lito umi
Naročnin« i 89 Din. sa inosenH it to 40 Din — no« deljika izdaja ce« lo letno 96 Din, aa inozemstvo 120 Dia
Uredništva je v Kopitar javi al. 6/18
PoTnTnj p&Pans
V Ljubljani, v soboto, dne 2. septembra 1939
Stev. 200 a'
Jena 2 din
&VENEC
Cak. račun .Ljubljana it 10.690 ia 10.949 ca inserate; Sarajevo itv. 7963, Zagreb itv. 99.011, Praga-I )nnaj 24.797
U pravai Kopitarjeva ulica ifl.b.
M apravei 40-tl,
— lakaja vaak daa si etra] rasen poaedeljka Ia daeva pm prazaika
Poljska javlja, da je napadena ter prosi Anglijo in Francijo za pomoč

srdite
Po vsej dolžini poljsko-nemške meje so v teku borbe - Letalski napadi na razna poljska obmejna mesta
Splošna mobilizacija v Angliji in v Franciji
Italija ne bo podvzela nobenih vojaških pobud
■L:-.va:

Dogodki od četrtka zvečer dalje so se razvijali z bliskovito naglico. V torek zvečer |e nemški kancler dostavil svojo spomenico angleški vladi, v kateri je izjavil svojo priprav ljenost, da se pogaja z zastopniki poljske vlade pod sledečimi pogoji:
1.	Gdansk se mora takoj priključiti Nemčiji.
2.	V poljskem Pomorjanskem (koridorja) pa se mora organizirati plebiscit v teka enega leta in sicer tako, da bodo smeli glasovati vsi, ki so bili do vključno leta 1918 rojeni na tem ozemlju. Do plebiscita pa prevzame vso oblast t tem kraju v roke mednarodni odbor, ki ga sestavljajo zastopniki Anglije, Francije, Italije b sovjetske Rusije.
3.	Nemška vlada čaka na prihod poljskih predstavnikov do četrtka ob 8 zvečer.
Angleška vlada je spomenico vzela v pretres, stopila v stik s francosko, ameriško in
poljsko vlado ter v četrtek popoldne poslala svoj odgovor nemški vladi. V tem odgovoru je priznala, da na podlagi, kot jo je postavila Nemčija, Angliji ni mogoče posredovati.
Na Poljskem pa je bila v četrtek zjutraj objavljena splošna mobilizacija vseh oboroženih sil, in sicer takoj, ko so bili poljski vladi znani nemški pogoji, navedeni v spomenici na angleiko vlado.
V noči od četrtka na petek fe prišlo na nekaterih točkah nemško-poljske meje do prvih večjih prask. Nemci so vkorakali ▼ Gdansk.
Zjutraj ob 4 je Hitler izdal svoj proglas na nemško vojsko, kjer pravi, da je »Poljska odklonila miroljubno ureditev sosednega razmerja in segla po orožju« ter da mu ne »preostaja nič drugega, kakor da proti sili nastopim s silo«. S tem je bilo stvarno zaključeno mirovno stanje med Nemčijo in Poljsko in je bilo vsak hip pričakovati začetek odprtih sovražnosti med obema državama.
Rano zjutraj tudi, takoj po Hitlerjevem proglasu na vojsko, sta se v Londonu in v Parizu sestali vladi k dolgemu zasedanju. Seje so še trajale, ko se je ob 10. dopoldne v Berlina sestal nenadno sklican državni zbor. ,
Na seji državnega zbora je imel kancler Hitler dolg govor, ▼ katerem fe obrazložil razloge, iz katerih je bila Nemčija primorana, da na oborožen način reši spor s Poljsko. Navedel je ves potek krize zadnjih dni, ponovno poudaril, da z zapadnimi velesilami nima Nemčija nobenih nasprotij. Pozval je nemški narod, naj gre v boj pogumno in z upanjem na zmago. Določil je, kdo naj postane njegov naslednik, ako bi se njemu kaj pripetilo. Na koncu so bili prebrani in sprejeti zakoni, s katerimi se Gdansk končnoveljavno priključi v sestav nemške države.
Med Hitlerjevim govorom je bil v Parizu na seji francoske vlade sprejet sklep, s katerim Francija pokliče pod orožje vse svoje oborožene sile na suhem, na morju in v zraku, doma in po vseh svojih kolonijah.
Dopoldne takoj po 7. uri že so se na več krajih nemško-poljske meje že razvile prve večje borbe. Nemške čete so prestopile poljsko mejo na treh straneh in sicer iz Vzhodne Prusije, iz zapadne Prusije in iz Slovaške. Vzhodnopruska armada hoče očividno doseči Varšavo, zapadnopruska armada bo poskušala predreti koridor, slovaška armada pa ima namen prodreti v Galicijo in v poljsko Šlezijo. Nemška letala so dopoldne bombardirala pet poljskih mest, Varšava ni bila bombardirana, ker so napad odbili poljski protiletalski topovi. Tudi s drugih krajev javljajo borbe na obmejnem ozemlju vzdolž vse nemško-poljske meje.
Popoldne je bila seja italijanske vlade, na kateri je bilo sklenjeno, da se Italija vojne ne udeleži in da ne bo podvzela nobene pobude vojaškega napadalnega značaja.
Pozno popoldne je bila seja angleške vlade, kjer je bila sklenjena splošna mobilizacija vse angleške oborožene sile.
Nato je bila seja angleškega parlamenta, kjer je Chamberlain govoril o krivdi za to vojno ter izjavil, da bodo takoj pretrgani diplomatični odnošaji z Nemčijo, ako Nemčija ne umakne svojih čet na mejo.
V večernih urah so bili izdani po vseh državah razni ukrepi vojaškega značaja, ki imajo namen pripraviti vse potrebno za obrambo ozemlja.
Splošna mobilizacija
v Franciji, Angliji, Švici
Pariz, 1. septembra, b. Poljska veleposlanika v Parizu in Londonu sta davi ob 10.25 sporočila francoski, oziroma angleški vladi, da so nemške čete vdrle na poljsko področje, zaradi česar naproša poljska vlada obe zahodni velesili, naj prideta na pomoč.
V Franciji
Pari«, 1. septembra, o. Danes dopoldne ob 10.45 se je v Elizejski palači sestala na sejo francoska vlada. Seji je predsedoval predsednik francoske republike Lehrun. Po seji je bilo izdano kratko sporočilo, ki pravi, da je Francija proglasila splošno mobiliza-cilo vseh suhozemskih, pomorskih in letalskih sil.
Pariz, f. septembra. Havas. Ministrski svet je soglasno odobril naslednje dekrete, ki jih predložil Daladier:
Prvi dekret odreja splošno mobilizacijo francoske armade na suhem, na morju in v zraku na vsem francoskem ozemlju, v Alži-ru, ▼ kolonijah ter ostalih ozemljih francoskega imperija. — Prvi dan mobilizacije je 2. september. Obsedno stanje je proglašeno v 98. francoskih departementih ter teritoriju Belfort kakor tudi v treh alžirskih departementih.
Drugi dekret pa sklicuje obe francoski zbornici za jutri, 2. septembra.
Proglašeno jc tudi obsedno stanje.
V Angliji
London, jI. septembra. TG. Vojno ministrstvo objavlja, da je bila odrejena splošna mobilizacija vseh kopenskih sil. Razlaga pravi, da so s tem prizadeti vsi častniki, redni in rezervni, vsi podčastniki, redni in rezervni, kako tudi vse moštvo teritorialne armade.
Kralj Jurij VI. je dopoldne podpisal tudi ukaz o splošni mobilizaciji angleške vojne mornarice.
Nocoj ob 18 je seja angleškega parlamenta.
London, 1. sept. b. Britanski kronski svet je nenadoma sklical izredno sejo, ki je trajala dvanajst minut. Kronski svet je podpisal ukaz, s katerim se objavlja sploš-
na mobilizacija vseh britanskih kopnih in letalskih sil, dočim je bila mobilizacija pomorskih sil že včeraj dokončana.
London, 1. septembra. AA. Reuter: Kralj Jurij VI. je podpisal ukaz, ki se nanaša na popolno mobilizacijo vojske kr. letalstva. Kralj je podpisal proglas, ki v resnici pomeni, da je vojna mornarica popolnoma mobilizirana. Drugi proglasi v zvezi s pripravnostjo so bili tudi podpisani od angleškega kralja.
v Švici
Bom, 1. septembra. AA. Havas: Švica je proglasila splošno mobilizacijo.
Stališče Italije:
»Italija ne bo podvzela vojaške operacije« <
Rim, 1. septembra, c. Italijanska vlada se jc sestala popoldne ob 15 na sejo in sicer v palači Vimi-nale. Navzoči so bili vsi člani vlade s tajnikom in pod-tajnifcom stranke. Po seji je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Ministrski svet se je sestal ob 15 popoldne v palači Viminale in je proučeval položaj v Evropi zaradi spora med Nemčijo in Poljsko, ki je nastal zaradi versajeke mirovne pogodbe. Zunanji mnister je poročal o delu Duceja, da sc vpo«.tavi pravičnejši mir.
Ministrski svet je odobril vse vojafke odredbe, ki imajo izrečno popolnoma varnostni značaj in so v skladu s sedanjim stanjem v Evropi.
Ministrski »vet je odobril tudi vse odredbe gospodarskega in socialnega značaja, ki so v zvezi s sedanjim težkim stanjem v Evropi.
Italija ne bo podvzela nobene pobude za vojaške operacije in se vlada zahvaljuje italijanskemu naroda sa njegovo
nobene pobude za
mirno in disciplinirano obnašanje, ki ga je zmeraj pokazal.
Hitler-Mussolini ju:
»Mislim, da ne bom potreboval pomoči Italije!«
Rim, 1. septembra, c. Hitler je poslal Mussolinl-naslednjo brzojavko:
Ducel Zahvaljujem se vam za diplomatsko in politično pomoč, ki ste mi jo nudili v teh dneh. Mislim, da bom lahko z nemškimi silami dosegel svoj namen in mislim, da ne bom potreboval italijanske pomoči. Zahvaljujem se vam zato, kar boste storili za skupno stvar fašizma in .narodnega socializma. — Adoli Hitler.
Proglas na narod
r Rim, 1. sept. TG. Danes je bila seja ministrskega sveta. Nato je bilo izdano uradno poročilo in proklamacija na narod, v katerem italijanska vlada narodu zagotavlja, da ne bo dala nobene pobude za vojno.
Rim. 1. sept. Mussolini je v lastnosti ministra vojske formiral iz italijanske kopne vojske, dve armadni skupini in postavil prvi na Čelo vojvoda 1'iemontskega, na čelo druge pa maršala Rudolfa Oraziania. Vsakemu od njih sta podrejena po dva armadna generala, in sicer vojvodi Piemontskemu Adriano Marinetti in Cainillo Kossi, maršalu Gra-zianiju pa armadni general Vittorio Ambrossio in Ettore Bastico.
Mussolini je pripravljal konferenco petih velesil
Rim, 1. sept. c. V Rimu so bili do zadnjega optimistični glede razvoja mednarodnega položaja, dasi so oblasti izdajale številne varnostne odredbe. Večkrat ponoči je bil ustavljen električni tok.
Diplomatsko delo italijanske vlade pa se Je razvijalo popolnoma tiho in sedaj se izve, da je Mussolini pripravljal konferenco petih velesil. Ta konferenca naj bi popravila vse krivice versaillske mirovne pogodbe. Francija je baje sama podpirala načrt o konferenci petih velesil, London in Varšava pa bi gotovo sprejela ta načrt. Mussolini naslanja ta svoj načrt na misel, da bi se naj izmenjalo prebivalstvo med Poljsko in Nemčijo. Tako bi se najlažje uredili manjšinski problemi med obema državama.
Vesti o konferenci petih velesil se Sp zmeraj Sirijo v Rimu in številni krogi še upajo, da se bo našlo sredstvo, ki bo omogočilo posredovanje med Poljsko in Nemčijo.
Madžarska ostane nevtralna
Budimpešta, 1. sept. c. Madžarska vlad« fe sklenda proglasiti, da ostane Madžarska nevtralna. Madžarski listi ie objavljajo vest, da ostane Madžarska nevtralna.
Prav tako objavljajo listi telo lepe članke o Jugoslaviji, ki je tudi sklenila, d« ostane nevtralna.
Zemunska vremenska napoved. Delno oblačno na severni in pretežno vedro na južni polovici države Tu pa tam bo lahen dež. Toplota bo v •cvernih krajih nekoliko padla, na ostalem delil država pa bo ostale nespremenjena
Proglas našega vojnega ministra na jugoslovansko vojsko
Belgrad. 1. septembra. AA. (Tka* št 483 ministra vojsk« in mornaric« za vso vojaško silo. Mihozemsko, pomorsko in letalsko za 1. september 1939:
Junaki! Izkazana mi je bila posebna čast. da sem bil z ukazom Nj. Vel. kralja št. 48828 od 2«. avgusta 1N.I9 postavljen na čela vse državne oborožene lile kot minister vojske in mornarice. Obljubljam, da bom to zaupanje opravičil. Ponosen sem, da stojim na čelu one vojne sile, ki so jo vse nase in tuje voj«»ke avtoritete ocenile
hcrlin. 1. septembra. AA. (Ktefnni.) Nemški
državni zbor je bil sklican na sejo oh 10. Hitler je v svojem govoru, ki ga je imel pred rajlista-gom dejal pole:; drugega tole:
Ze več mesecev se mučimo nad vprašanjem, ki nam ga je zastavila versajska pogodba, to je ver*ajski diktat in ki je za nas postalo neznosno zaradi svojih posledie, to je zaradi tega, ker ga zlorabljajo, (idansk je bil in je nemško mesto. Koridor je bil in jo nemški. Vse te pokrajine so imajo zahvaliti za svoj kulturni razvoj izključno nemškemu narodu. Gdansk je bil od nas odcepljen, koridor pa je anektirala Poljska. Prav tako kakor v ostalih nemških pokrajinah na vzhodu, je lam nemška manjšina izpostavljena najtežjemu mučenju. Nad milijon ljudi nemške krvi je moralo ze v letih 1919 in 1920 zapustiti svojo domovino. Kakor vedno, tako sem tudi zdaj jaz sani poskušal z miroljubnimi predlogi doseči spremembo tega neznosnega stan.ia. Lažejo tisti, ki v tujem svetu trdijo, da smo mi poskusali svoje zahteve po reviziji uresničiti s silo in pod pritiskom. 15 let prej, preden je prišel narodni socializem na oblast, je bila priložnost, da se doseže sporazum, glede revizije po miroljubnih podajanjih. Osebno sem jaz večkrat stavljal predloge, da se začne revizija tega nezno-nega stanja. Kakor vsi veste, so bili vsi ti moji predlogi zavrnjeni, kakor n. pr. predlogi. da se omeii oboroževanje, dn se. če bi bilo treba, izvede splošna razorožitev, dalje predlogi, da se omeji vojna, predlogi da se odstranijo gotove metode modernega vojskovanja itd. Vam so znani predlogi, ki sem jih stavil glede vprašanja potrebe, da se vzpostavi suvercniteta Nemčije nad vsem ozemljem nemškega rajlia. Vam so znani tudi moji nešteti poskusi, ki sem jih storil, da se na iiiirol.iulu.-n način s sporazumom reši vprašanje Avstrije in pozneje vprašanja »udctskili pokrajin, Češke in Moravske.
»Vsrsajski diktat za nas nI noben zakon«
Vse je bilo zaman. Popolnoma nemogoče je postavljati zahtevo, da se neznosno stanje resi potom mirne revizije, ko so istočasno dosledno zavračajo miroljubne revizije. Prav tako jo nemogoče reči, da tisti, ki je r takšnem položaju sklenil s a m i z-vrsti revizijo, greši proti kakršncmukoli zakonu. Predvsem versajski diktat za nas ni noben zakon. Vsi vemo. da je bil podpis na versajski pogodbi vsiljen pod grožnjo s samo-kresom in grožnjo, da bodo milijoni ljudi umrli od lakote. Ko smo pod takšnimi grožnjami podpisali to listino, so jn proglasili kot svečan zakon. l'rav tako tudi v primeru (»danska in koridorja itd. sem poskušal z miroljubnimi predlogi in mirnim razpravljanjem rešiti ta vprašanja. Jasno je bilo, da ta vprašanja morajo biti rešena.
Prav tako pa je bilo jasno, da rok. v katerem bi morala hiti ta vprašanja rešena, ni bil v toliki meri zanimiv za zahodne države kakor za nas. Mi to razumemo. Toda ta rok za nas ni brez pomena. Ta rok pa predvsem ni mogel biti brez pomena za one žrtve, ki so največ pretrpele. Jaz sem v svojih razgovorih s poljskimi državniki razpravljal o tem .kar ste vi slišali v mojem zadnjem govoru v rajh-tagu. Nihče no mnre trditi, da je takšna razprava nedovoljen postopek ali morda celo kak pritisk.
Končno sem ukazal, da se določijo nemške zahteve in moram |Hinovno poudariti, da ni niče--ar lojalnejšega in skromnejšega kakor pa so ti predlogi, ki sem jih stavil. Želim zdaj vsemu -vetu povedati tole: Jaz sam sem mogel staviti taksne predloge, in taksne sem mogel staviti samo jaz. Vein namreč čisto točno, da sem na ta način prišel v nasprotje z mnenjem milijonov Ncinccv. Ti predlogi so bili zavrnjeni.
Toda ne še simo to. Drugi so nanje odgovorili najprej z mobilizacijami, potem pa s se večjim nasiljem in pritiskom na naše rojake v teh pokrajinah ter s počasno obkoljevalni vojno in dušitvijo -volKidnega mesta Gdanska na gospodarskem polju. zadnje tedne pa celo z vojaškimi ukrepi. Izdani so bili proti Gdansku prometnotehnični ukrepi. Poljska je naperila svoj boj proti svobodnemu mesta Gdansku. Kazen tega Poljska ni bila pripravljena rešiti vprašanja koridorja na pravičen način in v interesu obeh držav. Poljska kočno tudi ni hotela držati se obveznosti do narodnih manjšin. Tu moram ponovno poudariti: Nemčija je držala te obveznosti. Manjšine, ki žive v nemškem rajltu ni«o preganjane. Naj se javi kdo od Francozov in pove. če so morda v Posaarju tamkajšnji Francozi preganjani, mučeni in če so postnli brezpravni. Nihče ne more tega trditi.
Odnošajf s Poljsko
Cele štiri mesece sem torej mirno gledal ta razvoj, čeprav sem tudi rečkral opominjal svet. V zadnjem času sem na to še bolj opozoril. Poljskemu veleposlaniku sem že pred tremi tedni sporočil, da Nemčija v primeru, če hi Poljska pošiljala še dalje nltimativne note Gdansku, če bi še dalje z vedno ostrejšimi ukrepi preganjala tamkajšnje Nemce, ali če bi poskušala gospodarsko uničiti « carinsko politiko Gdansk. ne hi mogla še dalje tega gledati, nc da bi kaj ukrenila. Nisem dopustil nobenega dvoma o tem. da se v tem oziru današnja Nemčija ne more smatrati za takšno ka-'•or tista Nemčija pred nami.
kot prvovrstno. Da ona uživa tako sijajen *gled in tako dober glas, se je treba v prvi vrsti ia-hvaliti njenemu odličnemu poveljstvo, njenim častnikom in podčastnikom. Oni se zavedajo današnjega težkega položaja v ICvropi in vsetnu svetu nudijo primer najsijajnejše discipline in reda, dela in patriotizma. Ponosen sem. da boni z njimi sodeloval pri nadaljuj izpopolnitvi naše vojne sile njene moči in njenega ugleda. Zato v trenutku, ko prevzemam ministrstvo vojske in mornarice, zahtevam in ukazujem vsem starešinam in vsej državni oboroženi siti, naj bo s svojim delom, požrtvovalnostjo in zvestobo našim narodnim
Poskušali so postopanje proti Nemcem opravičiti na ta način, da so izjavljali in poročali, da so le Nemci izlivali. Ne vem v čem hi mogla obstojati izzivanja od strani otrok in iena, ki so jih pregnali iz njihovih domov, ali v čein bi bila iz-zvanja od strani tistih, ki o bili na najbolj zverinski način izpostavljeni preganjanju in ubijanju. Nn noben način ne morem tega razumeti. Vem pa pa le to, da ni nobene velesile, ki kaj da na svojo čast in ki hi trajno mogla prenašati takšne razmere. Tudi še pnslednjikrat sem poskušal sprejeti predlog za posredovanje angleške vlade. Angleška vlada jo predlagala, da ne vodi sama pogajanja, pač pa, da vzpostavi neposredno zvezo med Poljsko in Nemčijo, da bi se tako začela neposredna pogajanja. Ugotoviti moram: Sprejel sem ta predlog. Izdelal sem osnove za ta pogajanja, ki so vam znane. S svojo vlado sem nato dva dni sedel in čakal, ee ho to p« volji poljski vladi in če ho ona končno poslala svojega pooblaščenca ali ne. Ona nam snoči ni poslala tega opolnomočenca, pač pa nant je sporočila po svojem veleposlaniku, da še vedno razpruvlja o vprašanju, ali bo in v koliko ho mogla sprejeti angleške predloge, ter da bo o tem obvestila Veliko Britanijo.
»Moja ljubezen do miru«
Če se nekaj takšnega mora zahtevati od nemškega rajlia in od njegovega državnega poglavarja in če bi nemški rajh in njegov državni poglavar rekla, da to trpita, potem nemški narod ne hi zaslužil drugega, kakor da se odstrani s politične pozornice. Toda v tem pogledu bi se o meni v največji meri prevarili. Moja ljubezen do miru in moja brezkončna strpnost se nista smeli razumeti kot slabost ali kot strahopetno*!. Zato sem snoči sklenil in sporočil angleški vladi, da jaz ob takif-nih razmerah no morem najti na strani poljsko vlade kakršnekoli pripravljenosti, da znaitii začne stvarne in resne razgovore.
Na ta način so ostali vsi poskusi posredovanja brei uspeš ni, ker je med tem kot prvi odgovor na te predloge o posredovanju prišla nenadno splošna mobilizacija na Poljskem kot nadaljni odgovor pa novn nasilstva. Ti dogodki so se ponovili tudi v teku te noči. Pred nekaj dnevi se je v eni sami noči zgodilo, da so 21-krat poskušali prekoračiti mejo, nocoj pa 14-krat, pri čemer so bili trije primeri težji.
»Kaj hoče svet«
Zaradi tega sem sklenil, da s Poljsko govorim tako, kakor Poljska govori i nami že več mesecev. Ce bodo zdaj državniki na zahodu izjavili, da to posega v njihove interese, potem morem jaz samo obžalovati takšne izjave, mene pa ne morejo niti ene sekunde zadržati pri izvrševanju moje dolžnosti Kaj hoče svet ? Dal srin svečana zagotovila in jih tudi zdaj ponavljam, da mi od teh zahodnih držav ne zahtevamo ničesar in dn tudi nikdar ne hotno ničesar zahtevali. Jaz sem že prej zagotovil, da je meja med nemškim rajhom in Francijo dokončna. Večkrat sem Veliki Britaniji ponudil prijateljstvo in če treba najtesnejše sodelovanje. Toda ni zadosti, da to ponudijo samo na en strani. Druga stran mora to sprejeti. Nemčija nima nobenih interesov na zahodu in naše utrdbe na zahodni meji pomenijo istočasno zahodne meje nemškega rajlia za večne čase. To stališče Nemčije se nc bo več spremenilo.
Zahvala Italiie •
Ostale evropske države deloma razumejo naše stališče. Predvsem hi hotel izreči hvaležnost Italiji. da je ves ta čas nudila nam podporo. Toda vi morate tudi razumeti, da mi nočemo apelirati na tujo pomoč za izvedbo te naše borbe. Mi bomo to svojo nalogo sami rešili.
Nevtralne države so nani dale zagotovilo o svoji nevtralnosti, prav tako kakor smo jim to nevtralnost mi z naše strani že prej zagotovili. Ta naša zagotovila smatramo kot sveta in resna in vse dotlej, dokler kdo drugi ne prekrši svoje nevtralnosti, jo bomo tudi mi najstrožje spoštovali.
Pakt s Sovjetsko Rusijo
Srečen sem. da vam moreni sporočiti predvsem tale dogodek: Vi veste, da v Rusiji in v Nemčiji vladata dve različni doktrini. Obstojalo je samo eno vprašanje, ki je moralo bili prečiščeno: Nemčijo nima namena izvažati svoje doktrine. V trenutku ko Sovjetska Rusija ne namerava izvažati svojo doktrino v Nemčijo, vidim več razloga, da hi mi zavzeli stališče drug proti drugemu. Tn nam je jasno na eni in na drugi strani. Vsak hoj med našima dvema narodoma bi koristil samo terti^a narodom. Mi smo sc zalo odločili sklenili pogodbo, ki bo za vse čase izključevala med nami vsako uporabo sile, pogodim, ki nas obvezuje, da se posvetujemo o gotovih evropskih vprašanjih, pogodim, ki nam omogoča gospodarsko sodelovanje in po kateri obema velikima in močnima državama ne bo treba trosili svojih moči v medsebojnem boju. Vsak poskus od zahodne strani, da bi se pri tem kaj spremenile, bo ostal bres uspeha.
