DOLENJSKI LIST — Št. 5 (932) — 1. februarja 1968 STRANU SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST *■ za občine BREŽICE, ČRNOMELJ. KOČEV JE, KRŠKO. METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA. SEVNICA in TREBNJE Letnik V. Novo mesto, 1..februarja 1968 Št. 4 VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ; 48. Odlok o vpeljavi torajevnega samoprispevka za vasi Gornja Paka, Lokve, Mihelja vas, Petrova vas, Rožanc in Ručetna vas OBČINA KOČEVJE; 49. Pravilnik o oddajanju stanovanj, s katerimi razpolaga občinska skupščina Kočevje za potrebe občanov OBČINA KRŠKO; 50. Odlok o hišnem redu 51 Odlok o spremembi odloka o svetih in sestavi svetov občinske skupščine Krško 52. Odlok o dopolnitvah statuta občine Krško 53. Odlok o komunalnih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena v občini Krško in upravljanju komunalnih objektov in naprav OBČINA RIBNICA« 54. Odlok o dopolnitvi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1967 55. Odlok o začasnem financiranju proračunsk^ potreb občine Ribnica za čas od 1. januarja do 31. marca 1968 56. Odlok o komunalnih delovnih organizacijah, (d opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena OBČINA TREBNJE; 57. Odlok o urbanističnem redu v občini Trebnje OBČINA NOVO MESTO; 58. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Dolenjske Toplice 59. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Mali Slatnik / OBČINA ČRNOMELJ 48. Na podlagi 138 člena zateona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS &i. 7-59/67, 36/67). sklepa zbora občanov v Petrovi vasi dne 19. novembra 1967 m 125. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. novembra 1967 sprejela ODLOK o vpeljavi krajevnega samoprispevka za vasi Gornja Paka, Lokve, Mihelja vas, Petrova vas, Rožanc in Ručetna vas 1. člen Za vasi Gornja Paka, Lokve, Mihelja vas, Petrova vas, Rožanec In Ručetna vas se vpelje krajervni samoprispevek za popravilo vaških poti.. 2. člen Zavezanec za krajevni samoprispevek je vsako kmečko gospodarstvo, ki mora opraviti na popravilu vaSkUi ix>-td deset delovnih dni. Deloivni dan traja osem ur, vrednost deilovnega dneva pa znaša 50,00 din. Skupna vrednost krajevnega samoprispevka znaša 60.000,00 din. 3. člen Zavezanci so dolžni izpolniti svoje obveznosti iz 2. člena tega odloka do 31, 12.1968. V primeru neizpolnitve obveznosti bo uprava za dohodke občinske skupščine od vsakega tak^a zavezanca prisilno Izterjala denarni znesek kot nadomestilo za neizpolnjeno obveznost s pribitkom stroškov izterjave v skladu z veljavnimi predpisi. 4. člen Za izvajanje tega odloka skrbi oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine Črnomelj. Dela po tem odloku vodi krajevni odbor SZDL pK> posebni komisiji, imenovani v ta namen. 5. čJen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Stoupš^^nskem Dolenjskem listu. iStevilka: 420—12/68 Datum: 20.11.1967 Predsednik občinske skupščine Črnomelj: Anton Dvojmoč. 1. r. OBČINA KOČEVJE 49. Na podlagi 36. člena zak)ona o stanovanjskih raamerjih (Uradni list SFRJ št. 11/66) in 130. člena statuta občine Kočevje (Uradni vestnik Dolenjske št 27/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 16/67) je občinska sikupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1967 sprejela PRAVILNIK o oddajanju stanovanj, s katerimi razpolaga občinska skupščina Kočevje za potrebe občanov 1. člen Po tem pravilniku se dodeljujejo stanovanja na območju občine Kočevje, ki prii>adajo družbeni lastnini v upravljanju občine (nacionalizirani stanovanjski fond), in stanovanja, katerih Izgradnjo je investirala občina aM kako drugače pridobila nad njimi sta-nodajalsiko pravico. 2. člen Odločbe o dodelitvi stanovanj izdaja občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, po prioritetnem redu upravičenih prosilcef za stanovanja (v nadaljevanju besedila: prioritetni red), ki ga potrjiije sivet zaa urbanizem, gradbene in komunalne zsr deve. 3. člen Prioritetni red sestavi posebna kx> misiji, ki jo imenuje občinska skupščina. Komisijo sestavljajo: 1. predstavnik upravnega organa za socialno skrbstvo, 2. predstavnik stanovanjskega podjetja Kočevje, 3. predstavnik krajevne organizacije ZB NOV, 4. predstavnik pristojne krajevne skupnosti, 5. predstavnik upravnega organa za stanovanjske zadeve, ki vrši tudi taj-niš.ke posle komisije. 4. člen V prioritetni red se lahko uvrsti samo občan, ki ima stalno prebivališče. v občini Kočevje in niti on niti njegov družinski član ni v delovnem razmerju (c«sebni in družinski upokojenci, vojaški in delovni invalidi ter ostali občani, ki se ne morejo zaj>osliti). V primeru, da je potrebam prosilcev iz prvega odstavka tega člena zadoščeno, se presežek stanovanj dodeli dragim prosilcem. 5. člen Uvrstitev v prioritetni red se izvrši ločeno po vrstah stanovanj, upoštevajoč želje prosilca in smotrno izkori-fcčenost stanovanja. Vrste stanovanj po prvem odstavku tega člena: J. samske sobe, 2. garsonjere, 3. enosobna stanovanja, 4. dvosobna stanovanja, 5. trosobna stanovanja, 6. večja stanovanja. Smotrna izkoriščenost stanovanja se presoja po številu prostorov in njihovi površini glede na število oseb, ki bodo stanovanje uporabljale, njihovo starost, spol, zdravstveno stanje in druge posebne razmere upravičencev do stanovanja. 6. člen Merila za uvrstitev v prioritetni red so osnovna in dodatna. Osnovna merila: 1. obstoječe stanovanjske razmere Dodatna merila: 1. aktivno sodelovanje v NOB, 2. udeležba v španski revoluciji, 3. čas uvrščenosti v prioritetni red. Vrednost meril se ugotavlja po točkovnem sistemu v skladu s 7. členom tega pravlLnilca. Vrstni red posameznega prosilca v prioritetnem redu je odvisen od skupnega števila točk, ki jih dobi po ocenitvi vrednosti meril. Ob enakih pogojih ima prednost tisti, ki je prej vložil prošnjo za stanovanje. 