Stev. 46. Y Mariboru 13. novembra 1879. Tečaj XIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
za celo leto 3 gld__kr.
„ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne spro-jemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 n trikrat . . . 16 ,,
Slovenski poslanci v državnem zborn,
Slovenci smo 14 poslancev spravili v državni zbor, da nas ondi zagovarjajo, branijo in se potegujejo za naše duševne in gmotne koristi in potrebe. Da bi ondi res kaj dosegli, združili se so z nemškimi konservativci. Jednako storili so tudi dalmatinski in primorski Hrvatje in južno-tirolski nekateri Italijani. Za voditelja so izbrali slovenskega poslanca, bivšega ministra grofa Hohenwartha, ki je uže enkrat skušal vse narode pomiriti in spraviti med seboj. Ta skupina poslancev šteje 60 mož in odločuje v zvezi s skoraj jednako močnima skupinama čeških in poljskih poslancev (prvej je voditelj dr. Rieger, drugej dr. plem. Groholski), večino v državnem zboru in drži nemške liberalce v manjšini. Vsled tega je bil tudi grof Hohenvvarthov načrt odgovora svitlemu cesarju sprejet (adresa), za kateri so zraven čeških in poljskih, potem nemško-konservativnih poslancev, glasovali vsi — slovenski. Zakaj? To je v spretnem govoru razlagal g. dr. Josip Vošnjak tako izvrstno in resnično, da se zamorejo njegovi volilci ž njim ponašati in da mu vsi Slovenci hvaležno pritrjujemo. Njegov govor se glasi po stenografičnem zapisniku tako-le:
„GospSda moja! Ker je uže mnogo tako izvrstnih govornikov govorilo o predstoječem predmetu, mi je vsekako težko povedati kaj novega; samo ozir na volilce, ki so me sem poslali, in nadeja, da vendar iz nova nekoliko osvetlim obe adresi, sili me nekoliko besedij izpregovoriti. Ko se je leta 1873. prvi neposredno voljeni državni zbor sešel v tej visokej hiši, so tudi zastopniki južno-slovanskega naroda prišli notri in se postavili na ustavna tla, nadejajoči se, da se bodo določbe ustavine v resnici tudi izvedle. Ali akopram Jugoslovani v gostej množini stanujejo od Mure in Drave do Jadranskega morja in na njegovih obalih, ipak se je na njihove narodnostne potrebe — priznati moram — žalibog malo ali celo nič oziralo. Niti v šoli, niti v uradu zadovoljilo se je njihovej zahtevi gledč materinega
jezika in z njimi se je tako ravnalo, kakor bi bili tu samo za to, da bi se vsi ponemčili. Zato pa posebno j eden odstavek v adresi večine radostno pozdravljajo ne samo Jugoslovani, nego vsi nenemški narodje avstrijski. To je 6ni odstavek, ki zahteva vestnega izvrševanja ter izvajanja državnih osnovnih zakonov v narodnostnem oziru. „Vestno izvrševanje državnih osnovnih zakonov poleg ravno-pravnosti vseh narodov", kakor pravom trdi adresa večine, „ne bode samo jedno najgotovejših sredstev, da se zagotovi ustavi jednako radostno priznanje vseh narodov", ono je po mojem preverjenji jedina podlaga, na katerej dospemo vsi do sprave in sporazumljenja, in na katerej se more Avstrija uspešno razvijati.
Nečem tukaj navajati pritožeb proti ustavo-vernej stranki, ker je v obče visoka zbornica vsled ostrih besedij iz obeh stranij uže itak razdražena, ampak potruditi se hočem, kolikor mogoče objektivno želje in nazore tukaj naznaniti, kakor se mej jugoslavanskim prebivalstvom izražajo. Ustavo-verna stranka bi se gotovo v večjem broji v to visoko zbornico povrnila, ako ne bi bila ob času svojega gospodstva ravno 6nega člena 19., katerega je sama ustvarila, čisto pozabila. Člen 19 — to prizna jem — je v resnici teoretično priznanje narodnostnih pravic, in dolžni smo zalivale ustavo-vernej stranki, da ga je vstvarila. Žalibog, da je ostal ta Člen zmirom samo mrtvo pismo. Nečem soditi, da je ustavoverna stranka ta člen za to ustvarila, da ostane mitva črka; ampak jaz mislim, da je glede praktične izpeljave izhajala iz napačnega mnenja, da bode njeni odlični položaj v cesarstvu v nevarnosti, ako bi se oni člen izvršil in bi se dala nenemškim narodom njihova narodna prava. V tem slučaji bi bil pristavek ustavoverne stranke popolnem neopravičen. Poudarjalo se je uže, da je nemška narodnost v tako odličnem položaji v državi in da jej je tako malo potreba za to položenje skrbeti, da bi jej v resnici nič ne stalo, ko bi dejansko uresničila člen 19. Morebiti je to oviral še jedeu odnošaj; ne samo stranka, nego ur a d ni št v o, ki se je redlo kot del ustavo-
verne stranke, ki pa ima koncem eamo ohranitev svoje uradniške vsemogočnosti pred očmi, to se je najbolj branilo člen 19. izvršiti. Velika napaka ustavoverne stranke je bila tedaj, ker je bila proti slovanskim narodom Avstrije tako protivna, včasi celo sovražna. Nje ne manjša napaka je bila, ker je skušala z vsemi sredstvi na podlagi njej ugodnega volilnega reda pridobiti si v vseh deželnih zborih nemško-liberalne večine. Osobito v kronovini Kranjskej, kjer vendar poleg 440.000 Slovencev biva samo 20.000 Kočevarjev in samo majheno število naseljenih nemških rodbin, osobito tam je bilo popolnem neopravdano početje, tudi tam narodno večino deželnega zbora potisniti v manjšino, kakor se je zgodilo to leta 1877. z znanimi čini pri volitvah, o katerih se je uže govorili v tej vi-sokej hiši. Adresa manjšine je nejasna ravno v točki, ki govori o narodnostnej ravnopravnosti, da, odstavek o narodnej ravnopravnosti ima toliko pristavkov, da se mora iz njega razvideti, ka 6nim možčm, ki stojč za to adreso manjšine, nikakor ni resno z izvajanjem narodnostne ravnopravnosti. Ta odstavek se glasi (čita): „Zbornica poslancev se niti nij obračala proč od neizogibnih terjatev državne potrebe, niti od opravičenih želja raznih narodnostij" itd.