Hotel hi v zvezi s tem takoj tudi še poudariti, da ta politični sklep pomeni istočasno silen preobrat glede bodočnosti jn da je la sklep tudi kon-čnoveljaven. Rusija in Nemčija sta se borili v svetovni vojni druga proti drugi. To se ne ho več
idealom, kralju, narodu in domovini pripravljena na največje žrtve kadar se bodo morda od njih zahtevale. Danes mora biti vojna sila pripravljena v vsakem ozira kot nabita puška, da stopi na eno bescuo in na en sam ukaz na branik naše lepe domovine kraljevine Jugoslavije. V tem imenu pozdravljam vso vojno silo na kopnem, v zraka in na morjf in je polivam, da gromko vzklikne vrhovnemu poveljnika Nj. Vel. kralju Petra II. Živeli, Nj. kr. Vis. kneza namestniku Pavla Živel! in vsema kr. doma: Naj živil — Minister za vojsko in meroariee armijski general Milan Nedič.
ponovilo. V Moskvi so to pogodbo lud' prav
tako pozdravili kakor jo pozdravljamo mi. Govor, ki ga je imel ruski kmisar za zunanje zadeve Mo-lotov včeraj, podpišem do zadnje beseda
Cilji Nemčije
Nemški kancler je satem govoril o nemških ciljih. Odločil sem se — je dejal — da
1.	rešim gdansko vprašanje;	itfllfl^.
2.	da rešim vprašanje koridorja, in
3.	da poskrbim, da v odnošajih med Nemčijo in Poljsko nastopi preobrat, ki bu zagotovil mirno življenje soseščine. Pri tem sein se pripravljen boriti vse dotlej, dokler se sedanja poljska vlada ali dokler se kaka druga poljska vlada ne bo pokazala pripravljeno izvesti to spre-nirmbo odnošajev. Hočem odstraniti z nemških mej negotovost in trajno razmere, ki so podobne držav, vojni. Hočem poskrbeli za to, da se tudi na vzhodni meji vzpostavi tak mir. kakor ga imamo na drugih mejah. Pri tem bom izvedel akrije vako, da ne bodo v protislovju s tem, kar sem sam že sporočil v rajhstagu ostalemu svetu kot svoj predlog. To pomeni: Ne želim se vojskovati proti ženskam in otrokom. Ukazal sem svojemu vojnemu letalstvu, naj naperi svoje napade samo na vojaško objekte. Toda če nasprotnik smatra, da mu s tem že vnaprej dajemo svobodne roke. da se od svoje strani bori na obraten način, bo dobil odgovor, ki mu bo presedal.
Prvi strel
Nocoj je Poljska prvi« oddala strel na naše ozemlje. Od 5.45 odgovarjamo na to streljani«. Odslej je vsaka bomba plačana z bombo. Kdor sam opušča pravila človeškega vojskovanja, ne more nili od nas pričakovati drugačnega hej«. Vodil bom ta hoj vse dotlej, dokler ne bo zajamčena varnost Nemčije in dokler ne bodo zavarovane njene pravice. Jaz sem dozdaj že nad šest let delal na to. da se .izpopolni nemška oborožena sila. Za ustroj in izpopolnitev te oborožene sile je bilo porabljenih v tem času nad 90 milijard mark (okrog 1 milijon milijard din). Ona je danes najbolje opremljena oborožena sila na svetu in se ne da niti primerjati s tisto silo, ki jo jo Nemčija imela lela 1914.
Neomajno je moje zaupanje v to oboroženo silo. Ce sem zdaj to oboroženo silo postavil na noge. če zdaj zahtevam od nemškega naroda žrtev, če treh« tudi največjih žrtev, lahko rečem, da imam pravico do lega. Kajti jai sem tndi danes prav tako kakor smo bili prej vsi pripravljeni doprinesti vsako osebno irlev. Ne zahtevam niti od enega Nemca več, kakor pa sem sam nad 4 leta vsak čas bil pripravljen storiti. Ne zahtevam od Nemcev, da trpe kakršnokoli pomanjkanje, kakršno tudi jaz sam ne hi bil na mesta pripravljen pretrpeti. Zdaj še v večji meri vse moje življenje pripada mojemu narodu. Zdaj ne želim, da bi bil kaj drugega kot prvi vojak nemške države.
Hitler ob 7 nemški vojski
Berlin, 1. septembra Ob 5.15 je Hitler pod datumom 1. septembra 1939 izdal na vojsko tole dnevno povelje:
Poljska država je odklonila miroljubno ureditev soseskega razmerja, za katerim sem stremil, in je namesto tega segla po orožju. Nemce na Poljskem preganjajo s krvavim terorjem in jih odganjajo od njihovega ognjišča. Cela vrsta kršitev meja, neznosnih za velesilo, dokazuje, da Poljaki niso več voljni spoštovati meje nemškega rajha. Da končam to blazno početje, mi ne ostane nič drugega, kakor da proti sili nastopim a silo. Nemška obrambna moč bo s trdno odločnostjo vodila boj za čast in življenjske pravice ponovno od mrtvih vstalega nemškega naroda. Pričakujem, da bo vsak vojak, ▼ svesti si velike tradicije večnega nemškega vojaštva, do poslednjega izpolnil svojo dolžnost. Ostanite zmerom in v vsakem položaju, v svesti li, da ste zastopniki narodno socialistične velike Nemčije. 2ivel naš narod in naš rajhl
Na Reki — temno
Reka, 1. sept. b. Snoči so Reko popolnoma za-temnili. Prehod čez moet je bil dovoljen I« v omejenem Številu in pod kontrolo številnih straž. Naši državljani io dobili nasvet, naj ne hodijo na Reko, ker je gibanje po ulicah prepovedano. Pred trgovinami stojijo velike gruče ljudi in kupujejo hrsne.
»če se mi kaj pripeti — je hm] naslednik Goring«
Tako setn tudi spet oblekel ono uniformo, ki je bila zame vedne nekaj najmilejsega in najsvetejšega. Nlekel je bom šele po zmagi ali pa ne boni doživel tega konea. Ce se v tem boju meui kaj zgodi, tedaj je moj prvi nasleduik strankin tovariš G o r i g n. Ce se strankinemu tovarišu Ge-ringu kaj pripeti, potem je moj prihodnji naslednik strankin tovariš Hess. Vi — je vzkliknil Hitler in se obrnil na narodne poslance — boste tedaj njemu kol voditelju prav tako dolžni bili slepo vdani in poslušni kot meni. Ce hI se tndi strankinemu tovarišu Hessu kaj pripetilo, potent bo na podlagi zakona sklican senat, ki ho izvolil najvrednejšega, to se pravi najhrabrejšega iz svoje srede.
Kot narodni socialist in kot nemški vojak grem v ta boj z močnim srcem. Vse moje življenje ni bilo ničesar drugega kot ena sama neprestana borba za moj narod, za njegovo vstajenje, za Nemčijo. Iznad te borbe je obstojalo zame samo priznanje vere v la naš narod. Kne besede nisem nikdar poznal in la je — kapitulacijo. Ce ni kdo mislil, da gremo nasproti težkim časom, bi ga prosil, naj se spomui na Io, da je nekoč nek pruski kralj s naravnost smešno majhno državo vstal proti največji koaliciji in v treh vojnah končno imagal, ker je imel močno srce polno vere, kakršno moramo imeti tudi ini v tem trenutku. Zaradi tega sem hotel zdaj pred vsem svetom izjaviti prepričanje, da se mesec november 1918 nikdar več ne bo ponovil v zgodovini Nemčije.
Kakor sem pripravljen, da v vsakem trenutku žrtvujem svoje življenje, pa naj mi ga vzame kdorkoli, sa moj narod in za Nemčijo, tako tudi zahtevam islo od vsakega drugega. Kdor misli, da se ho mogel temu ukazu našega naroda bodisi neposredno ali posredno upreti, bo odstranjen. Izdajalci nimajo ničesar skupnega c nami. Na ta način mi vsi izpovedujemo našo tradacionalno načelo. Prav nič važno, ali mi živimo, potrebno pa je, da živi na* narod, da živi Nemčija. Žrtev, ki se zahteva od nag ni večja od irtve ki so jo doprinesli nešteti rodovi. Ce smo mi povezani v trdno skupnost in smo tesno zedinjeni in na vse pripravljeni ter smo tudi pripravljeni, da nikdar ne kapituliramo, potem bo naša volja odnesla zmago nad vsako ne vel jo.
Hotel bi končali t izjavo, ki sem jo dal že pred davnim časom ,ko sem začel hoj za Nemčijo. Tedaj sem dejal: Ce je naša volja tako močna, da je ne more premagati nobena nevolja, potem bo naša volja, volja Nemčije premagala nevoljo.
Poziv nemški vojski, ženam, mladini, uredništvu
Berlin, 1. sept. TG. Dane« so poveljniki posameznih vrst nemške vojske izdali pozive na svojo moštvo v obliki ukazov, v katerih vso nemško vojsko pozivajo, da v tej odločilni uri pokaže vso svojo moč in udarnost.
Taki pozivi so bili izdani za pehoto, topni« štvo, letalstvo, protiletalsko topništvo in radio-telegraliste. Vsi pozivi poudarjajo, da je sedaj prišla odločilna ura, ko naj odloči orožje, h kateremu da -se je morala Nemčija zateči, ko je izčrpala vsa mirna sredstva, da bi dosegla svojo pravico in pravico svojim rojakom na Poljskem ozemlju, zlasti v Gdansku. Vsako vrsito vojske posebej pozivajo, da na svojem področju stori vse za zmagoslavni izid tega sj>opada — v smislu tradicij nemške vojske. Ta vojska naj dokaže, da je zmožna velikih nalog. Vsi pozivi poudarjajo enotnost nemškega naroda v tej uri in njegovo brezpogojno vdanost voditelju, kateremu tudi vojska neomejeno zaupa. Končujejo se z vzklikom: »Nemčija nad vse!« in z vzkliki voditelju Hitlerju. Vsi tudi poudarjajo, da zdaj ni več drugega izhoda kot častna zmaga.
Podobni pozivi so izšli tudi na nemško uradništvo, nemške žene in nemško mladino. V teh se poudarja, da za domovino ni nihče ne prestar, ne premlad, vsak mora na svojem področju sodelovali in omogočiti zmagoslaven konec, ko l>o Nemčija dosegla svoio pravico, ki jo je zaman iskala z miroljubnejšimi sredstvi. Poziv Zveze nemških žena pravi, da tudi žene ne smejo ob tej uri gledati domovine od strani. Vsaka žena mora znati žrtvovati 6voje drage. Kakor nikdar doslej nemška žena v zadregi domovine ni siala ob strani, tako naj tudi zdaj V6e nemške žene sodelujejo z narodom in voditeljem.
Mošicki opoldne poljskemu narodu
Pariz, 1. sept. o. Pariški poljski veleposlanik Lukasziewicz je objavil
proglas, ki ga je na poljski narod izdal predsednik poljske republike Ignac Moscicki:
To noč so se začele sovražnosti proti poljskemu narodu. Obračam se na vse državljane z globokim prepričanjem, da se bodo vsi zbrali okoli svojega vrhovnega poveljnika, da bi branili svojo svobodo in neodvisnost in čast ter dostojno odgovorili napadalcu, kakor se je to zgodilo že večkrat v zgodovini. Poljska se bori za sveto stvar in vsi moramo zedinjeni korakati, da zmagamo!
Usoda naših trgovskih parnikov
Dubrovnik. 1. sept. b. Ladia »Kumanovo«. M je last Duhrovačke paroplovidbe. je ustavila včeraj svoj promet z italijanskimi lukami. Od danes naprej sploh ni več obeneca pomorskega prometa z Italijo. Ladja »Dedinje« je dobila nalog, da M zasidra v ameriški luki.
Hitlerjev govor
ir nemškem državnem zboru
Dva proglasa
LUKSUZNI VELESUPER
me D CENENI BATERIJSKI 8UPER|
| UD D ZA MESTO IN VAS
CENENI SUPER Z VELIKIM UČINKOM ni C II UNIVERZALNI 8UPEB UtJ U PO SOLIDNI CENI
Vsi ORION APARATI Imajo tri valovna področja, odlikujejo te s posebno dobrim sprejemom kratkovalovnih posta] ,*
ORION PREPRODAJALCI V VSEH VEČJIH MESTIH
Chamberlain o odgovornosti za vojno
London, 1. septembra, c. Seja angleškega parlamenta se je začela ob 18. Na seji je podal predsednik vlade Chamberlain naslednjo izjavo:
f, -A -if . — • ' ^ (. | « -f /
.i Ji. - *......
Poljska vlada ni nikdar dobila dostavljenih 16 točk, ki bi naj bile temelj za pogajanja med Poljsko in Nemčijo. Za teh 16 točk je Henderson izvedel v noči med 30. in 31. avgustom, in sicer mu jih je v nemščini zelo hitro prečital von Ribbentrop, češ da jih sporoči Poljski. Henderson ga jc prosil za rn izvod, pa mu ga von Ribbentrop ni hotel dati. Zato mu jc Henderson predlagal, da naj dovoli, da bi ga obiskal poliski veleposlanik. Von Ribcntrop pa jc zelo razburjeno odgovoril, da bi nikdar nc dovolil, da bi ga obiskal poljski veleposlanik.
Nato jc Chamberlain izjavil, da jc angleška vlada sporočila Hendersonu, da naj obvesti nemško vlado, da, č c Nemčija takoj ne umakne svojih čet s poljskega ozemlja, mora od nemške vlade takoj zahtevati svoj potni list. V zvezi s tem jc angleška vlada tudi razpisala splošno mobilizacijo vseh pomorskih, letalskih in kopnih sil in izdala nov zakon, da morajo vsi moški od 18. do 41. leta v vojašnice.
Pojasnila angleške vlade o okoliščinah kako je izbruhnila vojna
London, 1. septembra, c. O tem, kako so se razvijali dogodki včeraj, je angleška vlada objavila še naslednje:
Včeraj zjutraj sta francoska in angleška vlada posredovali pri poljskem zunanjem ministru Bccku, da naj začne neposredna pogajanja z Nemčijo. Lipski je bil pooblaščen takoj, da naj stopi v stik s von Ribbentropom. Von Ribbentrop pa je Lipskcga sprejel sele ob 19.45 zvečer in tedaj mu ie Lipski sporočil, da je Poljska sprejela angleško posredovanje in njene predloge za temelj pogajanj. Pol ure nato pa so nemške radijske postaje objavile 16 točk, o katerih so ni moglo več pogajati, ker je hil že potekel dvodnevni rok. Angleška vlada pa poudarja, da za te točke poljska vlada ni vedela.
•130 miljard za vojno
London, 1. sept. TG. Angleška vlada je danes po Chamberlainovem govoru odobrila kredit v znesku 500 milijonov funtov (130 milijard din) za državno obrambo.
Sprejemi pri Daladieru in Bonnetu
Pariz, 1. sept. A A. Havas: Takoj po vladni seji je Daladier sprejel načelnika glavnega generalnega štaba Gamelina.
Bonnet je sprejel danes popoldne poljskega veleposlanika Lukasievica, za njim Berengerja in Mistlerja, predsednika odborov za zunanje zadeve v senatu in skupščini, dalje italijanskega veleposlanika, ameriškega veleposlanika ter končno še angleškega veleposlanika.
Ministrstvo notranjih zadev je objavilo sledeče sporočilo: Vlada ponovno nujno svetuje prebivalstvu. da naj vse tiste osebe, ki lahko bivajo v notranjosti države in katere so sklenile zapustiti prestolnico, takoj odidejo iz Pariza.
ioji vzdolž vse poljsko - nemške meje
Letalski napad na Varšavo
Varšava, 1. sept. o. Dopisnik »Pariš Soi-ra« je poslal svojemu listu v Pariz vest, da so danes zjutraj ob pol 10 nemška letala poskušala napasti Varšavo. Protiletalski topovi pa so nemška letala zbili.
Ob deseti uri so s sirenami in z drugimi signalnimi napravami v Varšavi proglasili danes že četrto alarmno stanje, češ da se bližajo nemška letala.
60 nemških bombnikov je bombardiralo Tczevv (Dirschau) ob Visli v bližini južno-vzhodne gdanske meje. Poljska letala so preletela nemške čete in jih niso bombardirala.
Havasov dopisnik v Varšavi popisuje takole prvi vpad nemških čet na poljsko ozemlje:
Prvi nemški napad je bil izveden v pre-teli noči, in sicer tako, da so nemška letala najprej bombardirala poljsko mestece Puck na poljskem obrežju Gdinje. Tamkaj so uničila letališče, dejanska škoda pa ni bila velika. Nemška letala so bombardirala tudi poljsko mesto Gzama v poljskem Pomorju, vendar tudi tukaj brez uspeha. Ponoči je nemško letalstvo napadlo tudi Bialo in Podlasko, kjer so velike letalske tovarne, toda nemške bombe so zgrešile svoj cilj. Tri bombe, namenjene na Gdinjo, pa so padle v morje.
Varšava, 1. sept. b. Davi ob 9.30 so se pojavile na raznih poljskih krajih manjSe eskadre
nemških bombnikov, ki so metale bombe. Ni še znano, kakšna je škoda in koliko je bik) pri tem človeških žrtev. Prvič so v Varšavi dali alarm ob 8.25. Množica je disciplinirano zbežala v kleti in zgrajena zavetišča. Ob 10. so se slišale močne detonacije nad mestom, ki pa so verjetno prihajale od protiletalskega topništva. Vse detonacije so bile zunaj Varšave. Kmalu nato se je slišalo grmenje težkih letal in blizu kolodvora je eksplodiralo nekaj nemških bomb. Nebo je bilo ves ta čas pokrito z gostimi oblaki in padal je dež. Ulice so bile popolnoma izumrle, le vojaški avtomobili so drveli po mestnih ulicah, enako pa tudi avtomohili reševalcev. Ob 9.40 je zadonel signal, da je nevarnost minula. Ogromne množice so se spet zbrale na ulicah, ki so dobile -svoj normalni izgled.
Na Krakow
Varšava, 1. sept. b. United Press poroča, da so nemška letala bombardirala letališče v Kato-vicah. Prav tako so nemški letalci vrgli na Gdinjo tri bombe, ki pa so padle v morje. V Krakovu je prav tako padlo nekaj bomb, vendar škoda še ni znana. V Varšavi imajo vtis, da so vsa bombardiranja nemškega letalstva lažje narave in da imajo predvsem namen, da zmedejo prebivalstvo na Poljskem.
S tanki... letali...
Varšava, 1. sept. TG. Poljska uradna agencija Pat javlja, da so nemške čete napadle Mvsznver. Letala so mesto bombardirala, nakar so hambardirala tudi Grajevo in Ozorzele v poljski Šleziji.
Nadalje napadajo nemške čete proti Ostrovu, ki leži med Nenmittelwe!den in Bichtal-
Nemški bombniki so napadli Poznan zjutraj ob 7. Napad se je razširil potem tudi na Leszno.
Nemške čete so zasedle poljsko obmejno postajo Zhaszyn (na progi Poznanj—Berlin).
Nemška vojska je s tanki napadla tudi poljsko vojsko pri Krzepice, medtem ko je izvedla srdit pehotni napad na Lubliniec Tarnowski.
Nadalje je bilo v teku dopoldneva več letalskih napadov na fronti pri (>leiwitzu in Ratiboru (v Šleziji). Letala so nadaljevala svoj polet ter poskušala bombardirati Krakow in Katovice, toda protiletalski topovi Poljakov so jih odbili.
Nemške čete so napadle s slovaške meje tudi ozemlje pri Zakopanem.
Med 6. in 7. uro zjutraj so nemške čete prekoračile poljsko mejo med Vislo in Deutsch-Eylau.
Prav tako javljajo napad nemških tankov na Smilow. Napad je bil odbit.
London, 1. sept. TG. Reuter poroča iz Varšave, da so Poljaki do sedaj v letalskih bojih sestrelili 7 nemških lotal in zajeli tudi nemški oklopni vlak.
Danes okoli osmih je neko nemško vojaško letalo ponovno letelo nad gdinskim zalivom. Poljsko protiletalsko topništvo ga je obstreljevalo.
Davi okoli 3. so Nemci začeli streljati na poljsko obmejno stražo pri Dobersecu v pokrajini Ostro v o. Nemški napadalci so oddali na poljska tla osem salv iz težkih strojnic. Poljski graničarji so na streljanje takoj odgovorili.
Grmenje topov slišijo v Varšavi
Varšava, 1. sept. TG. Uradna agencija Pat poroča: Poljsko protiletalsko topništvo je sestrelilo kakšnih 30 km severno od Varšave nemško bombno letalo, druga letala pa so se morala poljskim topovom umakniti.
V Varšavi razločno slišijo grmenje topov s severne vzhodnopruske fronte.
Boji na vsej meji
Stockholm, 1. sept. b. Po semkaj prispelih novicah iz Varšave so davi okrog 9. dopoldne nemška letala bombardirala mesto. Malo nato okoli 10. se je ponovil hud bombni napad na Varšavo. Istočasno so nemška letala bombardirala številna poljska mesta ter metala tudi zažigalne bombe. Na stotine oseb je bilo v Varšavi in po drugih poljskih mestih ubitih in ranjenih. Po prvi paniki, ki je zavladala med prebivalstvom, je bil kmalu spet vzpostavljen mir in red.
Od 6. zjutraj »e sliši vzdolž vse poljsko-nemške meje strahotno topniško obstreljevanje. Fronta se je raztegnila tudi na slo-vaško-poljsko mejo. Do opoldne sovražna vojska še ni prav ni? pomaknila svoje vojne črte in tudi ni izvršila napuda, ki bi imel za cilj prodor poljske fronte. Vsak trenutek pa pričakujejo, da bodo nemške čete izvršile hud sunek, zlasti v coni Gdanska in Pomorjanskega.
Varšava, 1. septembra. AA. Reuter: Poročajo iz vzhodne Prusije, da je bil izveden silovit napad na bojišču mod Utiraldovo in Volnico. Nemška letala so izvedla napad dvakrat. O priliki prvega napada je bilo bombardiranih sedem mest, in sicer Gdinja, Torun, Bjalinlok, Vihino, Biagonc, Hurst, in Grodno. Nekaj ur pozneje so nemška letala bombardirala mesta Variavo, Krakov, Ka-lovite, in Centtohovo.
Varšava, 1. sept. b. Borbe na nemško-poljski meji so v polnem teku. Na raznih strategično važnih točkah fronto je prišlo do spopadov večjih vojnih sil in zabeležene so velike izgube na obeh straneh. Podrobnosti o teh borbah še manjkajo, ker zaradi nemških bombnih napadov na razna poljska mesta ni bilo mogoče dobiti telefonske zveze. Poljsko luko Gdinjo so danes nemški letalci trikrat bombardirali. Mesto gori na več krajih. Zaradi dosedanjih bombnih napadov nemških letal na razna poljska mesta so razen Gdinje najbolj trpela mesta Poznanj, Kališ, Rajošice in Lodz.
Na vseh delih fronte nudi poljska vojska odločen odpor in nemške čete doslej še niso zabeležile kakšnih večjih uspehov z izjemo onih, ki so jih imele pri bombardiranju mest. Tam so napravili precejšnjo materialno škodo. Razen Varšave so nemški piloti bombardirali tudi mesta Misniec, Gravebavo, Horszele, južno od Ostrave v gornji Šleziji, Numittelwalden, Poznanj, Leszno, Zhaszyno in druge kraje.
Varšava, 1. sept. AA. Pat: Prvi napadi z nemške strani so bili izvršeni preteklo noč. Nemško letalstvo je izvedlo napad in metalo bombo na mesto Puck na poljskem primorju v okolici Gdinje. Namen tega bombardiranja je bil, razrušiti letališče. Toda pri tej priliki ni bila prizadejana nobena škoda. Prav tako je bilo tudi mesto Zukov na Pomorjanskem bombardirano brez uspeha. Končno je bii nemški letalski nnpad naperjen na mesto Bialo Podlavsko z namenom, da se uniči tovarna letal. Bombe, ki so bila vržene z letal, niso zadele cilja. Tri bombe so bile namenjene tudi na Gdinjo, a so svoj cilj zgrešilo in padle v morje. Nemške čete prodirajo v smeri proti mestoma Cjehanov in Mlava. Tako je nemški napad na Poljsko gotovo dejstvo.
Poljaki napadli Beuthen
Berlin, 1 sept. TG. Nemška službena poroče-valna agencija poroča, da je poljsko težko topništvo danes obstreljevalo nemško obmejno postajo Beuthen. Postajo je zadelo več strelov.
Roosevelt protestira proti letalskim napadom na odprta mesta
Washington, 1. sept. AA. Havas. Ko je zvedel, da so nemške čete začele prodirati na poljsko ozemlje in da so nemška letala bombardirala nekatera poljska mesta, je predsednik Roosevelt poslal apel vladam Vel. Britanije, Francije, Italije, Nemčije in Poljske. Apel se glasi:
Grozno zračno bombardiranje civilnega prebivalstva tudi v središčih, ki niso utrjena v času sovražnosti, ki so pustošila zadnja leta razne kraje sveta in katera so povzročila mesarjenje in smrt tisočev žen in otrok, ki so bili prepuščeni samim sebi: vse to je globoko presunilo ljudsko vest. č'e se uporabljajo le vrste barbarstva v teku tragičnega zapletljaja, ki se sedaj nahaja nad svetom, ho izgubilo svoje življenje na stotisoče ljudi, ki so nedolžni in neodgovorni za sedanje sovraštvo in v katerem na noben način ne sodelujejo. Zaradi tega se obračam s tem apelom na vlade, ki bi utegnile hiti potegnjene v sedanje sovražnosti, da vsaka od njih javno potrdi svoj sklep, da v nobenem primeru in pri nobeni priložnosti ne bo bombardirala civilnega prebivalstva. niti mest. ki niso utrjena. S tem, da bodo njihovi sovražniki izpolnjevali ista vojna pravila.
