjo, da jim lastniki rek am tak. ' so najkasneje do konca leta, za katero je taksa že plačana, po'ožijo, da morejo Akcija za ustanovitev kartela produ- v nedeljo, dne 11. januarja 1925 ob 14. centov sladkorne pese. Dne 26. t. m. se uri svoj redni občni zbor. Sokolsko dru-je vršilo v Novem Sadu zborovanje za- štvo v Stepanji rasi priredi v društveni stopnikov produeentov sladkorne pese iz telovadnici svoj »Silestrov večere. Raze0 21 krajev Račke. Na zborovanju se je j telovadnih točk. ki jih izva.ajo člani dru-povdarjala misel, da bi bilo potrebno štva. se vprizorijo tudi veseloigre enode-ustanoviti organizacijo, ki bi bila pokli- janks »Ljubosumnost* in burki eimde-eana, da napram kartelu sladkornih janki »V ječi «Ln »Bratranec*. Začetek tvornic postavi enak kartel produeentov ob 20. uri. 8610 sladkorne p°se. Govorilo se je tudi o j Sokolsko društvo v Celju ima svoj j tem. da bi se v prvi polovici januarja j redni oljčni zbor v četrtek, dne 14. janu-sklical kongres vseh prizadetih kmetij- arja ob 20. v sokolski telovadnici z obi-; skih zvez in produeentov pese. čajnim dnevnim redom. = Znižanje proračunskega tečaja v Redni občni zbor telovadnega dru-madžarskem carinskem prometu. Iz Ru- štva SoUoI v Ribnici se vrši dne 6. jar dimpešte poročajo, da se 1k» preračun- nuarja z običajnim dnp.-rim redom ob je plakat razobesi! in ali jc gospodar lo« kala v to dovoli! ali ne in niti ne tega, ali je on za p akat sp'oh vedel ali ne. Pri komur se plakat najde, ta jc kaznovan. ski tečaj zlate krone znižal od 17.000 na 15.000. Ta redukcija se naj izvede, kakor se Sirijo vesti v vsem gospudar-skem prometu. Temu nasprotno namora-va madžarska vlada reducirati mnltipli-kator samo pri plačevanju carine in hoče dosedanh" preračunski tečaj 17.000 še nadalje obdržati pri plačah, davkih in plačevanju transportnih stroškov. To znižanje preračunskega tečaja v carinskem prometu pomeni povprečno 10-odstotno redukcijo carinskih tarif. uri popoldne pri Cet.etu. 3611 5910.4 (—5S.7>: državni račun začasne1 j zamene 367.9; terjatve države po raznih i računih 24.9 (+24.9); razne obveznosti 1 641.3 (—13.4): terjatve države za za lože-' ne domene »138.4: nadavek za kupovanje ! zlata za glavnico in fonde 65.2. 9177.5. i Takse na stalne reklame so v obrtnih oni> če t,kse za prihodnje leto ne dobe. re prostorih prosti sarno: j J* pravočasno,^ to je do Silvestre« ' 1.) plakati političnega značaja, kakor: ' dne, odstraniti. Za reklame, ki vabila na shode in zborovanja, volilni 1''« odstranijo po Silvestrovem dnevu, se oklici itd • i mora pkičsiti taKsa za novo leto, četudi 2.) plakati Planinskega društva. Ljub« I sc mor;'' odstranijo reklame še pred 15. Ijanskega velesejma in s ičnih društev I januarjem, ko je treba za dotično leto j ter podjetij, ki nimajo špekulativnega j P »cati t»*so. .. , . _ i Ce so sta ne reklame na državnih ah I Novosadska blagovna borza (29. rte- namena; ■ .............., i . n..... » 3) piakati za veselice, predstave, pre« občinskih objektih, mora rck'ame pr„av. cembra). Pšenica: baska. 6 vagonov, davania, učne tečaje in »ploh vse, kar 'jati in tak-o na račun lastnika reklame 75 do 76 kg. 420 do 425. O v e .: 2 va-o traja le nekaj dni ali ur: I plačevati šef dotičnega urada (župan) na 290. Turščica: 7.5 vagon, I r-r na r»oroci"a 29. decembra: LJUBLJANA. (Prve številke denar, druge blago in v okleppjih kupčijski zaključki). Vrednote: 7 odst. posojilo 65 do 0. Vojna šl oda 125 do 0. Celjska ; posojilnica 210 io 212 (210), Ljubljan-1 ska kreditna 224 do 0. Merkanlilna 124 do 0, PraS'ediona 890 do 900. Strojne J Ba7ccfnna~o'- 0 140 do 147. Vevče 120 do 0. Split 1400, pRAnA. N"us;lskv . Sparta 5 do 1420. zado'žnice Kranjske Hezelne 0 ■ Spar{3 je nastopiIa s 5 rezervam do 90. — B I a e •: les: hrastovi frizi. 4,' NEDELJSKI NOGOMET. BEOGRAD: Jugoslavija : Šumadija 4:1. BSK. : Ruski S. K. 3 : 0. ZAGREB: Viktorija : reprezentanca II. A. razreda 2 : 2 (1 : 2). DUNAJ: Samo ena priiate! ska tekma prvorazrednih klubov, in sicer VVaeker : Rudolfshucel 3 : I (2 : 1). BERN: Simmering. ki ie na prvi božični prazn:k premagal v Ženevi tamnšn.i! klub Servette z I : 0, je moral v nedeljo kloniti pred Young Bo.vs z 0 : 1. GDANSKO: Norim<~erg : Gdansko 2:1. HAMBURG: Hamburg : Hannover 5 : I. BARCELONA: DFC. (Praga) : F. C. 3. — vsako leto posebno takso plačati. I takse tako pravočasno, da more, ako sc M Ia od .Ift* do 8900. za 11, od 3800 Gostilničarji store zato dobro, ako se ™ *«■«» P^vočaano ne plača, reklamo do S8B0 za 111, od 3,.,0 do 3800 Kč za takoj prepričajo ali nimajo morda v svo« j ** P™* letom odstraniti. |50 kff. Zaloge se zelo »krčujejo in tržni jih lokalih (v gostilniških sobah, v veži,! K P"3»vi, da »e ,c rck'ama odstranila. Položaj je zelo čvrst. Ker ie n. kritja na hodnikih, stopnjicah) kakega p'akat.t, I ni P° {»ksniil predpisih tiikdo zavezan, > a ".esec rnmiar potrebnih množin je ki ni z njih obratom v nobeni zvezi. ka. i d°bro p. ie, če to stori, da nc bo morda JU« ti cen. Vse čaka na 40tl0 kor: plakati zastopstev šivalnih strojev, P<> nepotrebnem nadlegovan. Reških kron. - Savez hmeljar. društev, veletrgovin z manufakturnim b agom, že« \ V primeru, da »e sta'na rek'am« ko« i —" — leznino, st-oji in stičnim, o'akatcv tovarn barskega 'eta prenese iz enega prosto« ! = V trgovinski retl.ter »o se vpisale | za milo, cikorijo itd., plakatov bank. pa« " Pastor, se nrora z, novi pre naatopne firme: Milko Ivan Hribar m ropiovnih družb in izrclniških ag^ntjr, potem plakatov razii ;nih obrtnikov (;o« ■ tografov, tapetnikov in drugih), ker vsi ti plakati se smatrajo za tsksi zavezmt stalne reklame, kakor hitro ni natisnjen j na njih koledar. Pri te n nc p-ido v po- ! štev, ali so natisnjeni plakati na nivai« nem papirju aii kartonu in aii so delani i v okvire ali omarice ali so nalepi eni rs lepenko in obešeni ali so kar nepriieplje« ni pribiti na zid. štor plačati takra iznova, ker je k plačilu takse zavezan lastnik objekta in nc last« nik reklame. To ve is tudi zs primer, da te l.isfnik obeh objektov ena in ista ose« ha, kakor hitro g-c tli ;a dva različna ob« jekta, n. pr. dve raz'ični hiši. a've rszlič« ni br.ra :i, ■d>,e različni parceli itd. Nasprotno n i treba plačati takse izno« va. oks se beaecTo reklame med letom t-.fsia, sar.ii* da ie prej in pc.tc.Ti lastnik reklame (to je oni, za katerega se rek e« Kdor bi našel v svojih lokalih tel: pla. ma v, ji) caj in ist4 oseba ali eno in isto kat. naj ga takoj odstrani, da ne bo pre. | pndjetje. pozno. j Z Oiir«m ns to. da je k prijavi rekla« Od reklamnih plakatov podjetij in firm • me in p!«či'u takse zavezan izključno sme pustiti v svojih lokalih eden ali irug I samo lastnik ob ekte, nastane vprašanje, gostilničar brez takse samo plakate pivo. j kaj naj se zgodi ako se je st* na rekla« varn, žganiarn, trgovia z viaoai iu igs-- 1 raa pusit-ivila brez n:cgove vadnciti ali njem ter tvornic finih vir: (šampaajca). pa čilo proti njegovi vel ji Ako je iast< pcliaksvca, likerjev, kcnj:kov itd. ter j nik objekta vedel za reklamo pa je ni vse plakate, na katerih je natisnien niti odstranil, niti prijavil, bo pač mora! ledar, pa naj si bo ta koledarski »'.ikat , no.isi pos'ciiice za svojo opustitev, nc« reklama za banko ali pivovarno, za trgo< ■ kaj «ru»ega pa je, ako !astni.< objekta vino z že eznino a i vinom ali za karkoli. ; taKo.i, ko izve. da sc ie reklama proti nje« Ako so gosti'ničarji v dvomu, ali ie j govi volji ali vsaj brez niegovc vednosti posamezna reklama taksi zavezana stal« j postavi'* na njegov objekt, to reklamo na reklama ali nc, jc najbo je, ako po« i odstrani. V* tem primc-u nc zadene lest« nika objekta nobena subjektivna krivda, zato se proti njemu pač ne bi smela po« stopati. Plačevanje takse po poštni položnic: drug, srer.tura in lcomi»ij«ka druži* z o. z. v Ljubljani; U. Novak Jfc Comp.. j*vn» trgo»ska družba t L:'!bljani; »llrsnns«. tovarna pločeTinitstih in ko-vinastih izdelkov, družba z o. v LmiIv ljani; American Impnrt Companv Karol j Roli«ii». družba z o. z. v Mariboru: Sted- | njeerropski nidniki, d. d. t Mežici: Mlek-j trična in Gospodarska družba Ruduo-' Dražgo*e dnižtia z o. z. = Vpradanje obrtniških krtditov. S a- i rajev«l;a Tr^ov»ka in obrtniška zbonvca j p-al.ila na ministrstvo trgovine in in- ' du«tri!e obiirnn spomenico, v kateri po- j jianjtij« potrebo, da st pa*om Narodne i banke dsdo obrtnikom Rasna in Hercago- j rine kred ti r manjših xn««kih z daljši- j mi (Vplačilnimi roki tet po n;i:ih obrestih. V spomenici se opisuje obupen položaj bosnn.ko-hercefovinakih obrtnikov. r=r Potclatlanskl aa^rofcški aeiem. Minister trgovine in industrije .ie izdal re-ševie. pa katerem »e IV. zatrrebškemu velikemu »e mu. ki se Im »ršil od 26. IV. do 4. V. 1925.. uradno privnava značaj ge^podarske izložbe in so rii *7orc:. od-nos-o iznaii. ki v na tetr> Be'mu prvikrat i7tie!«eV> pred javnost, zaščiteni v sm;?!u odredb rrkonn o zaščiti industrijske uvejine in jih bstn;k tudi pi zaključku f.e:ma mor« prijaviti na patentiran*. — Propagaadi list naših zhoraic. Beo- 5, 6, 7, od 30 do 60 rm. Iranko meja 148» do 0; plohi, smrekovi, 40 mm. motile, media 23. franko meja 0 do 610j plohi. smrekovi in jelovi. 50 mm. monte, modia 23 franko meja 0 do 605; trami, 4 4, 4-5. 5 6, 5 7, 6-8, merkantilno blago, franko meja 399 do 405. bukova drva, 1 m dolžine, suVa, 10 odst. okro-1., ekspertno blago, franko meja 0 <1o 31; bukova drva, 1 m dolžine, polsuha, franko nakladalna postaja. 3 va?oni 24 do 25 (24); poljski pridelki: pšenica: domača, franko Ljubljana 435 do 0, baška, par. Ljubljana 0 do 490; turšfica: nova, umetno sušena, def., franko dom Ljubljana 0 do 260. nova, franko slavonska postnjn. gnr. 0 do 200; oves, baški. frnn-ko Ljubljana 0 do 365; laneno seme, franke Ljubljana 760 do 0; otrohi pše-r.ični: b-n, jutine vreče, franko slavonska po*'aja 0 do 175, srednje debeli, franko gor. [»ostaja 0 do 225; kol-alj, rin-fusa, franko Beograd 0 do 165; fižol: ribničan, ofiKen. b-n, franko Postojna '.ran». 0 uči o naši trgovinski praksi riščni ogenj, požirek sveže vede iz' celo uro in nazadnje srečno reši! konji- ; = Nove r0v4nlce co «C0 dinarlev kravjega rogu - to je bil božični ve- ča. Ilvaleino me je gledal in se iel pa- pr;Pnp Narn<1ra b--nka daati v promet s cer v prosti, daljni in tako lepi Brazi sti, kakor da se ni ni C pripetilo, .laz t j,ninr.