Ali gospoda moja! roko na srce, ustavo-verna stranka nij v minolih letih hotela slišati teh opravičenih željd. Da bi bila 6na drugače ravnala in svojo lastno ustavo izvedla, dosegla bi bila ob volitvah drugačen izid in možno, da bi njeni kandidatje ne bili tako mnogoterno propali. Mi gotovo nečemo boja, ker Jugoslovani nemarno nikake sovražnosti zoper druge narodnosti, osobito pa ne zoper nemško narodnost. Ali čutiti se hočemo kot ravno-pravne državljane cesarstva; mi hočemo dobiti sredstev, da se bodemo razvijali tako, kakor druge narodnosti in sodelovali v skupno blagost državi. (Dobro! Dobro! na desnej.) Žalibog, te možnosti nam doslč nijso dali. Uradni jezik je po vseh pokrajinah, kjer prebivaj oSloven-ci, uemšk, tedaj prebivalcem na kmetih neumljiv. Celo v naših ljudskih šolah ovirajo iznarodovanjskesile dose-ženje pravega smotra ljudske šole. Naši učitelji z a 1 j u d s k e š ol e o d go j uj e j o se na popolnem nemških učiteljskih iz-obraževališčih (Čujte! Čujte! na desnej), kjer si ne pridobe niti potrebnegaznanja svojega materinega jezika, v katerem morajo potem detco v ljudskih šolah poučevati. (Klici na desnej: Čujte! Čujte!)
Gospoda! Vi sami priznate, da ni preveč zahtevano, ako tirjamo, da naj se vsaj narodna šola pri tem pusti, v kar je prav za prav ustvarjena, da daje namreč narodu višjo omiko in odgojeva šolsko mladino v moralnem in verskem
oziru. Priznali boste, da nij neopravičeno, ako zahtevamo, da se našemu jeziku da tudi v srednjih šolah potrebnega prostora. Kajti, ako naši učenci, ki izstopijo iz ljudske šole z nezadostnim znanjemali popolnim neznanjem nemškega jezika, ob v s t o p u v prvi razred srednjih šol na mah stoje č i s t o ne m šk em u pouku nasproti, tedaj gotovo ne morejo primerno napredovati in srednja šola je kmestkemu stanu deloma ali popolnem zaprta. Mi nikakor ne zahtevamo, da bi se nemški jezik iz takih slovenskih srednjih šol izključil. Nasprotno! Ker živimo v vednej dotiki in vednem občenji z Nemci, želimo, da se učenci na srednjih šolali popolnem priučč nemškega jezika. Ta naj bode početkom učni predmet, v višjih razredih učni jezik, tako, da bi bili učenci ob izstopu iz srednje šole popolnem zmožni nemškega jezika. Se ve, da tudi želimo, da bi se nazaj poseglo po gimnazijskej uredbi od leta 1851., da bi učenci srednjih šol imeli priliko, prilastiti si srbsko-hrvatskega jezika, ker se bode vendar na pouk živih jezikov moralo polagati večjo važnost, nego se je dosle zgodilo. Po zasedenji Bosne in Hercegovine imamo za našo mladino široko polje in največje koristi bilo bi zanjo, ako si srbsko-hrvatskega jezika tolikanj prilasti, da bi se je moglo kot uradnike ali učitelje porabiti v teh od Avstrije zasedenih pokrajinah". (Dobro! na desnej.)
Konec prih.)
Gospodarske stvari.
Kdaj naj se živina kolje.
M. Neki francoski ločbar ali kemik je našel, da se meso od takih živali, ki so bile v drugi polovici noči, tedaj po polnoči zaklane, tudi če ni bilo soljeno, delj časa da hraniti, ko pa meso od onih živali, ki so bile po dne zaklane. Iz te skušnje pa sledi, da se meso od živali, ktere so se o hladnejšem vremenu in ko je delavnost njihovega življenja manjša, zaklale, delj časa hraniti in držati da, ko pa meso takih živali, ki so se, kratko predno so se zaklale, močno pregnale in vgrele. Ta skušnja sicer ni nič kaj novega, da se meso od živali, ktere so se pred klanjem dobro izpočile, daje bolje in dalje hraniti, kakor od vgnanih in razvročenih živinčet. Vzroki, zarad kterih je reč taka, imajo svoj povod v okoliščini, da vsako močnejše telesno gibanje, ali kterokoli diugo draženje kri v najtanše vejice žil živalskega trupla požene, ko pa žival počiva, kri bolj pri srcu ostaja in tako močno ne kroži. Če se tedaj žival zakolje, ko je bila poprej pri miru in spočita, se kri skozi prerezane močno krvne žile bolj čisto izteče, ko pa če je žival bila pregnana in razdražena. Ta kri iz najtanših in najbolj oddaljenih krvnih žilic pri klanju ne more do čista
izteči, ostane v mesu in ker kri prej v kvar gre in gnjije, kakor meso samo na sebi, zato se tudi meso, ki je s tako zaostalo krvjo napolnjeno, prej vsmradi in pokvari. Torej kaže živali izpočite in o hladnem vremenu klati.
