287. številka. Ljubljana, nedeljo 16. decembra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. lahaja vsak dan, isvsemgi ponedeljke in dneve po praanioih, ter velja po polti prejeman aa avstro-ogerske deiele ta celo leto 16 rld ca pol lota 8 kld •m letrt leta 4 gld. — Za LJubljano brea pošiljanja na dom aa oelo leto 13 gld., za ftetrt luta 3 gld. 30 kr., aa en meieo 1 gld. 10 kr.' Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za meaec, 30 kr. aa eetrt leta. — Za tnje deiele toliko vec, kolikor poitnina iznaša. — Za gospode učitelje na liudakih Šolah in trn dijake velja zmiana oena in aieer: Za LJubljano aa četrt leta 2 gld. 50 kr.. po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiriBtnpne petit-vrste $ kr., le ae oznanilo enkrat tiska. 5 kr., le se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae *voi*« iranklratL — Rokopiai se ne vračajo. — Uredniltvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiti l\ 3 -gledališka atolba" Oprnvn istv o, na katero oaj «e blagovoUjo polivati naroenine, reklamacije, oznanila, t, j. adminiatrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši Telegrami „Slovenskomu Narodu". London 15. decembra. Lord Derby je v včerajšnjem ministerskem svetoval-stvu predložil turško okrožno pismo na evropske vlade, v katerem porta izreka, da je pripravljena posredovanje Evrope sprejeti, ker je obojestranska orožna čast dosta zadovoljena. Dežela turška nij na konci svojih pripomočnih virov, temuč je pripravljena vse žrtvovati za neodvisnost, celokupnost (integriteto); ali porta želi krvoprolitju konec narediti in se sklicuje na pravicoljubje velevlastij. Belgrad 14. decembra. Uradni list proglaša, da je, dokler traja vojska, v deželi obsedno stanje, da se odpravlja občinska avtonomija in velja moratorij za one, ki so na bojišči. Carigrad 14. decembra. Zagotavlja se, da je Sakir-paša dobil ukaz, pomakniti se v Sofijo nazaj. Mehemet-Ali je bil odstavljen, tudi Muktar ima biti odstavljen. Sv i§to v o 13. decembra. * Ruski car se v soboto vrača z bojišča v Peterburg domov. Rekel je zbranim oficirjem: Jaz so vračam v Peterburg, da Rusiji povem, kaj so njeni sinovi storili. Vendar se bodem, če mi bodo razmere dopuščale, zopet k vojski povrnil, da se udeležim njenih težav in sem priča njenih nadalnjih dejanj. Cetinje 13. dec. Usljed pada Plevne neopisivo oduševljenje u crnogorskoj voj sci i narodu. Sa pozicija pozdravljen je veliki dogodjaj topovskimi salvami i vatrometi. U crkvah obijuh vjeroizpoviesti bijaše blagoda-renje uz veliku svečanost po osvojenih, kojih glavari i sveštenici knezu čestitahu; u crkvah spominjanu kneza kao gospodara. Cetinje in Njeguši. (Iz „8rbadijo", prevol Ferdo Š — č) (Konec.) Ko Peter II. Petrovič umre, treba bi bilo njegovemu sinovcu Danili, da se zakalu džeri, no on neče, nego hočo, da vlada narodu kakor posveten človek. Narod privoli v to. Knez Danilo zatre sled plemenske uprave, pa zamenja prejšnje plemenske kneze s „ku petimi1'. Komaj se leta 1852 pomirijo črnogorska in hercegovska plemena (ko so se dolgo Časa krvavila), ko pride Onier-paša pobrat Hercegovcem orožje. Hercegovci se vzdignejo. Knez Danilo jim pomaga, tako pride do vojske. No velesile primorajo Turčijo, da pusti vojevanje, ter se Omerpaša vrne z voj- Vojska. Londonski naš telegram pripoveduje tedaj to, kar smo kot drug nasledek pada Plevne prorokovali. Turki miru ali posredovanja za mir prosijo. A dokler o celokupnosti ali integriteti Turčije govore, zastonj govore. Brezumno je tudi misliti in pisariti note, da je Rusija šla k Turkom iskat zadovoljenja svoje orožne časti! Turška okrožnica za posredovanje bode torej za zdaj valjda le sekanje v vodo, mlačba prazne slame. Radostna slovanska novica, da so Srbi predvčeranjem mejo prestopili in zopet vojsko s Turčinom začeli, pala je kakor nova bomba v tabore turkoljubov. Vsi Slovanje pa Srbom kličemo : srečo dobro ! Včerajšnji telegram o turškej izgubi v P lev ni moramo dopolniti. Razen 36.000 pešcev vojakov, ujeli so Rusi še 10 pašev, 128 štabnih oficirjev in 2000 višjih oficirjev. Razen tega pa je palo 10. dec. pri