-eiT, ,0*5 Te nnvčanice so h;le Uii • • •..........-P« som r umil- !>°rkal vi,k0 •io,ku jn "delane v notnem oddelka P,anque de I1I10 in mirno je potekla no? v zTač ~ ----- -- -------- ----* — riem šotoru. Kadar sem se prebudil jo zasadil na senčnem prostoru, da Fr„np, ;„ imajo _ j^r mh hkrati z božičem praznujem rešitev dolro;.t m in ,irino M mm n(1,no ^ predstav- tril?ču r. tndin'rijskimi pspirji je bi! tcm j^jj umestna, ktr se bo cross-coun-promet slab. Najvf prometa so imele; try naihr?e črtal iz programa olitnnijad. Vevče, ki so oslabele. — V devirai se , odide v Ameriko. Šved- je ta teden nadaljevala slaba tendenca. prvak v plavanju Arne Borg je v so-Blnga je bilo v izobilju in so tečaji v*eh hoto 2o. t. m. odpi toval iz svo e domo-deviz zabeležili padec za nekoliko točk.: vjnfi udeleži nekaterih plavalnih Promet je bil npkaj večji knkor obiraj- tekem v Ameriki in Angliji. Ako upošte-no. Največ se je trgovalo z devizami ns 1 valn0 zadnje rezultate Borga, lahko tr-Italijo, Prago. New-York in Švico. Noii dimo, da bo v tuiini hrezdvomr.o povzro-rale so devize: Dunaj 0.092 do 0.o94. Bu-; dj s svojim nastopom pravo senzacijo, dimpejta 0.0S94 do 0.0914. Bukarešta Kakor smo že svoičas javili, je nedavno 33 25 do 36 25. Italija izplačilo 280 45 do j^holjšal VVeissmullcrjev svetovni rekord 283 45, ček 279 9 do 282.9. London iz- 1 na 500 m na 6:9.0. Skušal je prekositi plačilo 309.5 do 312 5, Nevr-York ček 65 tuijj r-kord istega plavača na 200 m, k^r do 66. Pariz 353 2 do S58.2. Prrtra 198.2 | pa se mu n; posrečilo. Vendar pa je pri do 201.2, Švica 1275 do 1285, ček 1275 tsnl pnstavil nc.v švedski rekord na tej do 12S5; valute: dolar 64.5 do 65.5, aK j pr0gi z 2:16.6. Skoraj neverjeten pa jc od 0.C82 do 0.134. Kč 0 do IOT. francoski . Rorga doseženi čas na 4nn m. Sedan.i frsn':i 0 do 855; «>trk'i: bsnfni: Litorale \ ofic jelni rekord ima siccr V/eissmiillcr s 58 do o, Trgo 28 do 30, E«komo'na 114 : 5:04.2: dosegel ga ic na olimpijadi. Naj-do 115 Poljo 165 do 17.5, Kreditna boljši čas, ki .ic VVeissrtiiiil r plaval Zagreb 115 do 116. Hipo 60 do 61. Jugo na te] progi, je bil 4:57. Ni bilo dvema, 104 do 1C6, Ljubljanska kreditna 223 da se bo ta čas prizna! kot nov svetov-do 226. Pmšlcliona 890 do 900, Etno ; nj rekord. Sedaj pa pride Arne Bi rg in 110 do 110 5. Slavenska 85 do 87, Srpska plava 400 m v 4:54.7. Boj med njim in 136 do 137: industrijski: Eksploalacija VVeissmfillerjetu bo torej že po gornjih 70 do 76, Soferana Osijek 760 do 780. rczuitat:h sodeč izredno ljut in zanimiv. Isis 63 do 65, Slavonija 68 do 69. Stroj-1 a(j drama. ne 135 do 145, Trbovlje 405 do 425, Vev-! —-- če 115 do 122; državni: 7 odst. posojilo "Tf,.. '!;„ |0S"22, 6<5 do (55. rgrarne 24.5 do 26. Vojna /(,5 C JšJ.uU iKl Jil .t na8 slad- cm porabil priložnost, da sera se po svojetra konja, ki je v družbi z menoj daj imn novčanic vodni znak rosni travi splazil k božičnemu dr«*\e- že mnoco poizkusil v tej daljni deželi iviieč -!.t-o kreza M;lns» eu pogledat, kaj je z mojim konjičem. Iz »vo.iih torbic sem vzel brašna, da ' _ jranin-.an^ inozemsi"va z3 Svoje »božične darove* pa sem ime! dostojno proslavim veseli božični praz- |l0r. pn informacijah, ki jih je prejelo priliko prejeti šele drugi dan. 111 sicer nik. Tuli božično drevo s->m okrasil: ministrstvo za tnrovino in indu-na zelo neprijeten način. Ko sta vodili- robec, kravata, dva komada pisanega y(rj:n viafja na prhkem in nimnnskem trka ob jutranji zarji zaman iskala svo^a mila. kos rapadure (v koruzne liste za ^ r^nim-nv. ra na' slndknr. osla, ki sta se najbrže potuhnjeno skri- vit sladkor), papir z bucikami, nekaj = p:i?r8ve za iznlačila na obveznice vala v gozdni goščavi, je bil moj konj koruznih smodk, par škatljic vžigalic v-oit»i odškodnine. Finančni mini«»er je 1 kmalu osedlan in poslovil sem se ,-,d jn nekaj pravega, shranjenega kruha — iE(ia| rešenje. da se pri g'avni državni vrlih sinov velegozda ter odjezdil. to so bili okraski, ki so dičili veje bra- blagajni otvori;o krediti v znesku 125 Proti poldnevu sem dospel do ozke-|zi!ske jelke. Na svečanostni mizi je miliionov "00 000 Din. Od te svo te se gi potoka, ki radi suše ni imel -koro stala steklenica riogranskega rdeče- bo 100 mili onnv d:rar.iev unorahilo za nič voiie. Ker je bil moj konj žejen in ga vina. ki sem io štirinajst dni hrani! ir.plač:!o obrestnega kupona St. 1. 20 mi-je bilo možno priti do vode le skozi v golenici svojih rezervnih škornjev lijonov dinarjev za izplačilo amortizira-ozko preseko, sem skočil s sedla in dalje prava pravcata čaša. rez kruha in nih obveznic in 3,r>00.000 Din za izplačilo vodi! konja k potoku. Ko pa snn se kos gnjati. ki sem jo nedavno kupil pri dobitkov. vračal, so se p<«i konjem udrla tla in italijanskem kmetu. ^ j _ Udeležba Jugoslavije pri vzorčnem žival je padla tako nesrečno postrani, j Gozd je molčal: veličastna tišina in sejmu v Lyonu. Beograjska Industrijska da je zagozdila v zaseko in da je mir sta ležala nad krasoto drevesnih zbornica je te dni posbla okrožnico na nisem mogel dvigniti. Končno mi tii orjakov, prepletenih' z lijanami, in vto- vse člane glede udeležhe lvorskega kazalo dnigega kot pod žarki peko či žarki tropskega solnca so poljt:blja-. vzorčnega sejma, ki se bo vršil meseca čega tropskega solnca ob največji vro- li vršič malega božičnega drevesca— marca 1925. Na na^h želernicah je do- čini izkopati iz zeml.ie svoje živinfe, ki'-----volien za razstavljaJcn in posetnike 50- se je pri tej operaciji vedlo popolnoma; 0l»jat»l. KmiziiKii c.ltrre> 1996, Solun 120 do 122, Švica 1281 do (Mcovorui uie.titil Fr. Rrnjn»;4 1289. 