http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si t6CÌ fi Ì K ČETRTEK, 14.MAJ 2009 / ŠTEVILKA 808, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR SINCE 1984 1984-2009 GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S.P. tmir.dipiiDi.gmSl. gsm 041 633 987 (3 s'mobil vS“ik“tdo20.ure, Povej nekaj lepega ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC Frizerstvo CLIP SALON Gortanova 2 05/ 64197 68 _____m_______-____________ Lahko bi se zgodilo tudi nam Ljudje smo čudni. Hočemo razvoj pa nočemo gradbišča ob naši hiši. Hočemo napredek pa nočemo garažne hiše sredi mesta. Hočemo red pa nam gredo na živce redarji. Hočemo Evropo pa ne maramo Evropejcev. (Mef) No ja, slednje ni čisto res. V resnici nekateri Slovenci in tudi Izolani niso veseli tistih Evropejcev, ki niso najbolj bele polti ali pa govorijo kakšen manj znani svetovni jezik. Seveda ob tem vedno dodajo, da niso ne šovinisti ne rasisti, hkrati pa trdijo, da si zvečer ne upajo po Izoli, ker so tam sami.... Verjetno v tem nismo veliko drugačni od drugih evropskih narodov, toda vsaj v Izoli bi morali biti strpnejši kot drugod po naši lepi deželi. Saj vendar živimo na območju kjer sta avtohtona dva naroda, imamo uradno dvojezičnost in bogate izkušnje z delavci iz drugih republik, ki so del te naše Izole. “Poturica je hujši od Turka”, so nekoč rekli ljudje in to dejstvo se potrjuje tudi dandanes, ko velikokrat slišimo potomce tistih, ki so se generacijo nazaj priselili v Izolo, s kakšno nestrpnostjo govorijo o tistih, ki na delo v Izolo prihajajo danes. Ob tem pa nočemo razumeti, da vsaj po naših podatkih, delavci na začasnem delu pri nas niso povzročili nobenega incidenta, niso med tistimi, ki vlamljajo v hotele, podjetja in stanovanja, niso med tistimi, ki izvajajo nasilje v družini ali drugod, niso med tistimi, ki dilajo drogo ali prekupčujejo z zemljišči. In verjemite mi, nihče med njimi ni tajkun. So le ljudje, ki jih je usoda rodila v revščini in v veliki večini želijo z delom do lepšega življenja. Lev Jaz nisem maska, jaz sem lev, nekdo me je iz Benetk vzel in me zavezal za vogal, da bom za vedno tu ostal. Pobrali so mi čisto vse, grivo, kremplje in zobe, zato sem čisto brez moči in vsak počne, kar se mu zdi. Mulci me s spreji svinjajo, tako da bi rabil ograjo. Lahko pa storimo navezo: Jaz vam zgodovino, vi meni protezo. Dve razstavi Martine Žerjal Martina Žerjal ima dobro obdobje. Kako tudi ne, saj ima trenutno odprti kar dve razstavi. Ena, tista večja, je v koprski Pretorski palači, druga pa v izolski mestni knjižnici. Na obeh pa so na ogled njena barvita platna polna plešočih jesenskih ali spomladanskih cvetnih listov. Martina je barvita bolj kot kdajkoli poprej. Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba lili S BANKA KOPER komunala izda - isola PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEU 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 (24 ur) tel: 041/ 650 375 I Vsi smo po malem v cvetju Poletje prireditev ali poletje kar nekaj? Hitro se bliža turistična sezona, tista prava turistična sezona, ko lahko puloverje, dolge hlače, visoke čevlje in dokolenke spravimo tja, kamor sodijo, torej na podstrešje, ter se prepustimo radosti in toplini tistega pravega poletnega sonca. Tistega, ki brez posebne pomoči turističnih delavcev že dolga leta k nam uspešno vabi kontinentalce. A žal, samo sonce menda ni dovolj, saj imajo, baje, zelo podobnega, tudi v Kopru, v Piranu, v Portorožu, pa v Rovinju, Poreču, Umagu, Novigradu in ja, tudi v Puli. Zakaj bi se torej kontinentalec odločil, da je ravno izolski odtenek tega sonca najprimernejši za neracionalno trošenje dopustniškega denarja? Zaradi vsega, kar Izola nudi, seveda. Splošen odgovor za splošno vprašanje. Če pa bi se spustili nekoliko več v podrobnosti... In spustili smo se, ali, če mi je dovoljeno, smo to skušali narediti. Zanimale so nas letošnje poletne prireditve in kaj vse Center pripravlja za prihajajočo sezono, saj ni samo kontinentalec tisti, ki ga je trebno vsake toliko razvedriti ali kulturno obogatiti. Ker v.d. direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve Darko Grad ni imel časa nas je napotil k operativni sekciji Centra, tisti sekciji, ki že leta skrbi, da se v Izoli “kaj dogaja”. In nas je zanimalo, kaj se bo v Izoli dogajalo to poletje, izvedeli pa smo, da se v bistvu ne bo kaj dosti, vsaj ne pod okriljem Centra za kulturo, šport in prireditve. Nevenka Gregorič in Jadranka Orlando sta mi razložili, da je Center s strani Občine za izvedbo tradicionalnega Ribiškega praznika, zdaj že ponarodelega praznika Oljk, vina in rib, ter zelo priljubljenih sejmov starin, dobil zelo zelo malo sredstev. Natančneje 15.000 evrov za nekaj sejmov, 20.000 evrov za Dneve Olja, vina in rib in 30.000 evrov za Ribiški praznik. Za primerjavo, leta 2007 je bilo na razpolago za Ribiški praznik 67.000 evrov. In tako se je naš poskus, da bi izvedeli, kaj in kdaj se bo poleti dogajalo spremenil v pogovor o delu Občinskih služb in CKŠP-ja. Izvedeli smo, da so delavke na Centru zelo razočarane nad tem, da razpisna komisija Javnega razpisa za sofinanciranje turističnih prireditev v občini Izola za leto 2009 ni sprejela ponudbe za sofinanciranje tradicionalne prireditve Ex Tempore, ki bo tako, po vsej verjetnosti, že drugo leto zapored odpadel. Utemeljitev: CKŠP dobiva sredstva za program neposredno iz proračuna. A kaj, ko je sredstev za prireditve v Kulturnem domu za leto 2009 vsega skupaj za nekaj manj kot 14.000 evrov. Operativci v Centru tožijo predvsem po pomanjkanju komunikacije in usklajevanja z Občinsko upravo. Občutek imajo, da so na Občini odločili, da CKSP ni javni zavod ampak del uprave, kot nekakšna logistična sekcija, ki poskrbi za sceno, opremo in delovno silo za tiste, ki v Izoli pripravljajo kakšno prireditev. Nevenka Gregorič pravi, da je tehnična oprema, ki je v lasti občine, sicer vedno na razpolago, tudi za zunanje prireditelje, če le tako na Občini ocenijo. Vendar to ne pomeni, da ni treba plačati tistih, ki opremo postavijo in z njo rokujejo. Skratka, nič ni zastonj in ker nekateri tega ne razumejo niso nič kaj zadovoljne s pogoji dela, in stanjem kulture v naši občini nasploh. Ko pa smo nazadnje le hoteli ugotoviti, kaj bo z letošnjimi prireditvami, smo izvedeli naslednje: Denarja za Dneve olja, vina in rib je dovolj. Ne bomo imeli hudo razkošnega festivala, a to tudi ni namen te prireditve. “Vstopnino” bo treba spet plačati v obliki kozarca, ne bo fiksne glasbene skupine in odra, bo pa več “trubadurskih”. Zato pa bo Ribiški praznik toliko bolj okleščen. Glede na razpoložljiva sredstva, ni nemogoče, da bi se lahko skrčil na en sam dan in tudi vsebinsko se bo moral bolj približati prej omenjenim Dnevom olja, vina in rib. Problem bo tudi s sejmi starin, saj je Velikonočni sejem pobral večino denarja namenjenega tem sejmom, tako da tudi teh ne bo več ravno dosti. Kaj se nam torej obeta za poletje, kako bo s koncerti na Manziolije-vem trgu, bo kaj novosti? Tega na CKŠP nismo izvedeli. In kdo bi nam lahko dal več informacij? Morda Turistično informacijska pisarna. Bomo poskusili naslednjič. Do takrat pa se potolažimo z napovedjo nekaterih zanesljivih dogodkov. Aljoša Mislej DNEVI OLJA, VINA IN RIB EVROPSKI MLADINSKI KONGRES ZDRUŽENE IGRE NARODOV KINO OTOK - ISOLA CINEMA Otroci cvetja leta 2009 12. in 13. junij 25. julij -1. avgust 3.-10. september 10. -14. september Akcijo delitve cvetja občanom si je, če nas spomin ne vara, izmislil Danilo Markočič, nekdanji vodja protokola izolske županje. Domiselna akcija ima dva učinka: lepotnega in oblastno promocijskega. Tako je bilo pred več kot desetimi leti in tako je danes. Zamenjali so se le tisti, ki delijo, tisti ki prejemajo pa so v glavnem isti. V petek, 8. maja, so tako, župan dr. Tomislav Klokočovnik, podžupan Bojan Zadel in direktor JP Komunala Izola, Alojz Zorko, v parku Pietro Coppo opravili tradicionalno razdeljevanje rož. vìi / w * ■■ K Jt* 7 •*> J-, -r/ 1 .../vL '• / !/ .te ' jk è i •' ' . / ' ■n. f J . - m Nadaljevalo se je na košarkaškem igrišču v Livadah ob 13. uri, na otroškem igrišču v Jagodju ob 15.30 uri, na avtobusnem postajališču na Maliji ob 17. uri in pred Kulturnim domom v Kortah ob 18. uri. Letos so razdelili kar 12.000 rož, dodatna pa je bila tudi lokacija, in sicer na podeželju na Maliji. Tudi na podeželju je bilo zanimanja veliko. Tiskovna konferenca Pretlakovanje Sončnega nabrežja bo edina večja investicija tega leta Župan Občine Izola, dr. Tomislav Klokočovnik, je na petkovi novinarski konferenci pred tradicionalno delitvijo rož predstavil tekoče delo občinske uprave in nekatere konkretne projekte. S področja družbenih dejavnosti je zaključen razpis za sofinanciranje družbenih dejavnosti, prav tako je zaključen razpis za sofinanciranje turističnih prireditev. Izmed tradicionalnih večjih prireditev ostaja v svojem rednem terminu prireditev Dnevi olja, vina in rib, in sicer junija. Ribiški praznik pa se, po planu dela Centra za kulturo, šport in prireditve, seli v mesec september, ko bo tudi letošnji festival Kino otok. Med drugimi številnimi prireditvami, ki jih bo občina financirala v letošnjem letu, so tudi prireditve na podeželju, več prireditev si je izbralo lokacije v parku Pietro Coppo, na podeželju in v obnovljeni cerkvi sv. Marije Alietske. Trenutno sta v ospredju dva pomembna strateška dokumenta izolske občine, in sicer Občinski prostorski načrt in Strategija razvoja turizma v občini Izola 2009 - 2015. Rok sprejema Občinskega prostorskega načrta je november 2009, izvedba in postopek sprejemanja sta bila že predstavljena aprila na razširjeni seji delovnih teles izolskega občinskega sveta. Sledile bodo posamične tematske seje, za kar je v pripravi terminski plan. Strategija turizma je strateški dokument, ki poteka sočasno z oblikovanjem Občinskega prostorskega načrta, pomemben je tudi za pridobivanje drugih finančnih virov za projekte s področja turizma. Kritične in konstruktivne pripombe, podane tako na predstavitvi strokovni javnosti kot na širši javni predstavitvi bodo upoštevane v predlogu, ki naj bi ga v prvem branju obravnaval občinski svet že na majski seji občinskega sveta. Predlagana bo daljša, 45-dnevna javna obravnava. Tlakovanje Sončnega nabrežja Med drugimi, bolj izpostavljenimi projekti iz Načrta razvojnih programov 2009 - 2012 je tlakovanje Sončnega nabrežja, projektiranje je v končni fazi, gradnja je načrtovana od septembra dalje. Projekti za krožišče za hitro cesto so končani in so v reviziji, prejete so že tudi pripombe. Sofinanciranje je v večinskem odstotku na strani Darsa, v manjši meri pa na strani občine. V naslednjem tednu bo objavljen javni razpis za oddajo prodajnih mest v najem, in sicer na območju Svetilnika, Lonke, pri Ribi in pri Veslaškem klubu. Prav tako se bo do glavne sezone izvedlo ureditvena dela. Za naslednje leto so načrtovani večji gradbeni posegi. Za izgradnjo kanalizacije v Kortah so v postopku cenitve, zbiranje potrebnih podatkov in dokumentacije, z namenom pridobitve gradbenega dovoljenja do konca leta. Čistilna naprava, skupna investicija Mestne občine Koper in Izole je v teku, na torkovem sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor so se med drugim dogovorili, da bo ministrstvo pomagalo pri definiciji pogodbe o prenosu nove infrastrukture v upravljanje skupnemu izvajalcu javne gospodarske službe. Predstavniki obeh občin in obeh komunalnih podjetij so sicer že uskladili vsebino dogovora začetku prečrpavanja odpadnih voda iz občine Izola na centralno čistilno napravo Koper. Izolski župan, dr. Tomislav Klokočovnik, je zagotovil, da bo tlakovanje Sončnega nabrežja dokončano v roku, do konca leta. Na vprašanje, kako je z izgradnjo pomola B, je povedal, da se Marinvest z občino o tem ne pogovarja. Med najbolj izpostavljenimi vprašanji pa je bilo vprašanje prostorov za šole v Izoli. Dr. Klokočovnik je ponovil, da je podal predlog, naj se v prazne šole v Izoli preseli zdravstvena šola, ta zdaj namreč zaseda prostor v Splošni bolnišnici Izola. S tem bi se sprostil prostor za urgentni center, ki ga izolska bolnišnica nujno potrebuje, za šole in njihove dejavnosti pa je logično, da dobijo svoj prostor v mestu. p.R. obč. Izola Invalidi za zdravje Člane vljudno vabimo v ponedeljek 18. maja ob 16.00 uri v prostore društva na delavnico »kako si pridobimo prijatelje?