M. Razna perutnina sadnnosne vrte mrčesja čisti. Razno perutnino na sadunosne vrte spuščati je koristno. Nikdar bi se kokošim, kopunom, racam, gosem ne smelo na sadunosne vrte braniti. Lansko jesen, tako pripoveduje neki kmetovavec, sem imel priliko obiskati soseda, na kterega sadu-nosnem vrtu razna perutnina ni le smela noter in ven hoditi, ampak na kterem je bila tako rekoč doma. Lastnik mi je pripovedoval, da mu je bil sadunosnik, predno je začel perutnino na njega spuščati, le klavernega pogleda. Drevesa so slabo prospevala in sadja je bilo le pičlo. O taki pri-povesti sem se jako začudil. Trava na vrtu je bila nizke rasti, plevelj potrebljen in drevje je tako lepo in krepko rastlo, da sem ga lastniku skoraj zavidal, ko bi kaj takega prav bilo. Rast drevja je bila močna in listja zdravega obilno. Sadja je bilo vse polno, da se je moralo podpirati in kar je še največ vredno bilo, bilo je vse zdravo in celo nič črvivo. Tudi brez vsega drugega kvara je bilo. Lastnik mi je začel tolmačiti: „Kokoši pobero vse mrgolince in vse mrčesje, kterega najdejo na svojih potih. Kokoši tudi po noči posedajo po drevju in celo nes6 na njem. To pravi lastnik mu ne dela nobenih neprilik. Plot 2 metra visok okoli vrta vso kuretnino vkup drži. Vrt je na 3 dele razdeljen, v ktere se potem kuretnina po potrebi spušča. Se ve da se more kaj takega le v takih sadunosnikih goditi, kjer je pod drevjem samo trava ne pa še sočivja ali kaj takega.
M. Peške sadnih dreves je treba nabirati. Po zimi se mnogo sadja zlasti jabelk in grušek povžije. Vsak povžiti sad ima več pešek v sebi. Te je treba nabirati in na primernem prostoru hranjevati. V zakurjeni sobi to ne gre. Najbolj jih kaže hranjevati med okni v kaki primerni posodi, v ktero se nekoliko suhega tenkega peska, potočne gline nasuje. Spomladi pa, ko začne zemlja tala prihajati, se v dobro vzrahljano gredo na primernem mestu posejejo ali po vrsti ali po celi gredi.
Kako in zakaj je dobro jeseni drevesa saditi. Vsak, kdor se peča s sadjerejo zna, da drevesa jeseni sajena gotovo in lepše rastejo, kakor ona, ki so spomladi sajena; prva prej in obilnejše rodijo, kakor slednja. Vsak pa, kteri drevje sadi, naj pazi, da okoli korenin ne bo votlo; tamkaj začuti korenine plesniviti, potem gnjiti, drevo boleha, in potem, ako že ne umrje, prvo, gotovo pa drugo ali tretje leto. Da pa pri korenini ne bode nikjer votlina, naj se rahle drobne zemlje na korenine potrosi. Sledeči način je — še boljši.
— Naj se naredi iz kravjeka, »pna, pepela, in malo ilovice z gnojnico pomešana reč, ki naj bo gosta, kakor zidarsko ometalo, mazka ali mort. V to tekočino naj se drevesne korenine pomočijo, da se poprime tekočina korenin. Na ta način ne bode pri korenini votline, drevesce je še nekoliko pognojeno, in ker je pepel vmes, miši korenin ne glodajo. S tem mazilom se tndi lahko drevje maie, da jih zajci ne glodajo. Pregloboko sajena drevesa slabo rastejo in nočejo roditi. To jesen je sneg mnogo škode na drevju naredil. V drevesnicah so slabeja drevesa potrta. Zlo lepa drevje s a, s krono, kakor mašancki, hruške Ligel-ove maslenke, zimike, češnje itd. se dobivajo iz drevesnice S te ga rje ve pri sv. Petru pod Mariborom po 25 —30 kr. in sicer sama močna, kerslabejajesneg p o tri. Kdor drevesa želi, naj se taki oglasi, ker jih je le samo 1500 zdravih in lepih za oddati.	Janko Stegar.
Dopisi.
Iz Maribora. (Slavnozmagalismo Slovenci) pri volitvah v okrajni zastop, slednja trdnjava nemčurska je v našej oblasti. Dne 2. nov. prodrli smo v velikem posestvu, dne 12. novem, pa v kmetskej skupini. Nemškutarji so zbrali še enkrat vse svoje sile. Letali so okoli in lovili Slovence, jim trgali bele listke, na kterih je bilo naših 10 mož zapisanih. Vse zastonj. Zmagali smo! Od 160 volilcev prišlo je 131. Slovenci so imeli večino po 67, 68 in 69 glasov, nemškutarji pa so ostali v manjšini 62—65 glasov. Zmagali so torej: Robič Franc, Ramuta Danijel, Ladislav vitez plem. Tarnawiecki, Ferlinc Franc, Fluher Janez, Gert Janez, dr. Janko Sernec, Sikar Franc, Vajksel Anton in Simon Pavi. Propali so pa stari nemčurji vklub zelenim listkom, na katerih so bila tiskana jih imena: Franc Weingerl (sv. Jakob), Janez Novak (Bohova), Jožef Povoden (Pobreže), Franc Smonik (škoda, menda sam ni vedel, da so ga nemčurji na svoj listek zapisali), Franc Purgaj (leitersberški „šoter-Francel"), FrancRečnik (Hoče), Adam Wiesinger (drugič propal), „voter" Miha Wretzl (tudi drugič ostal na cedilu), M. Ursig iz Selnice in Franc Ledinegg (iz Poličje vesi), obadva „švogra" leitersberškemu Purgaju. Živili vrli volilci; živili Slovenci! Skupina velikih trgovcev in obrtnikov voli tudi 10 zastopnikov. Slovenci so napravili nagodbo ali „kompromis" z Nemci ter obljubili vsakega izvoliti, razun Seidla, ako nasprotniki volijo g. Bindlehnerja. Nagodba se je sprejela. Toda Nemci niso ostali pri danej besedi in so zbrisali g. Bindlehnerja ter vpisali Seidla. Toda premalo jih je prišlo volit in prodrli so prej dogovorjeni zastopniki, ker so Slovenci pošteno ostali mož beseda! Izvoljen je bil g. Bindlehner, zraven njega pa še: Kajetan Pahner, Anton Badl, Jožef Bankalari, Fr. Halbärth, E. Jäger, J. Kokošinek,
Jul. Pfriemer, Tom. Götz iu Karl Scherbaum star., Seidl je torej drugič propal. Slovenci smo ga skoz dvojne dveri zahitili iz okrajnega zastopa vun, a skoz št. Lovrenski okenjak v puščavi nam je vendar vplezal. Mariborsko mesto je namreč izvolilo 9 zastopnikov, čijih imena so: dr. Duhač, M.Marko, J. Girstmayer star., dr. Reiser, dr. Schmiderer, A. Fetz, Jak. Peternel, dr. Lorber in David Hartmann (luteran in rodom Nemec iz Würtemberga, tisti, ki je bil pri volitvi v velikem posestvu propal), 1 pa trg št. Lovrenski v puščavi in tega izvoljenec je g. Konrad Seidl, bivši državni poslanec, bivši deželni poslanec, bivši načelnik okrajnega zastopa, bivši župan v Kamci in bivši itd. itd. Nekateri ljudje so res strašno žilavi! Vendar premagati jih je mogoče. Slovenci smo to v zadnjih 3 letih dovolj pokazali. Resna trdna borba za resnico in pravico je tudi tukaj Slovencem na korist, čast in slavo, prodrla. Hvala in slava blagim moževom, ki so slovenske volilce ob pravem času podučili iz zjedinili. Hvala in slava pa tudi volilnim moževom, ki so razdrli — nemčarski strah!