7. člen Vrednost meril iz prejšnjega člena tega pravilnika se ocenjuje v točkah, in sicer: Osnovna merila A. obstoječe stanovanjske razmere 1. brez stanovanja (šteje se, da je občan brez stanovanja, če niti on niti njegov družinski član ni imetnik stanovanjske pravice, sostanovalec ali zaščiteni podnajemnik — 100 točk. 2. stanovanjska površina na družinskega člana izpod 10 m^: — do 5 m^ — 30 točk, — od 5—7 m^ — 20 točk, — od 7—10 m» — 15 točk; 3. neprimernost stanovanja; — brez vodovodne napeljave; a) v stanovanjskem objektu ni vodovodne napeljave — 5 točk; b) v stavbi je zagotovljena le souporaba vode — 3 točke; — brez ustreznih sanitarij: a) ni zagotovljena niti souporaba sanitarij — 5 točk; b) sanitarije so izven stavbe — 3 točke; — kletna in podstrešna stanovanja — 7 točk, — brez kleti oziroma drvarnice — 3 točke, — ogrevanje prostorov ni možno — 15 točk, — neizolirana tla (beton, opeka, zemlja) — 10 točk,' — brez posebnega prostora za kuhanje in pranje — 5 točk; — vlažnost stanovanja; I. stopnja vlažnosti (talna vlaga-go-bavost) — 10 točk, II. stopnja vlažnosti (vlaga posameznih sten) — 5 točk, — ostale pomanjkljivosti stanovanja, npr.: neprimernost ležišč (mladoletniki različnih spolov v Istem prostoru, starši z odraslimi otroki v istem prostoru), neprimernost prostora za učenje ipd. — 5 točk. Dodatna merila: 1. aktivno sodelovanje v NOB: — od leta 1941—1945 — 30 točk, — od leta 1942—1945 — 25 točk, — od leta 1943—1945 — 20 točk, — od leta 1944—1945 — 15 točk; 2. udeležba v šp*inski revoluciji — 30 točk; 3. čas uvrščenosti na prioritetni red — za čas uvrščenosti na prioritetni red se od uvrstitve prosilca na prioritetni red za vsako leto doda 5 točk, vendar skupno največ — 25 točk. 8. člen Ocenjevanje meril izvrši upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, na podlagi presoje dokazov v smislu zakona o splošnem upravnem postopku ter na podlagi ugotovitev komisije Iz 3. člena tega pravilnika. 9. člen Prioritetni red se sestavi za vsako leto. In sicer ob koncu leta. upoštevajoč prosilce, ki so bili uvrščeni v prioritetni red prejšnje leto. In prosilce, ki so vložili prošnjo za stanovanje v tekočem letu. Prioritetni red se po potrditvi razglasi na oglasni deski občinske skupščine in na oglasnih deskah krajevnih skupnosti. Med letom se priore-tetni red ne sme spreminjati. 10. člen Vsaka odločba o dodelitvi stanovanja po tem pravilniku se mora objaviti na oglasni deski občinske skupščine in krajevne skupnosti. Zoper odločbo imajo osebe, ki so upravičene do stanovanja po tem pravilniku, pravico ugovora na svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje v roku 15 dni po tem, ko je bila odločba objavljena. Odločitev sveta je dokončna, zoper odločbo o ugovoru ni mogoč niti upravni niti sodni postopek. 11. člen Upravni organ lahko izda odločbo o dodelitvi stanovanja, ne da bi upošteval prioritetni red, samo v Izredno nujnih primerih na podlagi posebnega sklep>a sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Za Izredno nujen primer se šteje občan, ki po merilih -Iz 7. člena tega pravilnika izliazuje večjo potrebo p>o stanovanju kot tisti, ki so uvrščeni v prioritetni red. 12. člen Iz dodeljevanja po tem pravilniku so izvzeta naslednja stanovanja; 1. stanovanja, za katera imajo delovne organizacije po 39. členu zakona o stanovanjskih razmerjih enkratno razpolagalno pravico, 2. hlšnlška stanovanja, 3. stanovanja, namenjena Izključno za reševanje stanovanjskih problemov borcev NOB, 4. stanovanja, s katerimi razpolaga delovna skupnost uprave občinske skupščine Kočevje. Za razdeljevanje stanovanj iz 3. točke tega člena predpiše pravilnik ustrezni organ združenja borcev NOV, za stanovanja iz 4. točke pa svet delovne skupnosti uprave občinske skupščine. 13. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. številka; 115—3/67—3/3 Datum: 27.11.1967 Predsednik občinske skupščine Kočevje: Miro Hegler, 1. r. OBČINA KRŠKO 50. Na podlagi 7. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 11—149/66), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekršldh (Uradni list SFRJ št. 26—569/65) ter 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje št. 36—284/64) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. decembra 1967 sprejela ODLOK o hišnem redu 1. člen Ta odlok se UF>orablja na območju občine Krško za vsa stanovanja v občini ne glede na to, v čigavi lasti, pravici upnarabe ali upravljanja so. 2. člen Nosilec stanovanjske pravice, ki mu je bilo stanovanje pravnomočno dodeljeno, mora najkasneje v 30 dneh po vročitvi odločbe skleniti s podjetjem za upravljanje in gospodarjenje s stanovanji oziroma lastnikom stanovanja pismeno pc^odbo. Pismena stanovanjska pogodba mora vsebovati najmanj elemente, ki jih predpisuje 44. člen zakona o stanovanjskih razmerjih. STRAN 12 DOLENJSKI LIST — Št. 5 (932) — 1. februarja 1968 DOLENJSKI LIST — Št. 5 (932) — 1. februarja 1968 STRAN 13 3. člen Ob prevzemu stanovanja v uporabo se mora zapisniško ugotoviti stanje prostorov, ki jih nosilec stanovanjske pravice prevzema. Zapisnik podpišeta nosilec stanovanjske pravice in podjetje za gospodarjenje in upravljanje s stanovanjskimi prostori oziroma lastnik stanovanja. 4. člen Nameravano izselitev je nosilec stanovanjske pravice dolžan javiti stanovanjskemu podjetju oziroma lastniku stanovanja najmanj 15 dni pred izselitvijo. Ob izselitvi mora nosilec stanovanjske pravice izročiti stanovanjske prostore v takem stanju, v kakršnem jih je prevzel ob vselitvi, računajoč normalno redno obrabo. Nosilec stanovanjske pravice mora ob izselitvi izročiti stanovanjskemu podjetju oziroma lastniku stanovanja vse ključe, ki jih Je prejel ob vselitvi, eventualno manjkajoče pa mora nadoknaditi. Ob izselitvi se sestavi zapisnik o stanju izseljenih prostorov. Zapisnik podpišeta nosilec stanovanjske pravice, ki se izseljuje, in stanovanjsko podjetje oziroma lastnik stanovanja. Vsako ugotovljeno okvaro, ki presega normalno obrabo, mora popraviti dotedanji nosilec stanovanjske pravice na svoje stroške, v nasprotnem primeru pa sme to na njegove stroške storiti stanovanjsko podjetje oziroma lastnik stanovanja. 5. člen Skupni prostori, kot so dvorišče, kleti, drvarnice, stopnišča, hodniki, podstrešni prostori, pralnica, sušilnica itd. morajo biti na razpolago vsem stanovalcem stanovanjskega poslopja; ti pa so jih dolžni uporabljati pazljivo in jih varovati pred poškodovanjem. Cas, način uporabe in čiščenje teh prostorov določi hišni svet oziroma lastnik hiše v sporazumu s stanovalci. 