« iz ciklusa »DNEVI ZA ZDRAVJE«. Delavnico bo vodila gospa Vida Orbanič. 23. maja bo izlet v Vipavo za težje invalide, v sredo 27. maja pričnemo z vpisom na izlet v Domžale. Delavnica ročnih spretnosti in športne igre bodo potekale po ustaljenem urniku. Pričeli smo s tečajem računalništva, nadaljevanje bo v jeseni, zainteresirani naj se oglasijo pri gospe Vidi Orbanič. Društvo invalidov Izola, Jolanda Deško, predsednica Parecag 31, tel.: 041 607 594 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za balkone, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic... Dopolnilo V pogovoru z Eliom Sfiligojem, objavljenem v prejšnji številki Mandrača je zaradi starostne razlike med intervjuvancem in novinarjem prišlo do dveh nepopolnih zapisov. V delu teksta o plačilu globe je bolj razumljiv zapis, da je komanda, ki se je medtem preselila iz La Spezie v Firence dobila obvestilo s strani Teritorjalnega vojaškega sodišča v Trstu, da sem bil oktobra 1938 leta obsojen na 6 mesecev zapora pogojno in plačilo 52 lir sodnih stroškov zaradi NEUDELEŽBE NA OBVEZNI PREDVOJAŠKI VZGOJI. V delu kjer je govora o izidu vojne pa bi moralo biti napisano, da me je 22. julija 1941, ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo nekdo ovadil, da širim protivojna gesla, namreč, da bo Hitler v Rusiji končal kot Napoleon leta 1812, ko sta ga premagala ruska vojska in sibirska zima. Obsodba iz leta 1938 in ovadba iz julija 1941 sta bili povod za prekomando iz La Spezie na otok Kefalonija, kamor sem prispel avgusta 1941 leta. Uredništvo Evropske volitve 2009 Srečanje SDS v Simonovem zalivu Slovenska demokratska stranka (SDS) vabi vse člane in simpatizerje stranke, da se jim pridružijo naslednji četrtek, 21. maja ob 16.00 uri na plaži v Simonovem zalivu. Predstavili se bodo kandidati za poslance v EU parlament, sledilo pa bo druženje v prijetnem vzdušju. ODPRTO VSAKDAN, RAZEN NEDELJE ito: Dui ------------------------------ Naj gradbišče pred vrati- V Jagodju se začenjajo zavedati kaj jim prinaša hitra cesta? Verjetno je v človeški naravi, da se za probleme začnemo zanimati šele takrat, ko postanejo naši. Tudi težav, ki jih prinaša gradnja hitre ceste skozi izolsko občino, so se mnogi zavedli šele zdaj, ko je za reagiranje skoraj prepozno. Ali bo občina v dialogu z Darsom končno začela zastopati interese občanov? Konec prejšnjega tedna so v prostorih KS Jagodje Dobrava potekali dogovori in usklajevanja, ki jih večina povabljenih ni niti dobro razumela, kaj šele, da bi bili nanje pripravljeni. Predstavniki geodetskega zavoda so namreč zbirali soglasja lastnikov mejnih parcel na trasi bodoče hitre glede nove razmejitve med območjem trase hitre ceste in njihovimi zemljišči. Čeprav zakonodaja točno določa kako morajo potekati postopki tovrstnega spreminjanja velikosti parcel in njihove lastnine pa je dejstvo, da mnogi povabljeni sploh niso razumeli kaj geodeti od njih pričakujejo, še manj jih je bilo s predlogi seznanjenih tako kot veleva zakonodaja, nihče pa ni od tam prisotnih geodetov uspel izvedeti nič konkretnega o bodoči gradnji, zato lepo število povabljenih ni podpisalo soglasja o novi razmejitvi in so že poslali pritožbo na drugostopenjski organ. Neobveščeni kot pri Pivolu Že ob razpravi glede trase hitre ceste čez dolino Pivola smo v Man-draču pa tudi v Civilni iniciativi Gibanje za Izolo in tudi nekateri občinski svetniki opozarjali, da je treba poskrbeti, da se neobveščenost v posopku določanja trase od tunela do Jagodja ne bi ponovila pri nadaljevanju gradnje. Toda nič ni pomagalo in čeprav v strokovnih službah občine, posebej pa na Darsu in Ministrstvu za okolje in prostor trdijo, da so bili vsi postopki doslej vodeni v skladu z zakonodajo ni mogoče spregledati, da prebivalci Jagodja in nekateri lastniki parcel na tem območju niso sploh seznanjeni s tem kaj jih čaka v času gradnje, ki bo trajala približno dve leti. Tega, da bodo živeli sredi ali ob robu morda največjega gradbišča v izolski občini v zadnjih nekaj desetletjih, se začenjajo zavedati šele zdaj, ko je gradnja nadalje- vanja hitre ceste z viaduktom in tunelom, krožišča Jagodje, ter cele vrste vzporednih cest, priključnih cest in začasnih cest, nadvozov in podvozov, takorekoč pred vrati. Mnogi stanovalci Jagodja, posebej tisti ob cesti, ki povezuje obvoznico s Prešernovo (Cesta v Jagodje) se šele začenjajo zavedati, da bodo ob dokončanju gradnje postali glavna dovodnica iz podeželja v mesto pa tudi za tiste, ki bodo v Izolo prihajali s Piranske strani. In to prav zdaj, ko ugotavljajo, da je življenje ob tej cesti že tako nevarno, da terjajo zmanjšanje hitrosti na najmanj 30 kilometrov na uro, saj si komaj upajo s stranskih cest na “glavno” cesto v Jagodju. V času javne obravnave državnega lokacijskega načrta so opozorila nekaterih udeležencev obravnave kar nekako zbledela in tudi najnovejše rešitve ne prinašajo nobenega izboljšanja. Še več. Zdaj je povsem jasno, da bo na tistem območju v času gradnje krožišča velik kaos, predvsem pa veliko težav. Pokazalo se je, da so, kljub opozorilom ob načrtovanju trase čez dolino Pivola, krajani Jagodja še manj obveščeni o tem, kaj jih v resnici čaka. Sami proti vsem Občanov, ki so kakorkoli prizadeti z gradnjo hitre ceste ni doslej zaščitil nihče, ne prejšnja, ne sedanja občinska oblast. Prepuščeni so sami sebi in morajo se bosti z državo in z občino. Z državo zato, ker se ne zmeni za težave posameznika pri tako veliki investiciji, z občino pa zato, ker ta pravzaprav že ves čas zastopa interese države in se obnaša, kot da ne bi šlo za prebivalce naše občine. Kako sicer razumeti, da ves ta čas niso zmogli sklicati niti enega interesnega zbora krajanov, ki ne bi bil namenjen zgolj zadovoljevanju zakonodaje, ampak bi dejansko krajanom dal ustrezna pojasnila in odgovore. Tako pa še danes nekateri najbližji sosedje ne vedo, zakaj bodo gradili dva podvoza hitre ceste, ki se bosta končala sredi travnika oziroma na Parencani. Drugim ni jasno, zakaj prava avtocesta vodi na hrib na katerem ni ničesar razen ene stavbe. Tretjim ni jasno, zakaj jim država jemlje zemljo za gradnjo kolesarske steze in pločnika ob cesti Jagodje - Šared, čeprav ne enega ne drugega zaenkrat ni v načrtu gradnje. Potem je tu še klasično vprašanje, kdo si zasluži protihrupno ali vizuelno zaščito in kdo bo prizadetim pravilno izračunal zmanjšanje vrednosti lastnine, ki bo, naprimer, namesto na morje imela razgled na stebre viadukta. Kako težko je karkoli doseči potem, ko so stroji že na delu, je moč videti na lastne oči v delu trase čez dolino Pivol, kjer bo po novem do nekaterih hiš vodila tako strma pot, da pozimi, ob snegu, poledici, rosi ali deževju, enostavno ne bodo mogli do doma. Ampak s tem problemom ostajajo sami, ne države ne občine to ne zanima več. Je država zamenjala prioritete? Ni še dolgo tega kar je prometno ministrstvo zatrjevalo, da je v slovenski Istri prioritetna gradnja tranzitne ceste Koper - Šmarje -Dragonja, medtem ko naj bi cesta Koper - Lucija pravzaprav bila le dovodna cesta za območje Izole in Pirana. Toda, vse bolj glasne so informacije, da že potekajo priprave na nadaljevanje gradnje hitre ceste od Lucije do Sečovelj, kar dejansko pomeni, da že omenjena tranzitna cesta Koper - Sečovlje ne bo več potrebna. In to seveda pomeni, da bodo po tej cesti mimo Izole potovale kolone poletnih turistov namenjenih v Istro in celoletni tovorni promet na isti relaciji. Na ponedeljkovem srečanju zainteresiranih krajanov in lastnikov zemljišč je bila jasno postavljena zahteva naj država spoštuje že sprejet terminski plan in naj ne spreminja statusa posameznih cestnih odsekov. Zato bodo svetniki Liste Izolani in svetniki narodnosti občinskemu svetu dali pobudo naj od države zahteva prioriteno gradnjo ceste Koper - Sečovlje in šele nato nadaljevanje hitre ceste Izola - Lucija, ki ji je država najprej namenila predvsem dovozno in ne tranzitno funkcijo. Sodni mlini počasi meljejo Kar 12 let je trajal sodni postopek s katerim je eden od udeležencev pogovora, ki so ga pripravili v Društvu Izolani, dosegel razveljavitev sklepa s katerim mu je država za potrebe gradnje ceste brez spoštovanja zakonitih postopkov, odvzela zemljišče v njegovi lasti. Potem, ko je temeljno sodišče razsodilo v prid države, je višje sodišče razveljavilo sklep in tako je ponovno vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik. Medtem je na njegovem zemljišču, ki pa je bilo takrat v postopku, sicer zrasla črna gradnja, ki pa jo tudi čaka srečanje s pravno državo. Izkušnja naj bi bila v pomoč tudi drugim lastnikom parcel, ki niso pristali na ponudbo in pogoje geodetov na terenu in niso podpisali soglasja k spremembi razmejitve. Tudi zato bodo s pritožbo na dru-gostopenski organ skušali zavarovati svoje temeljne pravice. Kot je bilo na pogovoru slišati ne gre za odškodnine ali višino odškodnin pač pa za spoštovanje pravne države in za korekten odnos do ljudi. Marsikateri od udeležencev pogovora je namreč za novo določitev mej na zemljišču izvedel šele, ko so geometri na njegovi njivi, travniku ali celo dvorišču, že zabijali nove razmejitvene oznake. Zakon pa določa, da morajo biti lastniki o predlogih novih razmejitev obveščeni na javni predstavitvi in da imajo čas za pritožbo v primeru, da se s predlogom ne strinjajo. V primeru Jagodja takšne predstavitve ni bilo, razen tega so povabljenim na nek način celo zagrozili, da bodo novo razmejitev opravili tudi če se z njo ne bodo strinjali. Zanimivo bo videti, kako se bodo investitorji zadeve lotili zdaj, ko je jasno, da postopki niso bili vodeni v skladu z zakonodajo. nadaljevanje na naslednji strani Hitra cesta mimo Izole Če imaš smolo ti hiše ne podrejo ampak moraš živeti $ hitro cesto Najprej so se nam smilili tisti lastniki hiš, ki jih je in jih še bo, trasa hitre ceste enostavno povozila. Nekateri med njimi so se v treh desetletjih že drugič selili zaradi gradnje, enkrat zaradi bolnice, zdaj zaradi ceste. Toda, nič lažje ni tistim, ki jim hiše niso zrušili in bodo živeli takorekoč na robu bodoče hitre ceste. Pogoji življenja so se jim bistveno poslabšali a to ne zanima ne države ne