1 fiek Delnih* tis'-a-ne. •*. d v Liublnni ir prvovrstnega švedske.-a jekla t jsm Etvom za aiitomebile, inibisrij". o'ir; iu vjaVovistne stro e \ani nudi najccneje J. Gorsc, Palača Liaoljansko Kreditne banke HI jnoirsnenslio f.iublisna. 2? ilpremliri 10'4 2?0<51 i O T fnt l-an- :-0- itae m»r:en Kra-onaztvania ob Zracoi tlak Zračna tem-erater« Veter Uti lačno O- |(i 1'sil iTlnt-mm Luitiliaiia . 7 .61 4 2 7 brez vetra oblnCno 01 Ljobliana . 14. 763 9 54 Kev v/h. jad peresa ju- I Med tem so ruske armade oblagale Pr-"res posrečilo; Nemci so morali paziti. da 1 zemvszl; »klenivši neprodirni obroč okrog 6e uspešno ubranijo, svoje armade na vz-i trdnjave. Rusi rrs9 napadali kakor prvi hodu pa niso mogli več povečali. Tako pot, marveč so doiu prepustili časa. OS- s« f- iia obeh sUauek vzdrževalo rav-vidno so bili dobro informirani o slabem notežje. ! stanju v trdnjn v-i. Zakaj i« božične dni so prihajale od trdnjnvskega komanda ;i-j ta KosmaneVa prošnje za pomoč, sporočila, da primanjkuje hran« in da se more trdnjava držati le nekaj tednov Je. Na onem delu bojno fronte, k er so stali Rusi Nemcem nasproti, so je polo- 2<>sjovc,lg!!ega Šahovskega mojstra V. žaj isto tako izboljfal za Ruse. Ne!« da I Vukoviča, pod naslovom n,0li člani Ljublj« n-|a so se v s; d i t; h nap.dih trud,li. da vr-, gk fahovsUega kluba na eni, ter člani I iejo &N« »pozicij obBznnm Ravvki.j^ b5kjh 5ah k!ubov „, <|rug5 vse Mf:n- v T? "' P^3C?k,.bCr* s'rani. - Ker omenjeno poročilo podtika bi je nap^od snst.il bo,: obe stran, pa (^evanju ljub,j:injUih listov glele sta nagmiadik tu zredno močne čete. \ 7jnbni n,niea. CeS •iozifr:h dne), pa so Rus, izvrS.l, velik ^ p0 (m ne,ofnih ljub!jnn. napad na nasprotnike ob Pil.ci med To- gj.|h , f e ^ fa ^ u maszowom in lnowlodzem. kj«r bi bili skoro prodrli sovražno fronto. ?eveda so roi«ke silno trpplp v teh dneh. zlasti bo so v na Rnsko-Poliskem menjavali mrzli zimski dnevi z 'tirnim vremenom. Strašno je moštvo trpelo pod l>o!e7n!mi: tndi med Nemci «0 silno razsajale. j« prvi vojni božič, najstrašnejši božič... ročila naravnost izzivajo do ravno na sprotnih konstatarij od strani tngrebSkih šahovskih poročevalcev, pribijnmo sledeča dejstv?, ki naj prikažejo v jan-ni luči stvarni ali postranski mimen koristiti ideji. G. šahovski mojster Vukovič je v svojem prvem ptemu nn naslov tLjubljan-skecja Šahovskega kluba* (točni ponatis .T , , , ..„ . , , , . . , na ielio na r; zpolaj/o). * poni poznim e'a-Na srbskem bojišču je elsdil m'r. toda ' ' ' . . , „ . ... , . . .. som napovedal Aeuo iaL'ret>ške Šahovske v Srhn so «e pričele »trajno nvelviv- ; , .. 1 ,...., , .. .. , ,. ,. . seknje trgovskih akademikov <].ovcen». I-a ti poeie a tvoriio ierrlcl. ki na- pe^aiMca ab peja^ti lejrar. ki «0 hr?.. j .',,,...,. , kone zanesle v Srbijo avs.rij-ke Vte. v '•J"h,iani. ».olji. skupino ra- ki .0 l.iV Oknian* prepeljane nn in? , j ♦« «»: Agapjejev. Ce- nltlkih bojišč. Peraeie, ,e :e hitro raz- . ^ K,i"'2 M- , , Sirjala v »rratno epMenrio proti kateri' K ,nr ^r.na In imena - in ljubljanski ni h'l« ne zdravil ne zd-avtvkov. i 'ih en,ovo r01""!0 ~ v*:'Mn je bil iz vsebine pi-mn n« jr«nem. da bo nameravani boj prvoraz-rednejr« značaja tl.jubljnnski >i'i. klub» je. jasno «e 'egn za ved joč, določil jnčjo vrsto «vojlh razjioložljivih igralcev in sprojmiši ponudbo. sekcijo «e je. vsle.l bn|e prekrasno doJlegn našesrn odjovora (?!). odzval z brzoji:vko ter svoie gostovanje za ne- bolnilnice. Nastopnli so najhujši dnevi strašne nnrmlne ive^-e^e... • Na z.ipadrieTn bopoz!eii, ruskega šah. akndetn. krožka ter skupino prvovrstnih r crebških igralcev (članov Zasrebrč. Sah. kluba: Agn-pjejev.-., Singr-rja, K-5niga, Celjaka in družili) na eni ter cLjubij. šah. kluivom> na druji strani. Ali, z drugo besedo, med j najboljšimi igralci združenih zagrebških j klubov ter »Ljubljanskim šahovskim i klubom*. Ako je torej g mojster Vukovič. vsled i svoje prevelike reklame, povzročil ze a 1 priori v (Ljubljanskem Sah. klubu* mi-stifikneijo !t*tde kakovosti izralrev. n: j lo naša krivda in tudi ni naše poročanje | poti dojmom u'isa poročil, kl smo jih prejeli iz Zagreba, tendencijoz.no prikro-ieno. 7.a nas je bila mero lajna napoved in r»'_n*anjp ra vrsln-* peroiil", k: tern g. mojster Vukovif zahteva od nuJih Šahovskih poročevalcev. In. sko kljub temu mdevolje kulnntno popravljamo nenamenomn /'anreb-kemu Šahovskem u klubu, vsled misMfikacije jk> e. Vukoviču nastalo nesporazumljenje, češ boj vendar ren ri imel Kiedmrstncca tvntn"'a kljub temu. da je bit kot tak na-j jiovedan. rjirašamo na drugi »Irani g morao. da puttije bez večine svoji') nniinčih igruča. koji m. »a 7 I nn 14. (nsliiecl k»«n<>c od/i»» l.jtiblian- j uknjr S. klnla'!) pri loti-ni mai<-h. nije-! sti više klubu »tajati na rnspol-ganjej .. . '(Kaj je bilo « ttrnjkom g Vukoviče? 