Prosim vas za nujen odgovor.
•
Sofija, 1. septembra. AA. Reuter: Vsi1 nemški državljani, ki se mude na Bolgarskem, so pozvani, da se vrnejo v Nemčijo.
p. BRESLAU*
si
L r^)
<J : CMt « \ '
O • Komjjrah
____
Fnlhtr* dtuHct* Ortnz*
Zemljevid k nemško-poljskim bojem
Kdo je kriv?
- Nemški listi obtoiujejo Anglijo
kateri poti bo šla Poljska. London pa mora odločiti o reviziji veraajske pogodbe. Zdi se, da je Velika Britanija | »zabila opozoriti Varšavo, da bi zaradi poljskih zahtev moglo priti do katastrofo v Evropi. Vprašanje je, ali bo zdaj frau-cojska vojska prišla iz utrjene Maginotove Črte in na ta način pomagala Poljski. Članek pravi na koncu, da bi bil takšen postopek ueodepolna napaka.
Angleško mnen]e
London, 1. eept. AA. Reuter: »Tirne«« komentirajo snočnjo nemško sporočilo o predlogih,
stavljenih Poljski ia pravi, da je to, kar vsebuje omenjeno poročilo, namreč, da je Poljska zavrnila nemške predloge, v nasprotju s stvarnim stanjem vsaj z onim stvarnim stanjem, kakršno je znano
Veliki Britaniji. List pripominja: To vprašanje so mora razjasniti. Zatem postavlja vprašanje, ali bi Poljska pristala na to. da se pogaja na podlagi nemških predlogov. List tudi ob tej priliki poudarja, da Francija in Velika Britanija ne bosta zapustili Poljske. Zaradi tega bo vojna — tako pripominja list — če nastopi, za Nemčijo vojna na dveh frontah. Članek dalje pravi, da je angleški narod pripravljen sprejeti vse nevarnosti in tegobe, ki bi mu jih utegnil prinesti nadaljnji potek dogodkov. »I)aily Mail« pravi:
Poljska se mora odločiti ali predloženi nemški program zanjo mora biti predmet pogajanj. Treba je imeti pred očmi, da vojna, ki bi odloČila o neodvisnosti Poljske, v nobenem primeru ne bi mogla hiti lokalizirana vojna. >Daily Ex-press« poudarja, da bi bila vojna zaradi nemško-poljskega spora za NemČiio voina na dveh frontah.
London. 1. sept. AA. Diplomatski dopisnik Reuterja ugotavlja, da snočnji predlogi, objavljeni
po nemških radijskih postajah ne pomenijo odgovora na angleške predloge. V želji, da s« nesoglasja med Nemčijo in Poljsko urede • pogajanji in ne s silo, je angleška vlada želela, <la se začno takšni razgovori med nemško in poljsko vlado. Seveda bi se morali ti razgovori vršiti na podlagi enakopravnosti in upoštevati temeljne koristi Poljske. V zveza s snočnjimi predlogi, objavljenimi po radiu, se je Irvedelo v uradnih krogih, da so jih šele snoči sporočili poljski vladi. Te predloge so prebrali angleškemu poslaniku v noči 30. avgusta, vendar mu jih niso uradno sporočili, ker je bilo že pozno in ker poljski zastopnik ni prišel v Berlin do polnoči istega dne, kakor je lo ugotovljeno v poslednjem sporočilu, Izdano z nemške strani in datirano z dne 29. avgusta.
Nemško mnen|e
Berlin, 1. sept. AA. DNB: Nemška diplomatska in politična korespondenca piše: Medlem ko je britanski berlinski poslanik poudarjal interes svoje vlade, da se miroljubno uredi neniško-poljski spor, in medlem ko je imel razgovore, ki naj olajšajo medsebojni sporazum, eo bile v Londonu očitno na delu 6ile, ki so razvoj razmer obrnile na drugo smer. Po pisanju >Daily Tele-grapha« In po poročilih, ki jih prinašajo švedski listi, je Anglija medtem, ko je bila izmenjava misli med Nemčijo in Veliko Britanijo še v polnem teku, dala Varšavi neki migljaj, na čigar podlagi je poljska vlada sklenila poostriti mobilizacijske ukrepe. Takšen postopek Velike Britanije ni nov. Tako je bilo tudi 21. maja lanskega leta, ko so dali češki vladi navodilo, na Čigar podlagi je češka mobilizirala. Pozneje med Hitlerjevimi razgovori in g Chamherlainom v Go-desbergu je pa praška vlada dobila na znanje, da Velika Britanija ne more svetovati češki vladi, naj ne izvede mobilizacije. Sploh obstoji podobnost med stališčem zahodnih držav glede Češke in glede Poljske.
Ista korespondenca poudarja na koncu, da je politika »blnnro pooblastil« in avtomatskih poroštev onemogočila izve<ibo veli' "lušnih predlogov, ki jih je Berlin poslal Londonu. ^
Vojaški ukrepi po raznih državah
Angleški listi dolže Nemčijo •
Francosko pojasnilo o odgovornosti za vojno
Pariz, 1. sept. AA. Havas. Iz dobrega vira se dobe sledeče podrobnosti o diplomatskih dogodkih.
30,	avgusta pozno ponoči je francosko zunanje ministrstvo poslalo francoskemu velcposlan ku v Varšavi navodila, naj podpre korak tvojega angleškega tovariša pri poljfkem zunanjem ministru Becku, da bi poljska vlada sprejela proceduro neposrednih pogajanj. 31. avgusta okrog poldne je veleposlanik obvestil zunanje ministrstvo, da |e preteklo noč angleški poslanik posredoval in da ga je on pri tem podprl ter je zunanji minister Beck obljubil, da bo dal opoldne odgovor. Nekolko kasneje je Noel obvestil brzojavno ministrstvo, da ga jc Beck telefonsko obvestil, da je dal ugoden odgovor na Irancosko-angleško zahtevo. Poljaki zunanji nrnister je zaprosil po'j«kcga veleposlanika v Berlinu, naj zaprosi za sprejem v Wilhe.m-strasse, da bi izjavil, da je poljska vlada dala pozitiven odgovor na angleško spomenico. Nekoliko minut kasneje je poljski veleposlanik v Berlinu zahteval sprejem pri Ribbentropu Uro kasneje je Weizsockcr po telefonu vprašal poljskega velcposlan ka, ali hoče kaj sporočili v svojstvu veleposlanika ali v svojstvu opol-nomofenca. Lipski je odgovoril, da bi rad nekaj sporočil kot veleposlanik. Weizsojker se je omejil na izjavo, da bo o tem obvestil Ribbentropa. Istega dne zvečer je Ribbcntrop sprejel Lipskega, ki mu je sporočil zahteve poljske viade. Ob 20.30 je nemški radio sporočil, da bo ob 21 objavljeno uradno sporočilo. V tem radijskem sporočilu so se razlagali nemški predlogi, ki so bili menda sporočeni angleški vlad: in katere je nemška vlada smatrala za odklonjene od strani poljske vlade zaradi tega, češ da poljska vlada ni poslala svojega opolnomočenca, da bi predloge sprejel na znanje v roku, ki ga je odredila nemška vlada. Od zgodaj zjutraj je nemški radio objavljal proglas vodje rajha Hitlerja vo:ski. Nekaj ui kasneje jc nem^i radio sporočil, da je Forster proglasil zedinjenje Gdanska z rajhom. Uro kasneje, okrog 8.30, je francoski veleposlanik v Varšavi Leon Noel dobil obvestilo od poljske vlade, da nemške čete napadajo Poljsko na V6eh njenih mejah.
Poljsko stališče
Variava, 1. septembra. TG. Poljska uradnn agencija Pat poroča: Nemške čete so začele sovražnosti nekaj ur potem, ko je poljski poslanik v Berlinu Lipski izjavil, da poljska vlada s simpatijami zasleduje prizadevanja angleške vlade za mirno rešitev spora z Nemčijo. Poljska bo z vsemi svojimi močmi branila svojo zemljo, svojo svobodo in svojo Čast. Poljska vlada odločno zanika, da bi bile poljske čete ponoči udrle čez mejo pri Glehvltzu, ker so imele povsodl najstrožji nalog, da se vzdržijo vsakega dejanja, ki bi se lahko tolmačilo kot kršitev meje.
Variava, 1. septembra. AA. Pat: Varšavski politični krogi izjavljajo, da snočnje nemške predloge za ureditev netuško-poljskega spora in na sporočilo o njih, da je Nemčija zavzela nasproti Poljski stališče napadalna, in pripominjajo, da je morda bolje, da so karte položene na mizo. Po sodbi teh krogov dokazuje to sporočilo nemške vlade, da je poljska vlada imela prav, ko je včeraj sklenila pomnožiti svojo vojaško pripravljenost.
Variava, 1. septembra. TG. Poljski poslanik v Berlinu Lipski je obiskal zunanje ministrstvo in je tamkaj sporočil nemški vladi, da se bo Poljska zoperstavila vsakemu napadu in da bo z vsemi svojimi močmi branila čast in neodvisnost poljskega naroda.
Dogodek v Gleiwitzu
po italijanskih poročilih
Rim. 1. sept. 1. Italijanski listi slikajo po poročilih, ki so jih dobili od svojih dopisnikov iz Berlina, dogodek v Gleisvitzu v noči od
31.	avgusta na 1. september sledeče:
Gleiwitl je mesto v nemški Sleziji blizu
polj*ke meje. Prebivalstvo je v tej pokrajini deloma poljsko. Nekaj poljskih četni kov je v noči nenadno vdrlo na mestno radijsko postajo in ustrahovalo straže, ki so varovale postajo. Takoj nato je pričel eden izmed četnikov po radiu či-tati nek proglas v poljskem in nato v nemškem jeziku, v katerem je naglašal, da je ftlezija poljsko ozemlje,. Čez nekaj časa, ko je radio še vedno oddajal v poljščini, pa je pridrlo nemško vojaštvo in razorožilo poljske četnike, pri čemer je bil eden izmed njih ubit. Ostali, ki so nemški državljani, pa so bili aretirani.
Italijansko mnenje
Rim, 1. sept. A A. Štefani: Agencija Štefani
objavlja članek svojega diplomatskega urednika in v njem pravi, da je Poljska, ki ji je Velika Britanija prepustila odločitev, zdaj ti«ta država, ki naj odloči o miru v Evropi. Položaj je popolnoma jasen in vse zavisi samo še od tega, po
V	Angliji
London, 1. septembra. AA. Reuter: Poljski
veleposlanik je bil poklican v Downingstreet nekoliko po 10.45. Ob 10.55 je prispel tja angleški zunanji minister lord llalifax.
London, 1. sept. AA. Reuter Nemški odpravnik poslov je obiskal Downingstreet ob 10.45.
London, 1. septembra. TG. Reuterjev urad poroča, da je kralj Jurij danes dopoldne obiskal predsedništvo vlade v Downing Street štev. 10. Ostal je tamkaj pol ure. Ko je odhajal v spremstvu predsednika vlade Cbamberlaina, ga je ogromna množica ljudstva, ki se je nabrala po Whitehallu, navdušeno pozdravljala.
London, 1. septembra. A A. Reuter: Letalsko' ministrstvo je prepovedalo vse polete civilnih letal, ki prihajajo iz tujine. Vsa vzhodna polovica' Anglije je za letalstvo zaprta.
V	Ameriki
Newjork, 1. sept. b. United Press poroča, da so ameriške telefonske in brzojavne družbe obvestile merodajne oblasti, da se od 14.50 naprej vodijo lahko z Evropo le razgovori uradnega zna-čaja.
Pariz, 1. sept. A A". Havas: A meriški velepo-| slanik Bullii je izročil ob 13. zunanjemu ministru* Bonnetu apel predsednika Roosevelta, ki ga je'" poslal velesilam. V apelu prosi Roosevelt, naj bi v primeru spopada obvarovali enzaščitena meeta in civilno prebivalstvo pred zračnim bombardi-: ranjetn. Bonnet je takoj ugodno odgovoril v imenu Francije na Rooseveltov apel.	j
Washington, 1. septembra, c. Zaradi Izbruha vojne v Evropi Roosevelt še ne misli sklicati kongresa. Prav tako se še ne bo načela razprava o zakonu o nevtralnosti.
Wnshington, 1. septembra. AA. Štefani: Po? konferenci, ki jo je imel v Beli hiši upravnik odseka za posojila, je izjavil, da bo v primeru vojne banka za izvoz in uvoz dajala olajšave za izvoz ameriških proizvodov v Evropi ter da bo -odobrila kredite ameriškim izvoznikom glede pre-skrbovanja Evrope z življenjskimi potrebščinami. Izjema je, kako se samo po sebi razume vsaka olajšava za izvoz orožja in vojnega materiala. Na podlagi Johnsonovega zakona bo prepovedana otvoritev kreditov onim tujim vladam, ki niso' vplačevale vojnih dolgov. Na vsak način se bo storilo vse, da bi se pomagalo Veliki Britaniji . in Franciji. Predsednik upravnega odbora banke za izvoz in uvoz se je mudil zadnje tedne v Evropi, kjer je sklenil več sporazumov v Parizu in Londonu.
V	Kanadi
Otlaira, I. septembra, c. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je sklenil sklicati kanadski parlament za dne 7. septembra, da bi mogli po-poslanci iz oddaljenih pokrajin priti v glavno mesto na sejo. Samo kanadski parlament ima pravico skleniti, če se Kanada udeleži vojne na strani Anglije. Toda poučeni krogi poudarjajo, da je gotovo, da se bo Kanada izrekla za to udeležbo.
V	Belgiji
Liege, 1. septembra. AA. Havas: Novi železniški most v Balvenoisu pri Liegu se je snoči podrl, ker je strela udarila vanj. Nesreča se je pripetila v trenutku, ko je vozil čez most potniški vlak. Po najnovejših poročilih je našlo smrt 7 ljudi. Stvarna škoda je velika. Organi oblastev so takoj odšli na kraj nesreče in uvedli obsežno preiskavo.
Preteklo nol je vlada sprejela sklep, da izvede načrt o mobilizaciji in stavi državo pod isti vojni režim, kakor za časa septembrskih dogodkov 1938.
Bruselj, 1. septembra. A A". Štefani: Letalske
Berlin, 1. sept A A. DNB. Čeprav vse nemške radijske postaje od 6. zjutraj vsakih 10 minut oddajajo posamezna poročila o sklepih in ukrepih nemške vlade, ki niti malo ne prikrivajo resnosti položaja, je življenje v prestolnici nemškega rajha normalno. Ob 8. zjutraj so bile odprte vse trgovine in na ulicah so se zbirale množice ljudi. Gospodinje so predvsem kupovale življenjske potrebščine. Ta slika se je v trenutku spremenila, ko je bilo ob devetih dopoldne sporočeno, da je rajhstag sklican za 10. uro in da bodo ves potek te seje prenašale vse nemške radijske postaje. V večini trgovin in podjetij so pripravili vse potrebno, da bi mogli poslušati po zvočnikih govor kanclerja Hitlerja. Prav tako pa so tudi po vseh lokalih postavili zvočnike, da bi obiskovalci lahko slišali po radiu prenos seje nemškega državnega zbora.
Nemčija
Je za vsak letalski promet zaprta
Berlin, 1. sept AA. DNB. Nemški letalski minister in vrhovni poveljnik vojnega letalstva je izdal nalog, da se z današnjim dnem ukinejo vse dosedanje naredhe in prepove ves letalski promet za vsa nemška in tuja letala čez nemško ozemlje. To ne velja za letala, ki so v službi nemške oborožene sile, in za vladna letala, ki lete po uradnih opravkih. Na letalo, ki bi prekršilo ta določila, se bo streljalo.
V Nemčiji zaprte vse šole
London, 1. sept. A A. Reuter. Iz Berlina poročajo: Berlinske radijske postajo so proglasile, da so od danes dalje zaprte vse šole v Nemčiji.
Vsa zapadna Nemčija v temi
London, 1. sept TG. Reuter poroča iz Berlina, da je bilo izdano povelje, da mora biti nocojšnjo noč vsa zapadna Nemčija v popolni temi. Niti najmanjša luč ni dovoljena. Jutri bo izdano novo povelje, če se naj ta ukrep nadaljuje naprej do preklica ali če sc ukine.
Poslušanje inozemskih radio postaj v Nemčiji prepovedano
Berlin, 1. septembra. TG. Vlada je Izdala na-redbe, ki prepoveduje vsem nemškim državljanom poslušanje inozemskih radiopostaj. Oni, ki bi se proti temu pregrešili, bodo kaznovani s zaporom ali z robijo. Kdor bi pa razširjal vesti inozemskih radiopostaj, bo kaznovan z robijo, v hudih primerih pa tudi s — smrtjo. Uredba ne velja za flužbene potrebe. Propagandni minister bo na podlagi te uredbe Izdal uaualjue ukrepe glede odvzema radioaparatov.
OCe:
Eno morate brezpogojno ob vtaknil fasu nuditi moji kčerkt...
|Snubec:
I Vem, NOVI
9 M
r nkimnm M A It KLICE
Proizvodi UNION, Zagreb
Gdansk priključen
Berlin, 1. septembra. AA.č DNB: Gdanski gauleiter Forster je poslal voditelju Nemčijo Hitlerju tole brzojavko:
Vodja I Ta trenutek sem podpisal in uveljavil tale zakonski načrt o vrnitvi Gdanska v rajh: Da se konča prevelika stiska gdanskega naroda in gdanske države, predpisujem tale zakon ustavnega značaja: Osnovni državni zakon svobodnega mesta Gdanska o ponovni priključitvi nemški državi z dne 1. septembra 1930. Da se odstrani skrajna stiska naroda in države, prepisujem tale osnovni državni zakon;
Čl. 1. Ustava svobodnega mesta Gdanska se ukine in stopi to takoj v veljavo. Čl. 2. Vso zakonodajno izvršilno oblast izvrši izključno državni poglavar. Čl. 3. Svobodno mesto Gdansk z vsem svojim ozemllem in vsem svojim prebivalstvom postane sestavni del nemške države. To določilo stopi takoj v veljavo. Čl. 4. Do končne odločitve voditelja rajha o uvedbi prava v Gdansku. ki velja v nemški državi, ostanejo vsi dosedanji gdanski zakonski predpisi v veljavi.
1. septembra 1939 v Gdansku.
Forster, L r., gauleiter.
Vodja! V Imenu Gdanska in njegovega prebivalstva vas prosim, da izvolite dati pristanek na ta osnovni državni zakon in da v nemškem državnem zakonu izvedete ponovno uvedbo Gdanska v setav nemške države. V globoki udanosti vam. vodja. Gdansk obljublja neizbrisno hvaležnost in večno zvestobo. Ileil, fuhrerl — Albert Forster 1. r.
Hitler in državni kancler 'Adolf Hitler le poslal gauleiterju Forsterju v Gdansk tole brzojavko:
Gauleiterju Forsterju. Gdansk. — Jemljem na znanje proglas svobodnega mesta Gdanska. da se vrne v nemški rajh. Zahvaljujem se vam. gauleiter Forster. in vsem možem in ženam v Gdansku za njihovo neomajno zvestolto, ki so jo ohranili tako dolga leta. Velika Nemčija vas pozdravlja iz vsega srca. Zakon o ponovni priključitvi bo takoj izdan. Imenujem vas za šefa civilne uprave za Gdansk. Adolf Hitler.
zveze med Brusljom, Berlinom. Londonom ln Parizom so ukinjene.
V	Grčiji
'Atene, 1. septembra. A A. Reuter: 200 ameriških državljanov se je danes vkrcalo na neki ameriški parnik v Pire ju in se odpeljalo v Ameriko.
V	Turčiji
Ankara, 1. septembra. AA. Anatolska agencija poroča: Vlada je od danes dalje prepevodala vsak izvoz goriva in tranzit čez Turčijo.
Na Švedskem
Stockholm, 1. septembra. AA. DNB: Most čez Heronesund se je podrl. Ubitih je okoli 20 ljudi. Reševanje se je vršilo pospešeno vso noč.
Berlin v temi
Berlin, 1. eept TG. Danes je izžel ukaz, Ha odslej naprej od 9 zvečer dalje ni več dovoljena nobena javna razsvetljava. Razsvetljava izložbenih oken pred to uro pa se mora omejiti na čim manj. Isto velja za razsvetljavo ulic in prometnih žil, ki bo znižana na čim manjšo mero, v potrebi pa bo popolnoma ugasnila.
Nemško pojasnilo
Berlin, 1. septembra. A A. DNB? Poljske radijske postaje so objavile, da so nemška letala izvršila napad na odprta poljska mesta Katovice, Krakov, Grodno, in Westernpiatte in da so jih napadla z bombami. V zvezi s tem uradno ugotav-jjajo, da so nemške letalske sile po ukazu, ki so ga prejele, bombardirale izključno samo vojaške objekte in utrjena mesta.
Belgrajske novice
Belgrad, 1. sekt. m. Splošno mobilizacijo, ki jo je odredila Švica, je objavilo v belgrajskem časopisju tudi švicarsko poslaništvo in pozvalo vse vojaške obveznike, da se moraio javiti vojaškim enotam. Prvi mobilizacijski dan je določen na 2. september t. 1.
Belgrad, 1. sept m. Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček je po snočnj: teji vlade odpotoval v Zagreb in se bo predvidoma vrnil v Belgrad v ponede-jlek, 4. t. m.
Belgrad, 1 sept. m. Vodstvo bivše zemljoradnlške stranke je sidicalo za nedeljo sejo glavnega odbora.
Bržava ni postala federacija
Dr. Mihajlo Konstantinovič, minister brez port* felja, ki je bil, kakor znano, član strokovnjaške komisije, ki je sestavila sporazum, je v svojem govoru, ki smo da že včeraj omenili, med drugim dejal tudi tole: »Zmota je, kar trdijo unitaristi, da je federativna ali kakor danes pravimo, zložena država slabša od države, ki je organizirana unitaristično centralistično. Kljub temu pa Jugoslavija po uredbi o sporazumu ni postala zložena država ali federacija, marveč predstavlja čisto posebno državno obliko. Zakoni namreč, ki jih bodo sklepali banovinski parlamenti, oziroma za sedaj hrvatski i.abor, bodo veljavni šele, ko jih odobri kralj.«
Kabinetni šefi
Poštni minister dr. Torbar je Imenoval za svojega kabinetnega šefa dr. Hicka, sodnega pripravnika v Zagrebu. Prosvetni minister Božo Maksimovič je za svojega kabinetnega šefa imenoval odvetniškega pripravnika v Belgradu Tro-janoviča. Minister notranjih zadev Mihaldžič je imenoval za tvojega kabinetnega šefu RnrU« Ru-žiča, za svojega osebnega tajnika pa Stevo Bre-berina.
Nemško-ruski pakt potrjen
Molotov obtožuj'e Francijo in Anglijo
Moskva, 1. sept. AA. Havas: Snoči ob 20.45
je visoki svet komisarjev soglasno ratificiral so-vjetsko-nemški nenapadalni pakt
Berlin, 1. sept. AA. DNB: Nemška vlada Je
ratificirala pakt o nenapadaiu in konzultiranju ob istem času. ko ga je ratificiral vrhovni sovjet.
Berlin. 1. sept. AA. DNB: Nemški tisk podčrtava velik pomen ratifikacije neniško-sovjet-skega pakta o nenapadanju in konzultiranju in govora, ki ga je imel na seji vrhovnega sovjeta Molotov. »Berliner Biirsen Zeitung« pravi, da ni bilo moči upov, ki so jih gojile nekatere države, koreniteje uničiti, kakor se je zdaj zgodilo. Ko jp ratificiral pakt. je Molotov podal v svoiih izjavah komentar, ki kaže, kako zelo se je Sovjetska Rusija oddaljila od zahodnih velesil in od njihovih pomagačev. Tako je Sovjetska Rusija dejansko odklonila pogajanja z zahodnima velesilama. To je obenem pouk državnikom • zahodnih velesil, pouk. ki bi si ga morali dobro zapomnili.
Berlin. 1. sept. AA. DNB: Iz Moskve poročajo: Predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov je imel govor, v katerem je med drugim kritiziral zadržanje Francijo in Velike Britanije pri pogajanjih za sklenitev pakta. Nato ie govoril o nenapadalnem paktu med Nemčijo in Sovjetsko
zvezo in dejal, da Je velikega svetovnopolitičnega pomena. Molotov je med drugim poudaril, da je zgodovina pokazala, da sta bili sovraštvo in vojna med nemškim narodom in narodi, ki žive v Sovjetski zvezi, zmerom samo v škodo obeh strani. S paktom, sklenjenim 24. avgusta med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, je rekel Molotov, je storjen konec temu sovraštvu. Obe največji evropski državi, je dodal predsednik sveže ljudskih komisarjev, sla sklenili napraviti konec medsebojni grožnji in živeti mirno druga poleg druge. Naposled je Molotov dejal, da bo po zaslugi nemško-sovjet-skega pakta, če bi počila vojna, mnogo manjšega obsega, kakor bi utegnila biti sicer.
Molotov je v svojem govoru na vrhovnem' sovjetskem sovjelu glede pogajanj, ki so se vršila med Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo posebno podčrtal, da bi bil pakt o medsebojni pomoči možen le tedaj, če hi se pokazalo, da breme tega pakta ne bo padlo na Rusijo. Predlog Velike Britanije in Francije o definiciji posrednega napada hi dal Veliki Britaniji in Franciji možnost, da izrabita pakt v lastno korist. Velika Britanija je zavlačevala podpis pakta, tako da so te pogajanja z Nemčijo poprej končala. Toda sklenite* Rem^ka-serjettkrga pakta ni prav nič ovirala pogajanj i zahodima velesilama.