6. člen Nosilec stanovanjske pravace sme sprejeti podstanovalca in mu dati v uporabo ,del stanovanjskih prostorov samo v soglasju z lastnikom stanovanja. Podstanovalsko razmerje med nosilcem stanovanjske pravice in p>od-stanovalcem se ureja s pogodbo na osnovi določb zakona o stanovanjskih razmerjih in tega odloka. Nosilec stanovanjske pravice sme podstanovalcu za uporabo prostorov zaračunati največ 130 odstotkov od zneska, kolikor znaša stanarina za isti prostor. Če podstanovalec uporablja pohištvo in drugo stanovanjsko opremo nosilca stanovanjske pravice, mu sme ta zaračunati skupno s stanarino do največ 150 odstotkov od zneska, kolikor znaša sorazmerni del stanarine za prostor, ki ga uporablja podstanovalec. Za souporabo drugih stanovanjskih prostorov sme nosilec stanovanj-sike pravice podstanovalcu zaračimati sorazmerni del od stanarine za take prostore glede na obseg souporabnih pravic, ki se precizirajo v pogcnibi. Porabo elektrike, vode in pxxiobnega sme nosilec stanovanjske pravice zaračunati podstanovalcu v višini dejanske porabe podstanovalca. Nosilec stanovanjske pravice, ki se poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov podstanovalcem, plačuje zvišano stanarino, ki znaša 130 odstotkov od normalno obračimane stanarine. Za poklicno oddajanje stanovanjskih prostorov se šteje, če nosilec stanovanjske pravice odda prostore v uporabo več kot dvema podstanoval-cema, dovoljeno je imeti največ pet podstanovalcev. 7. člen Nosilec stanovanjske pravice sme prenoviti, prezidati ali kako drugače preurejati stanovanjske prostore samo z odobritvijo lastnika stanovanja. Dogovor o tem mora biti pismen in mora vsebovati zlasti način preureditve, dolžnosti nosilca stanovanjske pravice ob izselitvi, katere se nanašajo na preureditev in način povračila stroškov, če je preureditev pripomogla k iztiplj-šavi stanovanja. 8. člen Nosilec stanovanjske pravice in podstanovalec sta dolžna: 1. vzdrževati stanovanjske in ostale prostore v upo^bnem stanju, 2. paziti na red in snago v stanovanju in skupnih prostorih, 3. uporabljati stanovanje tako, da ne moti miru in počitka stanovalcev, posebno od 22. ure do 5. ure zjutraj naslednjega dne, 4. takoj sporočiti stanovanjskemu podjetju oziroma lastniku stanovanja pomanjkljivosti in okvare v stanovanju in skupnih prostorih, kolikor jih nista sama dolžna popraviti, 5. skrbeti, da se ne kvarijo instalacije in naprave v stanovanju in skupnih prostorih, 6. pri dovozu kuriva, ozimnice in drugega očistiti prostor, če je bil zaradi razkladanja onesnažen, 7. aktivno sodelovati pri upravljanju stanovanjskih prostorov v okviru ustre2snih organov upravljanja, 8. Izvrševati druge dolžnosti, ki se jim kot stanovalcem postavljajo s tem odlokom ali kakšnim drugim predpisom. 9. člen Nosilec stanovanjske pravice mora na lastne stroške: 1. popraviti vse okvare, ki so nastale po njegovi krivdi ali krivdi člana njegove družine omroma podstanovalca, 2. popraviiti okvare in opraviti vzdrževalna dela, za katera ga zavezujejo določbe odloka o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu sredstev za inve-sticijsiko in tekoče vzdrževanje, 3. imičevati mrčes, kadar se ta pojavi v stanovanjskih prostorih, 4. stranišča brez vodnega izpiranja razkuževati s primernimi razkuževal-nimi sredstvi, 5. predmete, ki jih je dolžan popraviti, pa se ne dajo več popraviti, nadoknaditi z novimi, 10. člen Nosilec stanovanjske pravice je odgovoren 2sa škodo, Id bd nastala zaradi zanemarjanja njegovih dolžnosti, in za škodo, ki jo povzročijo člani njegove družine, njegovi podstanovalci, obiskovalci ali voznik, ki je z nepravilno vožnjo, opravljeno po naročilu nosilca stanovanjske pravice, prizadejal stanovanju, stanovanjski hiši ali njeni pritiklini kakšno škodo. 11. člen Nosilec stanovanjske pravice, njego- vi družinski člani in podstanovalci ne smejo v stanovanjskih prostorih in skupnih prostorih storiti kakršnegakoli dejanja, ki bi utegnilo povzročiti škodo ali pa motiti mimo sožitje med stanovalci. Posebno je prepovedano: 1. sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni, 2. uporabljati v stanovanjskih prostorih strojne naprave, ki povzročajo čezmeren ropot, hrup in šum; ?-ospo-dinjske stroje je treba pri uporabi primemo podložiti ali kako drugače ublažiti ropot, 3. v času nočnega počitka med 22. uro in 5. uro zjutraj igrati na inštrumente, peti ali kako drugače kaliti nočni mir, 4. uporabljati zvočnike, radioaparate, gramofon, magnetofone, televizorje ter druge slične aparate in naprave na tak način, da motijo stanovalce, 5. igrati v stanovanjskih prostorih, skupnih prostorih, na dvorišču ali v neposredni bližini stanovanjske hiše Igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali ki bi povzročile škodo v stanovanjih, na poslopju ali nasadih, 6. vpiti v stavbah ali njihovi neposredni bližini, 7. pljuvati na tla ali drugače po-nesnažiti poslopje, dvorišče ali k poslopju pripadajoči prostor, 8. metati odpadke ali druge predmete na tla po hodnikih, vežah ali dvoriščih, metati ali izlivati v stranišča in vodovodne školjke ali odtočno cev predmete, ki lahko povzročijo zamašitev odtoka, 9. iztepati preproge in druge predmete, odlagati pepel in odpadke ter smeti na mestih, ki niso za. to določena, 10. zamazati ali poškodovati poslopje s pisanjem ali pritrjevanjem plakatov v vežah, stopniščih in hodnikih, nalepljati uradne in druge objave na mestih, ki niso za to določena, 11. zastavljati skupne prostore s predmeti in shranjevati predmete v prostorih, ki niso za to določeni, 12. čezmerno močiti tla, umivati ali barvati parkete, močiti in umivati pode iz mehkega lesa, ki so impregnirani z oljem, ne da bi se obnovila impregnacija, 13. po nepotrebnem trošiti vodo, pomivati posodo v stenskih izlivkih in puščati v skupnih prostorih prižgano luč po uporabi, 14. puščati skupne naprave in skupne prostore po uporabi neočiščene, 15. postavljati na okna in balkonske ograje nezavarovane posode s cvetlicami ali zalivati cvetlice tako, da izteka voda po zidu ali da se izliva z balkona, 16. prati in suSiti perilo izven prostorov, ki so za to določeni. 17. uiK>rabljati pri kurjenju močno metljive snovi, 18. bjanlti v stanovanju ali skupnih prostorih nezavarovane vnetljive snovi, 19. rediti domače živali brez pri-TOiitve hišnega sveta ozdroma lastnika stanovanja, 20. zlivati odpadne vode v žlebove na cesto ali dvorišče, 21. shranjevati odp>adke od jedi v prostorih in v posodah, ki niso za to določene, 22. uporabljati stanovanjske prosto re v druge namene brez odobritve lastnika stanovanja ocairoma pristojnega organa, 23. naslanjati na zid pročelij prevozna sredstva, drva in drugo, 24. puščati ob pročeljih kurivo, če je za to določen drug prostor;' če ni na razpolago drug^ ustreznega pro štora, se morajo drva, zložena ob pro čeljih, umakniti najkasneje v 48 urah, premog pa v 24 urah, kolikor ni z drugimi prepisi za določena mesta drugače določeno, 25 puščati vežna vrata nezaklenjena poleti od 21. ure do 5. ure zjutraj, pozimi pa od 20. ure do 6. ure zjutraj, 26. storiti oziroma opustiti kakšno drugo dejanje, ki bi lahko povzročilo nastanek škode v stanovanju ali stanovanjskem poslopju ali ki bi motilo stanovalce oziroma jim kratilo stanovanjske pravice. 