1 Kojemu klubu nisu stajall trrsč! r1 rr»-poiajan.i.--? .L jrv. P--Id sekciji? Zagicb. š i.cv» •>s:! Vi^bu? Ka; misli g. VvkK č 1 M£ '••? : 1»! .'2 V v stom? Mar pona boljs ciane :I.-u*b. Sah. k!uba> t-ejo njih preko 10 letu. član !) Za tu mrgoli neloč"- 'i v poročevanju, da ne (>os»ecmo v detajle naslednjega odstavka, kjer g. Vukovič poroča o poe-dinih [Mitijah O5 Jeroš-j> Stur a. Far-!sai. Vaientuičič itd. niso io, pespod Vukovič: pomanjkljivo igrali, ampak so, z ostalimi lju'.ijar,-.'»imi igralci vred Imeii v svojih partijah neobičajno 'srečo>. Fli.ii Kragelj — danaJ-.iji nei^čni poro-čevaiec — j». igra! pravilne in točno ia vsled tp;/a .jr.o izgubil, kar pa je v svoji ii ovski rub ki kot poro-čevslee neodkrito in r meror»a za mol-fa". — V sledečem brzotarnirju je bil I. -toikami, 11 Furlasi z -to5kr.mL — (Hvala za aplavz!) In h koncu: rezultat nfišega ijeto":icga poročila, ki izziva h gorostasn-^mu javnemu 5kr.r.d'!'j! Cujte!: Ljnbljara je bila ud Z.nr. klala, ki pre-d^-vlja zagrebško Nezasli-V no! Sramuj se, Ljubljana! Hvaležni so ljubljanski šari«'i g. mojstru za to konstatacijn, k: je ni-o nikdar prikrivali in nikakor ne uvidijo utemeljenosti dosedanje molčečnosti in prikrivanja navedenega rezu!t."'a od strani g Vukoviča. Mar smatra g. r.iojs-er osfb-110 Šahovski poraz za — nenasiten? N;ij blagovoli preisl-ti nekoliko svetovno zgodovino ter s konkretnim »lučajem do-kaznti. da je sicer zrelemu in zdravemu narodu poraz v tej ali oni bitki — škodovat'? Nasprotno! Vsak poraz je šola za boljšo organizacijo, krepitev ia vzgajanje odjKirnejš" volje! A glede neobjek-tivnoga poročanj« naj g. Vukovič v b' jUnrtvf n m »>aaas> • pveftc «0 tftkte • fntvbth n* »p« M »•» vantpnl it r? t? ,.6tClia»ants" * is .. IIJ-I luell 1 Dm it ■m ii a ra^nnt »•»•►»I® » f)lf» - •• !• *»«»»•«. «Kl(n*«rih qpr««« le te !• »praAnaJn pr>lAftwc» »riirki sei)ak» prtita|fc'B« Ct r»ln) | Stanovanje do 4 • prttjfclt tiHtnl » n..tl »in. M 'hU«>J n.|ila rr.IriM mrankt. Nanlti* pov» ..Jutru". Na stanovanje in hrano «» iprrlmrtn Hv» dllnkH — Nualor |»o*t> Lpra^u MJutra" 2; 1 | ^n^r!C^^! ! Sm «tnr! n«"in? * Ovlentt« O:a: 27798 ( CS O > Pc- streŽTiJco ta veft nr na dan, It^e A. O., Rnžna doiina 207 (namroti i*skarce Ga!le). 276S1 , Lesnega pref^nslea 41 je dobro verztrsn ▼ lese! etrobi. ae sprejme. Ponudbe pod ..Slev. 777" na upravo M Jutra". 276S0 Prc?e ua upia^o „Juua" ,pod ,4tudar 14492". 2I7u2 Perica j ki bi prala straitkam na do-( mu. želi mesia. Pouudbe na iupraNo ..Jutra" pod sn.irko : ,,Perica*4. 27723 Strojni kurjač išfe Bluibo. Ponudbe na upr. „Jutra" pod dilro „KuijaO". 27725 Učenka 15 let stara, 2 dežele. Seli vstopiti v trgovino, najraje v im-Btu. Naalov puv® uj'!«tsa ..Jutra". 2777» ipfrnftie II ?er ra«*}* »d.iMi* pf »mernih ka K. V aj d a pun v«nlii Uliti. •»•lini- '»rti Cah^tec ISHZ Šivalni stroj nor, po(rre*lilv mr po telo nioidni ceni proda. Naclov v upravi ..Jutra". 27721 Siv moflon ovratnik in fonnAft*«, prodam po zelo u en«) o t cen!. — Naslov pnve uprava ..Jutra". 27744 | Plet»'!ii stroj cm nov. ne firoifn Naslov pore uprava ..Jutra". 277&1 D vi »^o^a voza skora! nova. ed»n • sprrdnln ln eden z sadujo r.avoro (Alaif"in>. dva n;tvj».iii« ln e«lt»n i *avoro na Hpr.dnii In *adnjl strani, »e prodala — Po ugorfnt eni se i'pnla|p tudi novi nlnpl Vpraša pri trsrorcu Sinehu. Ms*»«iinle pri Amarjm, p. Jel>e. 27775 Do!iro fdoča trpovlna Jpstvln. lita In tfleta na dr*l»Ho In drnl»n«», ol'i»:i»!«»«'a i«* nad 50 let. hm v i«tfj«>tti proli «•: :;>mii ft'K«» » J>(tljrkl Krajini pod ugodnimi poboji odda r na i« it). Po»r«-bi»a ko-to\ lna od 2<»0 ooo I»ln na pn»j ah *;yan 0r»»7 ro-tovino. Fl»»fT»-k'lra na mlioio s|M»a*»l»oi» lo &itl«no nioft. — Ponudbe pod sna^ko ,.Aell*»n 1449U" na ui inm ..Jutra". 277U5 Eno r.Ii dve pra ni sobi i potrebujem za p I i k r n o, r bližini poftse v p 111 m t' j u, ua 1 dvorlA*'-u ali v I. naUiomj-ju. Na*lov pove uprava „J>. T»• ' 27746 Mlado kmetsko dekle »dravo ln po5teno. začetnico, »prejme t pomoč gospodinj! boljši zakonski par bre« «trok (2 oaebi) v Ljubljani. Plamena ponudbe j, zahtevkom plače in drugim! podatki na upravo „Jutrs" pod žlfro „0i3fcoča ln reč ". 27516 M Boijša gospodična oluibo v Zagrebu pri samskem Ronpodu a:I majhni družin!. Pou-udbe pod značko ..Sreča 25" aa upr. MJutra'4 27790 BJvši trgovec 2 manuTakturo. kl je dobro pozuun ln Ima lastne prejšnje kiiente in dobre zveze, išče službe kot potnik ali posiorodja pri kakftni ma-nufaktarai tvrdki. Cenjene ponudbe pod Slfro „Trgo*eo ^.4523" na upravo MJutra". 27S21 Stn»7r?eo za ^eJcro v 17^0 prndn t«Uo1 pO nl'UI R»d».|f Dertal. I.tubliana, Bethovnova »•"••» St. 9. 27758 ! epo stanovanje se Odda »akni dn 1 »ept. ponudbe iia upravo ,,J J'ta ' pod ..Sfpteiuber". 27 722 Snažna sobica nd-la solidnemu uradniku. Naslov pove upra.a ..Jutra" 27502 Opremljena soba s posebnim vhodom, ae takoj od«la itoapodu. Naslov ;«»v« ui»rava Jutra". 27.'hO Odda ce lepa soba « podobnim vhodnm. takoj 2 e -|.otl..f a aH . e»«nt. • hrano. Naslov pove upiava ..Jutra". 