Položaj v Nemčiji
Slike o bivanju Nj. Vel. kralja na Bledu
t\as* po tvečer
SARGOV
:.. in zato tako dober za odstranitev zobnega kamnal
Izvrstna kakovost Sargovega Kalodonta Je posledica učinkovitega dodatka sulforicin oleata. ki je od učenjakov priznano, klinično preizkušeno sredstvo proti nevarnemu zobnemu kamnu. Redno čiščenje zob s Sargovim Kalodontom Vas varuje posledic zobnega kamna: razmaja-nja in nato izpadanja zdravih zobl Če hočete imeti ne samo bele, temveč tudi zdrave zobe, brez zobnega kamna, uporabljajte vedno Sargov KalodontlOn Vam je porok, da bodo ostali Vaši zobje vedno zdravi in lepil

Proti zobnemu . kamnu
Smrtna avtomobilska nesreča v
ju >
Kakor druga leta je tudi y letošnjem poletju naš mladi kralj prebival nekaj tednov na Bledu in si v svežem gorenjskem zraku krepil duha in telo. Zlasti rad je gojil vse vrste športa. Brali smo, da je napravil več lepih tur na naše planine, vozil se je z avtomobilom po Sloveniji in tudi pridno kolesaril. V Blejskem jezera se je kopal in čolnaril. Gornja slika prikazuje kralja v razgovoru s kraljevim namestnikom Perovičem, ki ga pozdravlja po neki končani vožnji, spodnja slika kaže kralja v razgovoru z njegovim spremstvom.
Brežire, 1. septembra.
Davi okrog pol osmih se je zgodila na drž. cesti med gostilno Uršič in brežiškim mostom huda prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 68 letnega Martina Novosela, posestnika v Pohrežju, občina Velika Dolina pri Brežicah. Novo-sel je vozil kakor navadno razno blago za trgovca Brataniča na Jesenicah pri Veliki Dolini. Tako je davi šel z vozom v Brežice po blago. Z njim ee je peljala trgovčeva žena Marija Bratanič Ko sta se pripeljala mimo gostilne Uršič, jima je nasproti od m®sta pripeljal tovorni avtomobil Rudolfa Perkoviča iz Št. Jerneja, ki je bil namenjen v Zagreb. Konj, ki je bil še mlad. se je ustrašil tovornega avtomobila, kar je povzročilo grozno nesrečo. Voznik Novosel kakor tudi avtomobilski .prevoznik Perkovič sta vozila pravilno po desni strani. Splašeni konj voznika Novosela pa je tik pred avtomobilom zavil na levo stran in tako je prišel voz pod avtomobil. Avtomobil je konja podrl na tla in pri tem prevrnil voz.. Novosel je padel tako nesrečno na hrbet pod zadnji de| avtomobila, da mu je le-ta stisnil prsni koš na levi strani. Bil je na mestu mrtev. Čudežno je skoraj nepoškodovana ostala ga. Brataničeva, ki je sirer padla več metrov daleč ob rob ceste, pa je do-
Lepa pridobitev Gornje Radgone
V nedeljo bo blagoslovljeno novo postajno poslopje
MlSIŠis?'1.
Zadnja (cestna) stran novega postajnega poslopja
Gornja Radgona in z njo ves naš severovzhodni obmejni kot bo doživel v nedeljo težko pričakovan dogodek: slovesno bodo odprli in izročili prometu novo stavbo železniške postaje v Gornji Radgoni, s čemer bodo kronani z uspehom dolgoletni napori in prizadevanja prebivalstva tega našega izpostavljenega obmejnega ozemlja, obenem pa bo odpravljena z dostojanstvom naše države neskladna dosedanja ureditev obm. postaje.
Vseh 20 let potem, ko je bila končnoveljavno potegnjena meja med našo državo in bivšo Av-
Jutri vsi na
prosvetni tabor
v Dravlje!
6trijo in je pri tem postajno poslopje pripadlo iAvstriji, je bila naša obmejna postaja nastanjena v mali leseni baraki, dolgi 8 m in široki 3 m in pol. Ta lesena baraka je bila zgrajena že pred vojno. Toda v baraki ni bila nastanjena samo naša obmejna postaja, marveč poleg nje še obmejna carinarnica, obmejni policijski in obmejni veterinarski urad. Zelo majhen prostorček barake je bil odrejen za postajni urad. Čakalnice sploh ni bilo nobene. V prostoru, kjer prodajajo vozne listke, je bilo prostora le za nekaj ljudi, vsi drugi so morali čakati pred postajo, ker na peron niso smeli, dokler ni bil vlak carinsko pregledan. Neštetokrat so morali potniki čakati zunaj v dežju in snegu.
Odločno premajhno za promet, ki gre preko te postaje je bilo tudi postajno skladišče. Na gor-njeradgonsko postajo teži zelo obširno zaledje, V«a Apačka kotlina in velik del Slovenskih goric.
To zaledje se je 5e povečalo pred leti z otvoritvijo nove ceste Gornja Radgona—Sv. Benedikt.
Vse to je povzročilo, da je promet čez Gornje Radgono pričel občutno nazadovati in so se potniki kakor tudi prevozniki pričeli rajši posluževati avtobusov in tovornih avtomobilov. Med Gornjo Radgono in Mariborom sta v prometu kar dve avtobusni liniji, ki sta stalno dobro frekven-tirani.
Mimo tega pa je bila mala lesena baraka, v kateri so se stiskali kar štirje važni obmejni uradi, pravi škandal za našo državo, in marsikateri tujec, ki je pri Radgoni prestopil mejo, si jo je ogledal z zaničljivim pogledom.
Skrajni čas je že bil, da se kolodvorsko vprašanje v Gornji Radgoni uredi na temeljit način. Gospodarske organizacije radgonskega obmejnega kota na čelu z gornjeradgonskim občinskim svetom so se pričele že kmalu po vojni boriti za novo Kolodvorsko poslopje na meji. Nešteto prošenj, zahtev in resolucij je bilo poslanih na merodajna mesta, toda šele leta 1926 je bil prvi oblastni ogled razmer na kraju samem. Od tega leta dalje je bil vsako leto kakšen ogled ali komisija na kraju samem, toda dolgo je bilo treba še čakati, da so zažvenketale lopate in krampi. V začetku je bila nameravana samo razširitev postajnega poslopja s pomočjo prizidkov, kar pa hi bila polovičarska, neustrezna rešitev. Zato so bili napravljeni drugi načrti za zgradbo povsem novega kolodvorskega poslopja. Šele četrti načrt je dne 24. febr. 1938 odobrilo generalno ravnateljstvo državnih železnic ter odprlo kredit v znesku 835.000 dinarjev.
Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani je takoj nato razpisalo licitacijo za oddajo težaških, zidarskih, tesarskih, krovskih in kleparskih del. Kakor pa je bilo pričakovati, je prva licitacija potekla brezuspešno zaradi prenizkega kredita. Šele druga licitacija s povečanim kreditom je uspela. Gradbena dela je prevzela in izvršila v splošno zadovoljstvo tvrdka Ladislav čenčur iz
Ljubljane, mizarska dela je opravila tvrdka Karol Hojs v Gornji Radgoni, vsa ostala dela pa V. sekcija za vzdrževanje prog pod vodstvom šefa inž. Urbančiča.
Novo obmejno kolodvorsko poslopje v Gornji Radgoni stoji in za to gre zahvala predvsem vztrajnim in požrtvovalnim Radgončanom samim, ki niso prej odnehali, da so dosegli svoj cilj.
Slovesna blagoslovitev in otvoritev novega kolodvorskega poslopja v Gornji Radgoni se bo v nedeljo, 3. septembra odvijala po naslednjem sporedu:
Ob 11.57 prihod gostov, ob 12 pozdravni govori zastopnika občine, zastopnika ministra za promet ter zastopnika ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani; Ob 12.30 blagoslovitev novega poslopja, ki jo bo opravil prevzv. škof. lavantinski dr. Ivan Tomažič, nato otvoritev in ogled. Ob 13 bo v dvorani posojilnice banket, ki ga priredi občina Gornja Radgona. Po banketu bo prosta zabava z ljudsko veselico in tombolo, ki jo priredi prostovoljna gasilska četa v Gornji Radgoni pri občinski hiši.
-vr.V ■ '£§. ž^jiS
Sprednja stran novega poslopja

Ra'ko5en film mladostnega humorja in krasne glasbe
Pesem sreie
V filmn note nrilJnMIr DEANNE ntlF
ns. DKANNK miRBtN med drugimi tndi: „8p-
■g.	|| s	—	i — — — — — — — — — renada 7. v p 7 d i c a m\
nlllO Union. tCl. 22*21 »Zvon v kapelici", -Rada tvltffam" in Oonnodovo „Avc Marijo" a »prem
*	Ijpvanjem dunajskega rieftkpga zbora
Blagajna odprta od 11. do 12. ure in od 15. ure daljel — — Predstave oh 16.. 19. in 21 uri 1
I
ko-
RazkoiM InstMlrana filmska komedija 1 DotivUajl ln
mična usoda mladeniča v pravljični detelt 1001 noit
KINO SLOGA, teL 27-30 t
Ali Baba
V glavni vlogi
In 40 hajdukov
■oi CANTOR
I
bila samo lažje poškodbe na glavi Prepeljali so jo v brežiško bolnišnico, kjer so ugotovili, da njene poškodbe niso nevarne Koni Novosela si je polomil dve nogi, da so ga morali takoj ubiti. Šofer avtomobila je takoj, ko je videl pretečo nevarnost, ustavil svoj avtomobil, loda nesrečo ni mogel več preprečiti. Ponesrečenega Novosela so prepeljali v mrtvašnico na Čatežu, kjer bo sodna obdukcija.
Tabor kmečke mladine
za šaleško dolino
V nedeljo, 3. septembra bo v Škalah pri Velenju
velik tabor naše kmečke mladine organizirane v MKZ — iz vse šaleške doline
II. slovenski dan na Kočevskem
Drugi Slovenski dan na Kočevskem bo dne 3. septembra v Mozlju, kjer bo otvorjen in blagoslovljen po vseuč. prof. dr. Lukmanu novi Prosvetni doin, ki je prvi slovenski prosvetni dom na Kočevskem. Dogoiek, ki zasluži, da se najslo-
Novi prosvetni dom v Mozlju.
vesnejše praznuje. Kočevski Slovenci vabijo slovensko ljudstvo, na to pomembno slavje. Mozelj je od Kočevja oddaljen 9 km in ima prav lepo lego. Nekaj kilometrov za Dolgo vasjo se cesta Kočevje—Črnomelj vzpne v lepem loku na grič, ki ni visok, a vendar toliko, da so z vrha nudi lep razgled po vsej kočevski kotlini, na eni strani do Parge, ki zapira Kočevsko kotlino proti slovenski Banjaloki, na drugo stran do pogorja, ki nosi cerkev sv. Ane. Proti zahodu je vidna vsa ravan v smeri proti Stari cerkvi.
Na griču je cerkev z zelenim stolpom in žup-niščem. To višino ohrani vsa vas, ki se razvija proti vzhodu. Mozelj je precej velika naselbina, ki ima več slovenskih hiš, katerih ena skupina tvori tako zvano >Krainergasse<.
Ljudstvo se peča s poljedestvom in sadjerejo ter z gozdnirfi delom. Druge vasi leže na obeh straneh Mozlja in ob cest: proti Knežji Lipi. Slovenci so naseljeni po vseh vaseh.
Semkaj te, dragi Slovenec, vabi kočevsko slovensko ljudstvo, ki te bo sprejelo hvaležno, da l>o vsaj nekaj ur v krogu svojih ljubljenih bratov in sestra.
Spored je celodneven. Sodeluje vojaška godba 37. p. p. iz Ribnice.
Novi dom je najlepša stavba v Mozlju in vsem okolišu ter na vzvišenem holmu priča, da se tudi tu na tem ozemlju naše Slovenije goji odločno kateliška prosveta.
Šoštanj kliče!
Mladina šaleška in iz sosednih dolin -tvoj dan bo 10. septembra!
Pridi radostnega lica in vriskajoče duš«!
Z)\o£uie novice
Koledar
Snhnta, 2. septembra: Štefan, kralj; Makaima,
mučenica.
Nedelja. 3. septembra: 14. pohinkoštna nedelja; angelska nedelja. Evfemija, Doroteja in tova-riSice, mučenice.
Novi grobovi
+ Na Jesenicah je v sredo popoldne umrla gospa Elizabeta Kocijančič, soproga delovodje drž. žel. v pokoju. Poleg soproga zapušča tri že preskrbljene otroka. Stara je bila 59 let. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
= Poroka. V Sarajevu sta se poročila g. Ivl-
o A«drič. faktor Hrvatske tiskarno, in gospodična /..« ..a fižman. hčerka upok. orožniškega kape-taua I. razr. g. Antona fMžmana. Poročne slovesnosti je opravil pomožni škof dr. Cekada. Mladima
zakoncema iskreno čestitamo.
•
—	Trgovsko u f i I i i č e ROBIDA' s pravico javnokti, LJUBLJANA, Trnovska ulira 15. usposablja mlade ljudi po sodobnih metodah in individualnem pouku za samostojne trgovce in prvovrstne pisarniške moči. Vpisovanje vsak dan dopoldne in popoldne Tr-uovska ulica 15.
—	Bojevniški tabor, napovedan za nedeljo dne 3. septembra t. 1. na Brezjah, je zaradi nepredvidenih zaprek odpovedan.
—	Kmetijski minister g. dr. Branko Čubrilo-vič bo otvoril Ictošuji jesenski veleseiom v Ljubljani, na katerem prednjači velika kmetijska razstava, v soboto dne 2. septembra ob 10. Gospoda kmetijskega ministra bo spremljal njegov pomočnik g. ing. Cvijanovič Budislav.
—	Izseljenci, ki se 12. t. m. vračajo v Nemčijo, naj te po&lužijo osebnega vlaka do Maribora, ki gre iz Ljubljane ob 7.52 zjutraj.
—	G. Lindič, vodja izseljencev iz Nemčije, ki so te dni obiskali Jugoslavijo, se najprisrčneje zahvaljuje za prelep sprejem in pozornost, ki so jo našim Slovencem, ki žive v Nemčiji, ob njih obisku izkazali b.inska uprava, mesto Ljubljana, Rafaelova družba, poštno in železniško ravnateljstvo v Ljubljani kakor tudi brezštevilni drugi, ki so pokazali zanimanje za njih prihod. Prav tako sc zahvaljuje Zadružni gospodarski banki, ki je šla izseljencem na roko pri izmenjavi denarja, in Putniku.
—	Trgovski učni zavod v Ljubljani. Kongresni trg 2, vpisuje v svoj Knoletni treovski tečaj s pravico javnosti redno vsak delavnik od 9—12 in od 3—K7 popoldne. Tečaj jo organiziran kot redna Enoletna trgovska šola in nudi svolim učencem vse ugodnosti, kot jih imajo učenci državnih trgovskih šol .Zavod se nahaja na Kongresnem trgu v bivših prostorih državne dvorazredne trgovske šole in ima prostorno najmodernejše učilnice. Zavod si jo zavoljo svoje solidnosti in svojih učnih uspehov pridobil izvrsten sloves in je i>o svojih pedagoških metodah in prvovrstnih učnih močeh najmodernejši in najuglednejši zavod to vrste. — Vsa podrobna pojasnila daje vodstvo zavoda ustno ali pismeno. Telefon Dopisno trgovske šole 29-86.
M Kino Kodefjevo tel.41-64 —
Danes ob 20. uri dva odlična filma
Harika (Pomladanska parada)
Frančiška Gaal, Theo Lingen, Hans Moser, Adela Sandrock. Paul HOrbiger, VVolf Albach Retty. — Najsijajnejša komedija sezone I
Premiera! §|<l Šanghaja
Anna May Wong POZOR! Opozarjamo, da je pričetek večernih predstav ob delavnikih ob 8. uri, ob nedeljah in praznikih ob V.3., V.6., »/>9. — V torek, sredo in četrtek vedno nov film, inliane (ene. Not Paramountov tednik. — Za dodatek Popsy-i*la.
—	Pedagoški tečaj za profesorje, ki ga je nameravalo prirediti Pedagoško društvo v Ljubljani od 4. do 7. septembra, je zaradi premajhnega števila prijav odpovedan. Opozarjamo na to vse, ki so se za tečaj prijavili.
—	Na Koicah bo sv. maša še jutri in na Mali šmaren ob 10.
—	Kongres Pravnikov v Rog. Slatini in Mariboru od 25. do 27. septembra 1939. Glasom obvestila iz Belgrada je zagotovljen 75% popust na železnicah za vse udeležence. Rok za prijave sc podaljša do incl. 7. septembra 1939, tako da se omogoči udeležba tudi onim, ki 6e dosedaj nico prijavili.
Velcsejem	Lutz peč
—	Aljažev klub v Ljubljani obvešča prijatelje planin, da bo v nedeljo 3. septembra zaključna služba božja ob 8 na Kredarici, ob 9 na Veliki planini, ob 10 na Kofcah in na Pokljuki. — S tem zaključimo za poletno sezono službo božjo na naših gorskih postojankah.
—	Opozarjamo na izredno ugodno priliko potovanja s posebnim vlakom v Belgrad na dan 2. septembra t. I. Cena 145 din po osebi. Vse prijave in informacije sprejemajo vse biljetarnice Putnika.
Šolske in pisarniške potrebščine in razne knjige dobite v ■■■ ■■ ■ ■ ■ v« ■
Mladinski zalozbi
Ljubljana, Stari trg št. 30
(nasproti Zalaznikove slaščičarne)
—	Znižane cene na železnicah se bodo mogli poslužiti vsi. ki bodo potovali na letošnji jesenski velesejem v Ljubljano. Na postajni blagajni, kupijo poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko bodo dobili potrdilo o obisku veleseima, bodo imeli s to izkaznico in » staro vozno karto brezplačen povratek. V Ljubljano lahko potujejo že od 28. avgusta do 11. septembra, vračajo pa se od 2. do 16. septembra.
—	Gospodinje, ki ne ljubijo krpanja
nogavic, naj kupijo za svojce SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Stekov trg.
—	fttajerka je slovenska ljudska kokoi. Ne
cenimo je samo zato, ker je naša, domaČa pasma, ampak zato, ker po svojih lastnostih prekaša vse ostale pasme. Stajerka ja tudi dobra nesnica, saj znese navadno skoraj vsaka od 130 do 150 jajc na leto. fttajerka »pada k belonogim pasmam, ki so znane da imajo najfinejše meso. Tujina, kamor izvažamo zelo mnogo naše perutnine, zahteva izrecno belonoge pasme. štajerski kapuni imajo zaradi svojega Izvretnega mesa svetoven sloves. Že Napoleon je cenil štajerske kapime. Štajerka Ima poleg tega tudi to prednost, da si hrano večjidel sama poišče. Na I. banovinski razstavi malih Živali na jesenskem ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra bo tudi štajerka Častno zastopana.
—	Trgovsko u čil išče »Chrlstofov učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje sedaj redno vsak dan, tudi v nedeljo dopoldne in popoldne. Zavod je organiziran kot redna enoletna trgovska šola. Učenci in učenke uživajo ugodnosti kot na drž. trgovskih šolah (veljavnosti izpričeval, rodbinske doklade, vozne olajšave). Zavod je urejen po vzoru sličnih Inozemskih šol in je največji in najmodernejši te vrste v naši državi. Lastno novo šolsko poslopje! Edinstvena strojepisnlca s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod ima vse prednosti sodobnega in odličnega učnega zavoda ln zavzema vodilno mesto v tej vrsti strokovnega šolstva ter je potrjen od ministrstva trgovine in industrije ter kr. banske uprave. Šolnina zmerna! Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. Telefon dir. 48-43.
Luti peč tf»—^ > velesejem
—	Zima se bliža, treba bi bilo •! oskrbeti kožuhovino. Privoščiti si jo pa more le malokdo, ker je pač predraga. Ali veste, da je večina kožuhovine, čeprav jo drago kupdte, iz kunčjega krzna (seal, ozelot, leopard, hermelin, činčila, indijski lama, divja mačka, bober itd.)? Na I. banovinski razstavi malih živali, ki jo priredi kralj, banska uprava na ljubljanskem velesejmu v času od 2. do 11. septembra bodo razstavljene najrazličnejše kunčje kožuhovine in izdelki. Pridite na velesejem, pa se boste na lastne oči prepričali o vrednosti te kožuhovine. Ko jo boste videli in ocenili, jo ne boste več omalovaževali
—	šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samo-voznikov motornih vozil bodo za okraje Kranj, Radovljica in škofja Loka v četrtek, dne 14. septembra 1939 ob 8 pri okrajnem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem načelstvu v Kranju.
„SOFRA." pregledne kartoteke. Pisalni stroji, štampilje za gigniranje. Signirna barva i. dr.
n SOFRA" Maribor, Gregorčičeva al. S4
—	Diplomiran pravnik ljubljanske univerze išče službo v industriji, trgovini ali katerikoli stroki. Naslov v upravi pod štev. 14.333.
—	Mladinska založba v Ljubljani (Stari trg 30), ki se otvori letos prve dni septembra, si stavi za glavni cilj, da se postopoma specializira glede na mladinske in vzgojne publikacije. V svoji knjigarni ho imela najboljše domače in tuje mladinske spise, seznanjala z dobrimi knjigami te vrsto iz turih slovstev, podpirala izdajo izvirnih mladinskih knjig in posredovala nakup knjig in revij vzgojne vsebine. Za zdaj ee dobivajo v nji razne šolske knjige za osnovne, obrtne, meščanske in srednje šole; dalje razne domače mladinr ske ter druge knjige in knjižnice. Poleg knjigarno je tudi oddelek za šolske in pisarniške potrebščine. Da bo Mladinska založba mogla ustrezati svoji glavni nalogi, se priporoča javnosti za dobrohotno naklonjenost.
—	V našem radiu bodo prirejena zelo zanimiva In poučna predavanja o kmetijstvu z ozirom na veliko kmetijsko razstavo na Ljubljanskem velesejmu in reportaže iz kmetijske razstave. V soboto, 2.. ponedeljek 4. in .soboto 9. septembra ob pol 20 !>odo v okviru »Deset minut zabave« predavanja o kmetijski razstavi. V petek 8. septembra od 17 do 17.30 bo predavanje o gobah. V nedeljo 3 septembra od 17 do 17.40 bo reportaža z velesejma, v četrtek 7. t m. od 18 do 18.40 pa reportaža z veseličnega prostora.
—	Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodeo en kozarec naravne »rranz-Josef« grenčice.
—	Koza je krava malega Človeka. Na stotine revnih slovenskih družin 6e preživlja s kozjim mlekom, ki glede svoje kvalitete prav nič no zaostaja za kravjim. Ima še celo to prednost, da vsebuje več tolšče in je celo zdravilno. Posebno ga priporočajo zdravniki v zdravilo jetlfnim bolnikom. Tudi kozje meso je nad vse okusno, posebno od mlajših živali. Zadnje čase pri nas zelo napreduje kozjereja in izkazuje statistika, da imamo pri nas v Sloveniji nad 12.000 glav kozje živine. Največ živali je bele sanske pasme, priznano najboljše vrste za pridobivanje mleka. Posamezne živali nudijo tudi nad 10001 mleka letno. Dokaze o tem poda banovinska razstava malih živali, ki so vrši v okviru jesenskega ljubljanskega velesejma v času od 2. do 11. septembra. Razstavljeno bodo najlepše Živali, o katerih se vodi poreklo in kontrola molže.
po cbi&avi
*	Neverjetne razmere v dubrovnlškl bolnišnici. V hrvatskih listih čitamo: Že nekajkrat smo pisali o nevzdržnih razmerah v dubrovniški bolnišnici. odkar je le-ta prišla pod upravo zetske banovine. Zdravniki in drugi nameščenci bolnišnice že štiri mesece niso prejeli plafe. Bolnišnica nima najnujnejših sredstev za nabavo zdravil in drugih potrebščin ter so zaradi lega zdravniki in bolniki v veliki nepriliki. Zdaj, ko je Dubrovnik odcepljen od zetske banovine, upamo, da ee bodo te nevzdržne razmere kmalu odpravile in da bo dubrovniška bolnišnica kmalu spet dosegla višino, ki jo je Imela nekdaj. Svojčas je namreč dubrovniška bolnišnica slovela kot ena najmodernejših bolnišnic v Dalmaciji in je bila po svoji opremi nrke vrste aanntorlj. lo na vse dotlej, dokler nI prišla pod upravo zetske banovine.
•	»Perpetuum niobile« na morju.i Hrvatski listi poročajo o izumu dalmatinskega Hrvata Da-vora Štambuka Iz Selc na oloku Braču. Štsmhuk živi že neka! časa v Franciji In le tam prlj«*!! patent za svoj izum, ki bi ga mogli označiti za
»perpetuum mobile« na morju. Francosko ministrstvo za trgovino in industrijo je dalo Stambuku na njegov izum patent za dobo 15 let. Izumitelj si je zamislil svoj »perpetuum mobile« na izkoriščanju morske plime in oaeke ter je na tem priu-cipu zgradil turbina Ta turbina obsega dva drug nad drugim ležeča bazena, ki sta med seboj spojena s kanalom. Za časa plime se gornji bazen polni, za časa oeeke pa se izpraznjuje, tako da na ta način pridemo do stalnega vodnega gibanja, ki žene turbina Bazena ae moreta umetno zgraditi, ali pa jih utegnemo najti v naravi, na pr. pregrajeni zalivi, fjordi itd. V francoskih denarnih krogih je ta izum zbudil veliko pozornost. Kakor znano, eo se številni Izumitelji že desetletja bavili • podobno mislijo, znano pa je tudi, da ao že stari narodi poskušali na ta način ustvariti »perpetuum mobile«, ki bi jim nudil stalno
Sporazum	v__^ Luti pet
in brezhibno pogonsko silo.