12. člen Stanovanjsko podjetje oziroma hiš-nd lastnik mora vzdrževati stanovanj sko zgradbo z vsemi napravami v rab nem stanju. Stanovanjsko podjetje oziroma hišni lastnik sme po potrebi pregledati stanovanjske in skupne prostore v navzočnosti stanovalca. 13. člen Spore, ki bi nastali zaradi dolgosti vzdrževanja ali popravljanja stanovanj ali stanovanjska poslopja med stanovalcem in lastnikom stanovanja oziroma stanovanjskim podjetjem, rešuje stanovanjska arbitraža, ust^ov-Ijeina po statutu Stanovanjskega podjetja KiSko. 14. člen V stanovanjskih hišah, kjer je več feot 10 stanovanj ali pa za več hiš skupaj, če to dopuščajo dohodki iz stanarin, se lahko zaposli hišnik ali snažilka, Kjer hišnika aU snažilke ni, opravljajo hišniške posle nosilci stanovanj Ske pravice po redu, ki ga določi hišni svet oziroma lastnik hiše. 15. člen Dolžnosti hišnika ali snažilke so zlasti naslednje: 1. vsak dan pomesti stopnišče, hodnike in skupne prostore in jih po po- , trebi tudi poribati, 2. vsak dan do 7. ure (pozimi do 8. ure) pomesti dvorišče, 3. vsak dan pomesti pločnik pred stavbo, v zimskem času pa z nj^a redno čistiti sneg, ob p>oledic5ah pa ga posipati z drobnim peskom ‘ ali žagovino ter odmetati sneg od zidu stavbe in očistiti prehode, 4. vsaj enkrat mesečno očistiti okna v hodnikih in skupnih prostorih, 5. ob določeni uri zaldepati in odklepati vežna vrata in prižiga.ti luči v skup'^’’^ 6. vse hišne naprave zavarovati pred okvarami, zlasti pa pred požarom, mrazom, vlago in podobnim, ter jih vsaj enkrat na mesec pregledovati in skrbeti da so stalno v uporabnem stanju, 7. nadzorovati odlaganje smeti In adE>adkov ter skrbeti za njihov redni odvoz in skrbeti za red v skupnih pro štorih, 8. opozarjati stanovanjsko podjetje organe upravljanja stanovanjskih hiš oziroma lastnike stanovanj na nastale okvare in pomanjkljivosti ter pred lagati potrebna popiWila. 16. člen Ta odlok mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki stavbi v družbeni lastnini, v kateri sta oddani v najem vsaj dve stanovanji. Za izobešanje odloka je dolžan poskrbeti, kdor upravlja stavbo, v kateri se stanovanje nkhaja. 17. člen Kdor ne izpolnjuje določb tega odloka ali če ravna njim nasprotno, ston s tem prekršek in se kaznuje z denarno kazmjo do 300,00 din, če za kršitev ni zagrožena višja kaizen po drugih veljavnih predpisih. Če stori prekršek tem odloku mladoletnik, se kaznujejo njegovi star ši oziroma skrbniki. 18. člen Za povzročeno materialno škodo je povzročitelj odgovoren po načelih civilnega prava ne gledC na odgovornost za prekršek. 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor Videm-Krško na seji 27. septembra 1958. 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1—36—6/67 Datum: 14. decembra 1967 Predsednik občinske skui>ščtne Krško: Stane Nunčič, 1. r 51. Na p>odlagi 225. in 291. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje št. 36—284/64) je občinska skup ščina Krško na seji občinskega zbora m zbora delavnih skupnosti dne 14 decembra 1967 sprejela ODLOK o spremembi odloka o svetih in sestavi svetov občinske skupčine Krško 1. člen V prvem odstavku 9. člena odloka o svetih m sestavi svetov občinske skupščine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 19—248/67) se številka »11« nadomesti s številko »13«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1—020—11/67 Datum: 14.12.1967 Predsednik občinske skupščine Krško: Stane Nunčič, 1. r. 52. Na podlag 225, in 340. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje st. 36—284/64) je občinska skupščina ECrško na seji občinskega zbora m na seji zbora delovnih skupnosti dne 14. decembra 1967 sprejela ODLOK o dopolnitvah statuta občine Krško 1. člen Statut občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje št. 36—284/64) se dopolni tako, da se za 313. členom dodajo trije novi členi, ki se glasijo: »313. a člen Delovno hiesto tajnika občanske skupščine predstojnikov temeljnih upravnih organov tn sodnika za prekrške rao^iše komisija za voMtve in imenovanja pri občinski skupščini v dnevnem časopisju v skladu s pogoji, ki jih predpisuje samoupravni aM upravnih organov. Komisija iz prvega odstavka tega člena določi v razpisu rok za prijavo kandidatov, ki ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni. V primeru, da se v razpisnem roku ni nihče pri-jaivil, razpis ni uspel in se mora ponoviti. 313. b člen Komisija za volitve in imenovanja predlaga občinski skupščini izmed prijavljenih kandidatov tistega, kJ iz;^l-njuje v razpisu določene pogoje. Ce se prijavi na ra^is več kandidatov, od katerih vsi izpoJnjuijejo pogoje, ki so določeni v razpisu, predlaga komisija skupščini, naj imenuje najprimernejšega, upoštevajoč pri tem njegov življenjepis, socialne m stanovanjske razmere ter vse okoliščine, iz katerih izhaja, da bo kandidatova zaposlitev najugodnejša tako za občinsko skupščino kot tudi za kandidata. 313. c člen Delavce na vodUna delovna mesta po določbah tega odloka imenuje oziroma voli in razrešuje občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja, in sicer tajnika občinske skupščine in predstojnike temeljnih upravnih organov za dobo 4 let, sodnika za 'prekršike pa za dobo 8 let ter so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni po enakem postopku. Odločba o imenovanju velja od dneva sprejetja, kandidat p>a začne delati z dnem, ko prevzame dolžnosti. Dan prevzema dol^ tajnik občinske skupščine, za tajnika pa njen predsednik. Vse pravice In dolžnosti delavcev na vodilnem delovnem mestu predpi* oo o» ■S N CO Oi Ui m H m Z H Š Z < H 03 suje samoupravni akt upravnih organov občinske skupščdne.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objanri v Skupščinskem Dolenjskem Mstu. Številka: 1—020—^26/67 Datum; 14.12.1967 Predsednik občinske skupščine Krško: Stane Nunčič, 1. r. 53. Na podlagi 1., 5., 15., 17. in 18. člena zakona o komunalnih delovnih or-ganizacitjah, ki opravljajo komtmalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni Mst SRS št. 16—120/67), in 225. čletna statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje št. 36—284/64) je občinska skupščina ICrško na seji občinska zbora In zbora delavnih skupnosti dne 14. decembra 1967 sprejela ODLOK o komunalnih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena v občini Krško in upravljanju komunalnih objektov in naprav 1. člen Za komunailno dejavnost posebnega družbenega pomena se v občini Krško uporabljajo poleg določb zakona o ko-munalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebna družben^ IX)mena (v nadaljnjem besedilu: republiškega zakona), tudi dodočbe t^a odloka. 