MUanJAZBEC
ČLANEK
VZPOSTAVLJANJE DIPLOMATSKIH ORGANIZACIJ NOVIH MAJHNIH DRŽAV
Povzetek. Ko so nove majhne države pri svojem nastanku postavljene pred nalogo ustanoviti svojo dif>lomatsko organizacijo, se soočajo z vrsto problemov C,re predvsem za sociološke, organizacijske in jezikovne probleme. Omejenost kadrovskih potencialov je praviloma nerešljiva, omiliti jo je mogoče z načrtnim novačenjem visokošolskih diplomantov, kar vpliva pozitivno na nujno profesionalizacijo diplomatske službe. Njena organizacija mora izhajati izspecifike internega in ekstemega komuniciranja, pri tem pa se [>o-kaže potrebni po funkcioniranju nacionalnega Jezika tudi kol diplomatskega.
Ključni pojmL diplomacija, organizacija, država, nova, majhna,omejenost kadrovskih polencialoif, diplomatski jezik, terminologija.
.Slovenija je kot država n:istala v času po padcu berlinskega zidu in tem .sim-boliziranega zloma komunizma v Evropi, kar je pomenilo tudi propad bipolarne mednarodne ureditve, ki je kot taka morebiti še najbolj prLšla do izraza ravno v Evropi.
V takih okoliščinah je Slovenija na.stala kot nova in kot majhna država.
Kot nov;i zato, ker je bil to, gledano z današnje perspektiv, zadnji* val nastanka novih držav, zaznan predvsem v Evropi (Rupel 1994, 11; Benčina in Simoniti 1994,7). Predzadnji val nastajanja novih držav se zaključuje pretežno v sedemdesetih letih tega stoletja, ko je v času silovite dekolonizacije večinoma na afriškem in
» Mitaii Jazbrc. dl{)l itotiiuir in difd tjbrambotkifec. Minuiruvo zti uumnjt zadetv K .VfcMviM/c. pnobtaUnU mintslere VetefKislaniUiii KS v SUKUuJmu. Kmifei-lim .<i'edska
' ČUtnei iidmta atloifeit asebnt pn/tlrde na ttbmrnatuno Itmalikn m ft /nitv/en fumrlrk njtftfHt umdnt iiudtft lx zbornitti Irlhlnv UMlilomacIja In Sku-rncl'. ki bo v tralkrm izM l>n cetoiiki znkitbl Drava.
>'/. danainjr}^ ztimega kom slcrrtahkn Kovmimn o tadnjmi vatu naaajan/a iiatih driav. nt morr-nto /M Mko grivorui X lidlta bodoCrj^ /KililUtiefia nmt^a. tUdI o bamtldailh za •nofuid' In s irm za mvr tlriaiv M bilo iriko m nrhvatetnn gnmrtll z zant^tvostjo Je/ta z tidika mtitnefia udgmnra na laku itimSanJe/Huiino ifioznanj*. da m v Irm uohiju notv drtave nasuifale v Uln/i zafmvdnlh itil0i (konec pnv stviovn» tt^ne. konte drugt uvlrnut mfm. razpad koluiilaintgfi tiutma In dom iMpolanit blnkrurtkr urtdUtt) Ali lorrf lahko na ntnmt Itga l>rrdi-tdlmo tat In /todmijt nailtdnjlh /todobnlh pre-iratH- In mntnt 'kandidalt' za raztad In t lem natiantk lutsttdnjr/ia i^i nofiti driav'
uzijskcin kontinentu nastalo približno 90 novih', med njimi tudi precej majhnih držav (Sen 1988, 502).
Val nastanka novili držav ob z:ičetku 90. let je korenito spremenil politični zemljevid stare celine (Langer in Pollauer 1995, 10). Paradoksalno pa je, da so te spremenilx; |x)vzročilc določeno nestabilnost, ki je prej.<nja bipolarna Evropa v enakem smislu ni poznala. Po svoje je to razumljivo, saj so politične elite na bivšem evropskem Vzliodu obvladovale notranjepolitično situacijo in jo vešče, sev'eda ne brez uporabe sile, brzdale. Sprostitev nakopičenih in do tedaj zadrževanih političnih in družbenih energij je prinesla s sabo določeno intenzivno politično tek-toniko, ki sc jc navzven manifestirala tudi kot nestabilnost, kljub deklariranim ambicijam po vzpostavljanju čvrstih demokratičnih režimov.
Kot majhna drž;iva pa je Slovenija nastala zato, ker je taka vsaj po dwh osnovnih, državo oprcdeljujočih kriterijih • to sta število prebivalcev in velikost teritorija.
V enem od manifestov sla\'enske državnosti, v znani 95. številki Nove revije (Samostojna Slovenija, marec 1990), je publicist Janez Stanič tedaj Slovenijo na osnovi teh dveh kriterijev opisal kot majhno drža\-o in jo primerjal z njej jxxlob-nimi.
Stanič tako opredeljuje kot majhno državo tisto, ki ima do 10 milijonov prebivalcev in velikost ozemlja do 100.000 km'. Ob bok Sloveniji, takrat verjetno tudi zaradi dodatne politične motivacije in poguma, postavlja v vsaki od navedenih skupin po 12 evropskih drž;iv ( vendar ne tistih najmanjših, "žepnih"), npr. Dansko, Belgijo, Irsko, M.ilto, Izrael ittl. in dokazuje, da takšna država (tj. majhna) ni nič |x)sebnega in redkega. 1\idi njene sposobnosti in možnosti za preživetje ne bi smele biti zato kaj posebno slabše od velikih. Siccr sc podrobneje in več s problematiko majhnih držav ukvarjajo npr. Br;iy in Packer (1993), Eisenstadt (1977), Fox (1959), Gcser (1992), H6ll (1983), Katzenstein (1991). Keohane (1969). Langer In P6llauer (1995). Vital (1971) itd.'
Etabliranc demokratične nacionalne države, ki dajejo prevladujočo aktualno pcxiobo evropskega kontinenta, so nast;ile v prejšnjih stoletjih. V tako dolgem časovnem raz>'oju je za njih normalno, da sc žc nekaj časa intenzivno pogovarjajo o integracij.skili proccsih, jih načrtno koncipirajo in izvajajo. Pomemben del teh procesov, ki s tem postaja opazna oprcdelitvena značilnost nacionalne države v
« l.jKtmba ttrmliui •lunn'/e rWo/iitM m st tvtr indisem lui sposobtnal ii/egntr iMovne nlmrabe. Stotviilja je tuuMla kol »ora drimv. medlem ko to npr Hsloni/a. Uilif/a m Uu-a obnmlie trnju driatnost; l.'knijiiui in Hettu-iMfa tla hdl tr koiJedmuuiil etum biiieSoijeoke zine£kink-l liXS In zalo ne imuna bili tetla/ [imrsem imtt driait 7. u/Kiruto termina lioixt' (drtain} mislim, ob itrli nJegrtiiJi omejut'ah. na driave. ki se v zaCelkn 9U kt. po /itukii bertliukega zidu. kol tamoslt^ne In v trm čatu kot iKMv drtavne Ivorix /lojaiijo na /Kjiiltnem zemljevidu tUTope.
' V liniuJoCem Cktnkn, Iger Je driaiv filotta. mt^naj le la-od k /irrdiUniltl dilem In problemov, t katerimi te prt ttt^em vzintiat^nju tooù^ ill/iomatthe organtzac^ lakih drtav. je deflnic^ mah driave zgo^ luiktizana In zalo dajem bmku nekaj attmvnth virov za nadaljnje prouietnitfe IXtdt^mo sicer Se. da je Imuievanje malih drtav v začetku druge polovice lega ttohr^ opazno razgibala Anelle Ha. pozneje pa Ixslofti^i le h»er KatzeiiUeln. Ilans (kser 1er Uimar llûM In Josef langer Atttiijtko dntitvo za tucialogljo Je celo tvoj kongres Ina I9SH. ktJebUv Ceknxu, /msirillo /lolaiaju nughnih drtav v EvrnJA.
dnigi polovici 20. sioleija, je tudi oddajanje določenega dela nacionalne suverenosti v centre teh integracij, torej i7.vcn s\'ojih nacionalnih okvirov.
Najinarkantnej.ši primer takih povezovanj je gotovo Evropska zveza, s konceptom katere se vs;ij v osnovi strinjajo vse zahodnoevrop.ske državr in se ji hočejo pridružiti tudi vse novonastale evropske drž;ive. To z;i nove drža^ ni s;uno razvojna smer brez kakSne druge alternativ« (v bistvti bi bila alternativa sanio de facto ali pa celo de iure vrnitev v prejSnji državni in politični okvir), ampak velikokrat |x)staja celo prestižno politično, zlasti notranjepolitično vpraSanje.