*	Zaradi dveh paprik itreljal na človeka. V
vasi Tordinci pri Vinkovcih v Slavoniji »e je pripetil žalosten dogodek, ki kaže podivjanost današnjega časa. Siromašni 10-letni Dana Jovanovič je utrgal dva papriki na tuji njivi, ker je bil lačen. Pri tem ga je zasačil poljski čuvaj Martin Joseharln. S pomočjo nekega kmeta ga je močno pretepel, ko pa se je Jovanoviču posrečilo, da se jima je Iztrgal in pobegnil, je streljal nanj iz lovske puške in ga zadel v levo atran hrbta. Sib/e so siromaku preslrelile pljuča In so ga v brezupnem stanju prepeljali v vinkovško bolnišnico.
Mladinski tabor v Guštanju
ki ga priredi Koroško okrožje FO in DK t nedeljo 3. septembra, naj ho manifestacija našim vzorom: Bog, narod, domovina! Bratje in sestre, prijatelji mladine, vabljeni!
•	Liter žganja po fl din. V nekaterih vaseh v Medmurju, ki leže daleč od mest in nimajo z njimi primernih prometnih zvez, eo letos pridelali ogromno sadja vseh vrat. Ker sadja ne morejo prodati, kuhajo iz njega žganje. Žganje prodajajo po fl—10 din za liter. Oni, ki so to žganje kupili in poskusili, pravijo, da je odlične kakovosti.
*	Nikjer se ljudje toliko ne ubijajo saradl zemlje kakor v Bosni. Po uradnih statistikah je 90% vseh pobojev in pretepov v Bosni posledica prepirov za zemljo. Pri Zenici se je predvčerajšnjim spet pripetil takšen poboj, v katerem je izgubil življenje 17-letn! pastir Šalih Tutmič iz Ora-hovice. Družini Tutmič in Purič sla se že delj Časa mrzili zaradi majhnega kosa sporne zemlje. V gredo je prišlo do pretepa, v katerem sta dva brata Puriča s kolom ubila Saliha in mu nato še odsekala glavo s sekiro.
Mladinska prireditev v Črnomlju
Belokranjsko okrožje ZFO in ZDK priredi dne 3. septembra 1939 telovadni nastop v Crnom-ljuna Kanlanici. 1. ob 13 zbor na Kaplarclci; 2. ob pol 14 litanije v župni cerkvi; 3. po litanijah (»prevod po mestu; 4. ob pol 15 javni nastop, člani, članice, mladci, mladenke, gojenke, naraščaj in orodna telovadba. Po telovadbi prosta zabava. Sodeluje črnomaljska mestna godba. Prijatelji belokranjske mladine vljudno vabljeni.
•	Roparji hoteli odpeljati železno blagajno x
lastnikovim vozom. V vasi Preski v bližini Kri-ževcev se je dogodil nezaslišano drzen razbojni-ški napad na hišo tamkajšnjega trgovca in lastnika parne žage Izidorja Rftslerja. Po polnoči, ko so že vsi 6pali, je večja skupina roparjev vdrla v poslovne prostore podjetja. Roparji so preme-lall vse predale, vendar so našli le 700 din. Ker s tem plenom niso bili zadovoljni, jim je oko ob-viselo na veliki železni Wertheim-h!agajni, ki je stala v kotu. Ker je na noben način niso mogli odpreti, so se odločili, da jo odnesejo in jo nekje v miru razbijejo. Odnesii so jo na dvorišče, jo naložili na Rttslerjev voz in se odpeljali. Pri tem pa so seveda povzročili toliko ropota, da eo se prebudili hišni prebivalci. Rosler je pričel s puško streljati za roparji, ki so odgovorili na strele s ploho krogel. Ker so se medlem že pričeli zbirati vaščani, so roparji pobegnili ler puslili blagajno na vozu sredi ceste. V teku dveh mesecev je to že drugi roparski vlom pri RiJslerju.
Anekdota
Bismarckov osebni zdravnik Schwoninger je bil na glasu, da ni posebno vljuden. K njemu je pogosto prihajala starejša gospodična, ki je pri vsakem obisku tožila o drugačnih bolezenskih znakih, vendar Schweninger nikoli ni mogel ugotoviti nobone bolezni. Ko je gospodična nekoč spet prišla, je, še preden jo je zdravnik vprašal, kako ji je in kaj jo boli, v eni sapi govorila: »Gospod tajni svetnik, zadnji čas se mi vedno dozdeva, da mo neprestano zasleduje neki inož.c Schwenlnger se je hudomušno nasmehnil in dejal: »Tu ne pomaga nič drugega, kakor da ge vsak dan po večkrat v ogledalu natanko opazujete, potem se boste prepričali, da je vse to le domišljija.«
Roparski napad
Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, 31 .avg.
Letos na velikonočni ponedeljek popoldne je Jakobu Vegenjaku, posestniku v Zamušanih, kakor je »Slovenec« svoj čas poročal, ogenj uničil hišo ter gospodarsko poslopje. Sedaj ai je z velikim trudom postavil zopet hišo. Zidarska dela je opravljal 32-letni Franc Stepišnik, stanujoč v Ti-havclh. Včeraj zvočer mu je Vesenjak izplačal zaslužek v znesku 112 din, 12 din mu je ostal dolžan, ker ni Imel več drobiža. Vesenjak je imel v listnici še 1300 din, katere je Slepišnik videl. Stepišnik je odšel, Vesenjakova družina se je podala k počitku. V noči okrog pol 12 se je Stepišnik vrnil ter zahteval, da mu Vesenjak Izplača še tietih 12 din. Izvabil ga je Iz hiše, kjer mu je Vesenjak Izlačal dolg. Potem sta ge podala še k nekemu drugemu posestniku ter sla tam pila ja-holčnlk. Nazaj gredoč je Stepišnik navalil na Ve-eenjaka ter mu z nožem zagrozil, če ne bo miren. Pričel ga je davili, medtem pa mu je izmaknil iz žepa listnico s 1300 din, nakar je izginil ne-znanokam. Ve->en|ak |e prijavil napad orožnikom pri Sv. Marjeti niže Ptuja, ki aedaj iščejo roparja, vendar že tedaj, ko to pišemo, ga še niso dobili.
Kran|
Proslava kraljevega rojstnega dne. Na pobudo kranjske mestne občine bo proslava kraljevega
rojstnega dne združena s sprevodom po mestu v torek, 5. septembra zvečer. Katoliške prosvetne in kulturne organizacije g« zberejo oh pol osmih zvečer pred Ljudskim domom, od koder odkorakajo pred gimnazijo, od tam pa se formira »kupen »prevod, ki bo šel na Mestni trg z godbo na čslit 7. mestne hiše bo sprevod poidravll mestni župan
Ljubljana, 2. septembra
Gledališče
Drama. Nedelja, 3. septembra: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — 4., 5. in 6. »eptembra: zaprto. — Četrtek, 7. septembra: Velika skušnjava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPEKA. Nedelja, 3. septembra: Vse za ialo. Opereta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
—	Ponedeljek, 4. septembra: zaprto. — Torek, 5. »eptembra: Ero z onega »veta. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Izven. nZižane cene. — Sreda, 6. »eptembra: zaprto. — Cetrlek, 7. »eptembra: Plesni večer na izvirno slovensko simfonično glasbo. Gostuje Lidija Wi»iakova. Izven. Znižane cene.
Radio Ljubljana
Sobota, 2. septembra: 10 Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma. nato koncert vojaške godbe — 12 Plošče vesele v venčku pojo ti6to, kar rado gredo v naše uho — 12.45 Poročila —
18	Napovedi — 13.20 Plošče vesele v venčku pojo tisto, kar rado gre v vaše uho — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerlflff: Kako je Niels Holgerson popotoval i divjimi goeml. Povest v nadaljevanjih. b) Gašperček, lutkovna igrica — 17.50 Pregled eporeda — 18 Za delopuat, igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori » poslušalci —
19	Napovedi, poročila — 19 40 Nac. ura — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. A. Kuhar) — 20.30 Vesel živalski krog: Sonce v znamenju device vozi po nebeškem svodi, to Je vzrok, da tak' množe ge novitete v ženski modi. Pisan večer. Izvajajo člani rad. igr. družine, eodelujeta Jožek in Ježek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester.
Nedelja, 3. septembra: 8 Ruski sekstet — 0 Napovedi, poročila — 9.15 Citraškl dueti (gg. E. Mezgolits 4 M. Hebein) — 10 Prenos tabora bojevnikov z Brezij — 11.30 Koncert Radijskega orkestra — 13 Napovedi — 13.20 Veseli kvartet, vmes plošče — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Orglice in harmonika (gg. Fr. Petan, A. Stanko), vmes poje g. Roman Petrovčič narodne ob spremljevanju harmonike — 19 Napovedi, poročila — 19 40 Nac. ura — 20 Koroške pesmico (plošče) — 20.30 Koncert. Sodeluje ga. Pavla Lovšetova in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe s velesejma. , ,
Dragi programi
Sobota, 2. septembra: Belgrad: 20 V vinogradih — 21.10 Žab. konc. — Zagreb: 20 Vok. konc. — 20.30 Ork. konc. — 21.30 Tamburice — Praga: 20 Zab. gl. — Bratislava: 20.20 Pisan večer — Sotija: 19 Vok. konc. — 20.50 Lahka gl.
—	Varšava: 20 Poljske narodne — 21 Joh. Slraus-sova opereta »Fanny Elslerc — Budimpešta: 19.50 Igra — 22 Klavir — 23 Clg. ork. — Trst-Milan: 21.30 Simf. konc. — Rim-Bari: 21 Igra,
Rokodelski oder
Kot prireditev, namenjeno za čas ljubljanskega velesejma, moramo smatrati uprizoritev veleza-bavne Nuiičave veseloigre »Navaden človek«. Priljubljeno burko bo uprizoril Rokodelski oder jtrfH zvečer Ob osmi uri. Predprodaja vatopnic bo dopoldne od 10—12 in dve uri pred pričetkom predstave. Vabimo k prav obilni udeležbi za jutri zvečer v Rokodelski dom.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška cesta.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15/11., telefon št. 32-84.
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
VRELEC SREČE
Alojzi) Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulica 14
javlja, da so bili glasom telefoničnega sporočil«, dne 1. septembra izžrebani sledeči dobitki V. razreda 38 kola:
100.000 din št. 87.680, 80.000 din št. 95.762, 97.196, 60.000 din št 65.772, 40.000 din št. 78.182, 30.000 din
15.168, 47.983, 24.000 din št. 36.207, 16.000 din 83.963, 84.672.
12.000 din 21.145, 41.609, 56 138.
10.000 din 2.091, 4.757, 19.777, 25.181, 27.476, 42.817, 63.158, 78.585, 89.771,
8.000 din 4.259, 30.873, 75.941, 80.777, 90.549, 94.373, 94.514, 98.080.
6.000 din 9.815, 12.229, 27.595, 27.891, 42.469, 44 694, 50.614, 52.650, 53.364, 58.522, 63.171, 66 273, 69.451, 78.320, 79.272, 83.743, 84.257, 91.738, 99.166.
5.000 din 2.568, 7.712, 12.017, 20.914, 23.182, 31.536, 35.753, 47.353, 51.686, 86.550, 90.109, 95 565, 96.183.
4.000 din 3.400, 14.970, 16.813, 27.914, 35.683, 35.697, 38.199, 40.304, 42.877, 44.070, 45.037, 45.181, 45.841, 49.595, 51.184, 57.019, 62.432, 63.306, 64.476, 70.566, 72.805, 75,936, 76.939, 87.560, 92.895, 94.006, 94.417, 97.275, 99 417,
Nadalje je bilo izžrebanih ie veliko število dobitkov po 1000 d;n.
Prihodnje žrebanja bo v .oboto 2. septembra in bo trajalo do 9 septembra.
Vsi oni, ki ao zadeli v kolekturl »Vralec sreče«, lahko dobitke takoj dvignejo.
Kdor «i še ni nabavil srečk drž. razredne loterije, caj pohiti punj« v glavno domačo icoiakturo »VRELEC SREČE«.
% 11UIII1ANA
Včerajšni dan v Ljubljani
Prav med razgovore in živahno dopisovanje, ki naj bi preprečili grozeči vojni spopad, so davi prišle prve vesti o prvih oboroženih spopadov na nemško-poljskih mejah. Tako je okrog pol 10 izšla 2. izdaja »Slovenskega doma«, ki je prinesel prve vesti, po katerih so se spopadi na nemško-poljski meji začeli nekaj po 9. uri. Razumljivo je, da so raznašalci in razproda jalci »Slovenskega doma« imeli dober dan in da jim je občinstvo sproti iztrgalo izvode iz rok. Posebno zanimiv pa je bil davi živilski trg. Z bliskovito naglico so se razširile |x> živilskem trgu prve vesti o grozeči vojni in komaj se je prikazal raznašalec na trg, že ga je obkolila truma gospodinj in služkinj. Niti premaknil se ni več z mesta, samo oddajal je časopis in pobiral drobiž. Podjetnejši so si pomagali na ta način, da so kričali vmes: »Pripravite drobiž! Ne utegnem menjati!« Komaj dobro minuto je stal tako razprodajalec na svojem mestu, ko je že zopet odhitel nazaj v Jugoslovansko tiskarno po nove izvode. Gospodinje so v boju, da bi čimprej dobile časopis, doživele več majhnih nezgod. Tej se je stresla košara, drugi je popustil ročaj pri mreži, in tako je marsikatera morala pobirati raztresene dobrote. Neka gospodinja je na žalost tudi zapazila, da je v razburjenju nekje pozabila ali pa izgubila denarnico z 200 din.
Polagoma se je potolažila tudi ženska radovednost na živilskem trgu, ki je v zadnjih dveh dopoldanskih urah dobil kaj čudno lice. Prodajalke in branjevke so stale ob svojih na prodaj razstavljenih pridelkih in satežih ter brale. Nasproti njim pa so stale gospodinje s košarami in mrežami v rokah in tudi brale.
Tako se je torej izkazal na živilskem trgu včerajšnji petek, ki bo po vsem videzu postal najbrž usoden dan za Evropo.
— Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl. reg. S. br. 30474/35._
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom gorenjskega turistovskega vlaka.
1 Dijaški semenj se je začel. Zadnjega avgusta se je nehal križev pot ljubljanskih dijakov, ki so imeli popravne izpite. Precej jih je zlezlo skozi izpitno rešeto, nekateri pa se bodo morali pokoriti kot repetenti za vesele počitnice, ki so jih prebili. Včeraj pa se je začel na Bregu za čevljarskim modom in za Novim trgom tradicionalni dijaški semenj, na katerem se je že dopoldne zbralo skoraj 200 dijakov vseh ljubljanskih gimnazij. Zastopani so bili vsi razredi. Zanimivo je, da je sedanja knjižna borza aa Bregu v znamenju špekulacije a la hausse, torej ravno nasprotno kot na vseh drugih borzah na svetu. Vzrok temu so dijaški mešetarji, ki od tovarišev kupujejo knjige in se zalagajo za glavne dneve semnja, ko bo
povpraševanje večje. Tudi popoldne je bilo kaj živo na Bregu. Tam manjka le majhen bufet, zato pa so podjetni prodajalci sadja in sladoleda že prihiteli tudi na Breg in pridno 6krbe, da prvi dobiček kupčiij ne gre v močnjiček dijakov, ampak V njihove žepe.
1 Samo en dan nas loči od tombole Prosvet-
nega društva Ljubljana-Moste. ki bo jutri, 1. sep-
tembra, ob 15 na travniku poleg cerkve sv. Dru-
žine v Mostah. Zato pohitite z nakupom tablic.
Ne bo vam žal. Za 3 din spalnica, šivalni stroj,
9 koles, moška obleka, voz drv, vreča moke, servis itd. Prepričajte se o vrednosti teh dobitkov v Ljudskem domu v Mostah. Tombolske tablico dobite v trafiki g. Resnika na Zaloški cesti, ge. Vojska, Ciglarjeva ulica in ge. Kobal, Ob Zeleni jami.
1 Na šoli Glasbene Matice se bodo tudi v letošnjem letu poleg klavirja, violine in solopetja poučevali vsi orkestralni inštrumenti in poleg splošne teorije in mladinskega petja tudi vsi teoretični predmeti. Šola ima izvrstni učni načrt, ki je sestavljen na osnovi učnega načrta drž. konser-vatorija v Ljubljani, poučujejo pa priznani glasbeni pedagogi. Pogoji so nizki, priglase sprejema pisarna Glasbene Matice dnevno od 9—12 in od 15—17. V torek 5. t. m. popoldne bo določitev urnika in odreditev -gojencev k posameznim učiteljem, redni pouk pa se bo pričel v četrtek 7. septembra. .....
1 Srednja glasbena šola (drž. konservatorij) sprejema nove gojence vse te dni do 5. t. m., nato bodo sprejemni izpiti po določenem urniku, ki bo nabit v veži poslopja. Lanski ' gojenci se vpišejo lahko do 15. t. m. Vsi gojenci morajo izpolniti uradno prijavo, jo kolkovati s 50 din. Vse ostale podrobnosti v veži konservatorija.
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Uprava kino Matice sporoča, da si je za se-zijo 1939-40 nabavila res prvovrstne, najmočnejše, vsestransko zanimive filme tako ameriške, francoske, češke, rusko-poljske in nemške produkcije. Veliko močno tendencionalnih del, prekrasne fil-. me raznih nesmrtnih pisateljev in umetnikov Zola, Ohneta, Balzaca, Karla Čapeka, Kiplinga itd. Zatorej priporočamo p. n. občinstvu, da z vsem zaupanjem zasleduje repertoar naših filmov v se-ziji 1939-1940, ker gotovo ne bo razočarano.
1 Varicto s prvovrstnim sporedom imamo na Ljubljanskem velesejmu do 11. septembra. Leo, neprekosljivo dresiran morski tjulenj, žonglira, igra na glasbene instrumente, pleše na vrvi in kaže še celo vrsto čudovitih spretnosti. Rassy eo umetniki v japonskem žonglerstvu. Muzikalen klovn Uuack izborno zabava. Boris Borutta in Ilo Fay sta mojstra moderne parodije. Lillo in Sambo, ljubka zamorka in postaven zamorec, izvajata plešo in igrata na havajsko gilaro. Lamberts NVoonder so sijajni akrobati. To je nekaj točk iz sporeda. Nocoj je otvoritvena predstava ob pol
devetih. V nedeljo in druge dneve velesejma sta dve predstavi: ob 4 popoldne in ob pol devetih zvečer. Varietejne predstave na velesejmu imajo dober sloves in so vedno razprodane. Zaradi tega si vstopnice pravočasno rezervirajte.
1 V nedeljo in ponedeljek vsi v Zgornji Kašelj na žegnanje. Prosta zabava. Za jedačo in pijačo najbolje preskrbljeno. Avtobus izpred mestnega doma.
Poaor I Dolgoletna in poznana tvrdka Triglav-Slo-»sascv Beogradu ima na razpolago: Palete in hite za raata. sila za najem in stavbiiča v vseh krajih Beograda. Zato Je v interesu vsakega kupea, da se ored nakupom obrne na tvrdko Trlglav-Stovenac v Beogradu, ki da vsakemu kupni na razpolago avto za ogled stavb brez obveze nakupa G. g., kupci se pazabita pred nakupom obiskati tvrdka
TRIGLAV - SL0VENAC, Hartvigova 3/1.
Tal. 3672« v Baogradu
1 Sadjarji in vrtnarji! Izlet v Pleterje in na Grm je zaradi tehničnih ovir preložen na nedeljo, 10. septembra. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubijana-severni del sprejema še naknadno nove izletnike do 5. septembra zvečer po tajniku Rudolfu Lukežu, Ljubljana, Tyrševa cesta 99. Kdor ; se bo udeležil, mu ne bo žal.
i Rezervni oficirji udeleženci potovanja v Bel-! grad, Oplenac in Avalo, ki niso dobili okrožnice št. 1185, naj še danes reklamirajo v društveni pisarni med 18 in 19. Vsem sporočamo, da so vse predpriprave izvršene, zaradi mogočih izprememb zasledujte dnevno časopisje. Pododbor Ljubljana.
1 Defje zavetišče v Trnovem je že dozidano in toliko dodelano, da bo 12. septembra že licitacija za dobavo notranje opreme, ki bo veljala precej nad 300.000 din. Razen opreme mizarskega izdelka, je razpisana tudi dobava železnih postelj, žimnic in blazin ter odej, rjuh in brfsač. Kakor nam ta razpis obeta, bo zares lepo in popolnoma moderno otroško zavetišče sredi velikih nasadov,
Baragova nedelja
Gotovo vam {e znano, v kakšnem slabem poslopju stanujejo naši bogoalovci. Sobe eo temne in majhne, saj je sedanje bogoslovje zidano le za 60 6emeniščnikov, stanuje jih pa dane« v njem 120. Poleg tega ja podaljšana študijska doba na 6 let in tako bo vsako leto okrog 150 bogoslovcev. Vsak, kdor je prišel že obiskat kakega bogoslovca, se je čudil nad žalostnim stanjem semenišča. Zato je prevzvišeni g. škof Rožman začel lani gradili dovolj veliko semenišče izven centra Ljubljane. Toda žalibog zmanjkalo je denarja in sedaj delo stoji ln tako se Prevzvišeni obrača na vas, da po svojih močeh darujete za novo bogoslovje, ki bo nosilo ime po našem svetniškem škofu Baragi. Zato bodo v nedeljo, 3. septembra pobirali po cerkvi pri v6eh mašah sami bogoslovci. Prosimo vas v imenu Kristusa za skromen dar. Povrnil vam bo On, ki vidi in ve za vsa kdar, ki prihaja iz dobrega srca. Hvaležen vam bo g škof, ker ga boste podprli in mu pomagali graditi veliko delo. Najbolj vam bodo pa hvaležni bogoslovci sami, ki vam vračajo in bodo še vračali vašo naklonjenost z molitvijo.
igrišč in vrtov že jeseni izročeno svojemu človekoljubnemu namenu.
1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da je kr. banska uprava dovolila za čas velesejma od 2. do 11. septembra podaljšanje policijske ure za gostinske obrate v Ljubljani — razen za vinotoče in buffete — do 2 zjutraj, za kavarne pa do 3 zjutraj, z omejitvijo, da se po 2 ne smejo točiti alkoholne pijače.
,. 1 Velika racija ljubljanske policije. Že v ranem jutru je včeraj začela ljubljanska policija z veliko racijo po vsem mestu z namenom, da mesto očisti vseh tistih, ki se navadno v začetku velesejma zberejo v Ljubljani. Racija se je raztegnila na vso okolico mesta, kakor tudi na mesto samo. Vse dopoldne so imeli policijski organi obilo dela in popoldne so navozili v policijske zapore že okrog 40 aretirancev, med katerimi so mnogi sami stari znanci policije. Večjih grešnikov policija to pot ni dobila, pač pa je med aretiranimi mnogo takih, ki so izgnani iz Ljubljane. Zaprtih je bilo tudi več potepuhov in delom ržnežev.
J|*f MARIBOR
Proslava kraljevega rojstnega dne
Vsi Jugoslovani, Srbi, Hrvati in Slovenci, bomo 6. septembra slovesno praznovali rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Ta praznik je za nas posebno pomemben v današnjih zunanjepolitičnih negotovih dneh in zelo važen zaradi naše notranje politične pomiritve. Ni dvoma, da bodo vsa naša čustva ravno o priliki praznovan a rojstnega dne našega kralja udarila spontano iz naših src in da bomo ree dostojno in naše kraljevine Jugoslavije vredno ta sloveeen dan praznovali. Na viden in učinkovit način moramo na znotraj in pred zunanjim svetom manifestirala patriotsko čustvovanje in vdanost nas V6eh do kralja in do države.
V smislu razgovorov z zastopniki narodnih delavcev, društev, uradov ln drugih, se bo proslava ' rojstnega dne Nj. Vel. kralja vrSIla v Mariboru v torek 5. septembra zvečer in v sredo 6. sept. dopoldne po sledečem sporedu:
Torek 5. sept. ob 7 zvečer: zbiranje vsega prebivalstva po ulicah okoli vojašnice kralja Aleksandra v Melju. Točen spored za zbirališča bo dostavljen najpozneje v torek doipoldno vsem prizadetim in bo objavljen v časnikih.
Torek 5. sept. ob 8 ivečer: slavnostna po-vorka po Meljski cesti, Aleksandrovi cesti, Slovanski ulici in Gosposki ulici na Glavni trg. Povorka bo sestavljena takole; 1. Vojaška godba s častno četo, 2. Sokol, 3. Slovenski fantje. 4. ga-, silci, 5. druga uniformirana društva, 6. zastopniki mestne občine ter drž. in samoupravnih uradov (največ po dva), 7. kulturna, prosvetna in športna društva e svojimi zastavami, 8. meščanske in srednje šole (dijaki nad 14 let stari), 9. trgovci, obrtniki, trgovski in obrtni pomočniki ter vajenci, 10. delavstvo drž. ustanov, 11. delavstvo mariborskih tovarn, 12. ostalo občinstvo.