prodiranji (po izpovedi Tevern-paše) nad 4000 turških mož, kateri tedaj nijso mej ujete šteti. Poleg tega je ujetih 1200 konjikov. Koliko je pa ujetih ranjenikov in bolnikov v Plevni, koliko jih je umrlo, to nij še sešteto, pravi ofici-jalni telegram. Po tem tacem je Osmanova vojska ipak mnogo večja bila nego smo po prvih oficijalnih poročilih mislili. Sulej man-paša je bil, kakor je ,. Ilavas" poročala, uže naprej v Carigrad napovedal, da bode veliko bitvo na zgornjem Lomu sprejel. Uže so se turkofilni listi te slamice oklenili in izrekali, kako važno bi bilo, ko bi Sulej-lnan tu zmagal in Rusom na Dunavu potem vsaj en most podrl. Ali zastonj, on nij zmagal, temuč Rusi iz kora velikega kneza Vladimira so ga sijajno nazaj vrgli in teško da si bode upal Še enkrat napadati. Ruski car je sprejel ujetega Osman-pašo sko leta 1853. Knez Danilo sili, da Turška prizna neodvisnost Črne gore, ter da se zaznamujejo meje. Pogovore se, da bodo meje one, katere so bile za časa parižkega ugovora 185G. leta. Ali razpro se zaradi Grahova. I Črnogorci i Turki trdijo, da je Grahovo ta čas njihovo bilo. Turki pošljejo vojsko, da Grahovo se silo otmo, pa bili so 1. maja leta 18D8 od Črnogorcev pod vojvodom Mirkom i od Ilercegovcev do kraja pobiti. Tako do-ido Grahovo Črnej gori. Danilo pogine pozneje po nekem Črnogorcu, a pride sedanji knez Nikola I. Ko se leta 1862 vzdignejo neka hercegovska plemena pod Vukalovićem Lukom zoper Turke, pomaga jim denašnji knez, vsled čegar pride do vojske mej Črno goro in Turki. Konec te vojske je naSim bralcem gotovo še v živem spominu. Vukalovič se svojimi prijatelji mora bežati v Rusijo. v avdijenci in mu je t znamenje spoštovanja njegove hrabrosti nazaj dal sabljo. Tudi knez rumunski je Osmanu čestital zarad njegove hrabrosti. Iz Bukarešta se poroča „PoI. Corr." 13. decembra, da Rusi ne pričakujejo zdaj od nobene vlasti posredovanja, sosebno, ker edina za to sposobna oblast ne bode hotela osamela pričeti ga. Iz Rum u nije se poroča, da se bode rumuoska vojska za 80.000 mož pomnožila, pa ostala v deželi in tako dolgo orožja ne odložila, dokler Evropa ne bede neodvisnosti Rumunije priznala. Ve se in ugane lehko zoper koga je ta demoBtracija Zdaj se bodo po nemških in angleških novinah začele zopet fabule o bulgar-Bkih in ruskih neusmiljenostih in grozodejstvih. Vsaka posamezna pregreha se bode zdaj zopet celemu narodu kot lastnost prisodila. PN. Fr. Pr.u po angleških listih uže pričenja. Iz državnega zbora. Z Dunaja 14. dec. [Izv. Hop.] V debati o državnih posojilnicah je dalje govoril dunajski demokrat dr. Kronawetter in vladi po svoji navadi prav ostre povedal. On je rekel, da rabi vlada sredstva vseh državljanov, tedaj tudi svojih političnih nasprotnikov, za namene in v podporo svoje politične stranke. Nasvetoval je, da se stvar še enkrat izroči budgetnemu odseku v meritorično pre-iska vanje. Finančni minister Depretis je branil vlado, kar se je dalo, in pri uBtmenem glasovanji je dr. Kronavvettra predlog bil ovržen z 83 glasovi (desni centrum s Slovenci, Poljaci, demokrati in mnogi poslanci „fortschritts-kluba") proti 130 glasom vladnih mamelukov, mej katerimi prvo mesto zavzema Deschman se svojimi kranjskimi nemškutarskimi pajdaši. Toliko smo držali za nužno donesti našim bralcem v kratkih potezah iz zgodovine Črne gore. Vredno je, da opomnimo, kar so sodnije tiče, da je prvi črnogorski zakonik spisal Peter I. Petrović, a knez Danilo je izdal dru-zega, obširnejšega, leta 1856. Dotle so sodili v Črnej goii „dobri ljudi" (porota), katere so tisti, ki so 8e pravdali, sami volili, a v manjših stvareh so se obrnili na kakega svojih tovarišev, v katerega so imeli vero, da bo prav sodil, pa so vsakikrat privolili v njegovo sodbo. Kazni nij bilo druge od pokore na denarjih v meščanskih, a kecelje v vojaških stvareh. Temnic in palic iiij bilo do pred ka-cimi trideset leti. Ali je velika redkost — da bi se Črnogorec podal, da bi ga tepli. Raje da hišo in glavo, ali se iz dežele izseli. Dandenašnjem so v Črnej gori dve sodnijir Ti ljudje gredo pri vsakem Se tako malenkostnem vprašanji