27817 Flcranfna soba v ar**din! • ■iitn ihi«l"'m lu elektr rn I lav«. *»• takoj odda \aab«v pov« uprava ..Jutra" 27»16 Mesečna snba lejm oprem!'ena. parkrt'pa-n>» f t ri«e ndda. Naal«. i.» ui.r*«o ..Jmrii" piKl »ii.fko ,.t:.'t(>» k.pitni". 27741» pčem io.on'1 niti poan1iia alt ipnmffttnno »a-mo ftooo IMn »a oi-ihu» vao to p.»roka 7.a |o»...jllo o-u-dlir. ' i*i'kc ubievil ln v *a-ranrtjo eaa»«vlm l>ili;a? \ Izložbe. — On««-ne poir.nine na uiusvo ...luna p«»d Silro „Arunv-r" 27822 ^il/finttinhv i auubiija Gosli kurim. Ponuilti. cen. rn upruio ., ..Uii.ll U5i 1". i ns^.^ho Juti. 'J 27 7UM Zelo dobra kitara ». p<» »nt pri"l». KJ« pov« i upi k v a ..Juti*". 2'.bl9 .11 »tra.ti et-l> pi.n.t PntlJI e« la.ltii ra/II'Ilir t« t:. »1. lir >:a . SriiHolli pi.au.Ha pl.lna. '!!> |ni» sirilu.- «a>i|.tH*(• Sa iipiav,. ..Jutra" po«l ilfto ..Uriifiilng". 2S234 Plačilna natakarica •a kavarno, vs^atranuko itpo-rabljlva In eanraljlva. -TeSi^a alovetiHke^a Id nemškega Je-alka. kl reflektlra nn (rajno □leato, sr takoj eiircjme. — Doplee r illko nnt s« pi.šlja na nasiov: J. Pirhler ka-vt.raa ..Evropa" v Ptuju. £7737 Sobsrico prroTrstno uioč. kl bi znata tudi nekoliko Šivati, I S t e majhna slovenska družin« (dve osebi) 2& Beograd. — Ponudbe z navedbo ssbtev la donedantega službovanja, naj se požUejo 23 unr. „J'utra" rod (,Dobra plača 14J99". 27772 I Dama j vdora, blvia uflteljlra. ! slov.. remSfine In strojepl.-' ;a. Si/1. oameSCenJa Ka po-poldanake ure v plaarnl. ev. fprejnte pisarniško ali teiau piiu.eruo tipio u* dom t sredini mesta. Ore tiult !:«t družabnlia k B«u»i»tpjn! so-opej a'l goajHKlu. Dlaitnhotne ponudbe pod ..Jairjar" na uprav j „Jutra". 27fci0 Izurje.ia šivilja oblek In iroSkega perila. ?re šivat oa dote. — Kauikuva -lica 208. 27770 | Stihe Hrt"!f«i-o r>'<» m f»»o 1 stintij. ov- nsi.i* iih --rnab »ef pr»*t ca TM.tJ.Oe t>', a i u^ft '■/ j Štiš-^tv.. .v - 1 va-rcn knrtiz? (14H50 Ir^) ba dne 3. Januarja 1D2S ob 10. dnfiil.lne n rod a c Ea Javni araSbl r plTovaral ..Ucioa". 27K09 s. odda boljšima .0 lldnlma (toepo«1ni,ia eient. •e M.rrj- * -Iva h>, a v pi.pi.loo oulirbo. Na*In. v opravi ..Jutra". 27741 Znanja ?eli pekovakl pmiio^nlk * dičnn e.!l mlado vdov otrok Iti z (aatno t m Vct< i-iin lahko t-udl * Ponudbe ii« upravo „ pod .^uauje". gospo-d brez k n • ua. Jutra ' 27750 Pianino nov. malo rabH*»n. krasno »{•im i»i'ti«» delo. ae v *led wn«ril | iaatnlka upodn« p r o d a. — 1 Pojasnila daie N. Lot«>da. S&iaituo pri Litiji. 27bo5 ' i * i > i: f r J ' rTj t'snjnta rokavica se J s Izgubila. Najditelj naj Jo odda v upravi ».Jutra". 27 7i»5 mmf^ Vsakorritno ro}nV z'^"tl pre*of pf»»:iAt»» «ib pri. lik i »plitev, prevoz premoga. )»»*a m drv a kolodvora al' od druteod ln vpaWo»ra'ne druae vožnje, oakrbl to/ac, , nadure i*, v na'le: *«»m r d • in |hi telo »oildnlh cenah i Kon.ar t.o)ce Krakovska ul it. 13. Tam se tudi »preje-majo nari^ia In daje«n potrebne informacije. 20621 7iB«a Ii , ^ 0'iper 1 ucerg ima v /aiojj; F0T0-«fiTEHI3IIL jarifeo Peg črjmfgaL j^f wmmmmm mm mmm t ^is mestna poi t. bnika) taran tlM l'ronnf':te rairpo,il c eekretarijut 1,72 Kazino na ra/.jiolaffo Fi.ne pristno norveško sa os &bsle ottoiie in oiiras o 1 pr. oroiia 2024 't Ista ir. S. toli Ijilisaa. Cunsjska cesta % g £1 m a M fes ^ i^i JA prve vr.-il. nora roba posve zrrla || dob va s a svuda Ptva hrvatska tvor. ica ta-la:n» »utena mesa i m i tj Pridnlca! Obilo zabave ln V. M. odmora — 27768 oir uspeli Teakomiir in 1a vsafeo posredovanje .i3 Zastonj trgoT.-em cetilk .,^'a^ka t vreM s« Postrži • | dem KrSko. 27244 ti i Mmu s:os?i, t J. PelilriS. «064 ^ Generalno 'i|is:vo » Sloveaijit: j j ~ R. CUns in drMg 1 ^ \rrrtix.. ■ r J ' > i / •' • ' ■šfnFtffr j zm.zm | W i 1 & Hi<č. Posestvo s popolni.a novim »kiipnlm piislopjem ter pri koiodM.ru Srmlf: 2 vellUfc vlu:iglH.id ^c rlnulia klet, ob cesti, pripravno za vinsko salonu so proda. — Peseatvo se atthaia pol ure od Srnllf-u — Cena 6000 dolarjev. — Pujasolia daje M. IStublar, Praprot 5. Bemlč. 27748 OU4CL Nfdvomno nsihrilini nip«h pi ie -iehimrmu oiflaSfralru iigotovlien. »ko ts »ž Nll,l0T veyt ..Jutra' pod ..Vpeljana ^tr- n« karkoli opo<.iliti na^e čil Iti,«, račuua"1! ptt tem uprava „Jvitia". «OTina'- 27735 j,a g(jUl1 lIS|,eh. — (Igl.fB o tak rporabo telefona, se ilfc ▼ j n:.Jem. Ponudbe na upravo ; ,Juua' pod ..Pisi.ua 27770> j oddeika «jutra«, Lju Ija na. Prešernov* uiiea ttev. 4, a ti;e;e dn srsas cb 17. uri. , xa itdelovanjs kn«»r.etIfmb sredstev ln »-^'.»ino prrfume« ; rljo. s s o d ti a. — Plamene i ponudba na upravo ..Julra' pod ilfro ,.Dogaii dobrdkl". 277*5 ALEKSANDER. DU/AAS ZVESTOBA IDO GRO (LA DAANE DE-AONSOR.EAU) 03 „Da, sinoči!" „Nadaijujtet!" pravi Bussy. „Kmalu na to se pridruži prvemu še drugi, imel je svetiljko 9 roki.