Nove države so nastale ravno v času, ko poteka pospešeno prenaSanje suverenosti izven nacionalnih državnih centrov v centrale integracij. To pa za njih ni niti enostavno niti zlahka sprejemljivo, s;ij so si komaj uspele priborili lastno nacionalno državno suverenost in že sc morajo pogovarjati o njeni okrnitvi, če hočejo bili polnopravne članice mednarodne skupnosti, v katero pa si želijo in v kateri vidijo možnost lastne uveljavitv«.'
Pri zgodovinskem pregledu nastajanja majhnih držav bi vsekakor lahko izpostavili VCestfalski mirovni kongres leta 16-18 kot neke vrste naj|x)membnejšo izliodiščno točko obdobja (Benko 1987, 42; Sato\v 1979,5; Sen 1988,8), otl katerega dalje opažjmo na osnovi do tedaj bolj ali manj opaznih in včasih tudi že jasno formuliranih primerov diplomatske prakse, po eni strani rast diplomacije kot pro-fesije in organizacije, po drugi strani pa spreminjajočo sc rast in gibanje števila vedno novih držav v mednarodni skupnosti.
Za prvi pojav mednarodnili odnasov kot metidržavnih in s tem tudi z.;unetke diplomacije, lahko štejemo nastanek plemenskih združb' kot najzgodnejših "teri-torializiranili družbenih skupin" (Benko 1987, 14), medtem ko za poznejši antični svet navedimo predvsem obdobje grških mestnih državic - polisov in njihovo intenzivno medsebojno (diplomatsko) komunikacijo (predvsem reševanje sporov) ter komunikacijo z ostalimi (trgov.skimi) teritorializiranimi družbenimi skupinami in seveda rimski intperij, ki pa kljub svoji univ^erzalnosti (ali pa morebiti ra\'no zaradi nje) ni razvijal diplomat.ske funkcije.
Naslednja stoletja, sploh po razpadu rim.skega imperija in njegovih velikih "naslednic" kot je bilo npr. kraljestvo Frankov, beležimo v Evropi razdeljenost na nepregledno množico fevdalnih tvorb, v č;lsu katerih jc bila vojna (in ne nur) zaradi teženj po hustništvu teritorijev in ljudstev ter zaradi določanja meja normalno družbeno stanje.
V 14. in sploh v 15. stoletju jc z vidika naše teme izrazito opazen in pomemben pojav in vzpon italijanskih srednjeveških državic, ki so s svojo vscstrartsko aktivnostjo dale neizbrisen pečat tej dobi. Njihova trgovska, merkantilistična
* SuimiHisI nacliiimlnlh driar In ii/eiio /maltunljiH) zmanfitivnjt s fmntaUiii/em tMtCeiiei^i iMn v ceturv miegnul). h /i/» le drtave same fZptnlbnja/<i In <irji>iiiiamjri, /e km tema /Kotaki akuutlno ravno zadnja brui zUiM v noii/i drtamh IMIeoia Je <iCuna Ce/imv m iilll Ufirellim) mu lanktiin« mzuiana In doniena tibstajajo mnenja (Oto/ier IVJ7J. da Je to normalno nbnaSanje mztinh uidobiiih. ImUmn-dennh driar IMtdalno nekateri ( (itMchel 1997) lagomijajo »allUe. ila driafet lakim /»viin»ini. ffMi majhne, dobijo dodatno moitioa ifilltiinja na kreiranjeimllltke. Ceiarstcer ne bt umele
' Saloip tako ttgutarifa. tla lie manjka iUJmiov o tem. da Je bih jKiUlfanfe odpotlancev. ki m JirUe-iijali fHiga/an/a. laialfena firabui med primitivnimi IfuiblH In da aa biUt njihov sJiTeJem In tretman v mnogih /inmenh itgidiraiia. (ta ieftmv lamo na enostaven luiiln. x navtido In s tahufi ' f1979. ^tj
dejavnost je bila spremljana z drugimi, pretivsem z živahnimi političnimi stiki, torej tudi z opazno, pomembno in učinkovito diplomatsko dejavnostjo.
Itahjan.ske državice, ki so |x)večalc Število držav, sploh majhnih, na stari celini, !So intenzivno komunicirale med s;ibo (izrazito poudarjen odnos kompetitivnosti), olienem pa je bila zelo pomembna njihova komunikacija z ostalimi državami, zlasti s tistimi, s katerimi so trgovale.
Dejavnost italijanskih državic je z vidika na.stanka in razvoja diplomacije posebej |x)membna, ker v tem obdobju danes vidimo nastanek diplomacije v njenem osnovnem |X)menu. .Morebiti jc v tem smi.slu najpomembnejše poudariti, da so te drž^ive vzpostavile obojestransko komunikacijo s svojimi diplomati v tujini: diplomati so svoje ccntralc ol>veSčali o dogajanju v državi sprejetnnici, centrale (tj. drž;t\-c poSiljatcIjice) pa so svoje diplomate v tujini obwSčalc o dogajanju doma. TakSno d\-osmerno komuniciranje jc ena izmed temeljnih in bistvenih dimenzij klasične in s<xlobnc diplomacije ( Benko 1987, 25).
Poleg italijanskih mestnih državic igrajo v c\'ropskem gospodarskem in političnem življenju ti.stcga časa opazno vlogo tudi llamska in ncmSka mesta v okviru trgovskega združenja Man.sa in pa prtnlorni angleSki trgovci, ki so uživali posebne privilegije angleSke kronc; z vidika razvoja diplomacije in diplomatskih veSčin pa gre vsekakor tudi omeniti dejavnost Bizanca (.MilaSinovič 1985).
V tent č;«su sc prične nez;iustavtjiv preboj ziuuinjc trgovine v mednarodne odno.sc. kar predstavlja osnovo z;i prckomorsko ekspanzijo zahodnoevropskih držav in nastanek v^odilnih evropskih sil (Anglija. Francija, Španija, Portugalska, Nizozem.ska) ter niiho\'ih poznejSih kolonialnih imperijev (podoben "skok" uspe Ic Sc ZDA konec 19. stoletja, ko si zagotove Sc danes vtjdilno mc.sto v svetu).
Navedena ekspanzija [x)vzroča oster konkurenčni boj med temi državami in jim omogoča ekonomsko in politično prevlado nad ostalimi. Razmerje konkurenčnega ravnotežja med njimi sc |xxlre Sele proti koncu 19. stoletja, ko nastaneta iz te skupine, ob pridruženima novona-stalinui Nemčiji in Italiji (obe .sta nastali z združitvijo Številnih manjSih držjv), dva nasprotujoča si pola, ki sc za delitev kolonij spopa<lcta v prvi svetovni vojni.
Procesi polariz;icije in konfrontacije, zaradi katerih dokončno razpade dotedanje "univerz;ilno" ravnotežje moči, so tako s koncem prve .sNrtovnc vojne, ki je le Se z;iostrila mednarodna protislovja, zaradi katerih je nastala, pripeljali do propada Avstroogrskega imperija, iz katerega so kot nove države nastale ČeSkoslo-vaSka. Jugoslavija in Madžarska. Razpade tudi Otomanski imperij, nastanejo pa Egipt. Sirija. Jordanija. Palestina in Irak (Sen 1988. 502).
N;isprotja. ki jih prva svetovna ^jna ni uspela reSiti. vzpon nemSkega rajha in zapleteni ter spreminjajoči sc odnosi zahodnih držav do medtem nastale Sovjetske zveze, vse to jc pripeljalo do druge s\'«ovr»e vojne.
Po njenem koncu in razmahu blokovske polarizacije smo v Šestdesetih in sedemdesetih letih priča silovitemu valu dekolonizacije in nastanku približno dc^tdcsctih novih držav kot posledice razpada britanskega, francoskega, nizozemskega, belgijskega in portugalskega imperija (Mlinar, v; Langer in PoUauer 1995, 163). S simbolnim padcem berlinskega zidu konec osemdesetih let nastane, v doscdaj zadnjem valu, 22 novih držav, propadejo pa sovjetski, jugoslovanski in
češkoslovaški imperij. Med novimi državami predz;idnjega in zadnjega N-ala je precejšnje šievilo majhnih držav.'
Lahko bi rekli, da se nove majhne države pri vzpostavljanju svojih diplomatskih organiz;icij srečujejo z vrsto problemov.
Verjetno so najvažnejši naslednji trije vsebinski sklopi:
-	Hnančni problemi,
-	kadrov.ski resursi,
-	organizacijski problemi.
Vsi trije sklopi so zahtevni in nobenega izme<l njih ni ntogoče obiti.
Glede na omejen obseg tega članka si l>omo v nadaljevanju prva dva sklopa ogledali le okvirno in nakaz;ili nekatere dileme, tretjega pa bomo predstavili podrobneje.