z ministerstvom po suhem in po blatu, ali „durch dick und diinn." Pa seveda, kaj bi bili nem-katarji brez vladne pomoči pri volitvah? Nič! V tej zbornici bi gotovo ni jeden ne sedel. Potem se je sprejela postava zarad trimesečnega provizorija brez posebne debate. Poljaci so za potrebno izpoznali, svoje stare poljske sanjarije in svoje sovraštvo do Rusov in sploh do Slovanov v delegacijah izpovedati. S tem so se skušali oprati pred prenapeto poljsko stranko, katera zdaj v Lvovu razsaja in se Magjarom prikupiti hoče. To so dosegli, tudi zidovi jim ploskajo, pred Slovanslvom pa so se še bolj izolirali, kakor dozidaj. Tudi pri Nemcih Poljaci ne uživajo nobenega spoštovanja, ker se na njihovo besedo nikdo ne more zanašati. Dostikrat sem slišal od pravih Nemcev, kadar je govor prišel na Poljake, izrek: „Polonica fides, nulla fides." In Še celo židovska „N. Fr. Pr." jim denes očita, da nijso ne „fisch" ne „fleisch", ne riba ne meso. Iz delegacij. Nam se zdi, da se v teh dnevih bolj nego kedaj kaže škoda, da Čehi, kot prvi slovanski narod v monarhiji, nijso v državnem zboru zastopani, torej tudi v delegacijah ne, kjer se baš te dni mnogo govori o vnan-jej politiki naše monarhije. Kako potrebno bi bilo, da bi baš zdaj češki delegati na vsa UBta slovansko besedo izgovorili, da bi jo Bvet čul in ne miBlil, da je le to avstrijsko, kar se zdaj čuje. In to, kar se zdaj čuje, avstrijsk Slovan s težkim Brcem bere. Tako na primer je v zadnjej seji Poljak Grohol-ski vstal, brbral nekaj neumnega o .panslavizmu" in razkladal, Nemcem na veselje, neslovensko svoje „žlahčičko", stališče zagrizenega poljskega Kainstva. Dejal je, da Rusija le vojuje v jugu, da bi se razširila, na da bi Jugoslovane osvobodila. Kot dokaz je navajal, da so na Poljskem ruski uradniki nastav ljeni. Naj bi bil mož rajše ozrl se v Poznanj-sko, kjer pruski Nemec slovansko poljščino iztrebljuje in jo ne z bratovBko, enako slovansko ruščino, temuč s tujo nemščino nadomešča! Na zadnje Groholski se ve da sam ne ve povedati, kaj bi rad, ker vojske bo Rusiji ne upa napovedati. Ravno tako se Magjari, kar jih ima še zdrave možjane, boje vojske z Rusijo, kakor bi jo sicer tudi radi. Čitamo namreč, da je Andrassv dejal v ogerske delegacije odseku: Mi bi bili vojno Rusije zoper Turčijo le z vojno proti Rusiji mogli zabran je vati. Hočete to vojno? Potem jo morete pričeti še dande-nes in pod ugodnejšimi (??) uveti, nego prej, ali jaz hi odgovornosti za tako politiko ne sprejemal. „Naši interesi", — rvarovanje državnih interesov" — to so fraze, ki nam iz vseh interpelacij in odgovorov na ušesa done* uže dve leti! Ali, kaj se prav za prav razumejo pod temi interesi? Pet milijonov Magjarov razumeje pod tem !e magjarske interese, prusoljubni nemški nacijonalci pa nemške interese. Ti pa nijso avstrijski interesi. Te zastopamo mi avstrijski Slovanje in drugi elementi: tudi konservativni Nemci in Rumuni. Mi protestiramo, da je osvobojen je Jugoslovanov zoper avstrijske interese! In to obžalujemo, da se ne zgodi v delegacijah. Zakaj Hrvatje, ki so notri, tako molče? Jedini, kateri je dozdaj prav skromno z enim govorom zagovarjal slovansko politiko v delegacijah, bil je dalmatinsk uradnik, baron Fluck ! In kaj je dejal? Da se Slovani pre cerjujejo, pa da ne žele pod tujo vlado priti. In ko je še naglašal nasproti Groholskemu, da ne le na Poljskem so ruski uradniki, temuč da se mej avstrijskimi Slovani celo nemško u rad u je, rekli so nemški delegati, da to nij res!! In nobenega Slovenca nij bilo notri, da bi bil povedal, ali je res ali ne, in kako je res ! Politični razgled. V Tj j ubijan i 15. decembra. O notranje.j politiki govorimo denes, kolikor nam prostor dopušča in slavna naša tiskovna svoboda ne brani, v spredaj stoječih dveh člankih. M i trii vrini „pravda" pride 8. januarja na vrsto in bode tri dni trpela. Da ga bodo Magjari obsodili, to se more uže naprej misliti, ker bo Magjari. ]?Magiar*ko glasilo „Pester Lloyd" žuga nam Slovanom, ki bo pada Plevne veselimo, da naj vojska izide kakor hoče, Magjari bodo gospodarji v Bvojej hiši ostali in svoje gospodarske