« „No, kaj mislite o teh dveh?" -ne vpraša Monsoreau. „MisIim, da sta to vojvoda in njegov zaupnik." Bussy globoko vzdihne. „Sedaj zapovejte, ali naj ostanem, ali naj se oddaljim!" „In vi ste to nalogo prevzeli?" vpraša Diana očitajoče. „To je bilo edino sredstvo, da pridem k vam! Kaj bi mogli vi bilo v tej predpotopni Noetovi barki za ves ožji kraljev dvor; to ej za njegove miljence, ki jih je bilo šest, potem za dvorskega meni zameriti, da sem prišel in poiskal največjo radost in največjo j šaljivca Chicota, in pa za košarico s šest mladimi španskimi ali bol svojega življenja?" „Zamerim vam, ker bi bilo za oba bolje, da niste nikdar prišli in da ste me pozabili!" „Varate se, gospa!" klikne Bussv živahno. Sam bog me je poslal k vam, da predrem te zanke, katere so nastavili okrog vas in kojih žrtev ste postali doslej. Od trenutka, v katerem sem vas ugledal, sem vam posvetil vse sveje življenje. Sedaj pričenja moje poslanstvo, katero sem si sam naložil. Vi želite dobiti vesti od svojega očeta?" „Da, da," klikne Diana, „ker zares ne vem, kaj se je zgodilo ž njim." „Dobro, jaz prevzamem to nalogo, samo zadržite v svojem srcu spomin na onega, ki je svoje življenje posvetil edino vam!" „A ključ?" vpraša Diana nemirno. „Kijuč vam vračam, gospa, ker ga želim zopet prejeti le iz vaših rok. Dotlej pa vam dajem besedo, da nikdar ni sestra izročila ključa spodobnejlemu bratu." Sprejemam besedo hrabrega Bussyja!" pravi mlada žena Trenutek sem še oklevala. Vkljub pismu svojega očeta, vkljub ;n zarcij ter vrne ključ svojemu zaščitniku, ji obljubi^ vkljub opasnosti, ki mi^ je preti I a, jem še vedno »Gospa, za štirinajst dni boste izvedeli prav resnico, kaj in kakšen je gospod de Monsoreau!" Potem pozdravi Di?r.o zmerno in vljudno, izražajoč obenem svoji oklevala in strašna ternoba mi je stiskala srce. Ali ti ljudje so bili pred vratmi in stikali, bala sem se.. „Joj, jaz nesrečnež!'' klikne de Bussy. „Mož v plašču sem bil jaz, in mož s svetiljko je bil Rčmy, mlad zdravnik, katerega ste poklicali za mene!" „Vi ste to bili?" vpraša Diana osupla. „Da, jaz, ki sem bil vedno bolj uverjen, da je moj spomin na eno burno bojno noč bil pravi in sem hotel videti resnico one angleškimi kužki, ki so morali kralja vedno spremljati in katere ej najraje pestoval na svojih kolenih. S stropa tega voza pa je visela zlata kletka, in v njej so grulile posebne izbrane snežnobele grlice z dvojnim črnim ovratnikom. V dnu voza je stal mramornai kip .,\'aše ljube gosp eiz Char-trea", in v bližini kipa je kralj imel svoj sedež, mehak naslanjač S svojega mesta je skozi okna svoje barke lahko gledal r.a okolico. Pri njegovih nogah pa sta viteza Maugiron in Quiius pietla nogavice ali vrvice, — to je tistikrat še bilo prav moško in plemenito opravilo in vsi mladi plemiči so znali poleg sabljanja, jahanja in drugih takšnih opravil tudi plesti nogavice, mnogo bolje, čeprav ne lepi"e, kakor znajo današnje dame. Tudi drugi kraljevi miljenci sc se v tej barki bavili z raznimi drugimi ročnimi deli, vezeninami in slitnim. Ko se je voz pri^ugal na trg Chatelet, je Chicot zapel neke duhovno pesem, toda porogljivo. Dvorski kaplan se je namršil, a kralj jc svojega sn ljivca ukoril: ,.Dragi Chicot, poj ti tvoje popevke kakor hočeš, proti meni ali bogu. Meni je vseeno, in bog je dober in ti bo odpustil, samo cerkev puščaj v miru. 2 njo se ni dobro spreti!" „Hva!a za nasvet, moj sinko!" pravi Chicot, „nisem videl gospoda kaplana, ki se razgovarja z zdravnikom o zadnjem nje- visoko spoštovanje in obenem globoko ljubezen, pofem odide. Ko j jjove mpaciientu, katerega mu je poslal, da ga pokcplje. To je se njegovi koraki že dolgo niso več slišali, je še Diana prisluško sedej že tretji ta dan. Bom pa raje zapei novo pesmico." vala za njim s solznimi očmi in podrhtavajočim srcem. XVII. KAKO JE POTOVAL KRALJ HENRIK III. IN KO! IKO slike, ki mi je ostala v speminu. Hctel sem videti angela, ki se mi ČASA j £ POTREBOVAL IZ PARIZA V FONTAINEBLEAU. je pojavil v mojih vročičnih podobah. A vi ste njegova zena?' pravi Bussy ves skrušen in bolaiino. „Od včeraj!" Ko se je tri ali štiri ure pozneje zdanilo, se je napotil kralj Henrik III. v Fontair.eble.au, baš, to je vzhajalo bledo zimsko Nastal je kratek molk, v katerem se ie slišalo le teLka dihanje: solnce. V naznačenem mestu blizu Pariza, ali točneje, v obširni ebeh mladih ljudi. j šumi peleg teara mesta, je bil napovedan velik lov. Kakor vse pri „A vi, kako ste vi prišli nocoj semkaj?" vpraša Diana. Molče jej Bussy pokaže ključ. tem kralju, je tudi lov zadobil dogodka s posel-nim velikim sijajem Glavni dekorativni predmet potovanja v Fontainebleau pa je bila „KIjuč!" klikne Diana. „Ka!:o ste prišli do njega0 Kdo vami ogromna nos:'!nica, bolje voz, večji kakor so dandanes pohištveni ga je dal?" ! vozovi za selitve; in osem konj je bilo vpreženih pred njo Na „Ni li Jerica obetala princu ene^f. večera, da ga bo pripeljala težavnejših petih so morali ta vez voziti voli. Znotraj je bil voz k vam? Princ je videl gosroda de Mcnsarraua in mene, a midva tapeciran z blazinami, brokatom, izkratka. bil je pravcati mizejski sva videla njega Zbal se je in je raesio sebe poslal mene." kos narodnega srednjeveškega razkošnega vozila. Prostora pa je r jrssBisMrsse« Sledilo je nekaj zabavljic, kakršne so se takrat širile med ljudstvom, meščanstvom in plemstvom, in ki so vse tožile nad velikim kraljevim razsipanjem, nsd večnimi dolgovi, nad krivicami, zabavljice tudi niso štedile Franje Anžovinskega, niti kralja, niti opatov, prelatov in kardinalov. Zadele so vsakogar, ki je imel kaj na vesti. Kralj se je krohotal