Nove, in Se posebej majhne države, imajo že itak omejena finančna sredstva. Kadar sc take države znajdejo na 7.ačetku svoje ix)li, ob uri nič, je ta vidik še zahtevnejši. Ves državni sistem je potrebno vzpostaviti v čimkrajšem času, kar Ziihtcva enormno velik finančni vložek v relativno zelo kratkem času. Poleg tega je |x>ttebno najosnovnejše državotvorne funkcije (diplomacija, obramba) zgraditi praviloma iz nič.
Te drža\x; so, kot smo že omenili, nastale z razpadom večnacionalnih držav (ideoloških imperijev), kar ponieni, da posamezni deli teh držav, praviloma nacionalno zaokroženi, kljub določeni in (zelo) relativni samostojnosti pač niso imeli v prejšnjih .skupnih drž;ivah v bistvu nikakršnih pristojnosti vsaj na dveh potiročjih: pri diplomaciji in vojski.
Sredstva, potrebna z;i vzpostavitev navedenih dveh držjvnih podsistemov, so zato relativno največja, naloga pa najbolj zalitevna. Pri tem je pomembno šc to, da je voja.ška organizacija draga zaradi velikih investicij v vojaško opremo, diplomatska pa zaradi vzpostavljanja predstavni.ške mreže v tujini.
Nobena država, kar brez izjeme velja tudi za majhne, sevctla ne more brez diplomatske mreže v tujini. Tudi ob precejšnji meri racionalnosti število diplo-matsko-konzularnih predstavništev (DKP) ne more biti manjše od |)etindvaj.sci do trideset.'
Fiksni stroški take investicije so zelo ^liki: najemi oz. nakupi nepremičnin (najem je pravilonui tako visok, da se nakup nepremičnine izplača že po desetih letih njenega siceršnjega najema) in njihovo vzdrževanje, stroški komunikacij in seveda stroški vseh ostalih potreb zaradi vsaj približnega upoštevanja siceršnje
• Jitbii bi ti tudi lalikii fmamili tfmbitije. <itl iie bi nmrcbitl drtaSo. da H ob hutKii 20 nolelfa. tu v iibdohfii dehikiiiUacIJe itrofiadeju tohmlaliil imfienji In sr zniil li$dl btiK>lania bhiifKfia un/dlin\ vre ah mani lile driait v oktini eitn/aiUi inlrfprKlpkili /jroceoc/m m« »imni dnda)« idrutin etmfaJri Irg Nauči. Im/illaJti In drliHU» tile. pn drtig* simni /«ithdrtail pndnial /ind lakillml. t/ihih notiml driavami ■ frednmt. tl uiJu le Iste drttnt fZpiaUiHjahi veC {•mUiodiuli sUJeli/
' TJ» iletllii (2$-.V)) dobimo te ub zek> nKlonalnem iipoUetiiiiiu firaiiki. da ir butni mora n/ir evropska driairi imeli dltikimalskiykiinxuktnui predslaniiilin e sotednjUt driaivh (/indivrn v leli drtanih to /nifikinui ne le ivIe/ttislanHiia. am/Mit iiuli konzulati), v na/fiomembnefM mrttivnilt centrih (nfir stalne CUrnke liXS. sedeti mediuirodnUi urnanlzaclj In arUHiut niisfndarska strdlUa). v driavah tlanKoh HU m SAm ter v drltuvh k)er tiilja vetje skulilne n/enlli Izieljencef. prav tako im Je do dohčeiie iro-nr Iniba vsekakor ufioltevaii le firtndp rectfe^KUete.
ravni .standarda takih prcdstavni.Stev itd. In Cc omenimo 5e investiranje v kadre: po spet zelo približnih izračunih stane diplon>at, recimo slovenski, ki ima tleset let tlelovnih izJ<u.<enj, najmanj en .štiriletni mandat v tujini in opravljeno kak.šno dodatno diplomatsko usposabljanje, med 300.000 - 400.000 USD.
Ko so enkrat fmančne težave vs:«j za silo urejene, četutli dostikrat s precejšnjo mero improvizacij, .se pojavi naslednji problem: omejenost kadrovskih resursov.
Majhna držav-a, pač otivisno oti njene majhnosti, ne n»ore shajati z manj kot 100 - 300 diplomatskega in ostalega osebja (razmerje 2:1 v prid diplomatov), upoštevajoč tako zunanje ministrstvo kot predstavništva v tujini skupaj.
Dodajmo z;i ilu.stracijo, da ima Slovenija 250 zaposlenih v diplomatski .službi (polovica v zunanjem ministrstvu, polovica v DKP) in 45 DKI', Slov.iška 400 • 60, Estonija 200 - 30, Litvija 350 • 28 in Danska 700 - 85, medtem ko Islandija precej odstopa (100 • 15), a je vs;ij z vidika izrazito omejenih kadrovskih resursov tutli zato le manj primerljiva z ostalimi navedenimi drž;ivami (vse številke .so zanidi njihovega spreminjanja in lažje primerljivosti z;»okrožene).
lz.šolati in usposobiti tolikšno število kadrov pa nikakor ni enostavno.
Kot najbolj banalen problem se .seveda najprej pojavi čas: ob uri nič so takim državam na razpolago kvečjemu tisti, ki so prej delali v diplomatski organizaciji skupne države (v kolikor jih nova država hoče "prevzeti" in v kolikor so le-ti voljni o.stati v diplomat.ski službi) in morebiti "zunanjepolitični" servis bivših zveznih enot. ki pa praviloma ni nikjer obvladoval posebnih diplomatskih veščin, .saj zato niti ni bilo objektivnih pogojev.
Problem, ki je dolgoročno nerešljiv in tudi zato verjetno temeljni pri majhnih državah"', je omejenost kadrov.skih resursov majhnih držav (Eisensta<lt 1977; Geser 1992, 632). Le - te enostavno nimajo dovolj ljudi, ki bi zmogli, bili uspo.sobljeni in konec koncev tudi želeli ilclati v držjvni službi. To je Se posebej očitno v zunanjepolitični službi (Rupel 1994, 151). Za marsikoga je poslovna kariera zanimivejša, bolje poplačana, nekomu je bližje znanstvena itd.
Pri reševanju tega prolilema so majhne države razpete meti dejstvo, da je (lotrebno diplomatsko (xsebje dolgoročno planirati in ga načrtno izobraževati, in meil kratkoročne .sku.šnjave. d:i v to službo novačijo osebje tudi po drugačnih kriterijih (npr. iznizito strankarsko kadrovanje). Slednje je še posebej zagatno pri novih državah, ki eno.stavno, kot že rečeno, ob uri nič nimajo "dovolj časa", da bi lahko delale izključno dolgoročno.
Primerjalna študija, ki bi analizirala tovrstno diplomatsko prakso drž.-iv, nastalih po p;idcu l>erlinskega zidu, bi v.sekakor dala zelo zanimive in poučne izsledke. Verjetno pa lahko brez posebno velikega tveganja zapišemo, da jc zelo pomemben vidik re.SevanJa navedenih vprašanj v načrtnih prizadevanjih po izraziti profesionalizaciji diplomatske službe, z;t kar pa jc najvažncj.še stalno ncmičenjc mhi<lih visokošolskih diplomantov, ki diplomatsko uradni.ško piramido napolnjujejo od
" Tabit dr DuSan Kciier zrhiJasmi In dnldimna funti, da 1rmrt)nlpnMcm majhnr drSatv)c majhna kiMliui ChHvilelli fnilencitilDi-. (...) IJksinilKtUitila k rse man/Hm In man/itm driatiitm riMam na.< lirtiiei/c i'i>hm<K'Je. kf>zttCne(Miitiiil zakon kniiintmase: za fntameznedejaiiiosti znčnrf>nmanjkrnnll fHiun.ftlJi a/l kolikor lolikti nfmsiibnlh urokiHUJakiH-'{tVJd I.i6).
spoclaj navzgor in ji na (a način krepijo temelj, in v stalnem izobraževanju diplomatov, tako doma kot Se poselxjj v tujini.
Na ta način .se lahko doseže vsaj troje ciljev:
-	diplomatska organizacija kot čvrsta hierarhična struktura, organizirana v obliki piramide, se naravno krepi otl spodaj navzgor,
-	diplomat.sko osebje sc od začetka služlx: dodatno uspo.sablja in izobražuje ter s tem kumulini tako praktične kot teoretične izku.šnjc, kar jc z-a diplomat.sko služlx) bistvenega |x>mcna,
-	že oil z;ičetnih korakov v diplomatski službi .se z:iradi udeleževanja takih Šolanj ustvarja sistem mednarodnih (osebnih) z\x-z", ki .sc v nailaljnjem delu oz. karieri krepi, ta sistem pa je nujen element siccrSnjc dipU>mat.skc učinkovitosti zaradi izrazito mednarodne naravnanosti (in tudi kom|}ctiiivnosti) diplontacijc kot pro-fcsijc.