pravice bodo brezobzirno rabili, tem bolj, čem bolj bodo vnanje razmere slovanske težnje pospeševale. Gospodarske pravice? Mar smo mi hlapci?! vprašajo hrvatski listi. ij« 4 rt *▼«•>. D €*0§ 4m§ mff m nekatere vesti poročajo, da je taka velika sila in beda za denar, da bodo tudi najhujši turški finatiki prisiljeni za mir prositi, ker vojske ne flbde s čim nadaljevati. — Iz Londona uže poročajo) da je tam prosila porta za posredovanje. Švrtlmki vojaški pribočnik v ruskem taborji je bil od carja posebno odlikovan. Dobil je tudi Vladimirov orden, prodno je v Stok-holm odšel Angleži v tem odlikovanji vidijo, da hoče Rusija porabiti švedsko pomorsko vojno moč proti Ancrliji, če bi trebalo. tifiiiro.rki predsednik republike, Mac-Mahon,se je tedaj na vse zadnje vendar popolnem u d al. pre/zel republikansko mini' 8terstvo zDufaurom na čelu in zbornici poslal pismo, v katerem pravi: Volitve 14. oktobra bo vnovič potrdile voljo dežele gledd republikanskih institucij. Novo ministerstro ima voljo, te republikanske institucije braniti. Deželni interejS zahteva, da Re kriza ne ponavlja. Pravica, zbornico razpustiti ne sme biti vladni sistem. Nadela ustave so tudi nafcela moje vlade. Sporazumljenje senata in zbornice bode dovolilo dokončati velika postavodajna dela* Svetovna razstava se bode odprla, mi bomo dali nov dokaz življenske moči naše dežele." — Torej svetovna razstava in morda tudi strah pred vnanjim položajem je dalo Mac-Mahonu pamet, da je paktiral z republikov Ftnt.ijnn.iiei parlament les 184 ghmi pmti 102 votiral zaupnico ministerstvu, 10» poslancev nij glasovalo. Tedaj italijanska vlada nema velike večine za sobo j. Dop K V nt r*»ii|*k «'BT*» 13. decembra. [Izv. dop.] Da svet ne bode mislil, da je Planina izginila iz te doline solz in celo svojo narodnost izgubila, moram enkrat dokazati, da temu nij tako. Kakor hitro se je čul veseli glas: Plevna je padla 1 mislili so tukajšnji rodoljubi prevelike radosti polni, precej, kako bi se ta slavna slavjanska zmaga primerno praznovala in sklenili bo na visocenj hribu „Grmada" kres napraviti, za kar posebno g. Mejaku hvala gre. Denes torej na vse jutro vihrala je na visočini naše „Grmadea velikanska trobojna zastava, dokazujoča h vetu, da so slavno zmagali naši junaški bratje Rušil Na mestu, kjer bo naši pradedje zažigali ognje, v znamenje, da se kruti Turek bliža, in je pred njegovim zverstvom vse v zavetje hribov hitelo in se tam skrivalo, — na ravno tem mestu je denes na večer plamen; krasnega kresa kvišku švigal in radostno gledajočemu ljudstvu naznanil: zver v podobi „mali sud" (prejšnja „gvardija") in „senat". Sodenje je javno in ustmeno. Duhovne aodbe v Črnej gori nij. Sodnija samo prosto javi vladiki, da je tega in tega človeka razpustila z ženo — pa zato nij zopet pravoslovje propalo. V Črnej gori je kacih jednajst polj. Pa da ne mislijo bialci, da so ta tako prostrana kakor banatsko ali bačko polje, katero je dolgo po tri, štiri, a široko po eno uro in pol, to je uže Črnogorcu neizmerna poljana. Večinoma so ta „polja" po eno uro dolga, a pol ure široka. Pa se nahaja tudi sem ter tja kako, ki ima le nekoliko minut. Bregovi so največji Kom in Lovćen, katerega je vladika Peter II. zelo lepo popeval. Pota, ali prav za prav steze, so tri, na katerih se več skače kakor hodi. Razun Skadarskoga so tri mala jezera. Vasij je v Črnej gori z 374 z 123.000 dušami, od katerih so vsi možki od 16 — 60 leta vojaki. Vojska je zdaj vrejena po primeru Srbije. Vsak vojuje na svoje stro- ške se svojo puško, pa je dolžan na prvi poklic oditi na svoje, uže prej zaznamovano mesto. Vojske je 20 000 mož. Puške so zdaj večinoma ostraguše. Vojskovodje, kapetani in desečani, ravno tako tudi sodniki, dobivajo plačo. Knez Ima 120 000 gld. na leto. Glavna so mesta, razun Cetinj, Crnoje-vića-Rijeka (nekdanji Obod, kder je tudi prva srbska tiskarna bila) in Danilov grad. No, daj, da vidimo tudi malo predstojnico te ponosne zemlje. Kakor vemo, so v Črnej gori vladali skoro ves čas vladike, ter so živeli v cetinj-skem monastiru. Razun jedne kule, katero so venčale turške glave, nij