Iz Dobrne. Ako kedaj, to se gotovo letos lahko v pest smeji vsem nevernim Tomažem. Kdo neki? No, tisti vremenski prerok, iz kterega si ljudje radi norčujejo, rekši, da mora vsaj toliko paziti, da v koledar ne postavi ob poletju snega, ob zimi pa toče. Letos nam je naznanil po veliki pratiki, da bode 15. oktobra mlaj, potem dež in sneg. Za sedaj mu svet ne more norcev briti ter očitati laži. Za njegov letošnji izrek bila je huda vojska; prepirala sta se dva letna časa, čas toplote in zime. V noči 15.—16. oktobra je trudni svet iz sladkega spanja budila močna burja; svetloba bliska, grmljavina, dež, vihar, vse to je tekmovalo za zmago. Potegnil je hladni veter, ostra zima stegnila je svojo mrzlo roko ter konec storila sovražnemu prepiru, sledeče jutro pa je človeško oko sč žalostjo opazovalo nasledek ponočnega nemira, — zemlja bila je zagrnena v belo, dober pedenj debelo pokrivalo, a drevje praščalo je pod nepričakovano težo mokrega bremena ter spuščalo raz sebe ud za udom, veja lomila se je za vejo. Vsled dolgotrajne toplote in suhega vremena žejna zemlja se je sicer nekoliko vpirala zimskej sili, ki je svojo moč kazala celi mili dan do večernega mraka spuščaje lahke pa precej pogubne bele krogljice. Skozi noč in sledeči (17.) dan bilo je oblačno, zvečer se je zjasnilo; dne 18. dobili smo mraz (— 3° R.), ki je po goricah povzročil ne malo škode. Prejšnja leta so naši vinogradniki začeli trgati precej zgodaj. Lani pred Terezijinim ni bilo časa za to, ker nas je božja roka obdarovala z obilno množino sadja ter je bilo s tem pospravljanjem dovolj opravka, pa tudi vzrok, da je pozneje za mošt manjkalo potrebne posode. Letos se je ljudem mililo, da bi prijazno solnce svoje tople žarke ¿trosilo in vrstilo po obranih vinogradih; toraj so grozdje pustili zoriti na zelenej trti.
Tiste, ki so pred snegom vinsko kapljico spravili v varno posodo, tiste lahko (v našej fari) prešteješ na prste. Dne 19. imeli smo zopet mraz (— 2°R.) potem lepo jasno, kakor prejšnji dan; sneg je skopnel po solnčnib krajih; v pondeljek (20.) o-blačno, vlekel je jug, kteri je prenehal v noči ter svojo službo odstopil toplemu dežju, da je izpiral belo odejo do po poludne, dokler je naposled popolnoma izginila. To spremenljivo vreme nagajalo je ljudem ter jih motilo glede trgatve. Nekteri so brali med sneževanjem, drugi hitro po mrazu, tretji niso vedeli, da li bi čakali ali se lotili posla. Zmrznilo je le manje zrelo grozdje: pri vinu se ne pozna zdatna sprememba. Kar se tiče kakovosti, to je letošnja kapljica mnogo okusueja od lanjske: pivci jo hvalijo, češ, da jim se rada v glavi zvrti. Kolikost najbolje označiš se številkami, če rečeš, da so tisti, ki so vlani imeli 12 polov-njakov, letos naprošali po 6—7 (z redkimi izjem-kami.) Lanjsko vino so v račun spravili večinoma le oni, ki so denar že zdavnaj zapravili za dačo in druge potreboče, t. j. dolžniki pri krčmarjih in ostalih kapitalistih. Za letošnji pridelek še slabo povprašujejo; stalno ceno dobiva navadno o Martinovem; za hektoliter ponujajo dosedanji kupci po 7—8 fl. a krčmarji prodajajo liter po 20 kr. — Dne 3. novembra nam je sneg znovič pokril že posušeno zemljo. Ob istem času so naši barantači dobili novega konkurenta v osebi nekega Abrahamovega, sina ki je baje prvi dotični naseljenec v krajih Savinjske struge; prišel je izmed ogerskih Slovencev, iz Murske Sobote.