OrganiZitcijiiki vidik jc s staliSča naSe teme vsekakor med najpomembnejšimi.
Gre nanjreč, poenostavljeno rečeno, z;i vzpo-stavitev take organizacije diplomacije kot državnega podsistema, ki bo ob žc itak omejenih finančnih in kadrovskih resursih omogoč-al kolikor je p;ič možno normalno funkcioniranje diplomacije.
Cc je npr. možno z dobrSno mero improviziranja zagotoviti sredstv-a in nekako tudi kadre, pa nikakor no možno na ta način uspeti pri organiz-icij.ski z^isnovi. Tu sc improvizacije krepko maSčujcjo in kar jc seveda .Sc slabSe - negativne poslc<lice so opazne Selc čez določen č;is, ne pa takoj.
Ker jc diplomacija cchcn-sika organizacija z relativno čvrstimi, cclo togimi pravili tlelovanja, in kar je Se posebej važno, ta organiziranost in to hinkcioniranjc jc podvrženi) n>ednarodni komparaiivno.sii in kompctitivnosti z v bi.stvu enakimi (|X) namenu, cilju in organiziranosti), a starejšimi, izkuScnejSinii in uveljavljenimi diplomacijami, jc tu z;i rcsiK- države možna pravzaprav samo ena pot: upoštevati izkuSnjc in znanje ctabliranih držav in jih ustrezno • tj. modclsko, primerjalno in prirejeno - uporabiti na svojem primeru.
Seveda to v praksi, kljub navidezni enostavnosti takSne ugotovitve, |X)vzroča vr-sto z;igat.
Z modclskim principom mislimo predv.sem na dejstvo, da je uporabno pridobiti od ctabliranih drž.av informacije in znanje o njihovih organizacijskih z^novah in izvedbah pri organiziranju zunanjih ministrstev. Te informacije so potrebne, da sc pridobi zadostna količina znanja, primerjave med različnimi si.stcmi organiziranja in me<l različnimi praktičnimi izv^Klbami enakih ali podobnih organizacijskih pristopov.
S primerjalnim principont mislimo na dejstvo, da jc potrebno opraviti prinjcr-javt) osnovnili objektivnih parametrov, ki opredeljujejo konkretno novo majhno
" itfcbiii kiiiiinlHi. bi jrii ili/fliinuii od za{eibn banm dalfe fz/msiailfa t lujtml btJrgl, tu eno ii/cKtMt/i lui/fMimembiie/Uh •/in/itimoibnp' oi uslvino iii dulKunitiio delo v fund tirtfe drtmv Suuvfie. t/Mt upubiifeite geiunKlle shuvtuiili di/ihimnioi' Uilibti hkidiiotrviio iiallejefo mlii ostbiuiUI tx urUieite /»>/<■ libe In di/iliimMl/e. bi jlh osebno Ikisiui)<i Tabii /luziuinsii ti ne bi biki motna, ie ne b! le^l desetletja iMall v dl/*imaisbl sliiH» In i- nafirrdiiinnju du naji-Ujili mest gnullli labtne zivze t) lem, biUio btmslnl so kthko za driain latinl sliki, seveda nI treba IZKubljall beseil
drfcivo, s listiini, ki določajo liste države, katerih inrormacije in znanja uporabljajo nove majhne države kot izhmliSče za odločanje o lastni organiz;icilski zasnovi. S tako primerjavo "osebnih izkaznic" obeh držiiv, primerjane in prinierjujoče, se približajo enakosti in različnosti obeh sistemov ter s tem zastavijo osnove za odločanje o načinu njiliove lastne organizacije zunanjega ministrstva.
Vse tako zbrane in predelane informacije in organizacijsko znanje je potem nujno potrebno priredili sijecifičnim značilnostim konkretne nove majhne države. Nikakor ni priporočljivo posnemati izkušnje drugih (pač praviloma večjih in starejših) zgolj na ta način, da se organiz:icijskc zasnove in shente zgolj "pomanjšajo" na obseg primerjujoče drža^ in se nato enostavno "iransplantirajo". To potem zagotovo |xivzroča motnje v funkcioniranju diplomacije kot organizacije.
Govoreč o splošnih vidikih in izkušnjah pri vzpostavljanju diplomatskih organizacij, je mogoče ugotoviti, da velikokrat tudi ni po%'sem možno izpeljati tistega, o čemer že obstaja določeno strokovno znanje. Gotovo sc tudi dogaja, da včasih praksa izsili posamezne rešitve šele potem, ko sc npr. pojavijo konkretni pritiski iz (diplomatskega) okolja.
Navedimo Se v kratkih potezah osnovne tri organizacijske nivoje v zunanjem ministrstvu in jih dodatno tudi pokomentirajmo • kot ilustracijo za različne organizacijske dileme in njihov prav tako različen vpliv na funkcioniranje takega mi-nistnstva.
(^e zelo skopo zapišemo, je osnovna dejavnost, s katero se zunanje ministrstvo ukvarja v funkcionalno-tehničncm smislu (trenutno nas ne zanima vsebinski vidik), posredovanje informacij. To dejstvo ima za organizacijsko zasnovo dve zelo pomembni značilnosti.
Prva je ta. da se informacijski tok neprestano steka laka v zunanje ministrstvo kot iz njega v različnili konkretnih oblikah. Le-tega je treba obdelovati in predelovati tako v vsebinskem kot oblikovnem smislu, ta komunikacijski tok, ki je stalen in dvosmeren, pa je potrebno ves čas tudi vzdrževati (zagotavljati odgovore oz. dajati navodila).
Obenem pa to pomeni nenehno potrebo po uskbjo-anju posameznih pod-lokov v okviru osnovnega komunikacijskega toka: usklajevanje v skladu z osncw-nimi principi zunanje politike in z njenim spreminjanjem, odvisno pač od različnih dejavnikov. Uspešnost tega u.sklajevanja je mogoča Ic z ustrezno organizacijsko zasnovo, ki mora odgo\'arjati obsegu, globini in intenzivnosti osnovnega informacijskega loka.
V tem smislu je zato važno, da jc organizacijska zasnova dosledno vertikalno Izvedena v posamezne nivoje, ki tvorijo piramido, ter da se v okviru posameznih
nivojev, horizontalno, opravlja delitev dela glede na posamezne mikro enote (na istem nivoju)."
Pr\'i oz. najvišji nivo v zimanjem ministrstvu preilstavlja zunanji minister
Minister je kot vrh piramide koordinator zunanjih in notranjih impulzov v smislu njihovega usklajevanja in do|X3lnjevanja • vendar to velja preilv.scm z;i temeljne, pretežno okvirne odločitve, v konkretne pa se praviloma ne spušča veliko.
Drugi nivo, ki ga predstavljajo namestniki ministra (državni sekretarji, v organizacijskem smi-slu pa tudi generalni sekretar), je v vsebinskem smislu najvažnejši. Le-ta je namreč vsebinski, organizacijski in o|>erativni katalizator sprejemanja odločitev in njihovega usklajevanja ter selekcioniranja. Slednje ^Ija predvsem v tem smislu, kaj dokončno doreči na tem nivoju in kaj je tako važno, da se prepusti v odločitev ministru.
Dodajmo pri komentiranju drugega nivoja Se naslednjo opazko: menimo, da jc koristno, da imajo nove majhne drž;ive tri namestnike ministra, in sicer za sosednje države, za bilateralo in za multilateralo.
Za sosede in za področje bivSe skupne države ga je primerno imeti zato, ker imajo te države s s>-ojimi sosedami praviloma neurejeno mejo. V bivši skupni državi meje med po.sameznimi enotami niso bile pravno-formalno določene, ampak le politično-administratwno. Zunanje meje so sicer bile določene, vendar pa lahko večje in starejše sosede novonastalih držav dobijo skušnjavo |X> - čeprav morebiti zelo simboličnem - načenjanju lakih vprašanj. Prav tako imajo nove države ^liko skupnih nerešenih vprašanj z vsemi naslednicami bivSe države. Navedeno je običajno prvi in osnovni problem vsake nove majhne države in prioriteta njene zunanje politike.
Bilateralna vprašanja (čc odštejemo že kotnentirano za sosednje države) so pomembna, saj gre za vzpostavitev in urejanje odnosov nove drža^ z vsemi držarami v mednarodni skupnosti. Gre pra\-zaprav za neskončno vrsto zadev medsebojni sporazumi o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, gospodarskem sodelovanju, viznem režimu, kulturnem sodelovanju, specifičnih zadevah itd. Vsa politična operativa v bilaterali jc obsežna in zahtevna, čeprav običajno ni problematična in nerešljiva.