Chicctovim popevkam, krobotali so se miljenci. in celo kaplan se je nekam kislo smeškal. Toda ko se je sprevod pomikal daije, je Chicot nienkrat utihnil, da so to moreli vsi opaziti, in ko je prišel sprevod do ulice N'oyer, je Chicot naenkrat poskočil, lekor da ga je piči! gad, planil je iz voza k neki hiši in tam pokleknil v blato ter dvignil roke in videlo se je, da prgiba ustnice, kakor da moli. „1 lej, pogan!" mu vikne kralj. „Ce že hočeš javno onravljati svojo pobožnoat, klekni v ilici Sainte Genevieve pred velikim križem, katerega sem dal tam postaviti, pa ne semkaj pred hišo, ki nima niti svetega znamenja!" Toda Chicot se ne zmeni za kraljevo govorjenje, ampak moli zbrano, a glasno naprej: tA3 V DRUŠTVU." fPvHiF rs(ws itJ i kanmiko^ ill "ITHa a avtom zastonj! gotovo če do veste, da prodajam po imšr.uih cenah Harcerje, Rili r> ia 100plemenskih samic, 'j Oni no dogovoru. Razpošiljam na vso strani. FRAiiJl GIMHNA. L!ubij*na, Mestni trg št. 10 j M f 4Jv i /y popoini/' ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI Naznanjam ceionim (roslO'ii ..gostilna Ježi lenio" pc k*itt>!č*ii tovarni, da prev/.8me:n isto z 31. rlrceudircm t. i. k"t Isstniia t svojo oskrbo in bo-io rnino na razpolago dobra jedila in izvrstna pijana. Veselo novo Isto! ?8ifi'» Anfca Kavčič. Ažurira volno v vseh barvah v Toni Jsger-Cs? L.?ub§jarsa, Dvomi trg št. 1. 1 »5» 1903-s -j Iščemo mladega Inteligentnega gospoda, ki bi imel vesel e naačltl so vlcuh&v&nJa ta kandiranja s*d a in vkahuvaola so-čivja. Prednost ims;n nrož»nj-srii»ka »f«1. - Juri Ko/, a k - Don.t-u. Brni. it D 11 celo platuo 40 Diu, usnje 44 Pin. . II. zraiek : Spomiui starega Slovenca - 1'ihoUpet - Jurij Kobila -I>»a pnjatflii - Vri-an Sm iiova Zenitov - (jr»J liojiaje. Broi 24 Diu, celo platuo 4" Diu. usnje 44 Dm. III. iveifiS : hottarslci ir - Deseti brat - flroi. 56 Diu, celo piaum ai Din. ustij* 56 Um, Stnsosa Jaška ibia.nl ::pi*l Pr - »u i - rriu« Krni 4 Din celn plutno 40 Dia. usnja 44 Din. 13r. Ivana Tav6*r;a sbraat aplsi V. zrezek : i/i*.> t^nsr***. Itouiao. !5ro». 84 Din, celo pintno ICO Di«, u ti in I (Ja l>io. VI ZTeiek : Crrt;e t imeni. VinnMta kronika. Breš. 35 Diu, eulo platuo f>t Diu. o»- je W> Diu. BtritRrjava Antologija. Uredil dr. Ir Prijatelj. Broš. IS Din, vr< 4 Din C s'is.rtev z bo-ii k. Uredi' dr J Glnnar. t?ro5 30, 37 Di«. 1" :-o Sorli ZadaJI val. Pi'>m*.n. liroj. 42 Dia, va«. i in. i. \o KeisBik \f R« n. Ki nun. Kio> 22 Din. r• r. 21 Din. Kr-ruml: • 4frttatur. Ki>Tiian Kr -< 15 Din res 23 Dia. Ani Budil: Ki'4e» pot Patra Supl.ioatka. fufest. tira K 1/ r>.rt. Ti-ai it I) u Filip Kltiio so se vrt^l gonili. Broi. .10 Din. to r.. Din. Levstik l,ca »a brss -cic.ia la diu£« igortbe. Brui- ib Dia, iti bi) Diu. Dost.n e-.Bky Brsi. Roman Broi. 40 Diu, ie-'.. !» fciias lil»nanirv«l Roman. Bro« 60 D«, »er 70 Din. Ilurhan Va snsk-. Z>*isč« sanoa. Bro< ti l»;n ti-b 26 Diu. Fof»7.iaro: K^miu. Brn«. ftl D n. re . 7i Din. Crho* SoCidJ« Is covo;a. Broš 1" D.u. te^ 16 Dia. S'.e'Tl» «»tes 2 oj jesn tn m(6lik Jdjo*;«.vi',a. Zetulirp.sui. eos(io lar-iki :n statisti m pre-fleil. I. iitl (.In ia pop ili: ma spreu;eujem io t^opolbj-.ca u>l»jj) liro*. (Vi Din. irz 73 D n Vrlik Jn|roala*tla. I dri. Br, i. 50 Din, re»hko rez. 65 Dim. Vctier: Z^asogt ia Maiiko iti 6:> Diu. Vse te knjige se naro ajo v Knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubijaa'. Prešerno?a ulica štev. 54 (naspro'1 rlara« poit.-). M Ei.-psn'no nr-iena. )-o; olaoma opr»»i)ena, t zaslon, preprogami in svetili 5( opremliena, arlnbna rila z osmimi sobami in postranskimi ;>ros ori, neobreine |j njena, s olioli IOOO m' »rta, raraio, novim ttir srde/nim zapr im stlom mo asla 1914 i" tnoo litri bencina na n»vo se;iajo v množinah, in kaiere nun pre-kibe pet naročil. Vsakdo dobi eno nagrado. Zato, da se raz-dele »se razpiiane najrade. jamiimo. ' odrobne prospekte [K>i je rsakomur, od katerega preime (T pisma) 7 dinarjev za kritie poiiljatre družba ..OcraUsobatt iiir ohemisoha and m tallar^tvohe Indaatrie m. b. H.. Wie.i, XIII 2 W:asgr>llg&sso 6". n Spactelao 1 »mi j Iran )8 foMi 9 m • skor tj m črkoalikarska deli po zelo ui;«duin ccuah FRANC BOKAL Zsjor. Slaka Celovška ces a štev. 65 pole;; m in ce. Kromošr k!ffelič»r 7044 a in vsako divjačino kupuje IVAN FEUER, Zagret), Trg I br. II. inieiurSanski teleton 23-45. BazpoSilJa pitane soake po 36 D n ra kg-. il!ll'll!lllil"'ll!ll'l!iliil||!:^'lllllllllli:illlllllllll!!lllllill»jijl|!;jilil!lil]l|l!ll|l!ini I N » j at ar« iS« slovenska piejSa. fk« tn !!6&r-ake 4».avnica \m 8HICEL3 Uui:4;»*a cesta 16 ee ptlporo6i. i« Uvitllt« ictr: Gene zatrti. llKfSJ m se pritožu]e nad dra^iDjo, kdor Be Pc ni jL " prepričal, kako 664Ja poceni ^t j? mana aktnrzio :n ga'anteriJsko j blago tor canj« pri tvrd?£i um Maizelj & Rafšs! Ljubiiarta, Turiaiiki trg St, H—1 H xirriiinxriTxiirx7TTTi: IL-e f oe in m*. hiiro povrne mnogu pruizku-eui « .eokraiosin» Uporalilja te 8 najboljšim uspehi.m pri slabo ' krvDnstl, blruici, S o Dih živcih. lio;e nosti, pri nočnih noluci)ih, lajiira cnosti, depresni, sek gua ni nevrastvni i. onauiji, im oteuci. pe^aupi t<-lesnili nio-i, mižnu, ner zpoiožeuosti ia iopruo