Iz Kapele pri Radgoni. Posejali smo to jesen se precej lehko in ugodnem vremenu, tudi hajdino, tikvi, in koruzinje smo za silo domov spravili, z repoj pa še se zdaj neki blatijo, bratva pa skoro golča ni vredna. Cisto malo grozdja je bilo, samo na mestah malo kaj več, pa še to trohico morali smo tako rekoč krasti pred snegom in deževjem. Sladka pa je kapljica, kakor nje že dolgo nismo imeli, ali kaj da kupcev ni. V obče se je leto 1879. nasproti lanjskemu prav slabo pokazalo. Sadja celo nič, silje ima sicer boljšo ceno, pa ga je polovico manje, vina pa je komaj tretjina, pa še za to nikdo ne pita, da si je izvrstno. Tudi lanjsko nema skoro nikake cene, razve kaj se ga v krčmi stoči, tam pač moramo najzadnejo čmigo po tri gube plačevati. V tem oziru, mislil sem si že večkrat, je škoda, zakaj se uradno ostro ne opredeli, koliko da sme krčmar postavim za kos mesa ali za porcijo tega ali onega jela zahtevati; kajti zdaj se pogostem računi enemu drugemu več in prigodi se, či zaželiš pečeno pišče, da se krčmaričin „kelnar" jezljivo odkvasi: „pri nas košta pišče tri ranjške", posebno takrat, kedar ni dobre volje, ali pa, če ne more pozabiti, ka si ga svoje dni zaradi nerednosti in nemarnosti kregal. Nekdaj bilo je pri nas to vse drugače, pa časi se zdaj nekako hitro in čudno menjajo. To se vidi na primer tudi iz sledečega. Ko so pred tremi
leti na naglo iz šole iztisnoli učitelja g. Kocmuta, s kterim smo bili, razve par liberalnih sršenov, vsi prav zadovoljni, so rečeni „sršeni" odvise vriskali in skakali in na „feršidenesov" račun pijančevali, in ko so se nazadnje po malem streznili, je „ober-sršen" od veselja še pre htel dati péto mešo služiti, in glejte! zdaj pa bi ravno taisti pre rad dal na tri péte meše, laudamus in predgo, ko bi mogoče bilo g. Kocmuta zopet nazaj dobiti. Tak se časi menjajo! Deklince in dečki so prejšnja leta komaj čakali, da mine četrtek, da bi zamogli opet v šolo iti, zdaj pa njih moramo šiboj siliti, vsakovrstne izgovore si iztuhtajo, kako bi'mogli doma ostati. Menda bom vam v kratkem obširneje razložil, odkod ta prikazen, zdaj samo toliko za „dobro jutro".
Martin Srakoper, želar.
Iz celjskega okraja. (Svarjenje.*) Uže dalje časa se na spodnjem Štajerskem, posebno v okraji celjskem, klati neki agent in kmetske ljudi na pristop k zavarovalnemu društvu ,,Concordija" vabi. Denes se je skoro cela občina Dramlje vzdignila zoper tega sleparja in po zastopniku tožbo vložila pri konjiškej sodniji. Bog jej pomozi! Kmetje, kateri so se po tem človeku pri „Concor-diji" zavarovati dali, vidijo, da so zapeljani in prevarani. J. R. je rekel namreč, da bode od 100 fl. zavarovane svote samo 10 ali 20 kr. plačevati letne zavarovalnine, zdaj pa, ko so zavarovani kmetje od „Concordije" menjice dobili, je od 100 fl. še nekaj črez 1 fl. plačila. Manje premožni kmetje stokajo, stokajo, a pomagati se ne da. Rubež jim žuga. In kdo je tega kriv? J. R. in njegov prijatelj A. bivši pisač pri odvetnikih v Celji (zdaj zakotni advokat v Sentjurji na j. ž.) sedita kav-drajoča v krčmi in prigovarjata kmetom, naj se zavarujejo; zraven pa kujeta tožbe zoper zavarovane, katerim nij možno plačevati. Politizirata v nemškem jeziku, da kmetje njijno hudobno sleparsko postopanje še manje razumejo. Vrhu tega se pa tudi iz njijnih ust semtertje glasé besede kakor: dumme windische bauer. Obadva sta sina slovenske matere, a zdaj sta seveda velika gospoda (!) in se nemškega jezika poslužujeta. Opomniti je treba, da se je agent J. R. še le kot občinski sluga nemški jezik nekoliko lomiti vadil, da ga pa še zdaj niti na pol zmožen nij. Naj jima bode tedaj nemška zemlja bolj rodovitna, ker se jima slovenski kmet nehče udati! T. B.
Iz Celja. Pretečeno soboto zvečer si zakurita kovaška pomočnika pri tukajšnjem živino-zdravniškem kovaču g. Volovšeku: Matija Kolar iz Pilštajna pa Anton Senica iz Planine, z ogljem v svoji spavnici ter se podata v posteljo. Drugo jutro so nju najšli mrtva; zadušila sta se. Bila sta na poštenem glasu ter vsak še le 17 let star. Bodite vedno pripravljeni 1 — Nek služabnik grofa Draškoviča v Teharjih se je uni dan skušal obesiti; pa mu je spodletelo. Vrv, ob kteri je visel,
*) Ponatis iz „Slov. Naroda" zarad velike važnosti 1
Ured.
bila je preslaba, ta se jevtrgala; „sirotej" telebi na tla pa v brezavednosti obleži, dokler ga zopet zdravnik ne vzbudi. V odbor celjske čitalnice so se v zadnjem občnem zboru sledeči gospodje izvolili: G. dr. Josip Sernec ravnatelj ; odborniki gg. dr. Kočevar, K. Hribovšek, Kokot, Vinko Krušič, Žičkar, Zupančič, Žolgar in Žuža Ivan. Kat. podpornemu društvu v Celji je pristopil čast. gosp. Jak. Zupanič, kaplan pri sv. Lovrencu na Dravskem polji z 2 gld. ter zraven tega poslal izročenih mu 20 gld.; po č. g. P. Donatu, kapuoinu, je prejelo društvo za napravo božičnice 5 gold. Hvala dobrotnikom!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Štajerske nemškutarje in liberalce hudo grize, da smo v mariborskem okraji Slovenci zmagali izvolivši g. barona Goedelna. Zato so na Dunaji močno rogovilili, naj bi ne bil pri drugej volitvi predsedništva drugič in za celi čas zborovanja izvoljen v podpredsednika. „Vsakega, upili so, rajši, kakor tega slovenskega zve-ličarja, ki hoče Slovence od mrtvih prebuditi („nur diesen windischen Heiland nicht, der die Windi-schen von den Todten auferwecken will"). No, tako blebetanje uže poznamo Slovenci, predobro vemo, da nas hočejo — mrtve imeti. Toda na sramoto so postavljeni povsod. Ravno dnes 12. novembra smo si večino preborili v mariborskem okrajnem zastopa, ali. nov. bil je baron Goedel zopet izvoljen s 172 glasovi zoper 150, katere je nemčur dr. Klier dobil. Volilci barona Goedelna so se veselili njegove prve izvolitve in se bodo še bolj, ko bodo brali o drugej. Slava baronu Goedelnu, živio kot podpredsednik državnemu zboru
—	mnogaja leta! Tudi druga dva prejšnja predsednika dr. Smolka s 176 in grof Koronini 8 326 glasi sta zopet izvoljena. Nemški liberalci so torej v odločnej manjšini 150 glasov, vse zvijače, repe-čenje, ropotanje, jeza in zabavljanje je zastonj.