2. člen V občini Krško se opravlja komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena, ki je predpisana z republiškim zaikonom, in sicer; 1. oskrba naselij z vodo, 2. odprava odplak in atmosferskih voda, 3. čiščenje javnih površin v naseljih in odstranjevaiije smeti iz ^radb (javna snaga), 4. vzdrževanje in opremljanje ulic, trgov in cest v naselju, 5. urejanje in komunalno opremljanje mestnega zemljišča, 6. oskrba naselij z električno energijo (distribucija električne energije), 7. javna razsvetljava, 8. mestni potniški promet, 9. iKJgrebna dejavnost ter urejanje in vzdrževanje pokopališč, 10. tržnice na drobno, 11. komunalna storitvena klavnica. Poleg dejavnosti po prejšnjem odstavku tega člena se šteje za komunalno dejavnost posebnega družben^ pomena tudi: 1. urejanje in vzdrževanje parkov in zelenic, 2. urejanje in vadrževanje športnih in drugih rekreacijskih objektov, otroških igrišč in podobno, 3. javna kopališča, 4. varovanje motornih vozil na javnih parkirnih prostorih, 5. dezinselkcija, dezinfekcija in de-raibteaoiija. 3. člen S komimalno dejavnostjo v občim Krško se ukvarjajo; Zavod za komimakio dejavnost Kr ško, podjetje oodroma poslovna enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, podjetje Elektro (Pelje — poslovna enota Krško kot podjetje za distribucijo električne energije in krajevne skupnosti. 4. člen Občinska skupščina daje sc^lasje k aktom komimalne delovne organizacije, s katerimi le-ta določa komimalno dejavnost. 5. člen Občinska skupščina daje soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja komunalne delovne organizacije, oziroma vodilnega delavca poslovne enote, kadar opravlja komunalno dejavnost delovna organizacija, kateri to ni glavna dejavnost. 6. člen V najvišjem organu upravljanja komunalne delovne organizacije sodelujejo poleg članov deOovne skupnosti tudi predstavniki družbene skui>nosti, ki jih Imenuje občinska skupščina. V komunalni delovni oi^;anlzaciji, kjer Je komunalna dejavnost glavna dejavnost, sodelujejo v organu po prejšnjem odstavku najmanj tretjina in največ polovica predstavnikov družbene skupnostL V delovnih organizacijah, kjer ko mimalna dejavnost ni glavna dejavnost, sodelujejo predstavniki družbene skupnosti nasproti predstavnikom delovne skupnosti v razmerju med dohodkom, ki se ustvari od celotne dejavnosti delovne organizacije, in doihodkom, ki ga doseže detovna organizacija z opravljanjem komimalne dejavnosti. V krajevnih skupnostih razpravlja in sklepa o vseh vprašanjih komunalne dejavnosti svet krajevne skupnosti, ki lahko imenuje za reševanje posameznih vprašanj poseben odbor, komdsiijo ali drug kol^^ijski organ. 7. člen Vsi Javni komunalni objeikti in naprave so družbena lastnina. Za javne komunalne objekte in naprave v smislu prvega odstavka tega člena se štejejo: 1. komunalni objekti, zgrajeni Iz sredstev družbeno-poliitičnih sikupnosti. 2. komunalnd objeikti, ograjeni iz sredstev delovnih organizacij, 3. komunalni objeikti, zgrajeni iz družbenih sredstev skupine občanoiv, 4. komunalni objekti, ^pi^jeni v daljši preteklosti in imajo značaj skupne koristi. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve lahko z odredbo podrobneje dodo&i, kaj se šteje za komunalne objekte v smislu tega odloka. 8. člen Javni komunalni objekti se vpišejo v register komunalnih naprav, ki ga vodi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Reuter javndh koonunalndh objektov noora vsebovati najmanj naslednje podaitdce: 1. vrsto komunalnega objekta. 2. količinski in vrednostoi obseg ko-.nunalnega objekta, 3. kraj oziroma lokacijo objekta, 4. čas i2%radnje objekta, 5. podatke o investitorju objekta, 6. podatke o upravljanju objekta. 9. člen Javni komunalnd objekti se sn^jo graditi samo na podlagi ustrezne urbanistične in gradbene dokumentacije ▼ skladu z urbanističnimi in drugimi programi občine. Dovoljenje za gradnjo Icomimalnih objektov in naprav izda upravni organ, pristojen za komunakie zadeve. 10. člen Individualne priključke na javne komunalne objekte odobrava organ, ki upravlja z javnim komunalnim objek-tom oosiroma napravo. 11. ČHen Z javnimi komunalnimi napravami upravljajo m jih oskrbujejo: 1. komunalne in druge delovne organizacije, 2. krajevne skupnosti. Investitor komunalnih objektov in naprav lahko prenese pravico upraivlja^ nja in gospodarjenj« na kakšno kocnu-naliva delovno organizacijo ali pa • pc^odbo odda locMmHialne naprave sap mo v oskrbovanje. 12. člen Organ, ki gospodari s komunalnim objektom aM napravo, je dolžan za vsak objekt voditi ločeno evidenco o: 1. vrsti objekta aM nai>rave, 2. kf^iičinskem in vrednostnem obsegu objekta ali naprave, 3. lokaciji objekta ali naprave, 4. času izgradnje. 13. člen Organ, ki upravlja s komunalnim objektom ali napravo, je doJžan skrbeti za nemoteno delovanje objekta aJi naprave, za praviilnost individualnih priključkov na komunalne napratve, za kolektivne komunalne storitve in za redno izvrševanje komunalnih storitev občanom, ki so za to upravičeni. 14. člen V vsako stavbo aU delno zazidano stavbno parcelo, če leži znotraj izredit-venega območja naselja, ki se ureja s urbanističnim programom, noora lastnik ali organ upraivljanja stavbe speljati priključi na javni komunalni objekt najkasneje v šestih mesecih po tem, ko je dana modnost za iiriklju-čitev. 15. člen Zaradi vzdrževanja javne snage In primem^ zunanja videza naseldj kot tudi drugih ^lošnih interesov so se občani in organizacije dolžni posluževati naslednjih komunalniib storitev: 1. odprave odplak v vseh naseljih, kjer že obstoji javna ksnaldzacija, 2. pogrebne dejavnosti, 3. tržnih prostorov za tngorronje na drobno. DOLENJSKI LIST — Št. 5 (932) — 1. februarja 1968 STRAN 13 3. člen Ob prevzemu stanovanja v uporabo se mora zapisniško ugotoviti stanje prostorov, ki jih nosilec stanovanjske pravice prevzema. Zapisnik podpišeta nosilec stanovanjske pravice in podjetje za gospodarjenje in upravljanje s stanovanjskimi prostori oziroma lastnik stanovanja. 