Torek 5. sept. ob 9 zvečer: Manifestacija na Glavnem trgu: 1. trobentač znak »mirno«, 2. »Molitev«, pojejo pevci Ipavčeve pevske župe, 3. slavnostna fanfara (vojaška godba), 4. nagovor mestnega župana, 5. državna himna (vojaška godba), 6. »Hej Slovenci« (igra vojaška godba in pojo vsi udeleženci), 7. razhod (za razhod bodo izdana posebna navodila).
Sreda, G. sept. ob 8 zjutraj: sv. maša v stolnici. Po sv. maši na Trgu svobode defile vojske, Sokolov, Slovenskih fantov in gasilcev v krojih
m Cerkvena slovesnost na rojstni dan kralja Petra II. dne B. septembra bo letos pod milim nebom na Slomškovem trgu. OHar za svečano službo božjo bo postavljen na istem mestu kakor ob procesiji na praznik Sv. Reš. Telesa. Sv. mašo, med katero poje vse občinstvo znane nabožne pesmi, bo služil prevzv. gosp. škof. Petje bo spremljala vojaška godba. Cerkvene slovesnosti se udeležijo tudi ljudske, meščanske in srednje šole, ki so že pričele s poukom. Cerkvena slovesnost se zaključi z zahvalno pesmijo in molitvijo za kralja.
m Proslava rojstnega dne v Studencih. Tudi občina Studenci bo kraljev rojstni dan slovesno proslavila. Na predvečer se zberejo vsa društva in občani od sedme do osme zvečer na Novem trgu, odkoder krene sprevod po občinskih ulicah nazaj na trg, kjer bo razhod. Na rojstni dan dopoldne ob osmih bo v cerkvi sv. Jožefa sv. maša. Prosvetno društvo, Fantovski odsek, Dekliški krožek, organizacija JRZ vabijo svoje članstvo, da se v polnem številu udeleži sprevoda, sv. maše in interne proslave, ki se bo po maši vršila v samostanski dvorani.
Ga. dr. Klara Kukovec zopet ordinira
m Vse važne vesti o razvoju vojne med Nemčijo in Poljsko bo sporočala podružnica »Slovenca« na posebnih lepakih, ki bodo izobešeni v izložbenih oknih podružnice na Koroški cesti 1. Ob naših prvih vesteh včeraj dopoldne so se pred našo podružnico zbirale velike množice, ki so z napeto pozornostjo brale naša poročila. Enodušen komentar vseh je bil: Hvala Bogu, da živimo v Jugoslaviji, ki je mirna v notranjosti in ki živi v miru z vsemi sosedi.
m Za zvočnik na Mariborskem otoku — 30.000 dinarjev takse. Kopalci, katerih je kopališče na Mariborskem otoku v teh lepih dneh še vedno polno, se pritožujejo, ker je zvočna naprava, ki je prenašala godbo s plošč, utihnila. Godbe pa na otoku sedaj zaradi tega ni, ker je finančna uprava naenkrat zaračunala ogromno takso, kakor jo mora jo- plačevati za godbo razne kavarne in drugi takšni lokali. Ta taksa bi znašala nn leto 30.000 dinarjev ter jo hoče finančne uprava izterjati tudi za nazaj. Občina seveda ni voljna plačati te takse, na katero ni nihče računal; kopališče na otoku je javna naprava in ne kakšno zabavišče. Občina se
333333333333333333333 333333333333333333333		TRILVSIN blololki tonlkum za late z novo učinkovito snovjo ja priznan liol odlično i-edstvo zoper prhljaj in izpadanje lat. TRILVSIN - mailen vvebuje poteg pre-ikuiene učinkovite snovi Tritysina ie lino razpodatjen dodatek masti ter služi odlično onim, ki imajo tube, krhke in nalepa lava.	B	333333333 333333333
K> . . .'.v:--. , .... Vflastei- | i^H^				
			■333333333	
333333333333333333333 33333333333333A313333				
je proti odločbi finančne uprave pritožila, dokler pa pritožba ne bo ugodno rešena, bo zvočnik molčal.
m Smrtna kosa. V Rozinovi ulici 24 je umrl upokojeni železničar Anton Tschurtschentaler. — V Smetanovi 34 je ugrabila smrt mladega 16 letnega dijaka Branka Vidmarja. — Naj počivata v miru!
m Vpisovanje v Glasbeno Solo »Drave« bo
1. in 2 sept. v Kolonijski šoli, 4. sept. pa v Na-rodnem domu (III. nadstr.), vsakokrat od 15. do 18. ure. Redni pouk se začne v soboto, 16. sept. Vse drugo je razvidno na lepakih.
m Gasilska slavnost v Radvanju. V nedeljo bodo radvanjski gasilci slovesno blagoslovili svoj novi gasilski dom. Slavnost se prične popoldne ob 3. s slovesnimi večernicami, ki jih bo imel stolni dekan prelat dr. Cukala, nato pa bo blagoslovil novi gasilski dom.
m Drevi državno prvenstvo v rokoborbi. Danes so dospeli v Maribor rokoborci Hajduka iz Sarajeva. Drevi se bodo pomerili v borbi za dr žavno klubsko prvenstvo z rokoborci SSK Maratona. Prireditev se vrši ob 20. v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. — Opozarjamo na to priliko vse prijatelje športa in SŠK Maratona.
m Vsi rezervni častniki, ki želijo potovati v Belgrad na proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. in na Oplenac, naj se neposredno javijo poveljstvu vojnega okruga v Mariboru zaradi izdaje objave za brezplačno vožnjo. Prijave sprejema vojni okrug le do 3. septembra. Opozarjamo, da lahko potujejo vsi rezervni častniki in ne samo člani Združenja rez. oficirjev.
m Dva mlada kopalca utonila v Muri. Na Sladkem vrhu je zahtevala Mnra dve žrtvi. V družhi več otrok sta se podala na kopanje 15 letni Rudolf Kauran, sin tovarniškega delovodje, in 13 let ni Ivan Pivec, sin tovarniške delavke. Na do seda nepojasnjen način sta oba dečka utonila. Trupel še do sedaj niso našli.
m Zanimivosti iz muzeja. Restavrator prof. Matej Sternen, ki obnavlja freske v grajski dvorani, je obnovil tudi nekaj slik, ki so last mariborskega muzeja. Pri tem je tudi ugotovil neznana avtorja dveh slik. Slika sv. Antona, darilo Otona Ploja mariborskemu muzeju in nekoč se-stavni del stare radgonske cerkve, se je pokazala pri restavraciji kot umetnina .ložefa Dialla, meščana in slikarja v Radgoni leta 1762. Pri restavraciji slike sv. Magdalene pa Je ugotovil restavrator, da je slika delo F. M. Straussa, narejena po naročilu vuzeniškega župnika Štefana Jamnika leta 1731.
Ptuj
Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša: Rezervni oficirji iz dravske banovine, ki se želijo udeležiti slovesnosti rojstnega dne Nj. Vel. kralia Petra II. in poklonitve blagopokojnemu kralju Aleksandru na Oplencu ter A vali. dobijo v ta namen brezplačno objavo za vožnjo v Belgrad. — Objavo izdaja vojno okrožje v Mariboru do vključno 3. septembra.

ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO.SAMO
PODPETNIKI
Celje
c Skupna pevska vaja združenih pevskih zborov za proslavo rojstnega dne kralja Petra II. bo v ponedeljek, 4. septembra ob 8 zvečer v Narodnem domu.
c Šoferski Izpiti v Celju za kandidate iz
okrajev Celje, Gornji grad, Šmarje pri Jelšah, Slov. Konjice bodo 2. okt. ob 8 dopoldne. Tozadevne prošnje jc vložiti čim prej pri 6reskem na-čeUtvu v Celju.
c Celjska strelska družina vabi svoje člane in članice, da se udeleže proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., ki bo v sredo 6 septembra dopoldne pred magistratom, zvečer istega dne pa baklada po mestu. Zbirališče ob 19.30 (pol 8 zvečer) pred Oficiiekim domom (Kasarna kralja Petra 1.1.
c Ne pozabite 8. septembra popoldne na izlet v Petrovče. Tam si boste lahko ogledali razstavo dobitkov velike efektne loterije zadruge Slomškov dom. Na istem prostoru bo velika vrtna veselica z bogatim in vsestranskim zabavnim sporedom. Izpred hotela Skobeme odpelje ob 5 popoldne avtobus, ki bo na razpolago tudi gostom za povratek.
c Katoliško prosvetno društvo na Polzeli praznuje jutri, v nedeljo, 3. septembra 40 letnico svojega obstoja. Nastopita dekliški krožek in fantovski od«ek. Prijatelji vabljeni!
c Po evidenci Javne borze dela v Celju je 1. septembra na njenem področju 366 brezposelnih, dočim jih je bilo 20. avgusta 342. Delo dobi: 6 hlapcev, 5 mizarjev, 6 kmečkih dekel, natakarica, 3 gostilniške služkinje, 14 kuharic, 12 služkinj in varuhinja.
c Na Krožni poti v Celju je umrla 42 letna žena tovarniškega delavca Kverl Antonija. Naj v miru počival
HELENA LAPAJNB
prične s T. septembrom 1930 s poukom solopetja na Matici in privatno na Mariborski cesti 13 —
Sprejema od 11—12.
c 10 m globoko je padla po stopnicah 47 letna Plaskan Ana iz Sv. Andraža pri Velenju. Pri padcu 6i je zlomila desno roko in križ.
c Usoden padec. Včeraj ob 4 popoldne je spodrsnilo na tramovju novega Narodnega doma pri Zidanem mostu 41 letnemu zidarskemu polirju Francu Kmetlju iz Celja, ki je padel več metrov globoko in si je polomil pri padcu več reber. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
Huda motociklistična nesreča v Škofji vasi
Celje, 1. septembra.
V	škofji vasi pri Celju se je danes ob pol 6 popoldne pripetila blizu Stankove gostilne na znanem ovinku huda motociklistična nesreča, ki je spravila v celjsko bolnišnico kar tri ljudi. Mo-tocikel s prikolico je vozil 35 letni pleskarski mojster Franjo Laser iz Maribora. Z njim sta 6e peljali njegova žena in Sivko Marija. Ko je motorno kolo prišlo na znani Stankov klanec, se je prevrnilo Pri nesreči si je Laser prebil lobanjo in dobil hude notranje poškodbe, da je nezavesten obležal na cesti. Njegovo ženo in Sivko Marijo, ki sta se tudi hujše poškodovali, so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Dr. Kocijančič Viktor
Škoija Loka —• zopet redno ordinira
Prvenstvo v hrvaško-slovenski ligi: v Ljubljani: Ljubljana : HAŠK
Jutri sc bo odigralo II. kolo prvenstva v hr vaško-slovenski ligi. V Ljubljani bo nastopil IlaŠk ki ima sedaj izvrstno moštvo in bo nastopil v najmočnejši postavi. V Hnškovcm moštvu bo igrai tudi Ljubljančan Zupančič.
Po nedeljskih blesurah ima vodstvo našt-Ljubljane križ s postavo. Vendar nas zagotavljajo da bodo oni, ki jim bo poverjena dolžnost, da se jutri borijo za prestiž našega nogometa, napravili vse. Zato smemo pričakovati ostro in zanimiv< l>orbo. — Tekma se bo odigrala na igrišču Ljub Ijane s pričetkom ob 16 45, ob 15. pa bo pred tekma Ljubljana jun. : SK Moste.
Atletski troboj v Celju
Jutri na Glaziji ob 9 dopoldne: Ilirija : Želez ničar, Olje.
Reka : Hermes
v nedeljo oh 10.30 na igrišču Reke.
V	drugem kolu jesenskega prvenstva se sri čata na Viču domnčin Reka in favorit za prineslo Hermes. Kakor vse tekme med tema klu l>oma, bo tudi ta gotovo ena najlepših v čelen: prvenstvu. Da se ta tekma še lahko vrši na lom igrišču, gre znhvnln InslniUnirt kupljenih psrcel, ki so dali tozadevno dovoljenje.
KULTURNI OBZORNIK
Nove šolske knjige za pouk slovenščine
Ponavadi nismo ocenjevali šolskih knjig, morda le kakšno izjemo, katere vainoet smo hoteli še posebej podčrtati. Toda leto« je izšlo toliko pomembnih novih učbenikov, mimo katerih nihče ne more iti molče, ki mu je mar osnovna izobrazba slovenskega mlajšega rodu. Včeraj smo že naznanili eno takih knjig, ki jo je izdala Mohorjeva knjigarna in ki prinaša v način učenja novega duha in novo razgibanost. Dane« pa bi prav tako oh začetku šolskega leta naznanili še nekaj drugih učbenikov, ki niso nikakor manj vredni, da, so naravnost izredno pomembni, ker so inspirirani od oblasti in torej olicielno prinašajo v našo šolo novega, do dna slovenskega duha, za katerega smo se morali še pred leti tako boriti. Vsem so še znana preganjanja najlepših slovensko domoljubnih strani naših klasikov, ki so jih naši učitelji morali trgati iz novih knjig: danes so isti sestavki ne samo rehabilitirani, temveč je njhov duh celo vodilen v celotni zasnovi novih učnih knjig, ki hočejo biti slovenske na vsaki evoii strani, slovenske v duhu naših največjih mož. Tako imamo prav v teh učnih knjigah jamstvo za pravo narodno usmerjenost novega rodu. ki bo rastel ob roki naših prednikov, narodne pesmi in naših velikanov, ki so ljubili najprej in predvsem svojo deželo, svoj narod in svojo preteklost, kulturno dedščine In zaklad, svojo vero in svoj jezik ter svojo državo, in šele ko so stali na svojem, eo ee razgledali tudi po
svetu.	,	,
V mislih imam nove šolske knjige za slovenski jezik in književnost, ki jih je izdala Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani in jih je odobrilo ministrstvo v Belgradu.
1. Preljubo veselje, o kje si doma?
Tako je po Slomškovi pesmi naslovljena učna Knjiga za prvi razred ljudskih šol, ki jo je priredil g. Ferdinand Bobič, v. d. ban. šolskega nadzornika v Ljubljani, podobe pa je narisal Dadovan Klopčič, prol. drž. uč. šole v Mariboru. Prvo, kar se človeka dojme, ko pogleda v ta »abecednik*, je živahnost in razgibanost podob ter njihova izključno slovenska motivnost, ki malega učenca takoj priveže nase. Po vsej pedagoški metodi ga uvaja v svet branja in pisanja na temelju njemu najbližih predmetov, ki jih pozna od doma, od žage, plota, kače, igle itd. Posebno pozornost pa je prireditelj — in za njim tudi ilustrator — posvečal izgova rjavi, kateri je posvečenih nekaj posebnih strani in slikanic. Abecednik je sestavljen še po stari metodi — zlogujoči — ter je polovica knjige posvečena črkarskim vajam. Šele druga polovica obsega berilo, ki je razdeljeno po poglavjih: zima in prazniki, v šoli in doma, pomlad in velika noč, poletje ter o moj preljubi, dragi dom. Zadnji oddelek vsebuje ponavadi to, kar drugo prve uvodne stranice, namreč domoljubne pesmi in sestavke, berilca o kralju in domovini, ter se zaključi z državno himno v novem prevodu inšpektorja Sovreta, ki ga je — kakor je videti — potrdila tudi banska uprava, kar je čisto pravilno, kajti malo otrok je vedelo prej, kaj je »Bože pra»de, 1t»*to spasi«, kar je zdaj lepo ponašeno: Rešil st nas, flog pravice! — Tudi po zunanjosti je knjiga pretrgala z do zdaj navadnimi šolskimi knjigami ter ie z naslovno stranjo vzbuja veselje za šolo, kar je tudi eden glavnih namenov šolskih knjig.
t. Drugo slovensko berilo.
Za drugi razred ljudskih šol sta sestavila slovensko berilo znana mladinska pisateljica Kristina Hafnerjeva ter urednik >Vrtca< nadzornik Franc Ločniškar. Vse berilo pa je ilustrirala prof. Ksenija Prunkova. ki je prav tako že znana mladinska ilustratorka. Motto tega berila je podan v verzu:
Ptiček, ti utegneš peti, kar ti treba, znaš ti že; v šolo moram jaz hiteti, kjer se bistrijo glave.
To drugo berilo se začne tam, kjer se je prvo nehalo: s posvetitvijo kralju na 6. sept. z lepo pesmijo Vide Tauferjeve v čast kraljevega rojstnega dne. S. Sardenko pa se je poklonil vsej kraljevski družini. Sovretov prevod državne himne pa zaključi ta uvod v knjigo. Nato pa je vsebina razdeljena v oddelke: Življenje doma in v šoli, kjer so odlomki naših najboljših pisateljev in pesnikov; Slomškov dan s citati iz Slomškovih del; jesen rumena — dobra žena; lepa naša domovina, kjer se spominja tudi izseljencev, ki z nami vred, ostalim na svoji zemlji, tvorijo širno domovino; v zimskih dneh; babica pripoveduje; naše ljube živalce; narava je spala — pa zopet je vstala; iz vročih dni — ko klas zori; po svetu ter ali ko pa šola mine. Posebno poglavje pa tvori zadnji del knjige pod naslovom: Slovenska beseda — v lepi literarni besedi razložena slovnica, v kolikor je potrebna za ta razred, ter so podana vprašanja in navodila za pedagoško pravilno pod-učevanje in vpeljavanje otrok v svet zemlje in duha.
3. Naši vodniki. Slovenska slovstvena čitanka.
Tako pa je naslov šolski knjigi za tretji meščanski razred, ki so jo sestavili A. Gaspari, upravitelj mešč. šole v Domžalah, R. Pečjak, upravitelj mešč. šole v Ljubljani, ter A. Žerjav, meščanskžošolski učitelj v Mariboru. Slike pisateljev pa je izdelal Franjo S t i p 1 o v š e k, meščan-skošolski učitelj v Krškem. Kakor se vidi že iz sestave teh strokovnjakov, so pritegnjene k sodelovanju vse naše pokrajine, kar ima svoj odmev tudi v knjigi sami. Tudi ta meščanskošolska knjiga ima pred redno učno snovjo lep uvod, ki je značilen za duha, ki veje v njej. Na prvi strani ima važne domoljubne izjave dr. Kreka v imenu Slovencev, škofa Strossmayerja v imenu Hrvatov in sv. Save v imenu Srbov. Njim pa sledi A. Debeljakova pesem Slovenska zemlja. Miran ,lare je napisal lepe besede o lepi knjigi, ki bodo učencu priljubile slovensko branje. A. Debeljak pa je poslovenil iz Hasenauerja lepo pesem, da, zborno deklamacijo, o ljudstvu in domu. Spomin na trpljenje srbskih vojakov na otoku Vido ter strokovna razlaga o književnosti zaključujeta pro-gramatični uvod. Nadaljna vsebina te slovstvene čitanke pa predstavlja rast slovenske književnosti od narodnih pesmi in preko hrižinskih spomenikov do danes po poglavjih, ki ponazarjajo razne literarne dobe: stari spomeniki, reformacija, proti-reformacija, prosvetljenstvo. romantika, romantični realizem, nova doba. Toda snov je tako lepo prepletena med seboj in nevsiljiva ter poživljena z raznimi navedki velikih slovenskih moi, da komaj čutimo podučno tvarino. Posebno lepi in poživljajoči so citati velikih slovenskih moi. ki govore « domu in materi, o materini besedi, o bo-
gastvu naše zemlje, o človeškem delu ter o lepoti in vainosti slovenske vasi. Ti izbrani reki so tako sočni in polni ter jedrovitl in tehtni, da bi si jih moral naučiti na pamet vsak naš učenec in jih ponavljati čim širšemu krogu. In tako bo duh, ki veje v knjigi, mogel obroditi mlade slovenske duše. Sicer pa se knjigi vidi, da so se njeni prireditelji zgledovali na naših novih gimnazijskih čitankah, ki so resnično pravi vzor šolskih priredb, kar je samo dobro. Tudi umetniške priloge Groharja, Tratnika, Jakopiča in Gasparija morejo samo umetnostno vzgojno vplivati na učečo se mladino ter jo izpeljati iz kičastega pojmovanja umetnosti. Knjiga ima na koncu tudi lep pregled slovenskih slovstvenih dogajanj, kar je pedagoški pripomoček k učenju in orientaciji v razvoju naše kulture.
4. slovenska čitanka ia nižje razrede srednjih šol
To so tiste lepe slovenske čitanke, na katere smo lahko pred vsem svetom ponosni in za katere smo svoj čas bili vroče boje ter celo trgali iz njih sestavke naših najboljših pisateljev, ker so bili premalo jugoslovanski. Sedaj so izšle vse te štiri čitanke, ki eo jih sestavili dr. Anton Baje,
— Marija Tatta-Stcian, koncertna in orato-rijska pevka, državno izprašana glasbena in literarna pedagoginja (Praga) jmdučuje samo resnično nadarjene učence v solo-petju, klavirju, recitaciji (nemški). Predpriprava za državne in odrske izpite. Prvovrstne reference. Govorilne ure dnevno od 12—2 in od 6—7. Turnograjska 4.
direktor v Ljubljani, dr. Rudolf Kolarič in dr. Mirko Rupel, profesorja v Ljubljani, Anton Sovre, inšpektor v Belgradu ter Jakob Šolar, profesor v Št. Vidu, ▼ drugi — predelani izdaji. Predelava se vidi že v tem, da so pritegnili k sodelovanju še slikarja Božidarja Jakca, ki je opremil besedilo glavnih slovenskih pisateljev tudi s slikami avtorjev, ter univ. prof. dr. Steleta, ki je izbral lepe umetniške celostranske priloge in napisal umetnostno kritične pripombe, vpeljavajoče dijake v skrivnost likovne umetnosti. In to je ie velik napredek in je velikega pomena za umetnostno vzgojo slovenskega naraščaja. Predaleč bi nas vodilo, če bi hoteli označiti vsako knjigo posebej, morda samo v glavnih obrisih.
Prva, ki ima lep motto iz 2upančiča:
Pojdi, moj sinko, na pot na iivljenja pot, čuvaj, moj sinko, se zov* življenja zmoti
ima namen seznaniti — kot predpisuje učni načrt — mladega dijaka z osnovnimi literarnimi vrstami, kakor so legenda, basen, pravljica in pripovedka ter jih ob njih privajati na samostojno izra-ianje misli in podoiivljanje sveta, ki ga obkrota. V njej so zbrani najlepši biseri, ki jih imamo iz te mladinske književnosti Slovenci, pa tudi tuji narodi. Poleg slovenskih pisateljev, s katerimi se seznani obenem z berilom, se seznani mimogrede tudi z nekaterimi svetovnimi predstavniki teh knjižnih oblik (LafoflrtMnef Pu«fftCWeil»r#?a»!N|), obenem pa se nauči tudi razčlenjevanja sestavkih in osebnega tvorjenja. Med slovenske sestavke so včlenjeni tudi srbski in hrvatski pisatelji, toda v lepem slovenskem prevodu, da jih mora dijak sprejeti x vso vsebino. Na koncu pa je dodana
slovnica, v kolikor jo zahteva učni načrt. Med to gradivo, ki se ozira po svoji ureditvi tudi na letne čase, tako da dijak pozimi bere opise zime in jx>mladi opise oživljajoče se narave, pa so vstavljene tudi odlične reprodukcije slovenskih umetnikov, katerih snov je enaka kakšni literarni snovi v berilu. Tako I. del oživlja podoba Novega mesta( Jakec), Rojstva Jezusovega (Layer), Fini-garjevega očeta (T. Kralj) in Zaklada (Smrekar), ki jih razloži in objasni njih umetnostno problematiko univ. prof. dr. Štele.
Droga knjiga ie skuša slovensko zavest in kulturo mlademu učencu zasidrati v antiko, kažoč mu rast evropske kulture iz osnov starožitnih narodov. Pri tem so v knjigi lepi sestavki o Orfeju in Evridiki, ponazorjeni tudi z antično plastiko, nazorni in tekoč prevod Homerja v Sovretovi besedi, Danteja v Debevčevi (s Čemer je popravljena napaka prejšnje izdaje) itd. Obenem na antiko pa čitanka oslanja našo narodno rast tudi na domačo zgodovino ter so članki izbrani iz naših leposlovnih del v smislu zgodovinskega motiva ter narodnega (Amerikanci). Toda to je samo en de! notranje problematike, ki jo predstavlja gradivo te čitanke, kajti prireditelji se ozirajo tudi na literarno karakteristiko in literarno teorijo ter poetiko, ki jo razlagajo mimogrede. Tudi temu delu je še pridejana slovnica. TVetji del nadaljuje v smislu zgodovinskega, pouka (srednji vek) ter seznanja dijaka že z večjimi črticami in težjimi literarnimi nalogami. Vedno širši krog motivov zajema dijaka (tudi socialni) in ga vodi v življenje. Vendar pa vsa snov počiva še vse bolj na pouku poetike, umetniškega oblikovanja in sredstev pisateljevanja. Slovnica ie ne spremlja več berila. Četrti del pa je ie usmerjen literarno zgodovinsko s težnjo, da dijak spremlja razvoj literarnega delovanja velikih slovenskih mož, ki so oblikovali misli svoje dobe. Obenem pa dobi tudi celoten pouk o literarnih vrstah in njih notranji problematiki. Pomembnost snovi raste z dijakovim dozorevanjem, ki ob koncu tega berila ie mora poznati smisel in teorijo ter površen razvoj knjiiev-nega ustvarjanja slovenskega in srbohrvatskega pa tudi svetovnega genija. Z malo maturo je dijak dobil pojem, kolikor ga splošno izobraien povpreč-nik mora imeti o tej panogi. Likovne priloge v II.—IV. krijigi so naslednje: Orfej in Evridika, Zimska pokrajina (Jama), Moj oče (T. Kralj), Mati (Meštrovič), Knez Kocelj (T. Kok), Med gabri (Jakopič), Lastna podoba (Langus), Matija Gu-bec (Dolinar), Slepci (Tratnik), Doma (Petkov-šek) .Lastna podoba (Jakopič) in Sejalec (Grohar), katerega silhueta je tudi na naslovnih straneh vseh delov. V teh reprodukcijah se dijak nauči razumevati naš likovni realizem, impresionizem, ekspresionizem ter se uživlja v svet likovne umetnosti, česar prej ni bilo.