—	Poslanec Fanderlik nasvetuje, naj bi se kolek pri novinah odpravil. V tej reči je močno želeti, da se vsaj za 1/2 krajcarja kolek zniža, če se uže ne odpravi. „Slov. Gospodar" plačuje davka v kolekih 2000 X1 kr., t. j. vsako krat 20 fl., kar znaša v letu 52x20 = 1040 goldinarjev, skoro polovico več, kakor zahteva uredništvo in oprav-ništvo. Toliki davek se nalaga listu, ki je pripro-stemu, torej ubožnejšemu, ljudstvu namenjen v potreben poduk! Poslanci naši so prošeni, da se potegnejo za „Slov. Gospodarja" v omenjenem smislu. Poslanec dr. Poklukar je zoper to, da morajo porotniki toliko časa pri sodiščih ostajati; naj bi se le politični zločini porotnikom v razsojevanje prepuščali. Tirolci so z grof Hohenwarthovim vodstvom konservativne in narodne stranke jako zadovoljni ter mu pošiljajo priznalna pisma. V Levo-vem na Gališkem je fabrika, ki dela vino brez grozdja, 15—25 kr. liter in je naglasila, da hoče
davek plačevati, ako se jej obrt ne ustavi. Minister grof Falkenbayn je odpotoval v Primorsko prebivalcem na pomoč, ki zarad slabe letine neizmerno trpijo. Na Oger8kem prihajajo izmed mag-jarskih liberalcev grdobne reči na dan. Sred leta moral je predsednik državnega zbora, nek Varady, potem državni tajnik grof Zichi odstopiti, ker se jima je očitalo, da sta se bogatila na državne stroške; sedaj je minister grof Szapary v takih zadregah. Pravijo, da je naglo prodal za mnogo tisoč obligacij gruntne rešitve ogrske, kot minister dobro vedoč, da bodo veliko na vrednosti zgubile, ker je pripravljal postavo, naj se izplačevanje onih obligacij za 50 let odloži. Tudi mu očitajo, da je 15 milijonov zlate rente več prodal, nego bi smel. Po Hrvatskem razsaja živinska kuga močno; v Jaški so pobili 292 goved. V Sarajevu odprli so realno gimnazijo; ravnatelj je dr. Coh. Blizu Sarajeva so našli bogate železne rude na hribu Tres-kovac. Spomladi bodo v Bosni in Hercegovini nabirali prve novince vojaške za 4 regimente peša-kov in 1 regiment konjenikov.
Vnanje države. Ruski cesarjevič potuje po Evropi in pravijo, da bo obiskal našega pa tudi nemškega cesarja. Nemški general Moltke je zopet pregledoval trdnjave ob francoskej meji; tudi prusko vojsko hoče zopet pomnožiti. To ne kaže na mir v zapadnej Evropi, v izhodnej utegne prej ohranjen biti, ker Rusi pripravljajo v Moskvi za 1. 1880 veliko svetovno razstavo. Prihodnji teden snide se francoska zbornica poslancev in tedaj bodemo videli, ali se bode še dalje sv. Cerkva preganjala ondi, ali ne, ali pa pride do kake revolucije. Chilenci v Ameriki so napali mesto Pisa-guo in ga vzeli po krvavej bitki. Zgubili so 500 ljudi. Zmaga je važna in utegne sedaj tudi na kopnem tepenim Peruvijancem nevarna biti.
Za poduk in kratek čas.
Središčani in Ormožki grajščaki.
Zgodovinski spominki — posneti iz Središke kronike, ktero spisuje M. SI.