bilo okolo monastira nobenih hiš. Monastir Cetiuje je bil takrat predstolica. Leta 1847 sezida vladika Peter II. Petrovič prvi hišo zraven monastira. To lii>o imenuje narod „biljarda", ker je bil v njej neki biljar. Na vogalih dvorskega zida da napraviti kule, od koder je s Črnogorci streljal v tarčo v cetinj sko polje. I njegov naslednik, Danilo, stanoval je v „biljardi". Knez Nikola sezida zraven biljarde mali dvor, a v „biljardo" dene bogoslovje in žensko šolo. Malo po malo pa počno ljudje na cetinjskem polju zmirora več dozidavati, ter denes je sto in petnajst hiš, večinoma z enim nadstropjem z 500 prebivalci. Večjidel bo „butige" (go-stilnice), da ima ljudstvo gde prenočiti, kadar pride v Cetinje. Evo, to je denašnja predstolica Črne gore. Razun bogoslovja in Ženske šole je v Cetinjah tudi možka osnovna šola, a v vsej Črnej gori je takih šol štirideset. Da so Cetinje denes še tako malo mestice, temu je uzrok, ker se je začelo komaj pred nekimi leti naseljevati. Ce se gre iz Cetinj v Kotor, je prva stanica Njeguši, prijetno Belo 7. lepim kneževim dvorom. Njeguši so odgojili Črnogorcem tolike vladike in vladarje, ter zarad tega donesemo našim bralcem sliko tega sokolovega gnezda. (Glej „Srbadijo" 1876. 1.) :ii «Qui m* t., tfj »n (rt/J»it j »Vm 7 Turka je slavno premagana in ne bode nikdar več do nesrečnega vrhunca dospela ter pri Slovanih svoje ropstvo dovrSevala; da, ako 1)Og pomaga, pojde tudi skoraj v Azijo in tam počasi pogine l Strel za strelom se je čul v pozno noč, odmevalo je od bližnjih hribov in razlegalo se je po dolini, — da je človek mislil v istini sam pomagati sovražnika preganjati, sil saje njegov jok in stok. Potem smo se pa skup i j zbrali in smo «e.do ranega jutra pri čašah svojih vrlih bratov Rusov spominjali. Napitnica se je za napitnico vrstila, govor za govorom je sledil, ker izkazovali smo po svojej mogočnosti svoje veselje, svoje sočutje do slovanskih bratov Rusov „junačkih zmagovalcev Plevne I" Peli smo slovanske pesni in veselico končali z govorom, spo-mmjajoči se, kako je naš presvitH cesar hvo-jemu zavezniku in prijatelju ruskemu carju zdravico napil, in s tem sočutje do Slovan-stva izkazal 1 Zapeli smo himno presvitlega cesarja našega, a tudi rusko himno in z navdušenimi živio-! in Slava!-klici razšli se. Svrha te družbe nam pa bode na veke v spominu ostala. Iss ItiMlov ljica<» 13. dec. [Izv. dop.] Da tudi naša okolica nij hotela zaostati v radovanji nad slavno in odsodno slovansko zmago Rusov pri Plevni, in da je združila svoje očividno veselje z milijoni in milijoni, katerim je kaj za ljudsko narodno svobodo, pokazalo je to, da sta v radovljiškej fari, jeden na visokem griču na Ilovici, na večer 12. t. m. gorela dva velika kresova in grom možnarjev se je razlegal do 10. ure v noč; zraven so pa doneli navdušeni glasovi: „Živio naš cesar Franc Josip, prijatelj carja ruskega: Živio car ruski, osvoboditelj Slova-nov-kristijanov; živio narod ruski, ki prinaša tolike žrtve za osvobojenje tlačenih sobratov Blovanskih!" Iz litarke pri Divači 13. dec. [Izv dop.] V sredo dvanajsti dan decembra došel nam je „Slovenski Narod" na prvej strani tiskan z debelimi črkami, ki so poročale, da se je moral Osman udati slavnemu ruskemu končno zmogljivemu orožju in Plevno izročiti. Moje pero je preslabo in moja roka nezmožna, da bi vam mogel popisati veselje in radost, katero je uživalo mlado in staro prebivalstvo barske občine. Na večer zbrali so se fantje in vsa mladina pa tudi stari možje pod vodstvom našega načelnika, g. T. C, naredili so No, nijso samo Njeguši gnezdo sokolov; čitava jih Črna gora raja. Turški fanatizem osvoji tri kraje svetu, razlomi tolike narode, pod kopiti turških konj tolike dežele vzdihu jejo, kolo kulture Turčin na tolikih krajih ustavlja! Osili se besna Turadija, „< »sili se tigar, ljuta zveri, S kraja na kraj svota pretrčava, Korakom ga krvavijem mori, Granico mu ognjem označava." Nepremagljiva turška sila se vrže na Črno goro, ali: „Tako talasi na moro stanu, Zaljuljahu se, riknu, zamanii, I groznom mukom, smrtnim jaukom — Kuzbijaju se ledenom