občine. Bodo svetniške pobude dovolj? Svetniki liste Izolani in svetniki narodnosti pripravljajo svetniško vprašanje in pobudo s katero želijo doseči, da se občina Izola končno zavzame za interese občanov in jim ponudi strokovno in pravno pomoč v pravdanju z Darsom. Pobuda bo vsebovala zahtevo, da župan ne da soglasja za začetek del dokler ni povsem zanesljivo, da bo še pred dokončanjem odseka Jagodje -Lucija dokončana tranzitna cesta Koper - Dragonja. Še pred tem pa naj oblikuje strokovno ekipo, ki bo v dogovoru s prizadetimi krajani in lastniki zemljišč in ob pomoči občinske pravne službe, zagotavljala zaščito specifičnih interesov izolskih občanov. Pobudo bodo podali že na majski seji občinskega sveta, če ne bo upoštevana pa bodo podprli ustanovitev Civilne iniciative, ki naj bi omogočala organiziran način dogovarjanja in nasprotovanja nezakonitim ravnanjem države v odnosu do državljanov. Nezaupanje v pravni sistem Bilo je slišati tudi celo vrsto pomislekov na račun našega sodnega sistema, saj se je dogajalo, da so povsem enake pritožbe na rednem ali ustavnem sodišču doživele povsem različno sodbo. Tudi v primeru Pivol je Ustavno sodišče pritožbo proti sedanji trasi najprej sprejelo v obravnavo, potem pa jo je zavrnilo, ker niso vlagatelji izkoristili še vseh ostalih pravnih sredstev. Magistrala skozi Jagodje? Nekateri stanovalci Ceste v Jagodje, ki bo z dograditvijo hitre ceste in ceste Jagodje - Šared dejansko postala glavna povezovalna cesta do središča mesta so bili zgroženi. Že zdaj je, po njihovi oceni, življenje ob tej cesti strašno nevarno in nekvalitetno, potem pa se bo promet nekajkrat povečal. Menda se že pripravljajo na zbiranje podpisov proti tej ideji načrtovalcev krožišča. Nerazumljivi načrti Nihče od prisotnih ni bil seznanjen s podrobnostmi načrta bodočega krožišča, vzporednih cest in podvozov, slišati pa je bilo tudi nekaj zanimivih vprašanj kot je bilo tisto, kam vodi dvanajst metrov široka cesta, ki se konča na vrhu hriba nad Jagodjem. In ker so ljudje dovolj raziskovalni so tudi ugotovili, kdo je lastnik zemljišč na tistem delu trase. Za poslušanje skoraj neverjetnih zgodb z gradbišča hitre ceste ni treba daleč. Zapeljete se po cesti v Polje in potem po neurejenih makadamskih poteh do katere od hiš, ki so v neposredni bližini gradbišča. Nihče od odgovornih v občini ali državi ne pride do teh ljudi. Zanje je zgodba o cesti končana, za ljudi pa sploh ne. “Nasuli so nam to strmo in ozko dovozno pot in rekli, da jo bomo uporabljali le kakšen teden dni, pa minevajo že meseci" nam je povedala Evelina Pucer iz Polja 25. “Pustili so nas dobesedno na robu globokega useka in nam ne znajo niti povedati, kako bodo do nas speljali dovozno cesto, saj so nadvoz tako premaknili, da zdaj res ne vemo, kako bomo sploh prišli do hiše, ko bo cesta dograjena. Poseda se zid okrog hiše, ko delajo je mkaj nemogoče živeti, še posebej, ko delajo delavci SCT - ja, ki so v primerjavi s Kraškim zidarjem res brez občutka za vse okrog njih. Naša težava je tudi v tem, da hodim na dializo, vendar rešilni avtomobil ne pride več do nas. Enkrat je namreč prišel do hiše pa potem ni mogel nikjer obrniti in je zapeljal vzvratno ter skoraj zdrsnil i/ globel tu spodaj, skupaj s pacientom, ki je bil že v avtomobilu. Na pomoč so morali priti delavci, da se ni zgodila tragedija in od takrat pač ne pripelje več do hiše”. Potem pokažejo kako se jim dobesedno seseda teren pod hišo, kako so izvajalci dovoz popravili le z ilovnatim kamenjem, ki naj bolj poveže pesek, ki so ga nasuli do ceste. In na koncu seveda povedo, da ne vedo kakšne vrste zaščito bodo sploh dobili in da se morajo za vsako stvar bosti sami s svojim odvetnikom, saj nihče še ni bil pri njih, da bi videl, kaj se zares dogaja na tem gradbišču. “Včasih se zdi, kot da si sproti izmišljajo kje bo šla kakšna cesta ali nadvoz”. Njihova hiša seveda ni sama. Ob njih so Ivančičevi in Deloštovi, ki imajo povsem enake težave in tudi oni so ostali v tem dogovarjanju povsem sami. Nič bolje se ne godi Klobaso-vim, ki pa jim bo cesta odnesla hišo. Stara mati, ki je bila med obiskom na balkonu je le zamahnila z roko in rekla, da bodo v hiši še nekaj časa, saj še nimajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nove hiše. Država ima pač druge pomembnejše obveznosti, kot pa je pridobivanje gradbenega dovoljenja za družino, ki ji bodo zrušili hišo, da bi zgradili cesto. Bližnjim Tulovim s Polja 15A bo hiša ostala, vendar pa se že čutijo posledice gradbenih del v neposredni soseščini. “Izvajal ci so sicer postavili nekaj merilcev, da bi poravnali eventualno škodo, ki bi nastala” vendar tega utrujajočega poslušanja gradbenih strojev ne more nič poplačati. Tudi pri Tulovih pravijo, da se počutijo povsem zapostavljene, da k njim ni nikogar, ne zdaj niti prej. “Ihkaj v Polju smo še vedno brez kanalizacije, imamo tako slabo elektriko, da moramo nenehno seštevati kaj vse je prižgano, zadnja svetilka javne razsvetljave je pri podvozu ob Me-hanu, niti telefona ne moremo dobiti, čeprav smo od mesta oddaljeni slab kilometer in čeprav je tukaj nastalo naselje, ki si zasluži več skrbi krajevne skupnosti in občine." Brez hiše bodo ostali tudi pri Gregoričevih v Polju 16A in tudi oni povedo, da čakajo na gradbeno dovoljenje za parcelo, ki so si jo izbrali nad bodočo traso hitre ceste. “Tukaj imamo trte in njive, zato pač ne želimo drugam” povedo in dodajo, da so tisti, ki so jim hiše že porušili, že dobili parcele in se selijo, eden od sosedov celo v Hrvatine. “Mi ostajamo v Izoli, le da bomo v bodoče na drugi strani ceste” je povedal ženski del družine, saj so moški šli na delo ali na njivo. Po makadamski cesti in po začasnih nasutjih se spustimo nazaj v mesto, kjer vseh teh težav ne poznamo. Žal jih ne poznajo niti tisti, ki bi jih morali in bi jih morali reševati. Mef Komunalije Komunalni prispevek je naša lokalna recesija Komunalni prispevek je eden pomembnejših namenskih prihodkov občinskega proračuna, ki zagotavlja komunalno opremljanje zemljišč, ki jih občina prodaja, oddaja v najem ali jih oddaja s stavbno pravico, V letošnjem proračunu občine Izola so pripravljalo! očitno predvidevali, da bodo iztržili iz naslova plačil komunalnega prispevka več kot pa bo realno mogoče, In kljub temu bodo s tem poslovno prizadeli nekatera izolska podjetja celo bolj kot recesija, V prejšnjem Mandraču smo predstavili težave enega od izolskih podjetij, ki zaposluje 22 delavcev in vsaj še enkrat toliko študentov. Plačilo komunalnega prispevka, ki so jim ga izračunali v občinski upravi jih bo prizadelo bolj kot recesija, pravijo. A niso edini. Podobno ugotavljajo še nekateri poslovni subjekti, obrtniki in podjetja, ki so prejeli račune za plačilo komunalnega prispevka. Pravijo, da takšnega izračuna niso pričakovali, oziroma, da bi jih enkratno plačilo poslovno prizadelo. Vsi seveda razumejo občinsko upravo, ki skuša dobiti denar za polnjenje proračunske luknje, vendar ponavljajo, da ne bo občina prav nič dobila s tem, ko bo njih obremenila do te mere, da bodo morali odpuščati delavce ali celo ustaviti proizvodnjo. Predvsem pogrešajo pogovor in dogovor s predstavniki občine glede plačila tega prispevka, saj ne moremo kar tako spregledati, da smo sredi recesijskega obdobja. Med tistimi, ki so zaradi izračunov komunalnega prispevka, ki so opravljeni po novosprejeti metodologiji, posebej zaskrbljeni, so tudi podjetja, ki zaposlujejo blizu 40 delavcev. In tako smo spet pri dolga leta napovedovani izredni seji izolskega občinskega sveta, ki bi jo namenili gospodarskemu razvoju občine in položaju različnih vej gospodarstva. Takšno sejo so v letošnjem letu zahtevali nekateri svetniki in čeprav se država ali občina ne sme vmešavati v poslovanje gospodarskih družb bi bilo prav, da sprejme vsaj osnovno strategijo razvoja občine. Zgolj mahanje s turizmom ne bo dovolj, (ur) O novem virusu gripe Na novo gripo pri ljudeh posumimo pri bolniku z akutno okužbo dihal in vročino, ki je 7 dni pred pojavom bolezenskih znakov potoval ali bival na območjih, kjer se je pojavila nova gripa pri ljudeh ali je bil v stiku z bolnikom, pri katerem je bila potrjena okužba z novim virusom gripe. Po trenutno dostopnih podatkih so ogrožena območja, kjer je dokazan prenos s človeka na človeka: Mehika, ZDA, Kanada in Španija. Novi virus gripe se prenaša enako kot virus sezonske gripe s kužnimi kaplicami, ki nastajajo ob glasnem govorjenju, kihanju, smrkanju in kašljanju, običajno na razdaliji do največ enega metra in preko onesnaženih površin. Poleg tega se virus gripe prenaša ob tesnem stiku z osebo, ki je okužena z novim virusom gripe. Širjenje okužbe preprečujemo s higieno kašlja (kadar kašljamo ali kihamo, si usta zakrijemo z papirnatim robcem in ga po uporabi zavržemo v koš za smeti), pogostim umivanjem rok z milom in vodo (učinkoviti so tudi robčki z alkoholnim razkužilom), izogibanjem stikov z bolnimi ljudmi, če zbolimo, ostanemo doma, da ne širimo okužbe. Če opazite znake, podobne gripi, z mra-zenjem, vročino, bolečinami v mišicah in kosteh, nahodom, bolečinami v žrelu in ste bili pred kratkim na potovanju v ogroženih območjih in je od tega minilo manj kot 7 dni, vam svetujemo, da pokličete v Zdravstveni dom Izola, na telefonsko številko 05/ 66 35 000, kjer boste dobili ustrezna navodila za zdravljenje, dr. Marisa Višnjevec Tuljak, spec. šol. med. Taja Benčič Ribarič, dipl. san. inž. Skat v novih prostorih Danes je malo podjetij, ki zaposlujejo nove delavce, v Izoli pa še posebej. Grosistično podjetje Skat iz Izole seje v začetku leta preselilo v nove večje prostore, zaposlili pa so še nekaj novih delavcev. Projekt Medgeneracijsko sožitje V okviru Filozofske fakultete v Ljubljani smer geografija je naša šola sodelovala v projektu Medgeneracijsko sožitje. V torek, 12. maja, smo učenci OŠ Livade (Tjaša Skok, Žana Tosič, Stefan Trailovič, Irena Biček, Jure Ivkovič, Valentina Pašič, Nej Marinkovič, Eva Perkat, Adis Mulalič, Tijana Drljača, Karla Franca ), študentke in mentorica iz fakultete obiskali stanovalce Doma ostarelih občanov. Učenci gledališke skupine OŠ Livade Izola pod vodstvom mentorice Tamare Velokonja so zaigrali gledališko igrico Dežela lepo in prav. Vsi udeleženci smo bili z igrico zelo navdušeni, saj nam je segla prav do srca. Igrica namreč pravi o pomenu naše srčnosti. Učenec Leon Sever je zaigral na harmoniko, vsi ostali pa smo zraven zapeli. Predstavili smo naš šolski časopis Livadski prebranec. Eva in Žana sta prebrali pesmico ter zgodbico iz časopisa, da bi med oskrbovanci vzbudili zanimanje za branje le tega. Nekaj izvodov časopisa smo jim namreč podarili. Učenci OPB so predhodno izdelali rožice, ki ne bodo ovenele, pikapolonice za srečo in knjižna kazala, da ne bodo pozabili, kje so ostali pri branju. Vsak udeleženec si je vsaj eno od naštetih izdelkov izbral za spomin na to prijetno druženje. Na koncu pa je fizioterapevtka Marjetka poprijela za kitaro, učenci in oskrbovanci pa so si izbrali triangle, činele, ropotulje, zvončke, palčke,... in vsi skupaj smo zaigrali in zapeli. Skupaj smo preživeli nekaj zelo prisrčnih trenutkov, ki nam bodo ostali v spominu z željo za nadaljnje sodelovanje. Pomočnica ravnateljice Lilijana Hrvatin Podjetje Skat obstaja že od leta 1992, od