4. člen Nameravano izselitev je nosilec stanovanjske pravice dolžan javiti stanovanjskemu podjetju oziroma lastniku stanovanja najmanj 15 dni pred izselitvijo. Ob izselitvi mora nosilec stanovanjske pravice izročiti stanovanjske prostore v takem stanju, v kakršnem jih je prevzel ob vselitvi, računajoč normalno redno obrabo. Nosilec stanovanjske pravice mora ob izselitvi izročiti stanovanjskemu podjetju oziroma lastniku stanovanja vse ključe, ki jih Je prejel ob vselitvi, eventualno manjkajoče pa mora nadoknaditi. Ob izselitvi se sestavi zapisnik o stanju izseljenih prostorov. Zapisnik podpišeta nosilec stanovanjske pravice, ki se izseljuje, in stanovanjsko podjetje oziroma lastnik stanovanja. Vsako ugotovljeno okvaro, ki presega normalno obrabo, mora popraviti dotedanji nosilec stanovanjske pravice na svoje stroške, v nasprotnem primeru pa sme to na njegove stroške storiti stanovanjsko podjetje oziroma lastnik stanovanja. 5. člen Skupni prostori, kot so dvorišče, kleti, drvarnice, stopnišča, hodniki, podstrešni prostori, pralnica, sušilnica itd. morajo biti na razpolago vsem stanovalcem stanovanjskega poslopja; ti pa so jih dolžni uporabljati pazljivo in jih varovati pred poškodovanjem. Cas, način uporabe in čiščenje teh prostorov določi hišni svet oziroma lastnik hiše v sporazumu s stanovalci. 6. člen Nosilec stanovanjske pravace sme sprejeti podstanovalca in mu dati v uporabo ,del stanovanjskih prostorov samo v soglasju z lastnikom stanovanja. Podstanovalsko razmerje med nosilcem stanovanjske pravice in p>od-stanovalcem se ureja s pogodbo na osnovi določb zakona o stanovanjskih razmerjih in tega odloka. Nosilec stanovanjske pravice sme podstanovalcu za uporabo prostorov zaračunati največ 130 odstotkov od zneska, kolikor znaša stanarina za isti prostor. Če podstanovalec uporablja pohištvo in drugo stanovanjsko opremo nosilca stanovanjske pravice, mu sme ta zaračunati skupno s stanarino do največ 150 odstotkov od zneska, kolikor znaša sorazmerni del stanarine za prostor, ki ga uporablja podstanovalec. Za souporabo drugih stanovanjskih prostorov sme nosilec stanovanj-sike pravice podstanovalcu zaračimati sorazmerni del od stanarine za take prostore glede na obseg souporabnih pravic, ki se precizirajo v pogcnibi. Porabo elektrike, vode in pxxiobnega sme nosilec stanovanjske pravice zaračunati podstanovalcu v višini dejanske porabe podstanovalca. Nosilec stanovanjske pravice, ki se poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov podstanovalcem, plačuje zvišano stanarino, ki znaša 130 odstotkov od normalno obračimane stanarine. Za poklicno oddajanje stanovanjskih prostorov se šteje, če nosilec stanovanjske pravice odda prostore v uporabo več kot dvema podstanoval-cema, dovoljeno je imeti največ pet podstanovalcev. 7. člen Nosilec stanovanjske pravice sme prenoviti, prezidati ali kako drugače preurejati stanovanjske prostore samo z odobritvijo lastnika stanovanja. Dogovor o tem mora biti pismen in mora vsebovati zlasti način preureditve, dolžnosti nosilca stanovanjske pravice ob izselitvi, katere se nanašajo na preureditev in način povračila stroškov, če je preureditev pripomogla k iztiplj-šavi stanovanja. 8. člen Nosilec stanovanjske pravice in podstanovalec sta dolžna: 1. vzdrževati stanovanjske in ostale prostore v upo^bnem stanju, 2. paziti na red in snago v stanovanju in skupnih prostorih, 3. uporabljati stanovanje tako, da ne moti miru in počitka stanovalcev, posebno od 22. ure do 5. ure zjutraj naslednjega dne, 4. takoj sporočiti stanovanjskemu podjetju oziroma lastniku stanovanja pomanjkljivosti in okvare v stanovanju in skupnih prostorih, kolikor jih nista sama dolžna popraviti, 5. skrbeti, da se ne kvarijo instalacije in naprave v stanovanju in skupnih prostorih, 6. pri dovozu kuriva, ozimnice in drugega očistiti prostor, če je bil zaradi razkladanja onesnažen, 7. aktivno sodelovati pri upravljanju stanovanjskih prostorov v okviru ustre2snih organov upravljanja, 8. Izvrševati druge dolžnosti, ki se jim kot stanovalcem postavljajo s tem odlokom ali kakšnim drugim predpisom. 9. člen Nosilec stanovanjske pravice mora na lastne stroške: 1. popraviti vse okvare, ki so nastale po njegovi krivdi ali krivdi člana njegove družine omroma podstanovalca, 2. popraviiti okvare in opraviti vzdrževalna dela, za katera ga zavezujejo določbe odloka o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu sredstev za inve-sticijsiko in tekoče vzdrževanje, 3. imičevati mrčes, kadar se ta pojavi v stanovanjskih prostorih, 4. stranišča brez vodnega izpiranja razkuževati s primernimi razkuževal-nimi sredstvi, 5. predmete, ki jih je dolžan popraviti, pa se ne dajo več popraviti, nadoknaditi z novimi, 10. člen Nosilec stanovanjske pravice je odgovoren 2sa škodo, Id bd nastala zaradi zanemarjanja njegovih dolžnosti, in za škodo, ki jo povzročijo člani njegove družine, njegovi podstanovalci, obiskovalci ali voznik, ki je z nepravilno vožnjo, opravljeno po naročilu nosilca stanovanjske pravice, prizadejal stanovanju, stanovanjski hiši ali njeni pritiklini kakšno škodo. 11. člen Nosilec stanovanjske pravice, njego- vi družinski člani in podstanovalci ne smejo v stanovanjskih prostorih in skupnih prostorih storiti kakršnegakoli dejanja, ki bi utegnilo povzročiti škodo ali pa motiti mimo sožitje med stanovalci. Posebno je prepovedano: 1. sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni, 2. uporabljati v stanovanjskih prostorih strojne naprave, ki povzročajo čezmeren ropot, hrup in šum; ?-ospo-dinjske stroje je treba pri uporabi primemo podložiti ali kako drugače ublažiti ropot, 3. v času nočnega počitka med 22. uro in 5. uro zjutraj igrati na inštrumente, peti ali kako drugače kaliti nočni mir, 4. uporabljati zvočnike, radioaparate, gramofon, magnetofone, televizorje ter druge slične aparate in naprave na tak način, da motijo stanovalce, 5. igrati v stanovanjskih prostorih, skupnih prostorih, na dvorišču ali v neposredni bližini stanovanjske hiše Igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali ki bi povzročile škodo v stanovanjih, na poslopju ali nasadih, 6. vpiti v stavbah ali njihovi neposredni bližini, 7. pljuvati na tla ali drugače po-nesnažiti poslopje, dvorišče ali k poslopju pripadajoči prostor, 8. metati odpadke ali druge predmete na tla po hodnikih, vežah ali dvoriščih, metati ali izlivati v stranišča in vodovodne školjke ali odtočno cev predmete, ki lahko povzročijo zamašitev odtoka, 9. iztepati preproge in druge predmete, odlagati pepel in odpadke ter smeti na mestih, ki niso za. to določena, 10. zamazati ali poškodovati poslopje s pisanjem ali pritrjevanjem plakatov v vežah, stopniščih in hodnikih, nalepljati uradne in druge objave na mestih, ki niso za to določena, 11. zastavljati skupne prostore s predmeti in shranjevati predmete v prostorih, ki niso za to določeni, 12. čezmerno močiti tla, umivati ali barvati parkete, močiti in umivati pode iz mehkega lesa, ki so impregnirani z oljem, ne da bi se obnovila impregnacija, 13. po nepotrebnem trošiti vodo, pomivati posodo v stenskih izlivkih in puščati v skupnih prostorih prižgano luč po uporabi, 14. puščati skupne naprave in skupne prostore po uporabi neočiščene, 15. postavljati na okna in balkonske ograje nezavarovane posode s cvetlicami ali zalivati cvetlice tako, da izteka voda po zidu ali da se izliva z balkona, 16. prati in suSiti perilo izven prostorov, ki so za to določeni. STRAN 12 DOLENJSKI LIST — Št. 5 (932) — 1. februarja 1968 vsem občanom in delovnim organizacijam pod enakimi pogoji, mora organizacijo nuditi storitve posameznim grupam potrošnikov, po prioritetnem redu, v skladu z vsakokratno odločitvijo pristojnega sveta občinske skupščine Ribnica. 