nikom." Razbijajo se — razbijali so se na onih svetih stenah, a jih bo sreča junaška, ter jedinost balkanskih narodov vrgla v blatno korito, od koder so privreli. Črna gora če storiti to svojo dolžnost. Bog daj, da kmalu do tega pride! si slamnate svetilnice, hitro je bil nabran tudi smodnik za streljanje, in zapeli so našo slovansko himo »Naprej zastave Slave," da se je veselo razlegalo. Po hribu, letos krščenem „Balkanu", so razdelili po vrsti možnarje in svoje svetilnice. Začne pokati in goreti, da je bilo veselje gledati in poslušati. Nad pe-desetkrat je zagrmelo, v slavo zmage nad Plevno dobijem: po velteih bratih naših Rusih. Mlade fantiče sem slišal govoriti o stvari, stikali so glavice vkup. Zdaj naj mislijo naši nasprotniki nemškutarji, ki so trdili, da je Plevna nezmagljiva, da bodo Rusi pri njej zmagani. Denes naj obrnejo Magjari oči proti Plevni: čegava je? ■ * C«oi*i€*C 13. decembra. [Izv. dop.] Plevna je pala! To je bila parola slavnega dneva za nas goriške Slovence 11. decembra. Občna radost mej nami, a poparjenost mej Turkohli. Takoj na večer improviziralo se je praznovanje goriških Slovencev prestavne ruske zmage pod zidovjem tolikokrat imenovane Plevne. Denes pa 13. decembra došla so nam poročila iz popolnem slovenske naše okolice, kako je ta slovesno praznovala zmago orožja ruskih bratov. V bližnjem narodnem Dorenbergu zbralo se je nad 150 slovenskih fantov, ki so z baklami in strelom možnarjev obhodili narodno selo, mej tem, ko je na bližnjem holmu plapolal velikansk slovanski kres ter daleč po Ipavskej dolini oznanjeval pomenljivi dan, dan zmage naših hrabrih bratov nad divjim tlačiteljem Slovanstva, in iz bližnjih Černič odmeval je strel pa domaČi pevski glas enacega sočutja, znak srčne radosti enake. -čutečih sinov Slave z našimi sobrati Slovani. I naši Brici ne zaostajajo za Dornberžani in Černlčani. Nocoj 13. decembra se prazmre padec Plevne v K viške m, godba, petje in razsvitljava s kresom živo spričuje, da na Bkrajni meji Slovenije biva narod, kateri živo simpatuje se Binovi velike majke Slave, in dokler bode ta narod na meji, nema mestno lahonstvo terena za dalnje Bvoje protiavstrijske namene, do tedaj se ne bodo obistinile njih vročo želje po „blagej" Italiji. — Iz Lokav ca pa so došli narodni možje v naše mesto, da nakupijo smodnika, umeteljnega ognja, da bodo v soboto 15. t. m. slovesno praznovali veleslavni dan, dan moralične zmage i za nas Slovence zraven pomenljive zmage naših bratov Rusov za Blovansko boljšo bodočnost. I od drugih krajev po Goriškem napovedujejo se nam slovesna praznovanja padca Plevne po starej slovanskej šegi s kresovi. Iz V|«>#.lr)i* 13. dec. [Izv. dop.] Pre-veseli glas o padcu Plevne je vzbudil velikansko radost po vsej savinjskej dolini. — Vse, mlado in staro, se neizrečno raduje slavnega čina hrabre ruske vojne. Zlasti pa 80 narodni mozirski Čitalničarji ta velevažen dogodjaj z veliko navdušenostjo slavljali. V sredo večer 12. decembra napravili so bili sijajno razsvetljavo. Ogromno število luč'C je razsvetljevalo vsa okna Čitalniških prostorov, mej kojimi je slovanska trobojnica veselo in ponosno vihrala. Navdušeni narodnjaki so se v čitalnici radostno zbrali ter doltjo v noč veselo napivali in nazdravljali hrabrim in junaškim bratom Rusom, voditeljem Jugoslovanov in izraževaii gorke želje, naj bi skoraj napočil uže dolgo zaželeni dan zlate svobode dragemu od krutega turškega jarma zatiranemu bratskemu jugoslovanskemu narodu. Mej tem, ko so redoljubom srca radosti igrala je tu kajšnja nemškutarska četvorica potrta si zastonj s pepelom glave trosila. Iz Dlinttjfl 13. decembra. |Izv. dop.] (Kranjski deželni načelnik.) Isti dan, ko se je bralo v uradnem listu imenovanja viteza AVidmana za gornje-avstrijskega cesarskega namestnika, bil je na Dunaji kranjski dež«lni glavar vitez Kaltenegger. Vlada ga je sem poklb ala ter mu ponujala mesto kranjskega deželnega vladnega načelnika, a g. vitez Kaltenegger je izrekel, da je zadovoljen s svo!o sedanjo službo in si ne želi predsedništva z ozirom na silne težave tega mesta, ker ste ravno na Kranjskem