leta 1998 pa je specializirano v grosističnem oskrbovanju pisarniškega materiala. V teh enajstih letih pa se je marsikaj spremenilo, saj so od časov, ko so na mesec imela še vsega 4 do 7 izdaj materiala, prišli na zavidljivih 1800 izdaj. S pisarniških materialom oskrbujejo velik del Obalno Kraške regije, in seveda tudi mnogo velikih regijskih ustanov. Z začetkom leta so se preselili iz prostorov na Kajuhovi 26 nekoliko bolj v hrib, na Kajuhovo 36. To je objekt, ki ima uradno ime Baladin, nahaja pa se nad izolsko Upravno enoto. Morda deluje, da je do te selitve prišlo ravno v času recesije, a je bila v načrtu že dalj časa, saj je podjetje resnično potrebovalo večje prostore. Tako so iz prejšnjih 300 kvadratnih metrov, prišli na 1200 kvadratnih metrov. V obdobju, ko je postalo nekaj najbolj normalnega, da se podjetja zapirajo, je lepo slišati, da Izolsko podjetje dobro posluje. Dobro poslovati danes pa pomeni imeti delo in imeti poslovne partnerje, ki spoštujejo plačilno disciplino, (ur) Izjava tedna Ali imamo v Izoli dve polprazni ali dve pol-polni šoli? "V mestu imam dve skoraj prazni šoli. Srednja gostinska in turistična šola je zasedena le za tretjino, v italijanski šoli pa imamo društva, ki ne plačujejo najemnin,” je na tiskovni konferenci izjavil župan Tomislav Klokočovnik in ob tem opozoril na to, da bolnišnica nujno potrebuje prostore za urgentni center. Izjava je še posebej presenetila društva, ki imajo sedež in redno delujejo v prostorih stare italijanske šole. Petkova izjava župana Tomislava Klokočovnika na tiskovni konferenci je bila kar močna. Morda še močnejša, kot je sam pomislil, da bi lahko bila. Bila je ena tistih izjav, ki v trenutku prevzamejo sceno, in vse, o čemer se je pred tem in po tem govorilo, pade v drugi plan. Izjavo lahko obrnemo, analiziramo in prevedemo, a bistvo ostane, da je župan na svoj način eksplicitno povedal društvom, ki zadnja leta domujejo v stari italijanski šoli v Gregorčičevi ulici, da prihaja „čistka“, vodstvu srednje gostinske in turistične šole pa, da prihaja čas kompromisov. Pa bomo najprej nekoliko razmislili o pomenu tega dejanja. Župan Klokočovnik je na petkovi tiskovni konferenci o preteklem delu in načrtih občinske uprave jasno pokazal, kaj meni o dograditvi urgentnega centra na že obstoječ objekt izolske bolnišnice. Rešitev, pravi, je v tem, da se višjo zdravstveno šolo, ki ima svoje prostore na vzhodnem delu bolnišnice, premesti v center mesta, kamor šole tudi sodijo, ter da se njene obstoječe prostore uporabi za to, za kar bi bili še najbolj potrebni, torej za potrebe bolnišnice. To pa bi dosegli tako, da bi višjo zdravstveno šolo preselib v prostore teh dveh ..praznih šol“, staro italijansko in SGTŠ. Težave pa so nastale ravno pri zaključnem delu te povedi, namreč pri obeh ..praznih" šolah, ki to v resnici sploh nista. Ranateljica Srednje gostinske in turistične šole Mara Kobal je izjavila, da bi takšna selitev bila težko izvedljiva, saj njihovi prostori ne bi bili primerni za zahteve zdravstvene šole. Ob tem je tudi omenila, da imajo dijakov 320, in ne 250, kot je izjavil župan. Sta pa z ravnateljico srednje zdravstvene šole Miroslavo Bažec mnenja, da bi bila najboljša rešitev nova skupna šola z dijaškim domom in telovadnico, ki je trenutno nimajo. Je stara italijanska šola res prazna? V stari italijanski šoli pa je stanje še nekoliko bolj zapleteno. V njej trenutno išče zatočišče, po naših informacijah, kar 13 društev in dva slikarja, akademska slikarka, pedagoginja in mentorica dveh izolskih likovnih skupin, Martina Žerjal in slikar Stojan Rutar. Pa naštejmo ta društva: Društvo prijateljev mladine, bolj znani kot Zvezdice, likovni društvi Tuba in Lik, orkester 3 Big Band, Andragoško društvo - Univerza za tretje obdobje, Plesni klub Fredi, Šahovsko društvo Izola, Pihalni orkester Izola, Moški pevski zbor Izola, Ljudska univerza - Točka vseživljenskega učenja, navijaška skupina Ribari in Mladinski svet Izola. Tisti, ki smo preživeli otroštvo v tej šoli dobro vemo, da bi težko vanjo spravili vse naštete, ter obenem trdili, da je še na pol prazna. Zanimalo nas je tudi, koliko so ta društva sploh še aktivna. Peter Popovski, vodja 3 Big Banda, pravi, da se dobijo enkrat na teden za skupne vaje, vmes pa še nekajkrat posamezno, oziroma v sekcijah. Pravi tudi, da so v tem času v sklopu 3 Big Banda nastale še 3 ..interne" skupine, tako da je prostor kar aktiven. Štejejo pa 27 članov. Meni tudi, da je prostor, v katerem delujejo, idealen, saj so si ga sami uredili tako, kot so hoteli, pomembno pa je tudi, da si takšna velika zasedba, kot je njihova, ne deli prostorov s kom drugim. Skratka, srčno si želijo, da bi ta prostor lahko obdržali večno. Mirjana Bonin, zborovodja Moškega pevskega zbora Izola, je bila nad novico kar nekoliko presenečena, a nič manj zaskrbljena. Pravi sicer, da upa, da bi lahko dobili nadomestne prostore, če bi do te „rošade“ šol res prišlo, a da se zaveda, da je to kar težko. Dodala je tudi, da njihovo društvo šteje 25 članov, in da se dobijo dvakrat na teden za skupinske vaje. Prostor, ki ga zasedajo v stari šoli, pa je itak premajhen za skupinske vaje, zato ga uporabljajo le kot pisarno, vadijo pa v prostorih Mladinskega Sveta. Tudi oni, kot 3 Big Band, so zelo aktivni, v lanskem letu pa so imeli kar 30 nastopov. Barbara Bračanov iz Društva prijateljev mladine - Zvezdic, je nad situacijo kar zaskrbljena. Pravi, da že dlje časa čakajo, da bi jim predali v uporabo še eno učilnico, ki je trenutno prazna, saj jo nujno potrebujejo. Gre za učilnico, ki bi morala nadomestiti prostore, ki so jih izgubili v vrtcu v Livadah, in ki so bili namenjeni tistim najmlajšim. „Pred-stavljajte si, kako je, če imamo štirinajstletne otroke, ki igrajo namizni tenis, okoli njih pa so predšolski otroci. To ne gre skupaj, zato smo prosili za to učilnico, a to pobudo so v Občinskem svetu pred časom umaknili z dnevnega reda. Nakupili smo že pohištvo, ki pa zdaj dobesedno gnije v skladišču na Bazoviški. Res ne vem, zakaj toliko s tem odlašajo" je dodala Bračanova. Poleg tega, da prazna učilnica ne koristi nikomur, je zanimivo tudi to, da društvo že od oktobra čaka na podaljšanje najemne pogodbe. Ko smo vprašali predstavnika koncesionarja Stavbenik Servisne Storitve, Slavico Kovačevič, kako to, da društva v stari italijanski šoli še vedno niso dobila pogodbe, nam je razložila, da koncesionar čaka na odločitev Občinske uprave, kako in kaj s temi pogodbami. Zavleklo naj bi se zato, ker bi morala odslej društva plačevati, poleg stroškov vzdrževanja, tudi najemnino, a ne vsa. Katera so tista, ki bi bila oproščena najemnine, pa se še ne ve, oziroma ravno določanje te točke naj bi bilo krivo za tolikšno, že več kot polletno zavlačevanje. Skratka, koncesionar pravi, da pogodb ni. Zato je pa toliko bolj nerazumljivo, da so nekatera društva na začetku leta dobila poziv koncesionarja, naj podpišejo podaljšanje pogodbe. Med temi je tudi Navijaška skupina Ribari, ki prostore „zaseda“ že od leta 1998. Marko Tre-skavica, sicer tudi občinski svetnik, je nad situacijo ogorčen. Pravi, da so se že na začetku mandata pogovarjali s predstavniki vladajoče stranke, ki so jim ponudili podporo. A da bi jim že čez nekaj mesecev grozili z odvzemom prostorov, pa resnično niso pričakovali. Dodal je tudi, da so sami zelo aktivni, dobijo se vsak dan, imajo pa kakšnih 50 članov. Prostore so si pred kratkim tudi uredili, in redno plačujejo stroške vzdrževanja. Treskavica je tudi prepričan, da prostor, kot je ta, ki ga zasedajo Ribari, služi predvsem kot družabni prostor, v katerem se sklepajo prijateljstva in se na pozitiven način preživlja prosti čas. Če jim to odvzamejo, pa se bodo vsi spustili dol na ulico. Ribari se, skratka, ne bodo kar tako umaknili s prostorov, v katere so v zadnjih desetih letih vložili veliko truda in tudi sredstev. Situacija je vsekakor bolj zapletena, kot se zdi. Eni pravijo, da na pogodbe še čakajo, drugi so poziv za podpis pogodbe že dobili, koncesionar pa pravi, da pogodb še niso izdali. Kaj so torej ta društva sploh podpisovala? Društva doslej res niso plačevala najemnine, zato ker preprosto rečeno, ni bila nikoli določena. Po pogodbi so morala plačevati samo stroške za vzdrževanje objekta. Kako naj bi torej plačevala nekaj, česar sploh ni? Vprašanje je tudi, kako je s plačevanjem najemnine za prostore v objektu, ki je bil pred leti, s strani inšpektorjev, označen kot neprimeren in tudi nevaren? Tako se samo po sebi postavlja vprašanje: Če so pred leti izpraznili staro italijansko osnovno šolo zato, ker ni bila več primerna za osnovnošolske otroke, kako bi zdaj lahko postala primerna za višjo šolo? Aljoša Mlslej Varni pred močnim soncem Zaščitite se veliko prej, preden greste na sonce. Helioderm je izdelek v obliki kapsul, ki ima na koži kozmetični, hranilni in varovalni učinek. Sestavine delujejo kot antioksidanti in ščitijo organizem pred škodljivim delovanjem prostih radikalov, ki nastajajo med izpostavljanjem sončnim žarkom in povzročajo prehitro staranje kože ter propadanje celic. Prehransko dopolnilo Helioderm istočasno olajša in pospešuje porjavelost kože ter jo varuje pred neželenimi učinki svetlobe in sonca. Helioderm je dobro jemati že 3 do 4 tedne pred daljšim izpostavljanjem soncu ter med sončenjem. Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 sreda: 8.30 -15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 Smučanje se seli na ledenike Nogomet 3. SNL - zahod Avtoplus Korte:Kamnik 1:0 (0:0) MALIJA - Igrišče NK Korte, gledalcev ISO, sodnik Kajtazovič (Kranj). Strelec -1:0 Mehič (22 z llm). Avtoplus: Žunič, Zelinčevič (od 58. R. Pahor), Čatič, Franetič, Santič, Pirc, Bašanovič (od 62. Ad. Liza-lovič), Štampfer (od 89. Al. Lizalo-vič), Mehič, Božičič, Dobrin. Trener: Ivan Patarič. Kortežani ne poznajo poraza že šest tekem, odkar je vodenje moštva spet prevzel Ivan Patarič. Tokrat so proti zadnjeuvrščenemu Kamniku osvojili vse tri točke. V tipičnem derbiju dna sta obe ekipi napadali. Odločilni trenutek se je zgodil, ko je po očitnem igranju z roko gostujočega obrambnega igralca v kazenskem prostoru sodnik pokazal na belo točko. Mehič je zanesljivo zadel. Igra se ni umirila, predvsem domači, pa tudi gostje so še poskušali zadeti, a žoga ni več hotela v mrežo. Kortežani so se tako končno rešili predzadnjega mesta a še niso na varnem, saj so vsega tri točke od zadnjeuvrščenega Kamnika in kar sedem točk od Slovana v sredini lestvice. MR Enotna Primorska liga 22. krog - od 1. do 10. mesta Bonifika Izola : Bilje 2:1 (0:0) Futsal 1. SFL za obstanek Vrhunska predstava Izole Po odmevni zmagi proti rivalom iz Sevnice, je izolskim futsalerjem ponovno uspel odmeven rezultat. Z 7 proti 3 so bili boljši od Benedikta, ter iz težkega gostovanja odnesli pomembne tri točke, na poti proti prvi ligi, ki je sedaj še korak bližje. Vrhunska predstava Izole od prvotnega sodnikovega žvižga dalje, je pokazala pravi obraz ter vknjižila ponovno vrhunsko predstavo, ter kar najbolj šteje zlata vredne točke iz neugodnega gostovanja. Tekma je bila po okusu malonogometnih sladokuscev, saj so se Izolani na trenutke poigravali z nerazpoloženimi gostitelji, kateri roko na srce, so bili nekoliko oslabljeni, saj jim je iz nerazumljivih razlogov ^manjkal najboljši igralec Davorin Šnofl. Izolani so v tekmo krenili odločno ter že v prvih minutah močno pritisnili na vrata domačega vratarja, ter kronali premoč že v 2.minuti po lepem preigravanju Lakoseljca, je slednji lepo našel osamljenega Hrvatina, ki je nesebično vrnil žogo Lakoseljcu na prazen gol za prvo vodstvo na tekmi. Domačini se niso predali ter so nato nekajkrat ogrozili gostujočega vratarja Rupnika, preko strelov iz različne oddaljenosti Pukšiča, ki pa je bil kar nekajkrat za las nenatančen. Zato pa bil na drugi strani uspešen Matelič ter iz hitrega protinapada po podaji Lakoseljca lepo zadel za 0 proti 2. Zatem velja omeniti nekaj lepih potez, v vidni vlogi predvsem Lakoseljac in Hrvatin, ter neuspeli poskus Mateliča. Ko je že delovalo, da so Izolani premočni nasprotnik na tem srečanju, pa je sledila kazen ter znižanje rezultata Benedikta preko Presečnika, že v naslednjem napadu pa ponovno žoga v domači mreži, strelec pa Vujič, po izjemno natančnem strelu z razdalje. V zadnji minuti prvega polčasa pa so Izolani postavili končno piko na i, ter praktično odločili zmagovalca. Sprva je po prekršku nad Hrvatinom, Lakoseljac po uigranem prostem strelu zabil za 1 proti 4. Le nekaj sekund kasneje pa ponovno imenitna dvojna podaja razpoloženih Hrvatina in Lakoseljca, ter nov zadetek, tokrat strelec Hrvatin prvič. Ze po minuti nadaljevanja v drugem polčasu, pa nov zadetek Izole. Po podaji Novaka, rutinirano zadeva Hrvatin, drugič. iše: Žarko Kovačič Koprčanom žal ni uspelo v Velenju zmagati. Minimalen poraz, tekma pa še vedno buri duhove. Vodstvo ekipe se je pritožilo, ker naj bi bila kršena pravila igre. Vse se je dogajalo pred TV kamerami, odločitve pa še ni. Ponovno se je »izkazal« trener Obrvan, ob vsem pa čudi, da pristojni še niso določili »razdalje« iz katere lahko sledi tekmi nekdo, ki je kaznovan. Posebno pa je izstopala zapisniška miza z zavajanjem sodnikov in delegata tekme. Prednost v točkah je izničena in ob normalnem razpletu bo končna odločitev padla v zadnji tekmi tega prvenstva. Sobotno kolo tudi ni prineslo nič presenetljivega vsi favoriti, razen Celjanov so zmagali. Vendar pa včerajšnje kolo, zlasti pa tekmi, Prevent proti Gorenju in Trebnje proti Cimosu že lahko nagneta tehtnico na eno ali drugo stran. Pomembno bo tudi, kako se bodo obnašali pivovarji do Sledila je nova poteza domače ekipe, ki se je odločila poskusiti tvegati igro z vratarjem v polju. Vendar brez pretiranega uspeha, saj so se priložnosti ena za drugo ponujale Izolanom, ki pa žal niso uspeli zadeti praznih domačih vrat. To je uspelo domačemu igralcu Zavadlavu, ki je v gneči znižal izid na 2 proti 6. V 32.minuti pa ponovno poteza redko videna na futsal igriščih. Po napaki domačih, je žogo čez celotno igrišče v mrežo poslal kar gostujoči vratar Rupnik, za kar si je zaslužil poseben aplavz. V zadnjih izdihljajih srečanja, ko se je slavje gostov že začelo, je domači golgeter Klemenčič zabil še svoj 21. zadetek v prvoligaški konkurenci, ter tako postavil končni izid srečanja 3 proti 7 v korist naših fantov. Za konec naj dodam, da smo vsi skupaj zdaj prišli do zadnje stopničke. Do prve lige manjka še zelo zelo malo, zato gremo skupaj vsi na tekmo v soboto 16.05.2009 ob 20.00 uri bodrit naše fante, da z novo zmago proslavimo teoretično napredovanje v prvo ligo. Liga za obstanek - 4. krog lZOLA:Živex Sobota, 16.05.2009 ob 20.uri, ŠD Kraška. Zbor Ribarov bo ob 18.00 uri na velikem pomolu Judo Mladi izolski judoisti so nastopili na turnirju »Sarajevo open« in osvojili dve zlati in eno srebrno medaljo. Dean Maslo, St. dečki + 73 kg, L mesto Lea Knez, Ml. deklice - 40 kg, L mesto Lara Maslo, Ml. deklice - 40 kg, 3. mesto obeh pretendentov. Tudi evropski finale Gorenja gre na roko Koprčanom, sploh ob ugodnem izidu prve tekme. Žal je treba priznati, da krovna organizacija (RZS) krepko zaostaja za dogajanji na parketu. Tudi sodniški organizaciji je uspelo nekaj cvetk in zelo težko dohaja kvaliteto nekaterih rokometnih ekip. Ob vsem pa ne smemo pozabiti, da so rokometni sodniki le ljudje z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Tudi »najslabša« sodnika se dobro zavedata, da je potrebno upoštevati vsa pravila igre. Zalomi pa se pri interpretaciji le teh. Enostavno, kar je za nekoga prekršek v napadu, je za drugega sedemmetrovka. Veliko je takih dilem in če se še igralci in publika lotijo sojenja, se iskri. Izolski rokometaši so se s porazom poslovili od domačih navijačev. Gostili so ekipo Alplesa in odigrali zelo zeleno tekmo, povrh pa še kislo. Obetaven začetek in visoko vodstvo so zapravljali do konca tekme. Odpovedali so se tudi ponujeni točki, saj so v zadnjem napadu naredili veliko neumnost. Šest izolskih igralcev ni uspelo preigrati treh nasprotnih igralcev in točki sta odšli v Železnike. Škoda in pa dobro, da je konec prvenstva. Nekaj bo potrebno spremeniti, časa bo dovolj, potrebno pa bo zbrati tudi malo poguma. A cm .^TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Rokomet 1 B SRL - moški Istrabenz plini Izola - Alples Železniki 22:23 (10:11) Izolani so zapravili dobro priložnost, da bi se v tej sezoni z zmago poslovili od svojih gledalcev. Prednost s 4:0 (vse Božič) in zatem s 7:2 je obetala nov uspeh Izole, a so domačini popustili in na odmor odšli z točko zaostanka. V nadaljevanju sta se ekipi izmenjevali v vodstvu. Gostitelji bi lahko ob dobrih obrambah Klobasa dosegli več, a so po nepotrebnem zapravili veliko napadov. Zadnjih dvanajst sekund je bilo pri izidu 22:23 razmerje igralcev na parketu 6:3 v korist Izole, priložnost za izenačenje pa je zapravil Čosič z agresivno igro v napadu (prodiranje). Za domače so največkrat zadeli Božič (7) in Čosič ter Markovič (po 4). BV Rokomet - ženske Igralke ŽRK Izola nadaljujejo tekmovanja le še v kategoriji starejših deklic A. V prvenstvu državnega finala za 7-14 mesto so doma odigrale 5 krog in osvojile obe točki. Do konca prvenstva jih ločijo še trije krogi. ŽRK IZOLA:ŽRK BREŽICE 26:18 (12:8) ŽRK Izola: Simič Samanta (2), Čebulj Barbara (2), Lozar Barbara (5), Jagurdžija Amina (5), Perič Mateja (8), Mičovič Petra (2), Vasiljkovič Noemi (1), Manica Anja (1) in Bo-Ijat Donna, ki je tokrat igrala v vlogi vratarke in si za opravljeno delo zasluži posebno pohvalo. Namizni tenis V soboto in nedeljo je v Novi Gorici potekalo državno prvenstvo za kadete in kadetinje v vseh treh kategorijah. Nika Veber in Maja Milenkovski sta se uvrstili med prve štiri v dvojicah in premagali tudi bolj izkušene tekmice. Med prvih osem sta se uvrstili Lara Zakrajšek in Urška Čokelj. Pri kadetih sta se najbolje uvrstila Admir Muratovič in erik pavlin in sicer med prvih šestnajst. V posamezni kategoriji se je najbolje odrezala Nika Veber in sicer z uvrstitvijo med prvih osem Med šestnajst najboljših pa so se uvrstile še Urška Čokelj, Vita Vatovec, Maja Milenkovski in Lara Zakrajšek. Pohvaliti moramo našeigralke, dsaj so vse po vrsti presegle naša pričakovanja in smo imeli daleč največ tekmovalk v finalnem delu tekmovanja. Vendar žal še vedno nimamo tekmovalke, ki bi posegale po prvih mestih. Med fanti se je Admir Muratovič uvrstil med prvih šestnajst, na glavni turnir pa se je uvrstil še Erik Pavlin. Vkatego-riji mešanih dvojic pa smo dosegli štiri uvrstitve v prvo šestnajsterico. S pokazanim smo sicer lahko zadovoljni, a ne v celoti. Vse pa lahko izboljšamo s povečanimi treningi med prihajajočimi počitnicami. Jadranje Izvrstno jadranje posadk v 470 Z Gardskega jezera, kjer se je končala tradicionalna regata Expert Olimpie Garda, sta se ženska in moška posadka olimpijskega dvoseda 470 vrnili več kot zadovoljni. Dekleti, Tina Mrak in Veronika Macarol (Pirat/6., 4., (8.) 4., 3., 3., 3., 3., 4„ 5., 1.) sta v konkurenci petnajstih posadk po enajstih preizkušnjah osvojili izvstno tretje mesto. Tekmovali sta tudi italianski olimpijki, Giulia Conti in Giovanna Micol, ki sta nanizali serijo osmih zmag in dve prvi mesti. Mrakova in Macarolova sta prišli do zaključne regate za medalje kot tretji in prav to preizkušnjo, v kateri jadra elita desetih najboljših, zmagali. Izolska posadka Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič (Burja/12., 9., 6., 17., 18., 2., 4., 22., 2., (31.) 6.), ki je na Gardskem jezeru tekmovala v konkurenci 41. posadk, sta si po desetih preizkušnjah tudi priborila vstop med elitno deseterico in sicer z devetim mestim. Regato za medalje pa sta končala kot šesta posadka in obdržala obetavno deveto mesto, domov pa prišla z novimi izkušnjami, ki jih bosta v naslednjih letih krepko potrebovala, saj si srčno želita opraviti olimpijsko normo za nastop na Olimpijskih igrah leta 2012. Po nove izkušnje pa sta na Gardsko jezero šli še posadki Kaligarič-Do-linšek (Olimpie), ki je končala na 33. mestu ter Perne-Knez (Burja), 39. Tudi v moškem dvosedu je tekmovala najboljša italianska posadka, olimpijec Gabrio Zandona, pa je tokrat zmagal z novim floki-stom Della Torre. V razredu laser radiai je jadrala tudi Nina Vovk (Burja). Ena mlajših tekmovalk v tem olimpijskem razredu je regato končala na 14. mestu. Veslanje Pretekli vikend, 9. in 10. maja, so najboljši mladinski veslači nastopili na mednarodni regati na olimpijski progi v bavarski prestolnici. Nastopili so veslači iz IS držav, regata pa šteje za eno najzahtevnejših, saj se na njej nemški veslači borijo za mesta v njihovi vedno močni reprezentanci. Od Slovencev je nastopilo 14 reprezentančnih kandidatov, Edino uvrstitev slovenskih veslačev v finale A je dosegla Anja Šešum, članica VK Dravske elektrarne Maribor, v enojcu za za mladinke. V sobotnih finalih sta od ostalih le še Žan Cvet in Tadej Japelj (VK Izola), ki sta v finalu B zasedla četro (sku-pno deseto) mesto.__________________ Balinanje Lige SLO Istre Koper V petek, 8. maja so se začela tekmovanja v obeh ligah slovenske Istre, kjer imamo Izolani kar tri ekipe. V prvi ligi nastopata Jadran in Korte, v drugi pa Jagodje. Rezultati izolskih ekip v prvem krogu so naslednji: KORTE:POBEGI Cežarji 12:10 OUKA Škofije.JADRAN Izola 7:15 v drugi ligi pa so Balinarji Jagodja v gosteh tesno izgubili z ekipo Modrega vala 2 - 8:6. 2. krog bodo igrali 15. maja ob 17.00 uri. Pari so: POBEGI ČežarjiJADRAN Izola KORTE :MLINAR Padna Pionirska ekipa BK Korte Balinarski klub Korte, je letos ustanovil pionirsko ekipo. Po začetnih pripravah v dvorani v Kopru, ter kasneje v Kortah, bo ekipa začela v nedeljo tekmovati v državni ligi za dečke. Lucijanovih 50 smučanj na Kaprunu Lucijan Kozlovič je smučarski veteran. Ko je nekoč računal kolikšen del svojega življenja je preživel na smučeh je izračunal, da je bil na smučanju več kot 1300 dni. In kako je prišel do tega podatka? Lucijan je pedanten človek in že celo življenje vodi nekakšen dnevnik svojih odhodov na smučanje. In tako je v tem dnevniku odkril tudi podatek, da je bil sam ali s prijatelji ali organizirano s smučarskim klubom, že 50 krat na visokogorskem smučišču na Kaprunu v Avstriji. Verjetno veste, da gre za smučišče kjer se je pred leti zgodila huda nesreča, ko so mnogi smučarji zgoreli v tunelu skozi katerega jih je peljal smučarski vlak. Lucijan je bil ta, vendar teden dni pred nesrečo. Skratka, ko je ugotovil, da ima mali jubilej smučanja na Kaprunu je o tem obvestil upravljalne smučišča in ti so ga povabili na brezplačno smuko, ki jo je, skupaj s hčerko in prijatelji, z veseljem izkoristil. Ob tem nam je še povedal, da gre za edino smučišče v Evropi, ki obratuje vseh 12 mesecev v letu, seveda na nadmorski višini nad 2.000 metrov, kar seveda terja od smučarja dobro pripravo. In Lucijan je pripravljen. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/ 64000 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Telesna in kultura Bičikleta žur je spet oživel istrske kolesarske poti Začelo seje kot kolesarsko popotovanje izolskih tabornikov po izolskem podeželju, danes, sedemnajst let kasneje pa je Bičikleta žur taborniško in rekreativno srečanje in tekmovanje, ki je že uvrščeno v koledar pomembnejših rekreativnih prireditev v Sloveniji. Tudi letos so prijave zaključili veliko pred tekmovanjem, skupaj pa je nastopilo kar 39 tričlanskih ekip. Sedemnajsto leto že teče, odkar smo v Rodu Jadranskih Staržarjev organizirali prvo Bičikleto žur. To je tabor-niško-rekreativno kolesarsko tekmovanje za mlade in mlade po duši. Letos je dogodek potekal S.maja na Baredih, kjer smo si od Lovske družine Izola sposodili kočo. Staffovke smo se letos zelo potrudile in na demokratičnih volitvah nam je uspelo zmagati: Letošnja barva biči majčke je bila ROZA! Veselje fantov ob nošenju majic je bilo neprecenljivo! Sicer je bilo letos prijavljenih nekaj manj ekip kakor leta poprej, toda saj veste na kaj mislim in o čem vsi govorijo. Recesija dela svoje. Letošnjo progo po izolskem podeželju je prevozilo 39 ekip in sicer 15 ekip tabornikov in 24 ekip rekreativcev. Na poti so tekmovalne ekipe obiskovale kontrolne točke, na katerih so se tekmovalci vsekakor več ali manj nasmejali. Zagotovo največ smeha je ponujala točka, kjer so tekmovalci morali izbrati v svoji tričlanski ekipi žrtev, ki so jo potem z gobico namočeno v vodo in moko ciljali v obraz. Bolj kot so se izkazali pri centriranju, več točk so prejeli. Zelo priljubljena je bila okrepčevalna točka. Te točke ni izpustila nobena ekipa, saj smo tukaj pekli palačinke, ki gredo v slast vsem tekmovalcem. Po vrnitvi iz proge je tekmovalce čakalo kosilo, potem pa prislužen počitek, ki ga je vsak izkoristil po svoje. Proti večeru je sledila razglasitev zmagovalcev. Prvo mesto je po skupni uvrstitvi za las zasedla ekipa Snail in tako prejela veliko nagrado RJS: gorsko kolo. Po podelitvi priznanj še drugim zmagovalcem v posameznih kategorijah, je bil že čas za večerjo. Ker Primorci ne zanemarjamo svoje tradicije je bila to seveda morska večerja, na jedilniku so bili pidoči in sardele ter seveda nepogrešljiva tržaška omaka. Na enem koncu, se je večer nadaljeval z koncertom lokalne mladinske rock skupine, na drugi strani pa se je razlegal glas harmonike, tube in bobna. Tako lahko rečemo, da je bila izbira žive glasbe res pestra in tako je vsak prišel na svoj račun. Špela Lipovšek: Dejansko nisem verjela, da ima Primorska toliko hribov. Dokler jih nisem sama okusila pod mojimi pedali. Toda se je splačalo, ker je bilo zakon! Davor Jerman: Letos sem se Biči-klete žura prvič udeležil in moram pohvaliti vse, od organizacije do prijaznosti in ustrežljivosti tabornikov. Proga je bila glede terena sicer kar naporna, ampak se je vseeno dalo prikolesariti do cilja brez večjih problemov. Tudi po koncu tekmovanja se dogajanje ni zaključilo, saj se je zabava ob ognju zlila pozno v noč. Doživel sem več kot sem pričakoval, tako da se bom naslednje leto tega dogodka zagotovo ponovno udeležil. Tekst: Petra Mekiš Foto: Vilette Čibej, Tilen Božič, Tina Marinac Fotografi tretje generacije Digitalizacija je fotografijo približala vsakemu od nas, vsi pa ne znamo narediti fotografije za katero bi strokovnjaki rekli, da je narejena “po pravilih". Nekateri izolski upokojenci zdaj to znajo. ^5^ I • GLASBENA SOLA IZOLA VABI K VPISU NOVIH UČENCEV za šolsko leto 2009/2010 PETLETNE OTROKE, ROJ. 2004, V SKUPINO PREDŠOLSKE GLASBENE VZGOJE. POUK POTEKA ENKRAT TEDENSKO V SKUPINI. Vpis poteka brez preizkusa glasbenih sposobnosti. ŠESTLETNE OTROKE (roj. 2003), KI BODO V Š.L. 2009/2010 POSTALI ŠOLARJI, V SKUPINO PRIPRAVNICE. POUK POTEKA ENKRAT TEDENSKO V SKUPINI. Vpis poteka brez preizkusa glasbenih sposobnosti. SEDEMLETNE (roj. 2002) IN STAREJŠE OTROKE V 1. RAZRED TROBENTE, ROGA, POZAVNE, NIZKIH TROBIL, KLARINETA, SAKSOFONA, KLJUNASTE FLAVTE, FLAVTE, VIOLINE, VIOLONČELA, KITARE, HARMONIKE IN KLAVIRJA (s preizkusom glasbenih sposobnosti). Vpisovanje bo potekalo: v sredo, petek in ponedeljek, 20., 22. in 25. maja 2009 • za vpis v 1. razred od 18.00 do 20.00; termin lahko rezervirate na tel. št. 6663613 vsak dan od 9.00 do 12.00 • za vpis v predšolsko glasbeno vzgojo in pripravnico (brez preizkusa, do zapolnitve prostih mest!) od 19.00 do 20.00. Najavite se lahko na tel. št. 6663613 vsak delavnik od 9.00 do 12.00 v glasbeni šoli. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. 040/631 034 ob ponedeljkih in četrtkih v dopoldanskem času. J Z nastopom domačega ženskega pevskega zbora Sinji Galeb se je v Zdravstvenem domu Izola začela otvoritev razstave fotografskih del štirinajstih Izolank in Izolanov, ki je predstavljala uvod v prireditve Tedna vseživljenjskega učenja 2009. Pripravili so jo člani Andragoškega društva Morje - Univerze za tretje življenjsko obdobje in udeleženci Točke vseživljenjskega učenja, ki deluje v sklopu Centra vseživljenjskega učenja pri Ljudski Univerzi Koper. Zbrane sta nagovorili v.d. direktorice Zdravstvenega doma Gordana Živčec Kalan in direktorica Ljudske univerze Koper Alenka Grželj, ki sta predvsem pohvalili ustvarjalnost starejših občanov in njihovo pripravljenost za izobraževanje. Sicer pa izvirnost in kakovost razstavljenih fotografij potrjujeta, da so tečajniki z upoštevanjem nasvetov mentorja Mira Vaniča iz popolnih amaterjev dozoreli v dobre fotografe. Fotografije razstavljajo Silvan Kompare, Edvard Lesjak, Stanislav Jenko, Maja Mavrič, Aleksander Ujčič, Marija Grižonič, Nevenka Dujc, Slavica Nastovski, Marcel Švab, Božena Podbevšek, Nadja Grego-rovič, Sandra Franca, Kristina Doltar in Vesna Baloh. Dela bodo na ogled do konca maja. Branko Vuga Kulturniški smerokazi Četrtek, 14.maj 2009 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 V Tednu vseživljenjskega učenja bo gostja 41, srečanja »Zanimivih Izolanov« Marjetka Popovski diplomirana fizioterapevtka, zaposlena v izolskem Domu upokojencev, kjer že dolgo vodi glasbeni skupini Val morja in Marinaio bend. Njeno ime je povezano tudi z literarnimi večeri in solističnimi pevskimi nastopi. Letos je ena izmed dobitnic priznanja Andragoškega centra Slovenije za dosežke na področju izobraževanja odraslih. Pogovor bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria. Kino Odeon Ob 19.00 Sedem duš - Seven pounds Režija: Gabriele Muccino _____________Ob 21.00 MILK - Režija: Gus Van Sant Petek, IS.maj 2009 Palača Manzioli Izola - ob 19.00 Predstavitev knjige Dorina Beržan SCOI E ONDE DE VITA Poesie in dialetto isolano Poleg avtorice bodo sodelovali: sopran Eleonora Matijašič, recita-torka Ondina Matijašič Pucer in pianist Claudio Chicco. Kino Odeon Ob 18.30 SEdem duš - Seven pounds Režija: Gabriele Muccino _________Ob 21.00 MILK - Milk Režija: Gus Van Sant Sobota, IS.maj 2009 Palača Manzioli Izola - ob 20.00 XVII SPOMLADANSKI KONCERT nastop zborov: Corale Cordenonese, moški oktetiz Scoffie in mešani pevski zbor Haliaetum iz Izole Kino Odeon Ob 18.30 MILK - Milk Režija: Gus Van Sant Ob 21.00 SEdem duš - Seven pounds Režija: Gabriele Muccino Nedelja, 17.maj 2009 Palača Manzioli Izola - ob 18.00 Komedija v treh dejanjih Edoarda Marchia ILUSION A MUJA... NON SOLO EL MOLO Nastopa II Gruppo d’animazione “Persemprefioi” iz Milj Kino Odeon Ob 18.30 SEdem duš - Seven pounds Režija: Gabriele Muccino Ob 21.00 STRASTNA ZAPRAVLJIVKA - Režija: PJ, Hogan Ponedeljek, IS.maj 2009 Kino Odeon Ob 18.30 SEdem duš - Seven pounds Režija: Gabriele Muccino Ob 21,00 STRASTNA ZAPRAVLJIVKA - Režija: P.J, Hogan Torek, 19.maj 2009 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 - Borza znanja predstavitev in delavnica: VitcUIlilli Ìli minerali Vpliv prehrane na premagovanje stresa in bolezni današnjega časa. Predavanje in meritve vitaminov in mineralov v našem telesu bo izvedla Kristina Stopar, ing. medicinske biokemije. Kino Odeon Ob 18.30 SEdem duš - Seven pounds Režija: Gabriele Muccino Ob 21.00 STRASTNA ZAPRAVLJIVKA - Režija: P.J. Hogan Sreda, 20.maj 200922 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 - Študijski krožek Svet v dlaneh ETIOPIJA Svoja doživetja iz te afriške države bo z nami delila Andreja Rustja. Kino Odeon Ob 19.00 STRASTNA ZAPRAVLJIVKA - Režija: P.J. Hogan Ob 21.00 VALČEK Z BAŠIRJEM - Vals Im Bashir - Animirana biografska vojna drama Četrtek, 21.maj 2009 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 - Borza znanja metai. KAKO STATI MLADOSTNIKU OB STRANI Kako poiskati učinkovite načine, da bomo z našim mladostnikom ohranjali dobre odnose in mu hkrati pomagali k odgovornemu in samostojnemu vedenju. Tudi mladostniki lahko zbolijo za depresijo; kako jo prepoznamo in kako lahko pomagamo. Predavata: Darka Verbič, dipl. univ. psiholog in psihoterapevt reahtetne terapije in Saša Ribič, Univ. dipl. pedagoginja in sistemska psihoterapevtka Kino Odeon Ob 19.00 HITRI IN DRZNI 4 - Fast and furious Režija: Justin Lin Ob 21.00 VALČEK Z BAŠIRJEM - Animirana biografska vojna drama - Režija: Ari Folman galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 Vabimo vas na ogled razstave FRANC VOZELJ AKTI Razstava bo na ogled do 28. maja 2009. Manziolijeva palača razstava MED UMETNOSTJO IN OBRTJO Razstavljajo: Anton DREMEU -DAS d.o.o. / Jožko ABRAMIČ - USNJENA GALANTERIJA IVANA / Matjaž SMOLE -KRZNARSTVO SMOLE / Mihael PAVLI - USNJENI IZDELKI PAVLI /Mojca DULAR - MIBO-TRADE / Miran IRMAN - ČEV-UARSTVO IRMAN / Mitja HOJAK -MIHOVA / Saša KOVAČEV- ČEVLJARSTVO /Viktor BARLIČ -USNJENA GALANTERIJA BARLIČ / Judita MIŠKO - ATELJE JUDIT Remigio GRIŽONIČ z umetniško fotografijo / Mira LIČEN KRMPOTIČakademska slikarka Razstava bo na ogled od 8. jo 29. maja 2009, vsak dan od IMO do 12.00 ure in od 17.00 do 20.00 ure. Galerija Alga / Kristanov trgi razstava ObT(lZÌ avtorice Illgrìd Fikfflk krstilnica sv. Janeza v Kopru Razstava restavriranega romanskega Križanega iz cerkve svetega Bassa r Kontakt za ogled: Župnijski urad Koper - stolnica, Izolska vrata 24, 6000 Koper +386 5 62 73 173, stolna.župnija.kp@rkc.si Galerija Arka SpoznajÌJIO solino Iztok Škomlk-fotografije Pretorska palača Koper “POTPURI DUHA DRUGIČ” MARTINA ŽERJAL Galerija D uka Piran razstava Lare Uršič kavarna Caffè alle porte razstavlja Ana KaStdiC Annv svoje slikarske mozaike. Tematika, od gradov do morja. Mozaiki so izdelani iz avtohtonega istrskega kamna in marmorja. Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske vabi na: »Večer z uspešnim podjetnikom« g. Ivo Boscarol, Pipistrel v četrtek, 14.05.2009, obJS.OO uri V prostorih UIP d.o.o., Ferrarska 8 (Ogrlica) Koper MESTNA KNJIŽNICA IZOLA vas prisrčno vabi na ogled slikarske razstave Martine Žerjal iz Izole ter na ogled razstave skulptur Zorka Dežjota v vitrini ustvarjalnosti. Ogledate si lahko še razstavo ročnih de! Helene Prešeren ter razstavo keramičnih izdelkov članic Obalnega društva keramikov, ki jih poučuje mentor Zvonko Bizjak. Razstavljene izdelke lahko v kotičku ustvarjalnosti občudujete do konca meseca maja v času odprtosti knjižnice._ NASTOP FOLKLORNE SKUPINE Otroška folklorna skupina Stari Dušenovac iz Beograda se je na svoji turneji v Sloveniji ustavila tudi v Domu upokojencev Izola. Zaplesali so in prikazali nekaj tipičnih plesov iz Srbije. S svojim temperamentom so otroci navdušili vse gledalce. Dišeča stran Kuhinja vse bolj združuje ljudi V Srednji gostinski in turistični šoli Izola so v dneh od 4, do 9. maja gostili vrstnike sorodne šole iz Italije, s podjetjem Soline d.o.o. pa so se dogovorili o sodelovanju, ki bo imela skupni predznak: sol. Praznovanje pomladnega dne smo na Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli povezali z dejavnostmi, ki so potekale v okviru projektnega tedna na temo SONCE, VODA ZRAK IN ŠČEPEC SOLI V NAŠIH GLAVAH IN NA NAŠIH KROŽNIKIH. V tem tednu smo gostili dijake in učitelje šole za gostinstvo in turizem IPSSAR G.Cipriani iz Adrie iz Italije, ki so se v naš program vključili s svojim kulinaričnim izdelkom. Dijaki so si ogledali sečoveljske soline, spoznali zgodovino solin in način proizvodnje soli ter njeno uporabno vrednost v kulinariki. Pri pouku kuharstva so se potrudili in ročno izdelali fuže, ki so jih postregli s šparglji, spekli brancina v soli in skuhali še veliko okusnih jedi. Seveda gre zahvala njihovim skrbnim mentorjem pa tudi lokalnim pridelovalcem hrane, ribičem in vinarjem, ki so s svojimi izdelki omogočili izvedbo tega programa. Sodelovanje in podpis pisma o nameri je koordinirala profesorica Eufemija Munda, program pa je vodila dijakinja Aldijana Ahme-tovič. Poleg lično pripravljenih pogrinjkov in razstavljenih dobrot, ki so vabile goste, pa je oči pritegnila tudi živahno aranžirana stojnica rdečih pikapolonic. To je bila stojnica dijakinj četrtega letnika, ki so pod mentorstvom profesorice Marine Laslo s projektom Obala Junior prikazale popestritev turistične ponudbe za otroke. Naloga je bila na turistični tržnici nagrajena z zlatim odličjem. Gostom iz tujine smo razkazali znamenitosti vseh treh obalnih mest, lepote kraške pokrajine in jih peljali v Ljubljano. Morda smo si različni, a kuhinja nas vseeno povezuje, ne glede na to, od kod prihajamo. V kuhinji si drug drugemu pomagamo in se učimo različnosti. Tri pohodniške generacije »La cucina ci unisce.« je ob obloženi mizi rekel g.Mandruzzatto, učitelj kuharstva iz Adrie. Povezali pa smo se tudi na lokalni ravni. Ravnateljica SGTŠ Izola Mara Kobal in direktor podjetja Soline, pridelava soli, Alojz Jurjec, sta podpisala pismo o nameri sodelovanja pri vzgoji za ohranjanje kulturne dediščine tradicionalnega pridobivanja soli in uporabo soli in solnega cveta v kulinariki. Televizijska oddaja Šport - špas je tudi letos pripravila dan druženja treh generacij, ki je v Izoli potekal že drugič. Sobotno prireditev v našem mestu so skupaj organizirali: Vrtec Mavrica Izola, OŠ Vojke Šmuc, DE Dante Alighieri in SM L’aquilone. V soboto ob 9.00 uri so se otroci iz vrtcev, osnovnošolci, njihovi starši, babice in dedki zbrali na na Okroglem igrišču ob vrtcu enote Livade in se pol ure kasneje že odpravili na enourni pohod okoli Izole. Pohod je bil zaradi sončnega dne razmeroma naporen v vseeno izredno zanimiv, pa tudi nekoliko krajši kot lani. Ob povratku na igrišče so udeležence pričakala izolska društva in ustanove, ki kakorkoli prispevajo k zdravemu načinu življenja. Pohodniki pa so na skupno odlagališče odložili plastenke z vodo, ki so jih dobili ob odhodu. Sledil je še krajši kulturni program z igrami in podelitev priznanj najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu druženja treh izolskih generacij. ur Km« p i JT * jfil ji Tako smo uspešno zaklučili tretji projektni teden, mednarodno izmenjavo dijakov in učiteljev in aktivnosti v okviru pomladnega dne. Zorka Grgurevič Fotografije: Tako so izdelovali fuže (v sredini), Podpis pisma o nameri (desno zgoraj), Pikapolonce iz 4TT (zgoraj),, Tomaž in Debora - (Hiranje brancina v soli (levo) Ko v kuhinji zadiši po Indiji Univerza za tretje življensko obdobje ponuja svojim “študentom” številna znanja, tudi takšna, kijih na univerzi ne bi pričakovali. Skupina slušateljev Univerze za tretje življensko obdobje je najela gostilno na Kozini, kjer jih je naša someščanka Sasikala Perumal učila indijske kuhinje. Bilo je veselo, poučno in predvsem okusno z veliko novimi informacijami predvsem o načinu priprave riža in o ravnanju z začimbami, med katerimi je veliko takšnih, ki jih naša kuhinja ne pozna. Sasi, kot ji pravimo Izolani, je povedala marsikaj zanimivega o vsaki jedi in o vsaki začimbi, saj pri indijski kuhinji ne gre zgolj za kuhanje in uživanje hrane ampak gre za postopek, ki ima neko svoje ozadje in tudi zato je indijska kuhinja tako cenjena. ur Kulturna ura Čeri in valovi Dorine Beržan V izolski palači Manzioli bodo v petek, 15. maja ob 19.00 uri predstavili knjigo poezij Dorine Beržan, napisanih v izolskem dialektu z naslovom Scoi e onde de vita. Zbirko je izdala založba »II Mandracc-hio«, prireditev pa organizira Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola pod pokroviteljstvom Občine Izola in Ministrstva za kulturo RS. Na prireditvi bodo, poleg avtorice, sodelovali še: sopran Eleonora Matijašič, recitatorka Ondina Matijašič Pucer in pianist Claudio Chicco. Dora oziroma Dorina Beržan je verjetno zadnja Izolanka, ki še piše pesmi v izolanskem italijanskem narečju pa tudi v slovenščini. Je prevajalka v francoščino, italijanščino, angleščino in hrvaščino. Po večletnem življenju v tujini se je pred sedmimi leti vrnila v Izolo, kjer s svojim delom plemeniti izolski kulturniški vsakdan. Dora Beržan, Izolanka “s pedigrejem”, ena redkih, ki zna pisati tudi v izolanskem narečju, se je že velikokrat predstavila izolskim ljubiteljem poezije, nenazadnje tudi v knjižni zbirki Odprti porton, ki je v dvojezični verziji izšla v začetku lanskega leta. Kasneje je svoje pesmi predstavila tudi v sosednjih občinah in končno tudi čez mejo. Med gostovanjem na prireditvi poezija in glasba na Medani je spoznala pesnike in organizatorje kulturnih prireditev iz Gorice, ki so jo lani tudi povabili na tretjo izvedbo prireditve: Besede in glasba z avtorji. Dorina je avtorica, ki hrepeni po najvišjih literarnih znanjih, da bi lahko polno izrazila svoja sporočila, ki presegajo zgolj ljubiteljsko pisanje >1/ M 11 Caffè alle porte Sentade $òvine (le col buligo de fora vede che le ^malmena fìoi che pianai in carosela turisti coi capelini tondi e piturài cani che i se culpa e i fa un gran bordèl incontri de afaristi politicanti de duti i colori qualche imbriagon col goto §à $vodo done ordinarie done elegante veci co’ la pansa in fora qualche poeta tanti pilori do inamorai che i parla sotovò^e la mula la servi i calè sempre col biondo soriso verto e caldo come 'I sol poezije. Oziroma, kot so v vabilu zapisali organizatorji predstavitve njene samostojne pesniške zbirke s prevedenim naslovom: Življenja valovi in čeri. “Med pesniki, ki so si v Izoli naredili ime tudi izven prostorov Italijanske skupnosti, je ravno Dorina Bržan tista, ki je svoje kompozicije v dialektu popeljala najdlje, saj jih je predstavila tudi na več mednarodnih razstavah. Skozi celotno svoje delo Bržanova ponazarja, ob pomoči izjemno bogate narečne slovnice, svoje notranje občutke, ki jasno izhajajo iz zavestne pripadnosti avtorice določenemu zgodovinskemu kontekstu. Tudi z glasbo se nenehno učimo V petek, 8 maja je v Centru biotehnike in turizma v Novem mestu potekalo nacionalno odprtje Tedna vseživljenjskega učenja 2009. Ob tej priložnosti je bila tudi uradna podelitev priznanj, ki jih Andragoški center Slovenije podeljuje posameznikom in skupinam za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi svojega znanja in znanja drugih. Za leto 2008 je priznanje prejelo 15 nagrajencev iz cele Slovenije in iz zamejstva. Med njimi je bila izbrana in nagrajena tudi izolanka Marjetka Popovski. To posebno priznanje je prejela za svoje dolgoletno delo, kjer povezuje terapevtsko delo z glasbo pri starejši populaciji in za samostojno dolgoletno učenje, širjenje in ohranjanje slovenske ljudske pesmi, tako doma, v zamejstvu in tujini, kjer živijo naši rojaki. Še posebno je cenjeno njeno delo tudi pri različnih pevskih skupinah, ki jih vodi in poučuje ter s tem skupaj ohranjajo in širijo zakladnico slovenskih ljudskih pesmi. Vse prisotne so pozdravili, čestitali in podelili zaslužena priznanja mag. Andrej Sotošek, direktor Andragoškega centra Slovenije, g. Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto, dr. Anja Kopač Mrak, državna sekretarka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport. ur Zbirka pa ima, poleg umetniške vrednosti, tudi velik pomen kot dokumet izolskega življenja in govorice, z vsemi težavami, ki jih je prinesla prenova prebivalstva, in s tem tudi prenova kulturnega, socialnega in gospodarskega okolja, ki se je zgodilo v obdobju ene same generacije. Izdaja zbirke pesmi izolske avtorice zato ne predstavlja le pomembno jezikovno, kulturno in zgodovinsko sporočilo, temveč je tudi nedvomen dokument ljudskega konteksta, ki se še prehitro spreminja, zaradi česar je nevarno, da bi prehitro izginil iz kolektivnega spomina celotnega prebivalstva, tako avtohtonega, kot tudi tistega drugega.” ur Znanstveno o energetskih poljih Teden vseživljenjskega učenja seje v izolski Mestni knjižnici začel v četrtek, 7. maja, s predstavitveno delavnico Temeljev zdravilske znanosti Barbare Brennan, ki stajo na Borzi znanja izpeljali članici Irena Deržek Čuber in Vijolica Božič-Možina. Barbara Brennan je zdravilka, psihoterapevtka in znanstvenica. Po diplomi iz atmosferske fizike, je delala kot raziskovalka v NASA. Njeno delo je v zadnjih desetletjih preraslo v preučevanj e človekovega energetskega polja, zdravljenju z bioenergijo in meditiranju. Je avtorica odmevnih knjig »Moč zdravilnih rok« in »Prebujajoča svetloba«. Na njeni šoli v ZDA je leta 2002 kot prva Slovenka diplomirala Irena Deržek Čuber, sedaj tudi predavateljica na edini Šoli Barbare Brennan v Evropi, ki je na predstavitveni delavnici dejala, da »zdravilstvo Barbare Brennan temelji na uravnovešanju energetskega zavestnega polja. Združuje tehnike polaganja rok, kot tudi spiritualni in psihološki proces. Energetsko polje, ki obdaja vsakogar izmed nas je odraz vsega kar mislimo, čutimo in smo. Povezano je z našim zdravjem in dobrim počutjem, prav tako pa tudi z našim dojemanjem sveta in življenja.