8. člen Pri upravljanju komunalne delovne organizacije sodelujejo tudi predstavniki družbene skupnosti s polovico članov, in sicer tako, da soodločajo v najvišjem organu upravljanja komunalne delovne organizacije (delavskem svetu). Predstavnike družbene skupnosti in organov upravljanja komunalne delovne organizacije imenuje občinska skupščina. 9. člen Komijnalna delovna organizacija mora seznaniti občane in organizacije s svojimi splošnimi akti in svojim delom na sledeč način: — zagotoviti mora občanom in organizacijam možnost vpogleda v svoje poslovanje, — svoje splošne akte in njih spremembo mora objavljati na zborih volivcev m zborih obč^ov, in to ob njihovem sprejemanju ali spreminjanju, — svoja poslovna poročila mora objavljati na zborih volivcev ali zboru občanov po potrebi, vendar enkrat letno. 10. člen Investicijsko vzdrževanje komunalnih naprav se opravlja po letnem planu komunalne delovne organizacije, ki ga potrdi občinska skupščina oziroma svet za komunalne zadeve. Za graditev komunalnih naprav je komimalna delovna organizacija dolžna izdelati perspektivni program, ki mora biti v skladu z urbanističnim planom občine. Perspektivni program potrjuje občinska skupščina. 11. člen Nadzorstvo nad storitvami komunalne delovne organizacije in realizacijo njenih letnih planov ter p>erspek-tivnih programov izvaja pristojni občinski upravni organ. 12. člen Komimalne delovne organizacije zaračunavajo porabnikom za svoje storitve tarife, izračunane na podili ekonomskih cen, vendar šele po tem, ko da k izračunanim tarifam' svoje soglasje občinska skupščina. Struktura cene komunalne storitve (tarife) sestoji iz naslednjih sestavnih delov: — dela za redno vzdrževanje, — dela za investicijsko vzdrževanje, — dela za režijo in upravne stroške, — dela za razširjeno reprodukcijo. Po naročilu za komunalne zadeve pristojnega občinskega organa so komunalne delovne organizacije v okviru svoje dejavnosti dolžne iz\Tšitl posebej naročena dela. Pri tem morajo biti zagotovljena sredstva in sklenjena pogodba. 13. člen V primeru, da med komunalno delovno organizacijo In občinsko skupščino ne pride do soglasja pri določa- nju «en oziroma tarif, odloča o sporu FK)sebna strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov prizadetih strank. 14. člen Občinska skupščina potrjuje statut komunalne delovne organizacije in daje soglasje k imenovanju direktorja komimalne delavne organizacije. 15. člen Komimalna delovna organizacija ne more brez soglasja občinske skupščine spremeniti svoje z ustanovitvenim aktom določene komunalne dejavnosti niti razširiti ali skrčiti. Komimalna organizacija se prav tako ne more brez sogl^ja občinske skupščine spojiti z drugo organizacijo, se pripojiti k drugi organizaciji ali razdeliti na več organizacij. 16. člen Komunalni delovni organizaciji, ki deluje na območju dveh ali več občin, se določi razmerje pravic in dolžnosti občinskih skupščin s p>ogodbo med občinami ali z ustanovitvenim aktom komunalne delovne organizacije. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.. Številka: 352—9/67—05 Datum: 26.12.1967 Predsednik občinske skupščine Ribnica: Bogo Abrahamsberg, 1. r. OBČINA TREBNJE 57. Na podlagi 9, člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67) in 153. člena statuta občine Trebnje je občinska skupščina Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. decembra 1967 sprejela ODLOK o urbanističnem redu v občini Trebnje 1. člen S tem odlokom se predpisuje urbanistični red, po katerem se urejajo vsa naselja v občini, razen naselij Trebnje, Mima in Mokronog iq njim pripadajočih ureditvenih območij. Navedena naselja se urejajo po urbanističnem načrtu. 2. člen V naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, se dovoljuje gradnja: 1. nadomestnih kmečkih hiš 2. kmečkih gospodarskih ix>slopij 3. obrtnih pjoslovnih prostorov 4. novih stanovanjskih hiš občanov, ki jim je kmetijstvo ali obrt osnovni vir preživljanja 5. komunalnih in drugih Javnih objektov lokalnega značaja. Gradnja v točkah 1 do 5 tega člena navedenih objektov se dovoljuje le v mejah strnjenega naselja ali na zemljiščih na robu naselja, če so za kmetijsko proizvodnjo zaradi slabše kvalitete manjšega pomena. Območja, ki se štejejo za strnjena območja naselij, določi svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve. Ta območja se za vsa naselja, ki se urejajo z urbanističnim redom, vrišejo v karte merila 1:5000 najkasneje do 30. junija 1968 in postanejo sestavni del tega odloka. 3. clen Nove gradnje v naseljih, ki se urejajo s tem redom, se morajo podrediti osnovnemu konceptu obstoječe zazida» ve, zlasti pa v pogledu: a) gabarita b) tlorisnega končata c) zunanje izvedbe Podrobnejše pogoje gradnje v vsakem posameznem primeru določi komisija, ki jo za to imenuje za urbanizem pristojni upravni organ občinske skupščine. Pogoje določi komisija v skladu s tem redom in se vnesejo v gradbeno dovoljenje. 4. člen V naseljih, ki se urejajo s tem redom, se pij^pisujejo naslednji osnovni pc^oji pri gradnji: — graditi se smejo največ visoko-pritlični objekti, izjemoma tudi enonadstropni, pri čemer pa sme znašati kota pritličja največ 1,5 metra nad dokončno urejenim terenom; — obvezna je uporaba dvokapnih streh, razen če gre za gradnjo manjših pomožnih objektov, ki se gradijo tik ob že obstoječih, če bi dvokapnice teh objektov kvarile zunanji videz. Naklon in izvedba streh se določita v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer odvisno od arhitektonskega značaja naselja; — fekalne odplake morajo biti speljane za vodo neprepustno dvoprekat-no greznico, ki mora biti od obodnega zidu stanovanjske zgradbe odmaknjena najmanj en meter; — obvezna je priključitev na vse javne komimalne objekte, ki v naselju obstajajo, zato je proSnji Izdajo gradbenega dovoljenja obvezno priložiti soglasja za priključitev od piistoj-nih organov ali organizacij; — za komunalno opremljanje in urejanje zemljišč skrbi sam investitor. 