II. L. 1606 dne 16. maja, na binkoštni torek, ko je bilo pri farni cerkvi sv. Duha poglavitno cerkveno opravilo ali tako zvano proščenje, se je zbrala tamkaj iz raznih krajev — posebno iz Medjimurj* velika množica ljudi; tudi več štacu-narjev je prišlo, ki so svojo blago ta in unkraj Črneča prodavali. Dokler je bila farna cerkev še blizu gradišča na zdajnih Cirkovcah tik Drave, — torej na Središkem, so mestnino od štacunarjev pobirali Središčani. Ko je pa deroča Drava to cerkvico podkopala, so povečali kapelico sv. Duha, ter njo v farno cerkev povzdignili. Ta pa je stala in še tudi zdaj stoji zunaj Središča na Grabah, ki so bile Ormožkim grajščakom podložne. Zategadelj pa so ti mestnino pobirali, češ, da cerkev na njihovem posestvu stoji. Temu so se pa Središčani
opiraje se na njim-dane pravice odločno vpirali. Omenjenega dneva je blizu sto oborožanih tržanov prišlo z zastavami, bobni in muziko k meji do Črneča. Tam so pobrali mestnino od štacunarjev naj-pred na Središkem — potem pa še tudi unkraj potoka na Ormožkem, Zoper to so se Ormožki podložni pritožili pri grajščaku, ki je Središčanom mestnino pobirati ojstro prepovedal. Pa Središčani so vkljub prepovedi Ormožke gosposke, opirajč se na svoje pravice, pobirali še mestnino tudi zanaprej. Da — ko so 1. 1630 slišali, da bo na binkoštni torek poslal Ormožki grof več vojakov v Središče, da Središčanom pobiranje mestnine ubranijo, so tudi ti si iz Medjimurja na pomoč in v varstvo do-peljali več ogrskih hajdukov. Istega dneva grejo po stari navadi z muzjko, zastavami in puškami proti farni cerkvi do Črneča ter se tamkaj s svojimi hajduki Ormožkim vojakom nasproti v vrsto postavijo. Na tisoče radovednih gledalcev je vkup privrelo; vsi poslušajo, kako se župan in tržani z baronom Štefanom Pete, Ormožkim grajščakom, ki je takrat osebno pričujoč bil, prepirajo, kar nenadoma od neke strani kamen prifrči in zdaj začne od obeh strani leteti debelo kamenje, — tudi puške začnejo pokati in navstala je grozna bitva. Več mrtvih in ranjenih je obležalo, ljudstvo pa se na vse strani hitro razišlo in proščenje 1. 1630 je bilo končano. Navstala je pravda, ki je trajala mnogo let, kajti vsako leto je prišla še kaka nova razprtija, ki je dala povod novi pravdi. Tačasni župnik Središki Ivan Simonenšič in več drugih prič trdi, da so Središčani prvi prek potoka šli, kamenje metali in tudi prvi streljati začeli. Še le potem, ko je Ormožkih vojakov bilo nekoliko zlo ranjenih, so se ti v bran postavili ter so Sredisčane črez potok pregnali. Ravno tisto priča tudi Miklavževski župnik Miklavž Bogonič, nek Ivan Veselko pa trdi da je Središčanov bilo črez poldrugo stotino oborožanih in da so zaran štiri vedre starine na rotevžu izpili, da bi bili bolj srčni in pogumni. — Ravno nasprotno so pa trdili Središčani, kakor je razvidno iz sledečega pisma, ki so ga deželnemu poglavarju poslali: Blagorodni baron, milostivi gospod deželni poglavar Štajerski! V našem revnem trgu Središkem, ležečem na meji Štajerske deželo, imamo na tenko določeno ob-gradje ali mejo, ktero že od nekdaj kot svojo lastnino varujemo. Tudi smo vsako leto ob bink. praznikih, ob kterih imamo tako imenovano „proščenje", po stari navadi zabranjevali pretepe in prepire, skrbeli za lep red okolj cerkve in pobirali vsled naših starodavnih pravic od štacunarjev mestnino. In ravno v tem nas hoče gospod baron Štefan Pete motiti ter nam naše pravice kratiti. K temu se je gospod baron Štefan Pete še pod-stopil, ob binkoštnih praznikih letošnjega leta na nek v naši deželi zlo prepovedan način, 8 kakimi 50 morebiti še večimi muškatirji — dobro oboro-žanimi v Središče priti. Ko smo po stari navadi svojo mejo objahavali in pregledovali, nas baron
ni prek potoka pustil, tako da še v cerkev nismo mogli; kajti je svoje ljudi kraj potoka razstavil, nam pa pod kaznijo 1000 cekinov mejo prekoračiti prepovedal. Mi smo ga prosili, naj nas ne moti ino nam naših pravic ne krati — toda vse ni nič pomagalo. Ko smo pa zapazili, da bi vsled splošne razdraženosti znalo priti celo do krvipre-livanja, smo se lepo tiho razišli ter se nadjali, da bode tudi on s svojimi vojaki odišel. In ko smo k svojemu šotoru prišli in zastave razobesili, nam je naznanil, naj nikakega prepira ne začnemo; tudi on bo svojim ljudem zaukazal, naj se mirno razidejo in nas celo pri miru pustijo. Mi smo mu verjeli. Ali ko so začeli štacunarji svojo blago v kište zlagati in so ljudje se večjidel že razišli, je on več ljudi okolj sebe zbral; —potem je sam s svojimi ljudmi s strašnim kričem nad nas planil, naše razobešene zastave pobral, šotor razdrl, naših ljudi sedem smrtno zbil in ustrelil, mestnino, ki po pravici le nam sliši, pobral, stole in klopi na drobne kosce razsekal, — z eno besedo: napravil je tak hrup in punt, da je vsak človek menil: najhujši sovražnik je prišel nad nas, kajti grozovitnejši in strašnejši bi tudi on ne mogel ravnati. Prisiljeni smo torej zoper tako ravnanje, s kterim nas ne le v naših pravicah moti, ampak nam povrh dela na vse strani še škodo, pritožiti se in prositi, da se mu zapove, naj se zavolj nam storjene krivice in škode v osmih dnevih z nami pogodi." Odgovor na to pismo ni znan, ravno tako tudi izid pravde ne.
Smešničar 46. Kmetic se pelja z dvema osloma mimo nekega gospoda. „No, kamo peljate vi trije osli" nagovori gospod kmeta. „Mimo četrtega" bil je odgovor.	J. Duh.
Razne stvari.
(,Svitli cesar) so Ptujskej okolici za popla-čanje stroškov pri stavljenji nove šole podarili 350 fl., občini sv. Trojice v Slov. goricah za ogenj gasilno spravo 60 fl.
(Cela ves pogorela) je Goritenca na Koroškem ; 34 hiš je pogorelo; ogenj zažgal je delavec, ki je v nekem škednji tobak kadil.
(Dobili) so Franca Rihteriča (Krllgerja) iz Orehove vesi l jutomerskega okraja, ki je črevljarico Lizo Wergelhoferco v Pollavi ubiti hotel.
(Celjski opat) vložil je tožno pismo zoper „Slov. Gospodarja" 28. okt. 1.1. Volilna rabuka Berks-Forreggerjeva pride tedaj pred porotnike, čeravno je g. Berks od tožbe odstopil.