Vse to so odlike teh čitank, kakor tudi 6eznam čtiva za posamezne razrede, ki je vsaki knjigi dodejan. Največja pa je njihova velika ljubezen do slovenskega jezika in domovine, in do vsega, kar iivi in raste na naši zemlji. Ta poudarek domače zgodovine, domačih navad in zlasti lepe slovenske besede, ki je v teh čitankah postavljena v zgled prave slovenske izgovarjave (akcent, vo-kalil) so vzrok, da ne bo samo dijak segal po njih, temveč jih bo vsak rad prebiral kot prelepe antologije iz slovenske in svetovne književnosti. Zavidamo današnjemu dijaštvu, da ima tako lepe čitanke kakor jih mi nismo imeli, ter da mu ne prinašajo samo šolskih skrbi, temveč veliko, veliko užitka, umetnostnega in vzgojnega ter narodnega.
Zato te čitanke, kakor tudi vse te knjige, ki jih je letos izdala Banovinska založba kttJtpT,vV veseljem sprejemamo in jih priporočamo kot zgled pravih šolskih knjig, kakor smo se jih svoj čas mogli samo predstavljati. S temi knjigami je napravljen lep korak naprej v razvoju osamosvojitve in izpopolnitve slovenske učne knjige, (td)
viz v dolarjih izvzemši London in Pariz, za katere bo Narodna banka po želji poobl. zavodov dajala tudi originalne valute toda v enem čel.u, odn. izplačilu.
8.	Poobl. zavodi morajo iz vseh potrebnih dokumentov izvoznika ugotoviti, da je izvoznik prodal in dobil plačano v angleških funtih, odn. francoskih frankih in so odgovorni, če se z vpogledom ugotovi, da je prejeta deviza v teh valutah, odn. terjatev v neki drugi valuti, ki ni devalvirana.
9.	Pri nakupu in prodaji deviz bo Narodna banka porabljala tečaj na podlagi ugotovljenega tečaja dolarja, zmanjšanega odn. povečanega za 0.20 din.
Prijava blagovnih terjatev in dolgov v funtih in francoskih frankih
Z ozirom na pretresljaje. ki so nastali pri raznih valutah poživlja devizno ravnateljstvo Narodne banke vse izvoznike, ki so izvozili blago do 26 avgusta in imajo za ta izvoz terjatve v angleških funtih in francoskih frankih, da do torka 5. septembra zaključno prijavijo pri pooblaščenih zavodih, pri katerih so vzeli izvozni-ška potrdila; znesek terjatev in vrsto valute kakor tudi driave. v katere je šel izvoz.
Istočasno poživlja ravnateljstvo tudi uvoznike, ki so uvozili blago iz neklirinških driav do zaključno 28. avgusta, imajo pa fakturne obveznosti za plačilo v angleških funtih in francoskih frankih, da prijavijo te dolgove po poobl. zavodih najkasneje do 5. septembra. Ravnateljstvo pripominja, da se ne bodo dovoljevala nobena dovoljenja za plačilo teh faktur, če prijave ne bodo pravočasne.
Cene sladkorja
Pred dnevi smo objavili sluibeno sporočilo agencije Avale, da se bodo s 1. septembrom zni-iale cene sladkorja za 50 par pri kg. Ce bi to veljalo, bi to bil [>opolnonia enostranski ukrep, ker bi trgovci morali prodajati sladkor pod lastno nabavno ceno. Ta cena je bila toliko občutnejša za trgovce, ker so le s teiavo dobili sladkor in so morali zanj plačati kupnino v velikem številu primerov cel mesec dni naprej. Zatorej je pravilno smiselno razlaganje ukrepov glede pocenitve tako, da bo ta pocenitev stopila v veljavo, ko bo dejansko za sladkor zmanjšana trošarina za obljubljenih 50 par. Znižanje trošarine je stopilo v veljavo vendar pa k nam še niso prispele poši-ljatve sladkorja, za katere bi bilo plačati samo zmanjšano trošarino. Če bi državna oblast popisala zaloge in bi priznala trgovcem zniianje trošarine za 50 par, potem bi lahko trgovci prodajali sladkor po 50 par ceneje kot to napovedujejo me-rodajni faktorji.
Ko bodo trgovci dobili sladkor po niiji ceni, ki bo odgovarjala znižanju trošarine, bodo naravno lahko postregli odjemalcem po nižji ceni.
Izvoz za interne dinarje. Devizni odbor je sklenil, da razširi seznam predmetov, katerih izvoz se posj>ešuje s r>omočjo internih dinarjev inozemskih upnikov. Za izvoz zdravilih rastlin, suhih višenj in perja se dovoljuje 15% v internih dinarjih, za fine sire in žganje pa 207"
Borze
CJoApodcMtVO
Elektrifikacija Slovenije
Elektrotehniški vernik, glasilo Združenja elektrotehničnih obrti za Slovenijo v Ljubljani je izdal posebno dvojno številko (za julij in avgust 1999), ki prinaša statistiko javnih elektrarn in elektrificiranih krajev v Sloveniji. Najprej prinaša številka članek Lojzeta Levstika o razvoju elektrifikacije v naSi banovini, nato so pa objavljeni pregledi: 1. javnih elektrarn v naši banovini po okrajih. 2. Pregled elektrarn po krajih in 3. Pregled elektrificiranih krajev pri nas.
Zanimiva je tudi statistična tabela o elektri-eiranosti mest in podeželja, katero v naslednjem objavljamo v izvlečku. Statistika navaja število elektriciranih krajev in pa število prebivalcev v elektrificiranih krajih v primeri s skupnim prebivalstvom dotičnih okrajev. Odstotek nam po višini kaže, koliko prebivalstva v primeri z vsem okrajem štejejo elektrificirani kraji. Skupno je v Sloveniji 1079 elektrificiranih krajev, ki imajo 544.309 prebivalcev, dočim šteje ta statistika skupno število prebivalcev Slovenije z 1,158.098 in znaša tako odstotek elektrificiranih krajev v Sloveniji ie 47%, kar je zelo znatno. Po posameznih okrajih je odstotek naslednji: mesta
Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj 100%, Radovljica 95.87%, Kranj 89.30, Kamnik 84.13. Ljub-ljana-okolica 69.93, Celje 68.34, Maribor — desni breg 63.61%, Laško 59.93%, Škofja Loka 56.30%, Logatec s 50.60%, Slovenjgradec 49.19%, Slov. Konjice 41.14%, Litija 32.72%, Kočevje 90.06%, Dravograd 29.70%, Brežice 27.28%, Gornjigrad 26.04%, Krško 24.91%, Ljutomer 23.39%. Maribor — levi breg 22.62%, Novo mesto 18.59%, Ptuj 12.84%, Lendava 10.61, Črnomelj 10.33%, Murska Sobota 7.85% in Šmarje pri Jelšah 5.94%. Vzrok za »o, da imata ta slednja dva okraja najmanj elektrike, je iskati v tem. ker imata samo manjše lokalne elektrarne, ki ne razpolagajo z zadostno energijo.
dene električnega toka za razsvetljavo se gibljejo od 2 do 5 din, za jx>gon od 1 do 3 50 din, za gospodinjstvo in industrijo od 0.40 do 1.50 din za kilovatno uro. Povprečna cena za razsvetljavo v naši banovini znaša 8 din, v vsej državi pa 15 din. Toda k tem cenam je treba prišteti Se trošarine, ki so prav znatne, tako državna kot banovinska in v nekaterih občinah tudi občinske trošarine.
Novi devizni režim
Narodna banka je izdala naslednjo okrožnico:
V zvezi z novim poloiajem na mednarodnem deviznem trgu in v svrho, da se vzdrii stabilnost v obračunih našega domačega gospodarstva do inozemstva je sklenil devizni odbor naslednje:
1.	Do nadaljnega se na domačih borzah vzame za podlago obračunavanja tečaj ameriškega dolarja po 55 din.
2.	Da se varujejo interesi domačih izvoznikov, kupuje Narodna banka devize, ki izvirajo od izvoza v neklirinške driave do 28. avgusta 1939 (kot dokaz služi datum carinske deklaracije) na podlagi tečajev povpraševanja za angleški funt in francoski frank pred devalvacijo teh valut na inozemskih borzah.
3.	Uvozniki blaga iz neklirinških driav, ki so blago uvozili do 28. avgusta 1939 zaključno po teh fakturah, ki glase na angleške funte in francoske franke, morajo te devize po poobl. den. zavodih nabavljati pri Narodni banke po tečaju, ki je veljal red devalvacije teh valut na inozemskih borzah.
4.	Z izvozniškimi devizami, ki glase na druge valute razen Pariza in Londona brez ozira, ali izvirajo od izvoza pred ali po 28. avgustu, se bo postopalo nadalje kot na sedanji način, t. j. 25% se mora ponuditi Narodni banki za driavne potrebe, 75% pa se proda na domačih borzah vse po dnevnih borznih tečajih.
5.	Na isti način se postopa t vsemi izvozni-
škimi devizami, ki izvirajo od izvoza po 28. avgustu 1939.
6.	Za plačilo blaga uvoženega po 28. avgustu, veljajo povsem dosedanji predpisi za nabavo deviz po poobl. zavodih na domačih borzah.
7.	Pri intervenciji na domačih borzah bo Narodna banka pokrila povpraševanje svobodnih de-
nmmmm	i. i i|i ii |p*m) 1r
Denar
Ameriški dolar 55__
Nemška marka 14.30
Na deviznem tržišču se je poznalo, da je mednarodni položaj zelo napet. Tako smo danes dobili iz Curiha samo tri tečaje: Pariz, London in New York, od katerih sta Pariz in London zopet popustilo. To se je poznalo tudi na naših borzah, kjer je tečaj New Yorka ostal neizpremenjen na 55, Pariz in London sta popustila, dočim je Ženeva ostala neizpremenjena.
Tečaji nemških čekov so ostali v Ljubljani in Belgradu neizpremenjeni, v Zagrebu pa je bila ugotovljena samo ponudba.
Devizni promet je bil majhen. Znašal je danes v Zagrebu 201.410 din, v Belgradu 1,921.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London 1 funt....... 187.10— 190.30
Pariz 100 frankov...... 106.35— 108.65
New York 100 dol...... 4368.00 -4428.00
Ženeva 100 frankov..... 995.00—1005.00
Ljubljana
London 1 funt . , Pariz 100 frankov New York 100 dol. Ženeva 100 frankov
Ljubljana
Berlin 100 mark ,
—	Svobodno tržišče:
..... 233.20- 336.40 ..... 132.61— 134.91
...... 5480.00- 5520.00
..... 1239.34-1249.34
—	Zasebni kliring:
..... 14.20- 14.40
Zagreb ■
Solun 100
Belgrad
Solun 100
Curih ob 11.45 Newyork 445.
-	Zasebni kliring:
drahem 31.65—32.35
—	Zasebni kliring: drahem 32.25 denar.
: Pariz 10.70, London 18.75,
Vrednostni papirji
Zagreb. Delnice: Trboveljska 165—170 (170), Gutmann 51 blago, Sladk. tov. Osijek 80 denar, Isis 30 denar.
Na naših borzah danes ni bilo posla in notic za državne papirje. Edino za delnice je zagrebška borza beležila tečaje, ki pa ne izkazujejo dosti izprememb. Trboveljska je nekoliko popustila.
Otroški kotiček
SLON SAMBO
(19) Sambo si je vzel, kar mu je prijalo, čeprav je branjevka vpila in kričala na vso moč. Fanta sta se splazila s slona in se skrivala za vogalom, ker nista vedela, kako se bo ta reč končala.
I
LIGNOLIT
Vodete podjetje za polaganje umetno lesenih tlakov
LIONOLIT — industrijski tlak
LKINOLIT — tla za stanovanjske in obratne prostor« LIONOLIT-ESTRIH — podlaga za linolej in parkete
LIONOLIT-PROTEKT — negorljiva in proti vžigalnim
bombam sigurna obloga za podstrešja SPECIALNA OLJA in VOSKI za nego LIGNOLITA
Brezobvezne ponudbe in pojasnila — Prvovrstne referenc«
»LIGNOLIT" Ing. Milan Hmelj. Radefe - Zidani most
IV naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate ia dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do i pop.
Telefonska Številk« 30-30
Razpis
Pokojninski zavod za namcsčence t Ljubljani razpisu]« oddajo
težaških, betonskih, železobetonskih in zidarskih del
za novogradnjo stanovanjskega bloka ob Muzejski in Nunski ulici v Ljubljani. Vsi razpisni podatki, proračuni, gradbeni pogoji in načrti so interesentom na razpolago pri uradu v Ljubljani, Gajeva ulica 5, II. nadstropje, v gradbenem oddelku, soba št. 221, med uradnimi urami od 2. septembra 1939 dalje, kjer morejo ponudniki dvigniti razpisne pripomočke proti plačilu 250 din za izvod.
Ponudbe je vložiti v smislu razpisa do 14. septembra 1939 do 12 opoldne v zavodovem vložišču v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5, I. nadstropje. .
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
Zastopstvo za Ljubljano in bivšo ljubljansko oblast:
N. CESAR, vinska trgovina
Ljubljana VII, Gasilska ulica 3 Telefon 23-69
Interesenti! V svrho pekušnje naših specijalitet nas obiftite na velesejmu v paviljonu „H"
Dvosobno stanovanje
lepo, sončno, parkot, oddam 1. oktobra. Močnlko-. i. (č)
Sobo in kuhinjo
(plin), oddam samski, mirni, boljši gospodični z .novembrom. Ogled od 15—16. ure. Naslov pova uprava »Slov.« pod 14413
Din
i
Kam pa kam?
Na žegnanje!
V nedeljo Vas vabi gostilna prt »Zlmovcu«, Sp. Kašelj, Zalog.
Dijaka • srednješolca
sprejmem v vso oskrbo za 400 din mesečno. Sv. Petra cesta 85.	(D)
itanovanja
ODDAJO:
Stanovanje
2 ali 3 sobe, s prltlkll-naml, v bližini sv. Jakoba, oddam z oktobrom. -Polzve se: Stari trg 5 (v trgovini).
Zoo na ljublj. velesejmu
Ogled ogromnega Uvega krokodila, karavana vel-blodov (kamele) alt ladja puščave. - Zelo zanimivo In poučno, zlasti za Šolsko mladino.	(r)
Objave
Vabilo
na redni občni zbor Za družne elektrarne r. z. z
0.	z. v Ormožu, ki bo dne 9. septembra 1939 v dvorani kletarskega društva v Ormožu ob 7 zvečer sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev občnega zbo ra; 1. čltanje zapisnika o zadnjem občnem zboru; 3. poročila načelstva ter nadzorstva; 4. odobritev računskega zaključka ea leto 1938 ; 5. slučajnosti. Ako občni zbor ob določeni url ne bo sklepčen, se' v skladu I 26. pravil vrfl pol ure kasneje na Istem kraju tn a Istim dnevnim redom drugI občni zbor, ki Je sklepčen ob vsaki udeležbi. - Načelstvo.	(o)

SAMO TOLIKO ^ STANE ZDAJ PO VSEM SVETU ZNANO
MILO ZA ZOBE Gl BBS
skupaj z elegantno higiensko
BAKELITNO ŠKATLICO
— v 0 barvah —
Ooblva se v vseh
strokovnih prodajalnah
Glavno zastopstvo *a Jugoalavljo i' tfINKO MAYEB 1 DRUG. ZAGREB
Vnajem
Dve delavnici
za vsako obrt - oddam takoj. Sv. Petra c. 85.
Razrio
Gumbnke, gumb«, pllse.
monograme, entel, ažur fino >n hitro izvrfii
Matek * Mike*
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Starši Dijaki
f
Nem OTtožhn
v IjiifaHaiU
Kongresni trg 19
Vam ob začetku šolskega leta nudi vse knjige in šolske potrebščine.
Dunajski velesejem
MEDNARODNI JESENSKI VELESEJEM
od 17.do 23. sept1939-tehniini sejem do 24.sept1939
Znatne vozne olajšave na vseh železnicah
>*">•> * '"TO RTMirr-
i < t rt r
Sejemska palača: (Messepalast) Na Rotundi: (Rotundgelande)
Sejem luksuznih, in potrebnih predmetov, sejem tekstilnega blaga in oblačil, sejem pohištva, dunajska moda pletiva, »Umetnost K obrtu«, potne potrebščine itd.
Tehnični sejem, sejem poljedelskih in gradbenih strojev ter strojev za gradnjo cest, sejem za rudarstvo in elektrotehniko, sejem živeža in sredstev za uživanje, gasilske potrebščine itd,
"" V modni hlil prednaianje najnovejilh In najlzbranejSIti dunajskih modelov.
Vsa navodila daje generalni zastopnik dunajskega velesejma za Kralievino Jugoslavijo Heinr. Pfannenstill, Beograd II, Brankova 8, oziroma
Ljubljana: Zveza za tuiski promet v Sloveniji »Putnik«, Gajeva ulica (Nebotičnik). Maribor: Zastopstvo »Putnik« A. D.»za promet potnikov in turistov v Kraljevini Jugoslaviji, Trg Svobode, »Mariborski grad«, Ljubljanska kreditna banka podružnica. Celje: Prva Hrvatska štedionica, Tourist Office »Putnik« A. D., Aleksandrov trg 1 ter vse podružnice društva »Putnik« v državi.
Pierre L'Ermite:	2
Ljubezen - soprog ali Bog?
Ii francoščine z dovoljenjem avtorja
Zato je Gilbert dane« tako vesel, tako srečen, ko ugleda med bičjem barčico, ki se ziblje na nemirni vodi:
»Se spominja? onega večera, ko sva vesla zastavila v tiho vodo?
Tišina je vladala nad valovi in motil jo je le Bum udarcev vesel, ki 6o se v vodo vgrezala mehko.«
Lucija se Je vrnila « svojimi starši v Pariš.
Njihova hiša na deželi je za nekaj tednov osamela in tiSina je zavladala okoli nje. Ali Gilbert je upal, da bo ljubljeno deklico znova videl v Parizu. In tedaj...
In tedaj, je ponavjal sam pri sebi mladenič, ko Je z močno roko zaveslal po Seini. nad katero je ležala megla kot poročni pajčolan.
Nasmehnil se je ob misli na malo Lucijo in ns vse resne klijpnte, ki ga čakajo v Parizu, medtem, ko se on tu tako otroško zabava.
Prujro poglavje.
Ura v pisarni pariškega župnika pri sv. Frančišku Šaleškemu je odbila devet. Čakalnica jč polna ljudi
Gospod župnik je maševal ob 8.
Cas mu je skoro odmerjen. Nekaj minut zahvalne molitve, trenutek, da površno pregleda dnevni razpored ln oglasnik pogrebov ter porok, da sprejme nekaj župniških strožnic In se pozanima za ostale, ki so sp gorpče razpostavile ob strateških točkah, da hi ujele svoiega dušnega pastirja, proden sp ga polasti pisarna
Nato v naglici pozajtrkuie in ohpnpm žp prp-gleda svoio jutranjo pošto. Liudie pred vrati pi-
sarnice že nestrpno cepetajo. Vsakdo, ali bolje vsaka, bi bila rada prva na vrsti. Toda listek, pritrjen na vratih, natančno odrejuje: »Gospod župnik sprejema najprej župljane in povabljene, nato ostale.«
Tajnik poroča župniku, kakšen je položaj v čakalnici: »Gospa X, neznatna, toda vzbuja strah. Gospod Y. dobričina bo čakal potrpežljivo kolikor časa bo treba Predsednica domovinske zveze Francozinj. Nekoliko obče znanih taperijev, ljudi, ki si često izposojajo denar. Nek ruski general in končno neka deklica, ki jo na videz dobro poznam, ker jo čisto vidim pri ena;sti maši in sodeluje pri dobrodelni akciji. Njenpga imena se ne spominjam, a zdi ee ml. da jo kl'čojo Lucija.«
»»Dobro. Pustite jih naprej!«
Ko pride na vrsto deklica, sp gospod župnik znajde pred gospodično Bprtramovo, s katero sta že stara znanca. Nekoč jo je učil mali katekizem. Spomnil se je zdajci, kako je precej vznpmirjpna pri svojem prvem izpitu. — imela je tedaj sedpm let, — dopustila, da je Vsemogočni prpklel Evo z bespdami »Ti boš .modiste' (modistinja) vsp svoje življenje.« namesto, da bi rekla: »Ti boš ,maudite' (prekleta) vsp svoje življenje.«
Tudi danes jp izgledala nekam zmedpna. Skromno se je vsedla v naslonjač, ki jI ga je ponudil župnik. S pobešonimi očmi si je molče slačila rokavice.
Župnik Paulpt |p takoj uganil, da jo Je rosna zadeva napotila k njpmu.
»Oprostite mi, da sem prišla povečat Število vaših obiskov.«
»»Nimam vam čosa oprostili, drago dete. Saj stp vendar moja dobra, mila župljanka. ki ste mi že toliko uslug napravila s poučpvanjpm katekizma in ki va« poznajo vsi siromaki v moji župniji. Čp sp ne motim, ste tudi voditeljica skavtov in se bavits z našimi najmlajšimi, z volčiči.««
»To dplo mp tolikanj vpspH!«
»»Torej, polpg tpga, da mi lajšate moj posel, ste me zelo razveselila z vašim obiskom, ker sto
mi a tem dala priliko, da se vam očetovsko zahvalim, da vam izkažem vso globoko hvaležnost va-žoga starega župnika.««
»Hvala, zamrmra tiho deklica. »Danes prihajam k vam v zadevi, ki se ne tiče župnije, ampak mene osebno«
»»Poslušam vas.«« »Ne vem, kako bi začela < »»Ne začenjajte sploh, lotite se stvari kar v sredi.««
»No prav: Nek mladenič me je takorekoi zaprosil za roko.« »Takorekoč?«
»Hoče reči, da me oficijelno Se ni zasnubil.« »»Pa vas bo?««
»Da, brž ko mu bom dala najmanjši pritrdilni znak.«
»In starSl?«
»So vzhičeni! Mladenič je advokat, resen dečko, iz dobrp uradniškp rodbine.« »»Prepričan katoličan?«« »Vsekakor je katoličan. Vsako nedeljo hodi k maši s svojimi starši. Vprav pri maii me je tudi prvič uzrl.«
»»Ali hodi k velikonočnemu obhajilu?« »Ne vem.«
Oba umolkneta. Duhovnik razmišlja: »Za enkrat stp lahko zadovoljna vsaj s tpm. da hodi vsako nedeljo k maši. Koliko mladenk no uživa niti tega zadovoljstva I«
»Torej ml svetujete, naj ga ne odbijem?« »Tako vam ne morem odgovoriti I Ga ne poznam. Menim le, da ta stvar zasluži nekoliko razmišljanja. Kak vtis je napravil mladenič na vas?« »Zdi sp ml zelo inteligpntpn < »Dober?«
»Predvsem inteligenten in zelo delaven. Gotovo se bo potrudil, da bo tak tudi v naprej.«
»Kar ste mi povedala o njem, je gotovo v njpgov prid. V va^o srpčo hi si pa zlasti Želel, da je dobpr in da hodi vsaj v velikonočnem času k sv. obhajilu.«
»Papa mi je včeraj razlagal, da ima zaročenec redko vse zaželjene lastnosti in da je treba pri njem vedno kaj spregledati.«
»Da, vem. Evo baS v tem tiči zla usoda tolikih zakonov, kor ljudje tako radi spregledajo bistveno važno stvari! Deklica draga, dobro si zapomnite te besede, ki vam jih povpm iz izkušnje: Sreča ali nesreča v zakonu se odloči na sam poročni dan. Če najde deklica moža, ki ustreza njenim idealom, bo srečna, sicer ji bo težko.«
»Razumom. Kako ste srpčni vi. duhovniki! Nikoli se vam ne stavljajo težke odločitve na pot. Nikoli toliko no tvegate svoje sreče!«
»Zato pa imamo dovolj drugih težav.«
»Rps, toda z vami je Bog.«
»Da vanj zaupamo!«
»Čemu Ip nimam poklica za rpdovnico!«
»Vi ga že nimate! Često som vas opazoval pri nadzorstvu otrok,* v društveni dvorani, pri razprodaji milodarov V sobi imatp vse. kar je potrphno. da si ustvarite srečno ognjiščp, da vzgojite dobro dpco in da*te bodočnosti, kar ste prejela od preteklosti: Življenje.«
»Končno, kaj mi svetujete?«
»Svetujem vam. da si skušate priti na :a*no v dvph stvareh, ki sp mi zditp največjo važnosti: Ali jp fant dobpr in ali hodi k vplikonočnemu obhajilu? Čp bo odgovor na 'i dve vprašanji |>o-zitiven, potem zaupaite bodočnosti, kakor sta ji zaupali vaša mama in sestra, ki je vsaj na videz tako srpčno poročena«
»In če mladenič ne hodi k velikonočnemu obhajilu?«
• V zapadni velpmpstih zbira župnik. o*lno«no njegov namestnik, ob popoldnevih pri spbi dpco. ki hI sicer ostala doma brez nadzorstva, ln jo poveri v akrhno nadzorstvo požrtvovalnih resnpj-sih mladenk, ki k z njimi zabavajo in jih Čuvajo. — Op. prev.