5. člen Prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor priložiti nasled-jo dokumentacijo: 1. dokazilo o upravičenosti razpolaganja z zemljiščem; 2. mapno kopijo v merilu 1:2880; 3. situacijo v merilu 1:1000 z vrisanimi obstoječimi in predvidenimi komunalnimi napravami oziroma priključki; 4. gradbeni načrt, ki mora biti usklajen s pogoji, ki jih določi komisija ob ogledu grebene parcele; 5. soglasja pristojnih organov za priključitev na komunalne objekte. 6. člen Izven območij naselij, določilih po zadnjem odstavku 2. člena t^ odloka^ lahko upravni organ, pristojeaa za urbanizem, dovoli gradnjo počitnišlcih hišic, če te ne bi fcvamo vplivale na pokrajinske značilnosti, naravne lepote in če gfradnja nd v nasprotju z javnimi interesi. Za gradnjo počitniških hišic se smejo uporabiti gozdna iai kmetijska zemljišča slabše kakovosti. Pred izdajo gr^benega dovoljenja za počitniške nišice se zahteva lokacijsko dovoljenje. 7. člen Ne glede na ostale določbe tega odloka lahko za urbanizem pristojiš ob činski upravni organ na podlagi mnenja sveta za urbanizem in pooblašče ne projektivne organizacije dovoli gradnjo za gospodarstvo občine pomembnejših objektov tudi na površinah, Id so sicer zavarovane; če gre za rezervate za regiotnailne objekte v primerih Iz tega člena, se pred izdajo gradbenega dovoljenja zahteva lokacij-skx> dovoljenje. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka; 350—01/68—1 Datum: 28.12.1967 Predsednik občinske skupščine Trebije; Ciril Pevec, 1. r. OBČINA NOVO MESTO 58. Na podli^ 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS St. 7/67 in 36/67), sedmega odstavka 25. člena statuta krajevne skupnosti Dolenjske Toplice ter sklepov zborov volivcev 37., 38., 39. in 40. volilne enote, ki so bili po naseljih v času od 24. 12. 1967 do 14. 1. 1968, je svet krajevne skupnosti Dolenjske Toplice na seji dne 21. januarja 1968 sprejel SKLEP O uvedbi krajevn^;a samoprispevka aa območje krajevne skupnosti D0lE0jencl v višini 1 odstotka od njihovih obračmianih mesečnih osebnih dohodkov oziroma poibojnin. 3. obrtniki v višini 3 odstotkov letno od ugotovljene osnove, od katere se plačuje prispevek iz osebnega dohodka Samoprispevka so poleg občanov, navedenih v drugem odstavku 144. člena zakona o prispevkih in davkih občanov, oproščeni: lastniki zemljišč, ki imajo manj kot 500 katastrskega dohodka, in delavci ter upokojenci, katerih osebni dohodek oziroma pokojnina ne presna 500 din mesečno. 3. Skupna vrednost samoprispevka znaša 45.000 dinarjev in se uporabi v višini 75 odst. za komimalno dejavnost in 25 odst. za kulturno prosvetno dejavnost. 4. Lastniki kmetijskih zemljišč, upokojenci in obrtniki, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost, plačujejo samoprispevek obročno vsake tri mesece. Samoprispevek zaposlenih se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, obračunavajo pa ga delovne organizacije. Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveaaiosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 6. Za zbiranje sredstev in Izvajanje del je odgovoren poseben odbor, ki ga imenuje svet krajevne skupnosti Dolenjske Toplice. Ta odbor sme sredstva uporabiti samo za namene, določene v 1. točki v zvead s 3. točko tega sklepa, po uporabi sredstev pa mora sestaviti zaključni račun ter ga v enem mesecu po izvedbi del predložiti zborom volivcev v potrditev. 6. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. številka: 6/68 Dattun: 21. 1. 1968 Predsednik sveta krajevne skupnosti Dolenjske Toplice: Jože Pršlina, 1. r. 59. Na podl£^ 138. člena zakona o prispevkih m davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/67 in 36/67), 20. člena statuta krajevne skupnosti Mali Slatnik ter na podl£^ sklepov zborov volivcev 17. volilne enote, ki so bili po naseljih v času od 18. 12. 1967 do 9. 1. 1968, je svet krajevne skupnosti Mali Slatnik na seji dne 23. Janiiarja 1968 sprejel > SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Mali Slatnik 1. Za območje krajevne skupnosti MaU se uvede krajevni samoprispe- vek (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek) za financiranje komimalne, kulturno prosvetne in socialne dejavnosti po programu krajevne skupnosti Mali Slatnik. 2. Samoprispevek se uvede za dve leti in ga plačajo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Mali Slatnik: 1. lastniki kmetijskih zemljišč v višini 2 odst. letno od ugotovljenega katastrskega dohodka po stanju na dan 31. 12. 1967; 2. delavci in upokojenci v višini 1. odst. od njihovih obračunanih mesečnih osebnih dohodkov oziroma pokojnin; 3. obrtniki, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost, v višini 3 odst. letno od osnove, od katere se plačuje prispevek iz osebnega dohodka. Skupna vrednost samoprispevka znaša 41.633 dinarjev. 3. Lastniki kmetijskih zemljišč in obrtniki, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost, plačujejo samoprispevek obročno vsake tri mesece. Samo prispevek zaposlenih se obračunava in plačuje ob vsakem iz^jlačilu osebnega dohodka, obračunavajo pa ga delovne organizacije. Upokojenci plačujejo samoprispevek obročno vsake tri mesece. Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti Izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki so v delovnem razmerju ali so upokojenci, plačajo samoprispevek samo od enega dohodka in sicer tistega, ki je višji. 4. Samoprispevka so oproščeni: 1. občam, navedeni v drugem odstavku 144. člena zakona o prispevkih in davkih občanov; 2. občani, katerih osebni dohodek oziroma pokojnina ne presega 500 dinarjev mesečno; 3. občani, ki bi bili zaradi elementarnih ali drugih nezgod tako ogroženi, da bi bili zaradi plačila prizadeti pri preživljanju, o čemer odloča svet krajevne skupnosti. 5. Za izvršitev tega sklepa skrbi svet krajevne skupnosti, ki tudi razpolaga s sredstvi, ki bodo zbrana na podlagi tega sklepa, tn jih sme upK>rabiti samo za namene, določene v 1. točki tega sklepa. V roku enega meseca fkd uporabi sredstev mora svet krajevne skupnosti sestaviti zaključni račun ter ga predložiti v potrdtev zborom volivcev. 6. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. številka: 2/1—68 Datum: 23. 1. 1968 Predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Rifelj, 1. r. DOLENJSKI LIST — Št. 5 (932) — 1. februarja 1968 STRANU