Vsaka nova država sc tudi skuša čim hitreje in čimbolj kompleksno vključiti v mednarodno skupnost kot ccloto, v njene številne organizacije in integracij.ske proccsc, prevzeti skupne norme obnašanja in kodifikacijo pravne regulativc, to pa sodi v področje multilateralnih odnosov. Npr: članstvo v OZN, v ostalih mednarotl-nih organizacijah, pristopi k mednarodnim konvencijam, sporazumom, urejanje skupnih, globalnili in regionalnih vprašanj itd.
" Km fe sicer znana, fe /th UasUnUt orj^nlzailpk$h koiKepllIi inramuUi nstuivna pnnazortief ver-nbalne In liortznnlalne z/tnulhe d<iloCene nrnanltaclf, ki hbraU s lem te /lukate na lanorno narava In tbnamikti ndnnsuv v iijti. liramidno. lahkii bi ludi rvUl •gmzdnaio' igradba Jt ttdno mnino pit iHoameznlh nurjfih In enotah It dodainti nadelali. d<Uder je ta seveda, /ilede na ctlje orj^nlzactje smotnm. .l/mdn/l /mig lakega 'drolilfen/a')« zahlem. da Je organizacija i* vednu/unkcloiudna In ir ne tako velika, da (M zagoiaii/an/e Izvajan/a urganlzacljske/unkclje ie tigruzlki Izvajanje ikerinfe osnovne funkcije, zaradi katere Je bih organizacija v bistvu ustanoiilena. /mIo se v ftraksi /nleg UasUne Webnive bimkraiske organizacije, ki fe fmivsem znaCitna za drianio nfiram, vetikokrai ii/nmbtfajo komlHnacl-Je s Jteksibitnejllml organizacijskimi linsUj/ii (Jirim. nfir Morgan tStfJ. 64-(S7>
Tfviji iiiTO jc v organizacijskem smislu najzahtevnejši in najpomembnejši, saj je pripravljalni nivo za večino najvažnejših odločitev v ministrstvu.
l'o eni strani gre za usklajev'anje aktivnosti znotraj posameznih temeljnili enot (10 - 15) ministrstva na nivoju njihovih šefov, po drugi .strani pa za pripravo vseh odločitev, ki v okviru |X>samezne enote ne morejo biti usklajene in dorečene.
Za razliko od drugega nivoja, ki jc vsebinsko najbolj zahteven in oclgovorcn, manj pa je tak po obsegu teh aktivnosti, jc tretji nivo izrazito, morebiti celo najlx)lj obremenjen z obsegom predvsem kompleksnih aktivnosti, ki je na tem nivoju največji. Hkrati pa je šele z izmenjavo informacij na tem nivoju o poteku vseh aktivno.sti znotraj posameznih enot možno ugotoviti stopnjo njihow pomembnosti in medsebojne povezanosti ter šele potem izvesti njihovo .selekcijo ter vertikalno in horizontalno usklajenost. To se opravlja praviloma dnevno, racionalno in selektivno, kar je možno le ob pretipostavki, tla v-odje posameznih enot brezhibno obvladujejo svoje področje <lo detajlov in da ostali vodje relativno dobro |x)znajo njihovo delo, tj. tlelo svojih kolcgtw - .šefov."
Takšno dnevno, običajno jutranje, usklajevanje - v britanskem Foreign Office mu pravijo "jutranja molite\'" ("morning prayer" - Edwards 1991. 52) - ptxl votl-stvom predstavnika višjega nivtjja, je, z:ipisano v žargonu operativcev, svojevrstna tlaka, a tutli txllična, nenadome.stljh-a .šola.
Pniv gotoN-o je koristno tako dnevno iLsklajevanje dopolnjtrvati z dogovarja-njcm še na tlrugem nivoju in prena.šanjcm cxlprtih, strateško pomembnih zatlev na prvi nivo. Vidike in mtxlalilete sltxlnjega tlogo\'arjanja in usklajc\':inja je potrebno doreči posebej v okviru vtxlilne ekipe MZZ (npr.: kdo je pr\'i namestnik ministra, ktlo kt)ga v nadaljevanju nadomešča, kdo vodi 0|>crativni kolegij, kdo ga tu natlomešča itd.)
Organizacij.ska zasnova mora torej omogočati čim bolj učinkovit, hiter in selektiven pretok informacij kot ptxllago za prav tako hitro, učinktivitt) in pravilno (xllt>čanje. V tem je po našem mnenju osnovni pomen organiz;icljske zasnove za kvalitetno funkcioniranje zunanjega ministrstvu kot diplomatske organizacije.
Dtxlajmo .še naslednjo kratko opazko, z vsebino katere pa sc tu ne nameravamo ptxlrobnejc ukvarjati, namreč: v organizacijskem smLslu lahko pri funkcioniranju zunanjega ministrstva govorimo o tlveh vidikih delovanja.
Prvi je interni organiz;icijski vidik, kjer lt>čimo t. I. hišni del (organiz;ictjsko funkcioniranje MZZ) In t. i. mrežni del (organiz;icijski cxlno.si med MZZ v ožjem pomenu in mrežo DKP v tujini), drugi pa je eksterni organizacijski vidik, kjer lf)či-
" (Ym.mii/ firimcr nam ibibm iluslrin$ zajileienitsl difilomiilstvgij drla In /KUrrbn vttubih nmdnitniv. da st diihm sfiuznajo na tuzMna dekniia fxidntCJa in tilmiitbi Tii dosetrju z o/muijanjem razlICnlli dei C nalk'ndi urnftnlZMlpiblli vnutuh in il latn t- i'asn lijl) Ivi. barf» nkiim! /Kignf za doteffi lefiifsbega nurtia ne irvijem mm/u. iisiivnja solidna /ioznaivn)e inlne fiodroCi) (£e ne ie bar i ■seh>. Iibrail (ta se na eiui dii dtv iHidruC)! sjutznajo zekt dohru Tabinu bombnuKl/o uniierzatniisll m ifieclalizlranostl je milino tktset'i le. ie Je horizoiualno m ivnibatno gibanje osmaiU delovni m /mtmnci/sbt prtiKip p orjjo. nlzat ljl, babrinaje dlfihimaisba. Vuli zanuli /inubar zafMsanega utdl med zelo fiomembne odllbe dobrega dijilimuua biimiilai lja najruzlii'nejilli detoi-nili izbiiien/ zmuraj /mifiraje. 7b /Mem /mpelte do I. I. dl/ihimattbe riiline. bar bi lalibo o/iredehll bm dobm /Kiznaranje razliCnih slluactj. nfihavn hllm o/iera-Urno reiemnje m .fposfibnnsl sjirolneffi JiospkiSemnta teh ofmuH v /msUi/ibe zunanjefmlllh'negii odiot'anja i'se In baie na ivllbn siolmjo njene driai-oltume odg/ufomoul In s tem zahternustl
ino odnose MZZ z ostalimi resorji v tlržavni upravi ter z ostalimi državnimi in nedržavnimi instucijami in pa odnose MZZ z DKP drž;iv poSiljateljic.
Ta dvojnost, ko mora MZZ delovati v organizacijskem smislu navznoter v okviru svojih notr.mjih organiz;icijskih enot ter z mrežo lastnili DKP v tujini, hkrati pa navzven z ostalimi resorji in organi lastne države ter z DKP tujih držav, seveda predstavlja zahtevno in tudi osnovno organizacijsko vozliSče, kjer sc MZZ kot diplomatska organizacija izkaže kot funkcionalna"
Pri obravnavanju in reševanju predstavljenih temeljnih izzivov, problemov in dilent, s katerimi sc srečujejo nov-e majhne države in njihove diplomacije, je |X)membno vsaj v osnovnili potez;ih predstaviti tudi terminološko pojmovanje diplomacije.
Relativno poenostavljeno rečeno, je diplomacija način urejanja odnosov med .suverenimi državami po mirni poti (pogovori, pogajanja), po drugi strani pa jc diplomacija kot organizacija (zunanje ministrstvo in diplomatsko-konzularna prestavniStva) sredstvo za izvajanje tega urejanja odnosov med suverenimi državami.
Diplomacija ni zunanja politika; diplomacija je sretlstvo za izvajanje zunanje politike. Le to izvaja zimanje ministrstvo določene države, v sestavu katerega so tudi diplomatsko-konzularna predstavništva te države. V parlamentarnih dcmokracijalt ustvarja in določa zunanjo politiko parlament, izvaja pa jo predvsem zunanje ministrstvo kot profesionalna diplomatska organizacija. Lahko torej rečemo, da jo izvajajo profesionalni diplomati, tj. za to usposobljene in izobražene osebe, ki jim je to osnovna profesionalna dejavnost.