(Zahvala in prošnja.) Slavni odbor „Matice Slovensko" je meni izročil popolnitev in uredbo zbirke geografskih imen. Že meseca marca 1. 1877. so se raznim gospodom duhovnikom po vseh farah Lavantinske škofije razposlale dotične pole • v blagovoljno izpolnitev. Dozdaj je nad sto go-
spodov poslalo deloma z veliko marljivostjo in obširnostjo izpolnjene pole. Naj jim bode tu v imenu odborovem izrečena najiskrenejša zahvala za njih trud. Te dni so se čast. predstojništvom vseh tistih far, iz katerih še niso bila odboru poslana geografska imena, i z nova poslale pole in obračam se tu v imenu odbora „Matice Slovenske" do vseh prečastitih gospodov, katerim pridejo pole v roke, z uljudno prošnjo, naj blagovolijo kako urico pisanja in pa poštno marko žrtvovati ter tako pripomoči, da se popolni za domačo vednost važna zbirka geografskih imen. — Naj se dodam željo, da bi se pri imenih vasi in okolic zapisovalo tudi ime prebivalcev, in da bi se natanko povedalo, kako se krajno ime rabi na vprašanje: kje? Tudi bi bilo želeti, da bi se pri vseh imenih zaznamovalo, kako jih narod naglasuje.
V Ljubljani 10. novembra 1879.
M. Pleteršnik, profesor.
(Zahvala.) Gospod Martin Kaiser, veliki posestnik v Ptuju, je lani in tudi letos lepo svoto denarja podpisanemu v ta namen izročil, da so se ubogim učencem učilni pripomočki kupili. Temu blagemu gospodu izreka v imenu obdarovanih otrok prisrčni: Bog plati! France Žiher
učitelj.
(Is Trbovelj) se nam piše, da so na vseh svetnikov pozno zvečer 4 razbijavci napali hišo Jurija Berdajsa, mu pobili vse šipe na oknih, vlomili vežine dveri in odstopili še le, ko je gospodar s samokresom ustrelil. Gospodar pritisne za njimi z žandarjem, ki ulovi glavnega razbijavca Topolovšeka iz št. Taborske fare ter ga izroči sodniji!	,
(f Umrl) je č. g. Peter Filipič, kaplan in katehet v Gospiču; rodom iz Vogričovec pri Ljutomeru. Bog mu daj večni mir, lahka mu žemljica med slovanskimi brati!
(Iz Celja) se nam piše. Nagle smrti umrla je 11. t. m. gospa Tereza Rakuš. Bila je ubogim velika dobrotuica. Naj počiva v miru!
(Imenovan) za župnika v Tinjah je č. g. Iv. Lenart in za župnika v Svičini č. g. A. Fišer, stareji. Prezentiran za župnika v Soštanji je č. g. Matej Poglšek. Leskovec je razpisan do 17. dec.
(Za družbo duhovnikov) sta vplačala ČČ. gg. Stiplovšek 11 fl. (ustn. dpi.), M. Kramberger 1 fl. (letn. dpi.)
IiOlerljiic štrvllkei
V Gradcu 8. novembra 1879: 57, 24, 75, 86, 31. Na Dunaju	„	69, 52, 10, 60, 34.
Prihodnje srečkauje: 22. novembra 1879.
Dražba cerkvenega vina.
V sredo 19. novembra se bo cerkveno vino farne cerkve v Hočali pri cerkvenem vinogradu na Glivniku po očitni dražbi za gotov denar pro-davalo. Začetek ob 10. uri dopoldne.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
Mesta
Maribor . Ptuj . . Gradec Celovec Ljubljana, Varaždin Dunaj Pest
!§ Š J - M
(Vi
M
o
>
O
g H
fl. [kr-
če ■o
3. kr. 4 90
4	22
5	29
60
50
Dražba cerkvenega vina.
V	sredo, t. j. 19- novembra ob 10. predpol-dnevom se bode v cerkveni kleti v Strihovcu
9 polovnjakov
kesno nabranega vina prodajalo.
Cerkveno predstojništvo pri sv. Ilju v SI. gor.
Dražba cerkenega vina.
V	sredo 19. novembra se bo ob 10. pred-polnem
45 hektolitrov ruškega cerkvenega vina po dražbi prodajalo. Cerkveno predstojništvo v Rnšah.
vina
se bo v torek 18. novembra t. 1. v Lembahu ob 10. uri predpoldnem s posodo vred po dražbi prodajalo.
Cerkveno predstojništvo.
m
£Sk
Železna ognjišča
in jih posamezne dele, potem
S peci
iz pleliovine ali litega železa,
nagrobne križe **
priporoča po najnižjej ceni
Danijel Rakuš-eva
ŽELEZARIJSKA KUPČIJA 7—8	v Olji. v graškej ulici.

u
Prodavanje cerkvenega vina.
V	torek 25. t. m. se bo cerkveno vino podružnice sv. Lenarta v Pohorji Hočke fare po očitni dražbi prodavalo proti gotovemu izplačevanju.
Polovica mlina proda
se od onega, ki je v Ormoži od želežniške postaje drug: na Dravi. Mlin je narejen na 2 kamna in je v jako dobrem stanu, voda je močna in mlenja vedno dosta. Proda se iz proste roke. Več pov4 lastnik.
V	Ormoži dne 7. nov. 1879.
Jožef Widman
mlinar.
SlužIla«
Na Rečici v gornji Savinjski dolini nimamo ne organista, ne cerkovnika, zato dajemo na znanje, da omenjeni službi združeno sposobnemu orglavcu in cerkovniku z dobrimi spričevali koj oddamo. Ako se ob enem tudi kopanje grobov prevzame, nese služba dobro 400 fl.
Peter Gostenčnik,
župnik.
Naznanilo
zarad prošenj za deželske štipendije na sadje- in vinorejskej šoli v Mariboru, 4 po 146 fl. in 5 po 73 fl. vsaka, se opomni, da se naj vložijo do 1. decembra 1879. pri ravnateljstvu ove šole. Več povč naznanilo v 45. štev. „Slov. Gospodarja", izdanega dne 7. novembra 1879.
V	Gradcu dne 28. oktobra 1879.
1-2	Deželni oflbor štajerski.
Ponudba.
Največjo zalogo najboljše robe za izdelovanje vsakojakili,
modnih oblačil za gospode, kakor tudi uže izdelano obleko
mnogovrstnega kroja po najnižjej ceni priporočuje slavnemu občestvu
A. Scheikl
v Mariboru, v gosposkej ulici zraven zlatar a Scbon a.
3-3