politična in narodna stranka strogo ločeni ih v vednej hudej borbi. Zdaj se govori o g. Kalini, svetovalcu pri c. kr. namestništvu v Gradci, ki je zmožen s'ovenščine in sicer marljiv administrativen uradnik. Stara „Presse" govori, da je g. Widman zato avanziral, ker ima kranjski deželni zbor večino. Na to se ne daje odgovarjati v sedanjih tiskovnih rezmernh, a morda bode čas prišel, ko se bode tudi beseda rekla, ki nam zdaj na jeziku ostaje. Oomafc«* .stvari. — (Skoro gotovi naslednik W1 d-manov) v predsedništvu kranjske dežele bode, kakor poroča naš denašnji dopis iz Dunaja, dvorni svetovalec pri namestništvu v Gradcu, vitez Kalina. On je — kakor Čujemo — rodom Čeh. služi pa uže cel čas državnega svojega službovanja na štajerskem, in je baje jako delaven političen uradnik. Pred nekoliko meseci se je kot vdovec oženil zopet z vdovo Christ, rojeno pl. Biirnfuss, nečakinjo žene nadvojvoda Janeza, grofice Me-ran. Pred kratkim je dobil red železne krone in ž njim plemstvo. — (Pred porotniki ljubljanskimi) se je predvčeranjem vršila velika obravnava zarad izdavanja ponarejenih bankovcev. Natančnejše poročilo priobčimo prihodnjič. — (Iz Novega mosta.) „Due 23. t. m. ob 4. uri popoludne ima narodna čitalnica novomeška občni zbor, h kateremu uljudno, v bi vse čast. gg. ude odbor." Razne vesti. * (Najdražji Študentje na tem svetu) so kandidat je „starokatoliške" bq-goslovnice v Bernu. Za pet profesorjev sta-rokutoliške fakulte plača kanton Bernski na leto 50.000 frankov. Njih predavanja poslušata iz kantona Bernskega cela dva učenca, ki imata štipendije po 2000 frankov, torej vsak študent velja 27.000 frankov na leto! Kdo bo dejal, da je toliko vreden! * (Nesreča na železnici.) 6. decembra se je na Ogerskem blizu Ungvara pod železnično mašino udri most, ki drži preko reke Une, pri čemer se je kolar, kateri je skočil doli, bil hudo ranil, a vodja ter kurjač, ki sta ostala na njej, sta bila le malo poškodovana Most so namreč ravno popravljali ter so nesreče krivi delavci, ki so rekli, da se more preko njega voziti, dasi so bili prej v nekaterih krajih odvili vi j ko (Šravbe). Štiri tesarje so uže deli v zapor, škoda izuaša 6000 goldinarjev. * (Zvest pes.) V Pelznu na Češkem je umrl predsednik okrajnega sodišča Kvsla-nek in ko je bil zakopan izginil je tudi njegov pes, ki mu je bil veden izpremljevalec. Ko jo pred nekoliko dnevi rapjeaga predsednika vdova prišla na pokopališče* našla je na gomili tovariša svojega soproga in komaj je zvesto Šival zopet spravila domov. * (I / K a p s t a ii t a) se poroča, da so bili Kafri v bitki popolnem pobiti, ter se nij bati še naduluje vojske. Trinr cene ▼ Li ubij mul 15. decembra t. 1. Plenic* hektoliter 9 jrld. 51 kr., — raž 6 gld. BO kr.; — jočmen 5 gld. 73 kr.; — oves 8 gld — 25 kr.; ajda ti *ld. M kr.; — proso 5 gld. 69 kr. — koruaa ti goni. HO kr.; krompir loO kilogramu« 3 gld 05 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; m asi. ulogram — gl. 92 kr^ — mast — gld. 80 kr.: — ipoh triien — gld. 62 kr.; — špeh povojen — gid. 70 kr.; jajce po 3 kr.; — mleka liter 7 kr.; govednine tilogram 62 kr.; — teletnine 62 kr.; — svinjaku oeso 44 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 0."> kr.. — slame. 1 srold. 78 kr.; — drva rrda 4 kv. metrov t> gold. ' kr.. mehka 4 gld. 50 kr. V „Narodaej tiskani" v Ljubljani je isslo in* se dobiva: Vm zvezek „Llatki": Pomladanski valovi. Roman, spisal I. Turgenjev, poslovenil dr. H. Samec. 8° 17 pol. Cona Go kr. Dunajska borza 15 Enotni dr/., ri u g v bankovcih . Enotni drl. ookg v srebru , . Zlata renta ........ IStiO dri. posojilo..... Akcije narodne banke . . . . Kreditne akcije...... London ......... Napol.......... C. kr. cekini . . Srebro ........ jnpravna decembra. tfi gld. 95 £ 7 _ 74 " 80 113 „ 80 eoi 210 n 119 9 . 57 B 105 . 80 i Iiisa kr. 8 prodajal uicu nizurira blajfu ao prodajo prav v ceno in pod uaj ugodne) ril iuI uvoti v mestu na HoroMkciu, kamor ob tržnih dneh zahaja mnogo ljudij. Ponudbe i naslovom ..A. Z. .xn>" nprojemlje opratništvn ,,Sf«»r. Xara^lu". (391—1) ♦♦♦♦>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Za pričakajočega !