Že po tem kratkem vpogledu v terminološki vidik diplomacije smo ugotovili, da je diplomacija kot pojent več|xjmenska Oglejmo si zato v nadaljevanju še nekaj definicij diplomacije.
Enciklopedija Slovenije opredeljuje diplomacijo s treh vidikov prvič je to diplomatska služba določene držav-e oz. sektor v državni administraciji, ki sc ukvarja z zunanjo politiko, drugič je to dejavnost držav v mednarodnih odnosih in tretjič je to obvladovanje znanj;i in metod te dejavnosti pri nastopih v mednarodni skupnosti.
V temeljnem delu sloven.ske znanosti o mednarodnih odnosih z naslovom "Mednaroclni odnosi"" opredeljuje avtor dr. Vlado Benko diplomacijo prav tako z več vidikov.
" ,Vu( vdfna liitijimsi km lemeljiiii huuum orKUiilHKiJike dlimmike v di/iliimatiki ug^oiiuaiJe ludi ena na/i-Ulnefith mdik v funkcioniranju med zunanjim miniurutnm In (Malimi resorji v drtarni u/iraii MurebUl je razlika Se najbiilj oftazna v ohnaUtnju posameznika v leli razIKnlh resorjih Medlem kn se od uradnika t'MX/, {aičakiije kniienje znotraj razMnlli organlzattjsklh ennt (fU/iiCno e DKH), /» je v tisiall/i resorjih obratno: kroienje nI prUakotmia iMlka umdnikfH-ega obnaSanja m ttoltina Casa, kl ga uradnik fnvbije na enem delovnem padroiju. je osnovna determinanta njegm« irrtikalnepromocije Ah /mi vdano drugaCe: za uradnika v M/y.je napredtnxinje/Kigojenn s kmtenjem v or/^nizacljt In i tem/mm tega knitenja (ie nI MjuCen v to dinamiko, zaostajti/ za uradnike c osnUih morjih fu je napredovanje odvisno ravno od njihove stalnasli v okviru enega delovnega [Ktdrofjtt (menjavanje razMnih [mdroCIj zavira vertikalno firomocijoj
'Čhtnekjebllzasnovan In najitsan. /mrdenJe tztkt najnovejia knjiga jtrtif. V Heiika '/nanust o mednarodnih odnosih ' zalo se reforence v tem Članku te nanaSajo na drugn, fireimvlleno izdajo njegntv knjige 'Uttbmrodni odiuisf Iz leui l'JH7
Tako pravi, cia itna besetia diploiiiacija več pomenov, saj lahko z njo razumemo zunanjo politiko neke driive, zalem postopke in metode v mednarodnih pogajanjih in pri razreševanju sporov, a tudi aparat zunanjega ministrstva neke države, a tudi specifično dejavnost in spretnost diplomatov v pogajanjih itd. (Benko 1987, 454 - 456).
Največ |X)7X)rnosti pa namenja dejstvu, da je diplomacija taktično sredstvo, ki ga u|X)rahljajo države v med.sebojnem komimiciranju, da bi uresničevale svoje iniere.se. Diplomacija je, kot že rečeno, tudi po.sebna dejavnost na potlročju zunanje |)olitike, ki je zaupana posebnim organom, ki so po ustavnih predpisih tloločene ilržjive pooblaščeni, da jo zastopajo v mednarodnih odnosih. Iz tega izJiaja tudi dejstvo, da je za diplomacijo v organiz;icijskem smislu značilen obstoj stalne organiz-iclje in osebja ter predvsem stalnih misij v drugih držiivah.
V	klasičnem in še vedno temeljnem delu diplomatske veščine sploh, ki ga jc sc.stavil Sir Ernest Satow - "A Guide to Diplomatic Practice* (prva izdaja 1917, sedmi natLs 1994), avtor najprej povzema pojntovanje diplomacije, kot ga navija Oxford English Dictionary.
Diplomacija je: prvič, urejanje mednarotlnih odnosov s pogajanji, drugič, metoda, s katero se ti odnosi urejajo in izvajajo preko veleposlanikov in diplo-mat.skih odposlancev, tretjič, po.sel oz. veščina diplomatov, četrtič pa veščina oz. sposobnost mednarodnega dialoga in pogajanj; sam pa dodaja šc dve histnostl, in sicer: predmet študija na posameznih univerzah, predvsem evropskih in ameriških državah, ter diplomatska kariera (Satow 1979, 3 - 8).
V	nadaljevanju posebej poudarja, da je bistvo diplomacije izvajanje pogajanj z;tradi mirnega in civiliziranega reševanja sporov oz. preprečevanja upravljanja mednarodnih odnosov prvenstveno s silo.
Pri tem Satow posebej poudarja, da morajo biti prava pogajanja po definiciji zaupna, tj. tajna, predvsem zato, ker se sicer kot j;ivna sprevržejo v polemiko, kar pa ni več diplomacija. Z vidika naše teme je tudi zanimivo in poučno njegovo opozorilo, da so diplomati uradniki, zapo.sleni v zunanjih zadevah, tako v zunanjem ministrstvu kot v diplomatsko - konzularnih predstavništvih oz. drugih diplomatskih misijah v tujini
Definicij diplomacije je verjetno vsaj toliko kot avtorjev, ki so o njej pisali oz. jo proučevali, zato bo dovolj, da zgolj za ilustracijo dodamo Sc tri.
Sen (1988, 6 - 8) pravi, da sta v razvoju diploniacijc (katero siccr utemeljujeta dve splošno sprejeti pravili, namreč da morajo biti ambasadorji sprejeti s strani države sprejemnice in da ne smejo utrpcti škode), jasno razvidni dve etapi: prva zajema čas antike in srednjega veka, značilna pa je po nestalnih in ad hoc odposlancih, druga pa je čas stalnih misij, ki se začenja v 15. stoletju v Italiji
Morgenthau (1S)95, 660 - 667) pravi, da ima diplomacija za svoje delovanje na nizpolago dva instrumenta, službo za zunanje zadeve v glavnem mestu svoje države in diplomatske predstavnike, ki jih pošilja v glavna mesta tujih drlav, diplomat pa jc predvsem simbolični predstavnik svoje drža\-e, ki mora kot tak nenehno izvajati simbolične geste ter se tudi izpostavljati simboličnim gestam drugih diplomatov in tuje države, pri kateri je akreditiran, te geste pa služijo za test, na eni strani, prestiža, ki ga uživa njegova država v tujini, na drugi strani pa prestiža, s
katerim njegova lastna država gleda na državo, v kateri je predstavnik akreditiran.
Simoniti (1995, 7 - 10) navaja, da je stalno diplomatsko predstavništvo - z anib;usadorjem, diplomati in celotnim osebjem v glavnem mestu tuje držjve Sc vedno izredno u|x>ral>en in nenadomestljiv instrument in da diplomacija, kljub dejstvu da se skozi zgo<lovino |x>lni z novimi vsebinami, ostaja v temeljnem smislu v bistvu nespremenjena, namreč, da je to veSčina in sposobnost uporabe duha in razuma z;ito. da sc ustvari sožitje med različno bolečimi.
V.sekakor je za slovensko diplomatsko teorijo in prak.so izredno |K>membno poznavanje, obvladovanje in ustrezna raba slovenskega knjižnega jezikx
Pri rabi slovenSčine kot diplomatskega jezika je osnovno izltodiSče njeno dobro poznavanje v knjižni obliki. Za normalno jezikovno r.ist in Tunkcioniranje v različnih družbenih situacijah in skozi različne jezikovne zvrsti pa je ix>membno Se kaj več."
Z vidika diplomatskega jezika kot osnovnega diplomatovega pripomočka v njegovi interakciji z drugimi diplomati je npr. prav gotovo zelo |x>membna žargoiv ska raba, ki diplomatom služi v t. i. interni komunikaciji, a tudi eksterni, tj. predvsem diplomatski meddržavni komunikaciji.
Pri tem je potrebno poudariti, da je diplomatov materni jezik, v naSem primeru slovenščina, lingvistično izhcxliSče njegove dejavnosti, ki pa se praviloma - zaradi mednarodne naravnanosti sleherne diplomacije - v nadaljevanju uresničuje v tujem jeziku. Materin jezik je izhocliSčna točka diplomaiove komunikacije v njegovem okolju, na to izhodiSčno točko pa se veže uporaba tujih jezikov. In na koncu diplomatovega komunikacijskega proces;! sc lingvistični tok spet ujame v materinem jeziku.
Nas v tej razpravi v jezikovnem smislu zanima tisti del navedene komunikacije, ki poteka v .slovenSčini. Tu bo na.Sa pozornost usmerjena predv.sem na določena siilska in frazcoloSka vpraSanja, a deloma tudi vpli\ai tujih jezikov na rabo ntaie-rinega jezika.
Diplomatska sporočila, lako tista za javno rabo kot interna, so stilsko posebna In zvrstno karakterna.