« Vijolica Božič-Možina, diplomantka evropske Šole Barbare Brennan, pa je izpostavila, da je metoda koristna za posameznike, ki želijo doseči višji smisel dobrega počutja oz. optimalnega zdravja. »Metoda pa v nobenem primeru ne predstavlja nadomestitve tradicionalne zdravstvene oskrbe. Je predvsem učinkovita komplementarna možnost, ki dopolnjuje in podpira zdravilni proces,« je poudarila Božič-Možinova. Ksenija Orel Družabna Vsi smo malo reporterji # / 'fL' ! Tudi Anton Pavlovčič iz Ulice Prekomorskih brigad ima reportersko žilico in tako je s terase bloka naredil fotografijo s poroke Agnese in Mirka Dorina. Poroka je bila nekoliko starodobna, vendar ne zaradi ženina in neveste ampak zaradi Lancie Aprilie ali Aurelije iz časov pred 2. svetovno vojno. Zdravstveni dom Izola in Splošna bolnišnica Izola sta, v nedeljo 10. maja, s skupnim projektom »Zdravi in zadovoljni zdravstveni delavci« obeležila letošnji Svetovni dan gibanja. K sodelovanju so tokrat povabili vse zaposlene in njihove družinske člane. Skupni cilj projekta je promocija zdravja za zaposlene ter povezovanje primarnega in sekundarnega nivoja zdravstva. Na Trgu ob vratih so organizirali: test hoje na 2 km, telesne aktivnost ob glasbi, demonstracijo nordijske hoje, svetovanje za spremembo nezdravega življenjskega sloga, predstavili športna društva in projekt “zdrava malica”. V petek, 8. marca je bila na Sabotinu 5. tradicionalna baklada v počastitev dneva zmage. Nagovor sta imela Alojz Krpan, borec 1. primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča in Mojca Kleva, predstavnica mladih SD. Sledil je kulturnijtrogram, kjer sta na povabilo organizatorja zapela mešani pevski zbor iz Šempetra in Marjetka Popovski iz Izole, ki je s kitaro in vsemi prisotnimi zapela partizanske pesmi. Kljub manjšemu incidentu, ki se je zgodil, se je ta tudi polegel in udeleženci so bili deležni lepega vzdušja ob prižiganju bakel, ob polni luni, ki je zasijala, dobrem pasulju in ob prepevanju partizanskih pesmi. Tistim, ki so doslej že stokrat in več darovali kri, se je prejšnji teden pridružil tudi Borisa Bolčič, ki je sicer že izkušen krvodajalec, zato ni nihče dvomil, da se bo še razmeroma mlad vpisal v klub tistih, ki so stokrat darovali kri za sočloveka. Seveda pa takšnih “rekorderjev” ni prav veliko in zato si zaslužijo našo pozornost, pohvale in zahvale. Boris bo gotovo dobil letošnje jubilejno priznanje Rdečega križa iz Izole, ki sicer redno spremlja svoje člane - krvodajalce. Sobota namenjena igranju V soboto, 9. maja je na bivši Lonki potekalo srečanje otroških in mladinskih organizacij iz obale v organizaciji DPM Izola, ki so se ga udeležili KIŠD, društvo SUB iz Izole, SIMC Epicenter iz Pirana in DPM Izola. Zabavali in igrali so se od 10. do 15. ure, vmes so tudi na žaru obrnili nekaj ribic, zahvaljujoč sponzorju, podjetju Frigomar iz Izole. Srečanja bi se lahko sicer udeležilo več društev, ampak tudi tako je bilo zabavno in vredno ponovitve. V Casinoju Izola je v nedeljo, 10. maja potekalo žrebanje nagradne igre Bingo Izola. Sreča se je tokrat nasmehnila nagrajenki s Primorske, domov je namreč odnesla rekordnih 30.000 Eurov. Kot so zapisali v njihovi službi za odnose z javnostmi se je sreča nasmehnila 22-letni študentki upravne fakultete iz Pobegov. Začetni sklad igre bingo v Casino Izola je bil 5.000 evrov in ker v desetih mesecih glavni dobitek ni bil izžreban, je le-ta narasel na kar 30.000 evrov. Foto je (verjetno) simbolična Predzadnja Nagrada mag. Lovrečičev! MALI OGLASI Od 25. do 30. maja 2009 je bila v New Yorku mednarodna konferenca »Zdravljenje in okrevanje: ljudje in rezultati«, katere cilj je bil poiskati najprimernejše poti zdravljenja težav, povezanih s heroinom in posledicami za zdravje. Na konferenci so sodelovali strokovnjaki iz 46 držav ZDA ter 21 držav izven ZDA (Avstralije, Ruske federacije, držav članic EU...). As. mag. Mercedes Lovrečič, zdravnica, specialistka psihiatrije in magistra medicinskih znanosti, ki vodi Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v ZD Izola, je letos, kot edina nea-meričanka, prejela prestižno nagrado Nyswander/Dole Award za njena dolgoletna prizadevanja na področju zdravljenja odvisnosti od heroina in pridruženih duševnih motenj. Kot poudarja Mercedes Lovrečič, je priznanje dokaz, da se po znanju in delu lahko postavimo ob bok največjim, ki imajo veliko boljše možnosti za raziskovalno in strokovno delo. Omenjeno priznanje podeljujejo namreč od leta 1984, od ustanovitve Ameriškega združenja za zdravljenje KRIMINALNE Nič pomladno ni bilo V Izoli so kaznovali 41-letnega Izolana, ker je fizično obračunal s svojim sosedom. Naslednja intervencija pa je bila v Izoli zaradi kršitve JRM v trgovini. Tam je bil najstnik kaznovan, ker je vzkipel in pričel žaliti in kričati na družino z otroci, ko so stopili pred njega po že prej kupljeno sadje. Priprave na potovanje Preko noči je v Izoli na enem od parkirišč nekdo na silo vstopil v kombi Peugeot Boxer. Kot je zjutraj ugotovil 37 letni lastnik je vlomilec iz avtomobila ukradel navigacijsko napravo znamke Garmin in avtoradio znamke Aiwa. Lastnik je oškodovan za dobrih 300 eur. Z bombo nad policiste Nekaj pred 05.00 uro zjutraj je na 113 poklical 18-letni Izolan, ki je zahteval, da iz pridržanja policisti izpustijo njegovega prijatelja. Ker njegovi zahtevi niso ugodili, je zatem zagrozil, da ima pri sebi bombo, ki jo bo vrgel na Policijsko postajo. Storilca so kmalu prijeli, mu zasegli mobitel in zanj podali kazensko ovadbo, zaradi grožnje z bombo. opioidne odvisnosti. Prvi prejemnik je bil dvakratni nominiranec za Nobelovo nagrado za področje medicine dr. Vincent Doyle (New York, ZDA), letošnja podelitev pa je bila zaradi 25. obletnice še posebej svečana. »Z vsakega takega srečanja se vrnemo bogatejši zaradi izmenjave izkušenj in pretoka znanja. Obogateni smo z novimi izhodišči in na probleme gledamo tudi iz drugih zornih kotov. Priznanje pomeni večjo senzibilnost za problematiko pridruženih duševnih motenj in odpira nova izhodišča za proučevanje problematike«, poudarja Mercedes Lovrečič. Vsebina programa konference, ki se odvija vsakih 18 mesecev v drugi državi ZDA, vsebuje najnovejša znanstvena dognanja na področju opioidne odvisnosti, sodelujejo pa svetovno najbolj vplivne institucije na tem področju: Ameriško združenje za medicino odvisnosti. Ameriški inštitut za zlorabo drog (National Institute for Drug Abuse-NIDA), Ameriška Akademija za psihiatrijo odvisnosti. Evropsko združenje za zdravljenje opioidne odvisnosti in druge. p.r. ZD Izola Zdravje ga ne skrbi Neznani storilec je vlomil v skladiščne prostore v poslovnem objektu na Rudi in ukradel večjo količino cigaret. Včasih je bila krava, danes ogledalo Spor med sosedoma je botroval temu, da je sosed sosedu iz objestnosti odlomil stransko ogledalo na osebnem avtomobilu. Izkoristil je trenutek Neznanec je izkoristil nepazljivost voznika in iz odklenjenega dostavnega kombija izvršil tatvino denarnice, v kateri je lastnik imel osebne dokumente in denar. Tedensko poročilo V minulem tednu so policisti obravnavali še tri prometne nesreče z materialno škodo, opravili ogled štirih poškodovanj vozil na parkiriščih, opravili en zaseg manjše količine prepovedane droge, devetkrat intervenirali ob kršitvah javnega reda in miru, pri čemer so dva kršitelja pridržali. Pridržali so tudi mladeniča, ki je zaradi suma vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi odklonil strokovni pregled. Alkolestvica: Rekorder:!,20 mg/l alkohola in odrejeno pridržanje. Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine IŠČEMO - Sem mamica s 17 mesečno hčerkico in nimava kje živet, zato zelo, zelo nujno iščeva streho nad glavo, saj iz dneva v dan ne veva kje bova prespali. Tel.: 070 865 998 - Mlad par brez otrok in redno zaposlitvijo išče v Izoli enosobno stanovanje do 400 Eur. tel 051 623 877 - V zameno za skromno sobo vam ponujam pomoč pri vzdrževanju hiše in vrta. tel 040 224 077 - V Izoli iščem dvosobno stanovanje velikosti do 45 m2 za daljše obdobje. Tel. 041 392 177 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli. Tel. 040 340 005 - Družina išče dvosobno stanovanje za daljše obdobje Tel. 040 224 077 - Štiričlanska družina v Izoli IŠČE dvo ali dvo in pol sobno stanovanje za daljše obdobje. Kontakt na tel. št.. 040 768 714 ODDAMO - V Jagodju oddam stanovanje za 2-3 osebe do 15. junija. Kontaktna oseba: Irena 05-6415 100 - Garsonjero v izolskem bloku za eno osebo, do 15. junija. Tel. 040 614 823 (po 14. uri) - V San Simonu oddam poslovni prostor llm2. tel 031 611 568 PRODAMO - V Izoli prodam opremljeno garsonjero s teraso (4 nadstropje), lep razgled, 5 minut do morja, tel. 041/ 774 9 99 Vozila in plovila - Prodam kolo z motorjem Tomos, letnik 1996 (3.100 km), registrirano do konca maja 2009. Zelo dobro ohranjeno. Tel.: 040 701 285 - Kupim dobro ohranjen osebni avto, enoprostorec, s sedmimi sedeži. Tel. 041 608 765 - Prodam jadrnico Elan S707 (8m) z motorjem Fiatmarine 25ks in izven-krmnim motorjem Tomos 4,8. Opremljena je z avtopilotom, globinomerom, vitlom za sidro Quick 1000W. Seveda so v opremi vsa jadra in opremljenih 5 ležišč. Jadrnica je zelo dobro ohranjena, ogled je možen v Jahtnem centru Izola (ladjedelnica). Tel.: 041 278337. - Prodam (v Izoli) leseno barko pasa-ro, letnik 2002, izdelano iz slavonskega hrasta, dolžine 4,85 m / širine 1,84 s Tomosovim motorjem 4.5 in ribiško mrežo. Cena po dogovoru, tel 05/ 6414 404 dopoldan in 031 885 426 Delo - Nudim pomoč na domustarej-šim osebam, čiščenje in pospravljanje. tel 041 686 703 - Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316 - Nudim inštrukcije angleškega in italijanskega jezika za osnovnošolske otroke, tel. 031 418 217 - Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ali pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ali okolici Tel: 041 234 591 Razno - Za 20 Eur prodam še delujoč hladilnik, visok, z zmrzovalnim delom, star 17 let, tip Gorenje. Odvoz vaš. Telefon 041 753210. - Prodam dolgo belo poročno obleko ital. konf. št. 46 s širokimi plesiranimi rokavi in plesiranim podaljškom na hrbtni strani. Cena po dogovoru cca 150 evrov. - Morda imate odveč pograd z dvemi ležišči? Mlada družina ga z veseljem odpelje. 041 275217 - Prodam več kot 50 let staro super ohranjeno Rog kolo s 4 prestavami, na novo pobarvano, potrebno je le zamenjati gume. Drag spomin na nonota. 150 e. Piran. Pokličite 031 413 233 Z NLB Naložbo Vita Multi pridobite veci Postanite Multi - od 4. do 29. maja 2009. Odločite se za življenjsko zavarovanje in vložite svoja sredstva v | sklad z najmanj 20 % donosom in f 100 % zaščito glavnice ob dospetju g ter trajanjem le 8,5 let. Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnici Izola, Trg republike 3 ali nas pokličete na telefonsko številko: 05 663 06 00! f NLB© Vita or Življenjska zavarovalnica 5 www.nlbvita.si l 'mM f Ikl ^tfi Zavarovanje trži in sklepa zavarovalnica NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d. in Banke Celje d.d. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačila glavnice ne jamčita. NLB Naložba Vita Multi ni depozit in ni vključen v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vrta Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko bil nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema zavarovalec. Tri generacije so obhodile Izolo V soboto so se otroci, njihovi starši in stari starši družno odpravili na pohod okoli Izole, mimogrede pa so se vsi še malo ekološko izobrazili, se zabavali na igrišču v Livadah in preživeli lep, koristen in vzgojen dan. Pravijo domaci in tuji ljudje, da se pri nas res dobro je. Nas hvalijo, kaj vse imamo in da jih razvajati znamo. Govorijo daje čista resnica, daje pri nas najboljša pizza. In tudi tisti, ki pridejo le na dopust, vedo kaj so gusti in kje je Gušt. dostava pizz in ostale hrane na dom 041/650333 rezervacija miz 041/ 675 953