>«»#. i «■» Na veietnoii otrodiča Lepe igrače jai ponujam, Kor se „Anđrej Sclireyer" imenuj am, Punco, oblečene in samo v srajci, Tudi take, ki vpijejo: mama in papa, Živali z repetnic.tmi, posebno lepi aajci, Ognjišča in kuhinje iz crnoga ploha. e in krave, pesi in osle, Slone pa kaže in druge zverine, Mačke m tigre, leve in kozle, Ptice in pave, nHJlepš' peteline, Bogove zii lovce, gosle, kitare, Oake in sablje, flinte in bobne, Trompete in flavte, in druge piščare, Orgeloe in harmonike, velike in drobne, Jaselce, gledališča in šole za otroke, Železnice z mašino in naslikanim vozam, Arhe Noeta in vozove za pelat na roke, Prcdajalnice i blagom v prahu in kosam, Postelje in zibelke, kostnje in strine, Bukvice s podobam, smešne in verne, Leteči angelji in tisoč drugih reči, Zgornji gospodom posebno priporoči. (373-2) , 9* 2 O o 3-. ^, a. s J? 3 o ~> -a s' i «t 2 3 0 WS i g.i 1I5'2 MS v z n O B g — » r " On B c pl II« P 2" 6» O 513 H S' I I C o n r, pr «^ O* g ° o C «2.a B fi 5 ' Ne milijon zastarelih in neukusnih domačih in tujih, nego mnogo stotin najnovejših, nujeleganlnejših in najukmmejših tili Iun t *• i-iJ t*l*.ili iv.dollto v, osobito primernih za božična in novoletna darila, priporoča na iabiro častitemu p. t. občinstvu Leopold Pir ker ter jih prodaje po najnižjih cenah in to še toliko bolj zaradi tega, ker je sklenil upreti su vsakoj sleparskoj konkurenciji. (374—2) Pno ooerSaO vzajemno zavarovalno flrnštvo na živenje in škodo po ognji, toči ter prevažanji (utemeljeno leta 1858 — z zavarovanjsko glavnico 12,000.000 goldinarjev a. v.)> --mmm—t- Podpisani javljamo, da smo denes izročili gospodu B0BKIKU glavno zastopništvo za KruuJMko in Hpodnje J-*i ti jitnUo. V Budapešti, dne 1. decembra 1877. 2S3arsrrxa,t©lj st^ro. P. T. Uljudno so ozirajoč na gornje naznanilo, jemljem si čast ob jednem naznanjati, da- imam svojo zastopniško pisarno na frančiškanskem trgu št. 45. H Kdor želi prevzeti zastopniško eluabo v kakem kraji na Kranjskem ali Spodnjem? Štajerskem, oglasi naj se pri podpisanem, kjer se dobodo v»a potrebna razjasnila. Osobito bo priporofiovajoft bilježim bo spoštovanjem (a69-2) Jakob Dobrin. Kje? moreš kupiti najcenejša, najlepša i u najpraktičnejša božična darila. Tri (368—3) v Ljubljani, v Slonovih ulicah (Lukmanovej hiši) štev. 11. Potne kožuhe Meneikove Ponočiiicc Lovske suknje Zimske hlače v Orno S{ilon-ol)leko Velika zaloga otroških oblek in vrhnjih snkenj, oblek za decake in Meiieikov-sukeiij, navadnih iu lovskih sukenj, najcenejših in nuj novejših možkih sukenj za dame. po 45 gld. „ 20 „ 10 ;, 6 „ 25 Vnanje naročbe se izvršuje točno s povzetjem, kar komu ne g6di, zamenja lehko z drugim. Dobrodelni bazar na Dunaji prodaje za podporo po vojski rusko-turškej osiromašenih rodbin te predmete, kateri ne bi imeli o božiči pri nobenej hiši manjkati, ker jim je cena čudovito nizka ter znaša aamo S ffl't. 9S #.#•• a. v. 9 mm Predmetje 1 majhen eleganten klavir, na ka- 1 teri mogb oelo dečaki in dekletca igrati najlepše komade. 1 dunajsko gledališče, kjer precej v prvem dejanji vzame hudič Žida ter ga nese v peklo. 25 brilantuih ozaljškov za božično drevesce. 25 svečic, ki se imajo prižgati na božičnem drevescu. 25 brilantuih svečnikov, kateri se obesijo na božično drevesce. 1 kitajsk mandarin, ki napravlja 14 ukokov. 1 mično opravljena punica, ki se polja v vibaščeku uuiuteljiio ple-hm m ter vpije, brca in se giblje. 80 krasen perzišk voz, ki ga polja navadna koza. 1 benetsko ognjišče — ako pritisneš, poskoči vču začaran kraljevu'-. 1 šiinpanza (opica), ki ministru kaže jezik. 1 orientalska gajba s tremi premičnimi in pevajočimi nežnimi ptički. 1 egiptska stražnica, pred katero sem ter tija hodi stražnik. 1 začaran malin, kateremu se mora vsak smijali. 2 lični škatljici, v katerih najdejo innogo zabavnih Btvarij otroci katerih si koli let. s< predmetov. Vseh tu navedenih 87 velekraanih predmetov atoji vkupe samo 5 gll ni-.se -O. Pošilja se s povzetjem ali pa za &otov denar. (337—6) Izdatelj in urednik Joi>ip Jurčič. LastDina in tisk „Narodne tiskarne0.