Kratko rečeno, za diplomacijo je značilen suhoparen, .skop In ohlapen, vsebinsko nedorečen stil, ki vedno dopuSča dodatne možnosti tolmačenja. Pri tem je morebiti .Se treba poudariti, da je notranja komunikacija (prim. predvsem depeSc) jasna, jedrnata In krad<a, zunanja pa predv.sem izrazito vljudna, a njena sporočilnost je (seveda) tudi prikrita (med vrsticami). Pri slednji je zaradi formalnosti
- v ostiiniirm smislu gre setrda za Iti. dti fc ishaviMlna Intl fezik sfnatibiui ztiitrMiiptl In ofmvltail IndI dlfjomalsh) knmiinlbacl/n .Skurncl smo sicer skufetiUImi *«( driai-nl fezik dtihili Me fired brtubim. toda lemeljt nfenejta vsesimnskej^u fnnkcliinlninfit /e i^sekakur i»alavil ic rnince fnierrn (/inm /9SM, 2U-24X Uden Irmrl/nili demeiuiu' za/filatifaii/a laUne druihtne htimuiilktKl/i!. v biiltri jezik ktlikti /loiktittnini ktil dl/ihiniatski./e i-sekator izvirna slmbovna lileralum v naciiinalncm Jeziku f/miidna ll-leraiiira n/ir ne morr v enaki men zadostili Jezikovni/unkciji in iKdntbl). /juven inimie dl/*imalike komunikacije Je lo llsll /»fp^. ki /ezik olirvmija z ustreznimi Jezikovnimi srrdsiti ter jih skozi njihoiv u/iorabo fireveifa. razvija In slirrmlnja .SkuvniKIna Je lorej Jezik. sfKaoben za ImHzvaJanJe In /Kare-dovanje driavonnrne komunikacije v najilrlem /mmriiM Ko gre za njeno dl/ilomalskn fimkcUinlraiiJe. Jo Je zalo Ireba nairino In zavestno usposobili In razvijali
sporočilne oblike poudarek na ie skoraj pretirani vljudnosti • čc je le-ta v sporočilu opuščena, je že s tem tudi vx:liko povedano.
Posebna tema so žargonizmi in z njimi povezana uponiba tujk.
Med slednjimi lahko v jeziku slovcaskih diplomatov opaž.;m>o močan, verjetno kar prevladujoč anglo - ameriški vpliv, ki je zaradi siceršnje jezikovne dominant-nosti tega govornega področja razumljiv. Hkrati pa jc zaznavati vpliv sriiizmov, kar pa jc deloma tudi razumljivt). Srbščina (oz. srbohrvaščina) jc bila namreč prevladujoč, čeprav formalno le eden od uradnih jezikov države in pretlvsem njene diplomacije (tudi vojske, sc-veda), v kateri smo Slovenci pač živeli pretežni del 20. stoletja.
Uveljavljanje slovenščine kot tudi diplomatskega jezika nikakor ni lahko, saj na tem področju jezikovnega udcjstvx)vanja Slovenci pravz;iprav nimamo skoraj nikakršne tradicije. Tu bi lahko npr navedli korespondenco nekdanjega Rcpubli-škcga sekretariata za mednarodno sodelovanje, vendar jc bila le-ta premalo tipično in zvrstno diplomatska, da bi zmogla imeti opaznejši vpliv na oblikovanje slovenščine kot diplomatskega jezika.
Ker je o amerikanizaciji v .sodobni lingvi.stiki iiak veliko že zapisanega, .se bomo v pričujoči študiji raje |x).svetili drugemu prej omenjenemu jezikovnemu vplivu pri naslajanju .slovenskih žargonizmov v diplomat.skem jeziku.
S tega vidika si velja ogledati .štiri različne primere, ki so po naši presoji zanimivi, uporabni in nc nazadnje tudi tipični za vsakoilncvnc zagate pri oblikovanju slovcaske diplomatske terminologije in žargonizmov.
Prv.i dilema je, kako v tipskem smislu poimenovati sporočilo, ki ga v diplo-niai.ski praksi zunanje mini-strstvo pošilja diplomatsko - konzularnim predstavništvom (in obratno).
l\i so mišljena pretlvsem delovna sporočila, poročila, navodila, /jhtcvc, opazJtc, komentarji, opažanja. Njihova .skupna značilnost je, da so relativno kratka (pretežno ena stran, praviloma ne več kot do dve strani), v vsebinskem sniLslu obravnavajo .samo eno temo, so zaupne narave in sc jih pošilja po |x).sebcj krip-tozx4čiteni, običajno elektronski, po.šti.
Angleška dipbmacija uponiblja iznut "despatch" oz. "dispatch" (tudi "tclc-gnim'), ameriška pretežno "cable", francoska "dcpcchc", nemška "DeiMrschc' in špan-ska "despacho", v bivši državi pa sc jc lakcmu sporočilu reklo "depeša".
Kaj bi bilo pravilno, funkcionalno in razumljivo - po sknensko?
Ker menimo, da tujk nc gre na silo prevajati, sploh pa tie v žargoivski rabi, .še posebej, kadar jc le-ta dejansko pod vplivom internacion;ilizacijc (in diplomacija jc taka dejavnost), ponujamo predlog, depeša.
Dnig primer .sc nana.ša na problematičnost |x>imcnovan|a zapisa pogovora s tujim diplomatom.
V diplomatski praksi jc tako, da .so pogovori s tujimi diplomati vs;ikodnevna praksa. Taka srečanja .so zck) pomemben vir informacij o nasprotni strani, njenih opažanjih, komentarjih in namerah, pa tudi ustaljena oblika meddržavnega komu-nkriranja. Zato takim pogovorom, sploh kadar so uradne in formalne narave, vedno pri.so.stvuje mlajši diplomat, ki piše - kaj?
Piše, recimo, zapisnik tega pogovx)ra.
Vendar je ta "zapisnik" treba le nekako ž;irgoasko poimenovati. Je to "z;il)eležka" ali le "lx'ležka" ali morebiti "zapis" ali .še kaj Četrtega? Zapisnik vsekakor ne, saj gre spet za kratek, jedrnat in pregleden zapis vsebine pogovora s poudarkom na zapisu tistega, kar je dejal sogovornik, predN-sem na novih informacijah in poudarkih, ter tudi na njegovem obna.4anju, če je bilo to za pogovorno situacijo informativno posebej pm-edno.
S tujimi poimenovanji si v tem primeru za razliko od prejšnjega ne moremo kaj prida pomagati. Treba je torej najti izviren sloven.ski izraz, če je to .se>'cda možno. Kaj je torej lx)lj sloven.sko: z;ibeležka ali zapis?
In v nadalje\':inju. kot tretji primer, tesno povezan s pa>jšnjim: kako |x>imcno-vati uradno interakcijsko situacijo meti dvema sogovornikoma - diplomatoma (oz. situacijo, v kateri je vsaj eilen otI sogovornikov diplomat): je to pogovor ali razgovor, morebiti kaj tretjega?
Ce pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki sicer ne predpisuje jezikovne norme, je pa z:iradi obsežnega evidentiranja obstoječe jezikovne prakse in kviiliPiciranja njene rabe zelo uporaben, in poiščemo dodatno pojasnilo z;i obravnavane tri primere, ugotovimo, brez ambicije po dokončni odločitvi, naslednje:
a)	- depeša: nujno \-oja.ško ali diplomatsko sporočilo;
b)	• zabeležka: (redko) kratek zapisek, opomba; beležka: delati si zabeležke / tudi: zabeležili: 1. zapisati: ztibeležiti vprašanje;
-	beležka: 1. kratek zapi.sek, opomba: delati si beležke / tudi: beležiti: 1. zapisov:iti: časnikar beleži izjave;
-	zapis: 1. kar je zapisano: prebrati zapis;
• zapisnik: sprotni uradni zapis o poteku kakega ur;idnega dogodka, sestanka;
c)	- razgovor. 1. navadno nmožiivtko - uradna izmenjava mnenj, .stališč: poslovni, uradni razgovori; 2. raba peša - izmenjava nmenj, misli: gl;i.sen. sproščen, zaupen, prijateljski razgovor;
-	pogovor. 1. izmenjava nmenj, misli: udeležiti se pogovora; 2. navadno množiasko - uradna izmenjavi nmenj, stališč: začeli so se uradni pogovori/ tudi: pogovor je potekal med štirimi očmi (brez prič, zaupno).
Četrti primer je fraza, ki ima, pretlvidevamo, s\'ojc korenine tako v angliznui kot tudi v srbizniu. Gne za frazo, ko npr. slišimo, da je "minister dal kosilo veleposlaniku".
Seveda mu ga ni dal, ampak mu ga )e priredil.
Po eni .strani gre za vpliv pogovornega anglizma ("He has given him a lunch."), po drugi pa prav tako za vpliv srbizma ("Dao mu je ručak."). Pri tem si sicer ne bi upali dokončno zatrditi, ali je tudi povezanost z anglizmom neposredna, kot je to - zgodoviasko gledano - s srbizmom, ali pa jo ugotavljamo le posredno, tj. da je lahko srbizem, ki jc vplival na sloveasko poimenovanje, žc nastal pod predhodnim vplivom anglizma.
Na^dli in pokomentirali smo le nekaj posameznih jezikovnili in stilističnih situacij, da bi opo7x>rili na problemskost in problematičnost nedorečenega jezikovnega in stilističnega vidika uporabe .slovenščine kot diplomatskega jezika.
Ker |e lorej z vzpostavitvijo slovenske države nastala družbena situacija, ki omogoča in celo zahteva funkcioniranje slo\x'nskcga knjižnega jezika tudi kot diplomatskega jezika, jc temu fenomenu treba posvetiti ustrezno pozornost. Resnih znanstvenih .študij o tem ni, njihova potrebnost pa je ncdramna.
Vzpostavljanje diplomatskih organizacij novih majhnih držav je vsekakor zahteven projekt. Te države sc pri uresničevanju le-tega srečujejo z vrsto problemov, ki jih je treba reševati celovito, prilagojeno konkretnim razmeram in dolgoročno učinkovito.
Po na.šem nuienju mora tako vzpostavljanje temeljiti na specifičnem teoretičnem znanju in na preverjenih praktičnih izkušnjah. Vendar jc z;iradi objektivne situacije pri novih majhnih državah mogoče zaznati pomanjkanje praktičnih diplomauskih izku.šcnj in s tem povezanega teoretičnega, predvsem pa organizacijskega znanja. Z;Uo je potrebno mednarodne izkušnje in znanje uporabljati prirejeno konkretnim karakteri.stikam posamezne, v našem primeru majhne države.
Z organi7.acijskega vidika jc posebej pomembno, da sc oi:ganiz;icijska zasnova zunanjega ministrstva (vključno z DKP mrežo) razvija načrtno in ustrezno prilagaja razmeram, v katerih država deluje, in izzivom, s katerimi se v različnih obtiobjih .sooča. Stalno razvijanje organizacijskega vidika mora omogočati potrebno fleksibilnost in pretivscm racionalnost
Zaradi izrazito prisotnega pomanjkanja kadro\'skih potencialov jc za izgradnjo diplomat.skih služb teh tiržav zelo pomembno načrtno in stalno novačenje vusoko.<olskih diplomantov. Z njtho\-im nadaljnjim diplomatskim izobraževanjem in usposabljanjem je zagotovljen naj|x>mcmbnejši element dolgoročne trdnosti diplomaLske organizacije.
I Ikrati .sc na ta način vzpostavlja jasna objektivna tendenca profesionalizacije diplomatske .službe. Slednje je zaradi mednarodne kompciitivnosti in kompatibil-nosti teh služb z;i nove majhne države med odločilnimi dejavniki njihovega uspešnega funkcioniranja v zahtevnem diplomatskem okolju sodobne mednarodne skupnosti.
LITERATURA
Alapuro, R (c1 al). 1985 Sniall Stalc-s in Conipamilvc Pcrspcxllw K.s.says for l-rik Allardt Osk>: Norwegian Uniwrsiiy Pres.*.
Aklrich, K. Hiiwjrd. 1979. Organi/4«ilons And l-nvininmcnLs. New Vi»rk; Prcnilcc-Hall
Antk-rson, M S. 1993 The Ri.sc of Mi>dcm Oipkimacy. I.ondc>n Ilcnčina. I>nig(>ljiiha in Iztok SlnMiniii 1994. Mcdnanxlnc organizadjc*: Priročnik in vodnik. I.juhljan,i: l>ZS.
Ilcnko, Mado. 19H7. Mednanidni odrKxsi. Maribor Zak>žha Obzorja.
Hray, M:irk in l»ackcr Steve. 1993 Kducalion in Snull Slatcs: Conccpts Chalk-nges and Stniicgie.s. Oxford. PciganM)n Press. OK)pcr, Robert 1997. The Post Mt»dcm State and ihc World Ofder. The Ktonomisl. 20.1X1997.47-49.
Cačimwlč, Rudi 1994. Sktvcasko hi\'anjc sveta; Ra/\T>i In pnik.sa dipkimaciic t.juhljana: CZP Hnotnost.
Dahl, A Roben in "nifte R l-dward 1973. S4ze and IX-mocracy. Sianlbrd: Sianfoid Univcrsity Prcs».
IX-nihin.ski. I.. 1976. The Modern of Dlplonucy. IXirdrccht: Unitur, Martinas NijholT 1'ubll.shcni.
Hlsen-stadt. .ShniucI Noah. 1977. Sozlokiglsthc Merkmale und I'roblcmc kleiner .Staaten Schwci/cr ZciLschrift für So/.lok)Kic. 3.67-85.
i:dward.s, I). Ruth. 1994. True Hriis: lasidc The Foreign Offlcc. Uindon: ll»C Ikxiks.
Feltham, G.R. 1993- Diplomatic Handb(x>k. U>ndon: longmun Fox, Anette Baker 1959. The Power of Small .States: Dipbmacy in World War II. Chicago: Universiiy of Chicago Pa*s.s.
Fox. Anette Dakcr. 1969. The Small States In the Intcmational System: 1919-1969. International Journal Vol. 24. No. 4. 751-764.
Cicser. Haas. 1992. Kleiastaatcn im Internationalen .System. Kölner ZelLschrili lur .V)/K>logie. 44. Jg., Nr.4., 627-654. Gifsthncr, Walter 1990. Theorie M>/.ialcr Organi-sationcn. Münchcn: Juventa Verlag.
GöLschell, Ijturcnt. 1997. Regional Integrity and the F«)rt:iKn and Scturity l»olicy Interests of Small .States: A FranK-v«)rk of Analysis. Predstavljeno na .simpoziju o nujhnih dr;.avah, liern 1997
HOll, Otntar (Kd.). 19«3. Small States in l-urope and IX'pendencc. Wien: Wilhelm liraumOller.
Kaltenhrunner, Gerd-Klaus. 1987 Wo/u Diplomatic: Aussenpoliiik in einer zerstrittenen Welt. Münchcn: Herder
Katzeastein. Peter J. 1991. Small States in Workl Markets: Industrial Policy in Europe l/>n/l««n Cornell University Prcss.
Keber. Du.iian. 1996. Pnihlem majhne dr;jve. V Rupcl, Dimitrij (et al), Skiveaska smer, 134144. ljuhljana: Cankarjeva /ukifhn.
Keohane, Robert G. 1969. Lilliputian's Dillemas: Small States in International Politics. International Organisation. 23, No. 2, 291-310.
KLs.singer, Henry. 1994. Diplomacy New York: SImtin «t .Schustcr.
Unger, Josef in PfUlauer Wolfgang 1995. Kleine Staaten In grosser Cascllsihaft/Small States in the ICmerging New Kuwipe. Klseastadt: Verlag für .Soziok)gic und Humanethologic.
Morgan, Garcth 1989 Creative Oiganizatlon Theory A Resource Hook. SAGH PuWicath)a«.
Morgenthau, Haas J. 1967. H«>litlcs Among Natiiins. New York. MilxMnovic'. M. Radomir, 1985. Ten>r .sk>b<Kkr: IJce i nalit^ dipk>matite. Zagreb: Jugoait.
Nicholson, Harokl 1988. Dipk)nwcy. Wa.shington: lastitutc for the Study of Dipkimacy.
Rupel Dimitrij. 1994. Cas politike. I.iuhl|ana: DZ.S.
SattiWs Guide to Dipk>mat»c Practk-e. 1979. Uindon in New York: U>ngman.
Sea IHswanath. 1988. A Dipk>mafs Handh<x)k Of International Ijw And Practke. Dordrecht: Martinas NijliofT Publi.shers. Senjur, Marjan (IUI). 1983- Skivenia: A Small Country in the Global i:cx>noniy. Ljubljana: Center for International Cooperatk)n and lX.-\vk>pment.
Simoniti. Iztok. 1995. Multilateralna dipk>macija. I^uhljana: ZakiZha H>V.
Urc, John (Hd.). 1994. IWpkimatic Uag Cambridge: John Murray
Uthman, von JOrg. 1985. Die Diph>maten; Affünrn und StaaLsaffären von den Osrvertrilgen. .sttutgart: Deutsche Verlags-Aastalt
Vital l>avid 1971. The .Survival of Small States. New Jersc7: Fair Ijwn.
Watson. A 1982. Dipk>macy: The Diak>gue Hefween .States. U>ndoa