PANATOMIC-X PLUS-X SUPER-XX
Novi Kodak filmi
— še večja občutljivost — še finejše zrno
— nepovišane cene!
rx(2D
Panatomle-X je pankromatski film z 27' občutljivosti. Ima posebno fino zrno, tako da ga lahko povečamo do največjih formatov. Popolnoma verna reprodukciia vseh barv ter jasna in briljantna gradacija so ga postavile na prvo mesto kot film za vsako razsvetljavo in vsakega amaterja. Dobiva se v vseh formatih.
P\(29")
Plus-X je speciialni pankromatski film za
kamere malega formata (Retina, Retinette itd.) in ima 29" občutljivosti. Dovršeno reproducira vse barve in ima posebno fino zrno, tako da morete Vaše male negative povečati do največjih formatov.
SXX-(32*)
Super-XX predstavlja najbolj občutljiv pankromatski film finega zrna za najkrajše osvetlitve. Njegova občutljivost od 32° omogoča moment-posnetke v gledališču najkrajše osvetlitve pri sportskih posnetkih, kratka osvetlenja pri slabi razsvetljavi itd. Dobiva se v vseh formatih.
KODAH d.SO.j..ZAGREB
Mati ogiasi
V matih oglasih »etja vsaka beseda 1 din: tenltnvanlskl •Klasi i din Delielo tiskane naslovne besede ae računajo dvojno. NaJinanJSI tnmrk ta nia'1 oglas IS din. • Mali •Klasi >e plačujejo takoj pri naročila. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokotonska, S mm visoka petltna vrstica po 1 dtn. • 7.a pismene odgovore (led* malih oglasov treba prllolltl znamko.
Mesarskega pomočnika
Trgovski pomočnik
začetnik lSče službo za takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 13987. (a
Kurjač
za cntralno kurjavo, ki je zmožen vseh drugih popravil v hiSi, želi zaposlitev proti majhni plači. Ponudbe prosi v upr. »Slov.« pod Slfro »Trezen in zmožen« 6t. 14389. (a)
mm i
Vajenca
za kleparsko obrt sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 14297. (v)
Službodobe
Dve pletilji
sprejmem za takoj. Plača 800—1200 din. Ponudbe na Jovo Pavlč, Glina.
Mlajšo postrežnico
sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14438.	(b)
sprejmem takoj danes. • Jeslh, mesar, Medvode.
čevljarski pomočnik
prlkrojevalec. In enden za gojzerlce — dobita službo. Pogačar, Kamnik, (b
Gospodično k otrokom
ki jo perfektna v Italijanščini, sprejmem za takojšnji alt poznejši nastop. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod 14447

iuiei| ed ineg
I
Prostovolj. gasilska četa
Ljubljana-Barje - priredi
v nedeljo, 3. septembra veliko javno tombolo po leg gasilskega doma na Barju. Ker je glavnt dobitek motorno kolo, več koles ln drugih krasnih dobitkov, se za obilno udeležbo priporoča upra-
Hiša z vrtom
v Vodmatu, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod tt. 14426. (p)
Železarske pomočnike
iščemo za veliko strojno-tehnlčno prodajalno. Ponudbo z navedbo plače. Šolsko Izobrazbe ln jezikov, ki jih obvladajo, naj reflektantl pošljejo na upravo »Politike« v Novi Sad pod znakom »Za Novi Sad«.	(b)
Razpisana je služba
organtsta - cerkovnika DražgoSah, p. Železniki. Dohodki: mesečno 400 din, prosto stanovanje, vrt, drva ln prostovoljni darovi. Ugodno mesto za obrtnika. Prošnje do 20. septembra t. 1. na župni urad v DražgoSah. — Za odgovor znamko. (b)
Lepa stavbna parcela
v bližini Tabora, ugodno naprodaj. Polzve se: Je-gllčeva 9.	(p)
Enonadstropno hišo
v planinskem trgu na Vačah, prav poceni prodam. Porenta Anton, hlS-nl posestnik, Vače. (p)
Naznanjam bridko vest, da je naša rad vse ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in soproga, gospa
Ana Kokol
žena žclezostrugarja drž. žel. v pokoju
snoči, 31. avgusta, po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti »v. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb pokojnice bo v soboto, dne 2. septembra ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti Hranilnica ul. 13.
V Ljubl| ani, t. septembra 1939.
Žalujoči ostali
Stavbne parcele
v bližini kolodvora fient Vld-Vlžmarje, a vodovodom ln elektriko, prodam pod ugodnimi pogoji tn v poljubni velikosti po 20 din tn več kv. meter Pojasnila Vižmarje 69.
Poceni naprodaj
zaradi preselitve enonad-stropna stanovanjska hiša ob glavni cesti, z lokalom, veliko senčnato dvorišče, na dvorišču te majhna parterna hISa s hlevom, kletjo ln shrambami. poleg veltk vrt za zelenjavo - v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 14415.	(p)
Objekt za manjšo tovarno
ali večjo obrt, primeren, polgotov, pod streho, velik 19 X 32 m. dvonadstropen, popolnoma podkleten - ugodno naprodaj v gorenjskem mestu, event. za dokončati v stanovanjsko hlSo. Vprašati: Slava Seme, postni predal 219, Ljubljana I.	(1)
CE2EBH
Mizni štedilnik
boljše vrste, prodam. — | Drnovšek, Kn. Koclja 4. tiska.	(1)
Tone in Andrej sta bila prepričana, da sta
njuni srajci beli
Ne ve se, kaj občudujete bolj — privlačnost dame ali snežno belo obleko! Zares, to lepo zunanjost divno Izpopolnjuje edinstvena belina obleke.
Samo z Radionom se doseže taka belina! S kuhanjem v raztopini Radiona se razvija kisik, ki struji skozi perilo, odpravlja popolnoma vso nesnago in daje perilu popolno belino — Radion belino.
Schichfov
Schichfo
Ni čistejše beline od Radion beline
RADION
pere sam!
tsm
Čitajte »Slovenca«
šolske haljice
iz zelo dobrega klota, od 45 din naprej, kakor tudi Iz lameja, svile v vseh barvah In vse velikosti v zalogi. - Izdeluje so tudi po naročilu 1
F. I. Goričar
Ljubljana. Sv. Petra ceste
Najugodnejši nakup
moftklh oblek nudi Presker, Sv. Potra c. 14. Ljubljana.	(1
Šolske torbice
ln aktovke v veliki Izbiri priporoča Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. <1
Pozor I Pozor!
Najlepša bukova drva, prvovrsten trboveljski
premog nudi po najnižji dnevni ceni
VELEPIC
Ljubljana Šiška, lerncjeva 25, telefon 27-08
Nova lesena baraka
pripravna za mesarja aH branjarijo, naprodaj. Polzve ee pri I. Oražem, Ljubljana-Mosto. (1)
Šolshe predpasnike
otroške in damske v kiolu in svili nudi v veliki izbiri Ivrdka
Ign. Žargi
LJUBLJANA Sv. Petra cesta lt
OTOMANE
kauče, naslanjače vseh vrst dobavlja najceneje »OBNOVA« F. NOVAK, Jurčičeva a
Naznanilo I
Cenj. gostom, izletnikom, prijateljem in znancem namenjam. da bom t. septembra t. I. prevzela tudi rodxtto starozoane gostilne Kenda v Kamniku,
kjer Va* bom kar najbolj solidno in ceneno postregla s prvovrstno jedjo in pijačo. Za obilen obisk se priporoča
li. VrllnSehova. nedllshe Toplice
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: inž. Jože Snriia
Urednik: Viktor Cenlig
Brauchitsch sporoča Gdanska
Gdansk, i. septembra. AA. DNB: Vrhovni poveljnik vojske general v. Brauchitsch je poslal prebivalcem Gdanska naslednji proglas:
Nemške čete so prevzele danes zaščito vašega ozemlja in postavile Gdansk pod suvere-niteto rajlia. Vodja in vrhovni poveljnik olio-rožene sile je prenesel name izvršno oblast na ozemlju bivšega svobodnega mesta Gdanska. Jnz sem pooblastil vrhovnega poveljnika čet v vzhodni_ Prusiji, da prevzame to oblast in ga nodrejujetn pokrajinskemu vodju Forsterju kot šefu civilne uprave. Plakati s tem proglasom so nalepljeni na vsem ozemlju bivšega svobodnega mesta Gdanska. Tn pokrajina je proglašena za operacijsko pokrajino.	(
Madžarski mobilizacijski ukrepi
Budimpešta, 1. sept. c. Madžarski parlament je na pomlad sprejel zakon o narodni obrambi in v zvezi s tem zakonom je vlada imenovala pri raznih armadnih poveljstvih posebne komisarje za izvedbo mobilizacije.
Vojno stanje
na Nizozemskem
Amsterdam, 1. sept. c. Nizozemska vlada je po vsej državi objavila vojno stanje. Vsa uprava je z današnjim dnem prešla v vojaške roke.
Romunija
ostane nevtralna
Bukarešta, 1. sept. c. Politični krogi izjavljajo, da bo romunska vlada objavila tudi formalno, da ostane nevtralna. Seji vlade, ki bo sprejela ta sklep, bo predsedoval sam kralj Karel.
Tudi Bolgarija
ostane nevtralna
Sofija, 1. sept. c. Pričetek sovražnosti med Nemčijo in Poljsko je v vseh bolgarskih krogih napravil globok vtis. Čeprav so se vzdolž cele meje začeli oboroženi spopadi, bolgarski krogi še zmeraj mislijo, da bo prišlo do kompromisne rešitve tned obema sosedama. Čeprav je upanje na mirno rešitev zelo majhno, vendar je prebivalstvo povsod ohranilo popolnoma mirno kri.
O razpoloženju bolgarskega naroda piše list >Mir<, ki objavlja članek »Mi smo mirni«. V članku poudarja, da Bolgarija, ki razume narodni ponos borečih se strank, še nadalje upa, da bo spor omejen. Ves bolgarski narod se strinja z namero bolgarske vlade, da Bolgarija po sporazumu z Jugoslavijo ohrani popolno nevtralnost.
p L1UBI14N4
Borze
Dne 1. septembra.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.30
Na deviznem tržišču se je poznalo, da je mednarodni položaj zel onapet. Tako smo danes dobili iz Curiha samo tri tečaje: Pariz, London in New-york, od katerih sta Pariz in London zopet popustila. To se je poznalo tudi na naših borzah, kjer je tečaj Ne\vyorka ostal neizpremenjen na 55, Pariz in London sta popustila, dočim je Ženeva ostala neizpremenjena.
Tečaji nemških čekov so ostali v Ljubljani in Belgradu neizpretnenjeni, v Zagrebu pa je bila ugotovljena samo ponudba.
Devizni promet je bil majhen. Znašal je danes v Zagrebu 201.410, v Belgradu 1,921.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London 1 funt....... 187.10— 190.30
Fariz 100 frankov...... 106.35— 108.65
Newyork 100 dolarjev .... 4308.00—4428.00 Ženeva 100 frankov..... 995.00—1005.00
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt....... 233.20— 336.40
Pariz 100 frankov ..„.„, 132.61— 134.91 Newyork 100 dolarjev , , , , 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov.....123S.34—1249.34
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka ....... 14.20—	14.40
Zagreb — Zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 31.64—	32.35
Belgrad — Zasebni kliring:
Solun 100 drahem ...... 32.25	denar
Curih ob 11.45: Pariz 10.70, London 18.75, Newyork 445.
Vrednostni papirji
Zagreb. Delnice: Trboveljska 165—170 (170), Gulmann 51 blago, Sladk. tov. Osijek 80 denar, l6is 30 denar.
Na naših borzah danes nI bilo posla in notic za državne papirje. Edino za delnice je zagrebška borza beležila tečaje, ki pa ne izkazujejo dosti izprememb. Trboveljska je nekoliko popustila.
Včerajšni dan v Ljubljani
Prav med razgovore in živahno dopisovanje, ki naj bi preprečili grozeči vojni spopad, so davi prišle prve vesti o prvih oboroženih snopadov na nemško-poljskih mejah. Tako je okrog pol 10 izšla 2. izdaja »Slovenskega doma', ki je prinesel prve vesti, po katerih so se spopadi na nemško-poljski meji začeli nekaj po 0. uri. Razumljivo ie, da so raznašalci in razprodaialci »Slovenskega doma« imeli dober dan in da jim je občinstvo sproti iztrgalo izvode iz rok. Posebno zanimiv pa jo bil davi živilski trg. Z bliskovito naglico so se razširile po živilskem trgu prvo vesti o grozeči voi-ni in komaj so je prikazal raznašalec na trg, že ga je obkolila truma gospodinj in služkinj. Niti premaknil se ni več z mesta, samo oddajal je časopis in pobiral drobiž. Podjetnejši so si pomagali na ta način, da so kričali vmes: »Pripravite drobiž! Ne utegnem menjati!« Komaj dobro minuto je stal tako razprodajalec na svojem mestu, ko je že zopet odhitel nazaj v Jugoslovansko tiskarno po nove izvode. Gospodinje so v boju, da bi čimprej dobile časopis, doživele več majhnih nezgod. Tej se ie stresla košara, drugi ie popustil ročaj pri mreži, in tako je marsikatera morala pobirati raztresene dobrote. Neka gospodinja je na žalost tudi zapazila, da je v razburjenju nekje pozabila ali pa izgubila denarnico z 200 din.
Polagoma se je potolažila tudi ženska radovednost na živilskem trgu, ki ie v zadnjih dveh dopoldanskih urah dobil kaj čudno lice. Prodajalke in branjevke so stale ob svojih na prodai razstavljenih pridelkih in satežih ter brale. Nasproti njim pa so stale gospodinje s košarami in mrežami v rokah in tudi brale.
Tako se je torej izkazal na živilskem trgu včerajšnji petek, ki bo po vsem videzu postal najbrž usoden dan za Evropo._
— Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-losefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl. reg. S. br. 30474/35._
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom gorenjskega turistovskega vlaka.
1 Dijaški semenj se |e začel. Zadnjega avgusta ae je nehal križev pot ljubljanskih dijakov, ki 60 imeli popravne izpite. Precej jih je zlezlo skozi izpitno rešeto. nekateri pa se bodo morali pokoriti kot repetenti za vesele počitnice, ki so jih prebili. Včeraj pa se je začel na Bregu za čevljarskim moetom in za Novim trgom tradicionalni dijaški semenj, na katerem ee je že dopoldne zbralo skoraj 200 dijakov vseh ljubljanskih gimnazij. Zastopani so bili vsi razredi. Zanimivo je, da je sedanja knjižna borza na Bregu v znamenju špekulacije a la hauase, torej ravno nasprotno kot na vseh drugih borzah na svetu. Vzrok temu so dijaški mešetarji, ki od tovarišev kupujejo knjige in ee zalagajo za glavne dneve semnja, ko bo povpraševanje večje. Tudi popoldne je bilo kaj živo na Bregu. Tam manjka le majhen bufet, zato pa so podjetni prodajalci sadja in sladoleda že prihiteli tudi na Breg in pridno skrbe, da prvi dobiček kupčij ne gre v močnjiček dijakov, ampak v njihove žepe.
1 Samo en dan nas loči od tombole Prosvetnega društva Ljubljana-Moste, ki bo jutri, 1. septembra, ob 15 na travniku poleg cerkve sv. Družine v Mostah. Zato pohitite z nakuiiom tablic. Ne bo vam žal. Za 3 din spalnica, šivalni stroj, 9 koles, moška obleka, voz drv, vreča moke, servis itd. Prepričajte se o vrednosti teh dobitkov v Ljudskem domu v Mostah. Tombolske tablice dobite v trafiki g. Resnika na Zaloški cesti, ge. Vojska, Ciglarjeva ulica in ge. Kobal, Ob Zeleni jami.
Pozor I Dolgoletna in poznana tvrdka Trijlav-Slo-
venac v Beogradu ima na razpolago: PalaJe in Itiie za rento, »lle 7.a najem in stavbišča v vseb krajih Beograda Zato je v interesu vsakega kupca, da se pred nakupom obrne na tvrdko Trlglav-Slovenac v Beogradu, ki da vsakemu kupcu na razpolago avto za ogled stavb brez obveze nakupa G g., kupci n« pozabite pred nakupom obiskati tvrdko
TRIGLAV-SLOVENAC, Hartvigova 31.
Tal. 26728 v Beogradu
1 Na šoli Glasbene Matice se bodo tudi v letošnjem letu poleg klavirja, violine in solopetja poučevali V6i orkestralni inštrumenti in poleg splošne teorije in mladinskega petja tudi vsi teoretični predmeti. Šola ima izvrstni učni načrt, ki je sestavljen na osnovi učnega načrta drž. konser-vatorija v Ljubljani, poučujejo pa priznani glasbeni pedagogi. Pogoji so nizki, priglase sprejema pisarna Glasbene Matice dnevno od 9—12 in od 15—17. V torek 5. t. m. popoldne bo določitev urnika in odreditev gojcncev k posameznim učiteljem, redni pouk pa se bo pričel v četrtek 7. septembra.
1 Srednja glasbena šola (drž. konservatorij) sprejema nove gojence vse te dni do 5. t. m., nato bodo sprejemni izpiti po določenem urniku, ki bo nabit v veži poslopja. Lanski gojenci 6e vpišejo lahko do 15. t. m. Vsi gojenci morajo izpolniti uradno prijavo, jo kolkovati e 50 din. V6e ostale podrobnosti v veži kon6ervatorija.
Otroški kotiček
SLON SAMBO
(19) Sambo si je vzel, kar mu je prijalo, čeprav je branjevka vpila in kričala na vso moč. Fanta sta se splazila s slona in se skrivala za vogalom, ker nista vedela, kako se bo ta reč končala.
I V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri
frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajce, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Uprava kino Matice sporoča, da si je za težijo 1939-40 nabavila re« prvovrstne, najmočnejše, večstransko zanimiv« filme tako ameriške, francoske, češke, rusko-poljske in nemške produkcije. Veliko močno tendencionalnih del, prekrasne filme raznih nesmrtnih pisateljev in umetnikov Zola, Ohneta, Balzaca, Karla Čapeka, Kiplinga itd. Zatorej priporočamo p. n. občinstvu, da z vaera zaupanjem zasleduje repertoar naših filmov v se-ziji 1939-19-10, ker gotovo n« bo razočarano.
1 Variete s prvovrstnim sporedom imamo na Ljubljanskem velesejmu do 11. septembra. Loo, neprekosljivo drosiran morski tjulenj, žonglira, igra na glasbene instrumente, plešo na vrvi in kažo šo celo vrsto čudovitih spretnosti Rassy so umetniki v japonskem žongierstvu. Muzikalcn klovn (iuac.k izborilo zabava. Boris liorutla in llo Fay sta mojstra moderne parodije. Lillo in Sambo, ljubka zamorka in postaven zamorec, izvajata plese in igrata na havajsko gitaro. Lamberts Woonder so sijajni akrobati. To je nekaj točk iz sporeda. Nocoj je otvoritvena predstava ob pol devetih. V nedeljo in druge dneve velesejma sla dve predstavi: ob 4 popoldne in ob pol devetih zvečer. Varietejne predstave na velesejmu imajo dober sloves in so vodno razprodane. Zaradi tega si vstopnico pravočasno rezervirajte.
1 V nedeljo in ponedeljek vsi v Zgornji Kašelj na žegnanje. Prosta zabava. Za jedačo in pijačo najbolje preskrbljeno. Avtobus izpred mestnega doma.
1 Sadjarji in vrtnarjil Izlet v Pleterje in na Grm je zaradi tehničnih ovir preložen na nedeljo, 10. septembra. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-severni del sprejema še naknadno nove izletnike do 5. septembra zvečer po tajniku Rudolfu Lukežu, Ljubljana, Tyrševa cesta 09. Kdor so bo udeležil, mu ne bo žal.
1 Rezervni oficirji udelcžcnci potovanja v Belgrad, Oplenac in Avalo, ki niso dobili okrožnice št. 1185, naj še danes reklamirajo v društveni pisarni med 18 in 19. Vsem sporočamo, da so vse predpriprave izvršene, zaradi mogočih izprememb zasledujte dnevno časopisje. Pododbor Ljubljana.
1 Dečje zavetišče v Trnovem je že dozidano in toliko dodelano, da bo 12. septembra že licitacija za dobavo notranje opreme, ki tn) veljala precej nad 300.000 din. Kazen opreme mizarskega izdelka, je razpisana tudi dobava železnih postelj, žimnic in blazin ter odej, rjuh in brisač. Kakor nam ta razpis obeta, bo zares lepo in popolnoma moderno otroško zavetišče sredi velikih nasadov, igrišč in vrtov že jeseni izročeno svojemu človekoljubnemu namenu.
I Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da je kr. banska uprava dovolila za čas velesejma od 2. do 11. septembra podaljšanje policijske ure za gostinske obrate v Ljubljani — razen za vinotoče in buffete — do 2 zjutraj, za kavarne pa do 3 zjutraj, z omejitvijo, da se po 2 ne smejo točiti alkoholne pijače.
I Velika racija ljubljanske policije. Že v ranem jutru je včeraj začela ljubljanska policija z veliko racijo po vsem mestu z namenom, da mesto očisti vseh tistih, ki se navadno v začetku velesejma zberejo v Ljubljani. Racija se je raztegnila na vso okolico mesta, kakor tudi na mesto

ZA SIGURNO IN DOBRO HOJOSAMO
PODPETNIK1
samo. Vse dopoldne so imeli policijski organi obilo dela in popoldne so navozili v policijske zapore že okroR 40 aretirancev, med katerimi so mnogi sami stari znanci policije. Večjih grešnikov policija to pot nI dobila, pač pa je med aretiranimi mnojjo takih, ki so izgnani iz Ljubljane. Zaprtih je bilo tudi več potepuhov in delomržnežcv.
Baragova nedelja
Gotovo vam je znano, v kakšnem slabem
poslopju stanujejo naši bcgoelovci. Sobe so temne in majhne, saj je sedanje bogoslovje zidano le za 60 semeniščnikov, stanuje jih pa danes v njem 120. Poleg tega je podaljšana študijska doba na 6 let in tako bo vsako leto okrog 150 bo-goslovcev. Vsak, kdor je prišel že obiskat kakega bogoslovca. sc je čudil nad žalostnim stanjem semenišča. Zato jc prevzvišeni g. škof Rožman začel lani graditi dovolj veliko semenišče izven centra Ljubljane. Toda žalibog zmanjkalo je denarja in cedai delo stoji. In tako se Prevzvišeni obrača na vas, da po svojih močeh darujete za novo bogoslovje, ki bo nosilo ime po našem svetniškem škofu Baragi. Zato bodo v nedeljo, 3. septembra pobirali po cerkvi pri v6eh mašah sami bogoslovci. Prosimo va« v imenu Kristusa za skromen dar. Povrnil vam bo On, ki vidi in ve za vsa kdar, ki prihaja iz dobrega srca. Hvaležen vam bo g škof, ker ga boste podprli in mu pomagali graditi veliko delo. Najbolj vam bodo pa hvaležni bogoslovci sami, ki vam vračajo in bodo še vračali vašo naklonjenost z molitvijo.
8333333333333333333331 3333333333333333333331
333333333333333333333 3333333333333333333331
| TRILVSIN blololki tonlkum za laie
z novo učinkovito snovjo je priznan kot odlično sredstvo zoper prhljaj in izpadanje las.
I TRILYSIN - niaiten vsebuje poteg preskusen« učinkovit« snovi Trilysina ie lino razpodeljen dodatek masti ter služi odlično onim, ki imajo suhe, krhk« in j nelepe lase.
333333333 |333333333
1333333333 1333333333
Huda motocikllstlčna nesreča v Skofji vasi
Celje, 1. septembra. V Škofji va6i pri Celju se je danes ob pol 6 popoldne pripetila blizu Stankove gostilne na znanem ovinku huda motociklistična nesreča, ki je spravila v celjsko bolnišnico kar tri ljudi. Mo-tocikel s prikolico je vozil 35 letni pleskarski mojster Franjo Laser iz Maribora. Z njim sta 6e peljali njegova žena in Sivko Marija. Ko je motorno kolo prišlo na znani Stankov klanec, ee je prevrnilo Pri nesreči si je Laser prebil lobanjo in dobil hude notranje poškodbe, da je nezavesten obležal na cesti. Njegovo ženo in Sivko Marijo, ki sta se tudi hujše poškodovali, 6o prepeljali v celjsko bolnišnico.
Celje
c Skupna pevska vaja združenih pevskih zborov za proslavo rojstnega dne kralja Petra II. bo v ponedeljek, 4. septembra ob 8 zvečer v Narodnem domu
c Šoferski izpiti v Celju za kandidate iz okrajev Celie, Gornji grad, Šmarje pri Jelšah, Slov. Konjice bodo 2. okt. ob 8 dopoldne. Tozadevne prošnje je vložiti čim prej pri sreskem na-čeistvu v Celju
c Celjska strelska družina vabi svoje člane in članice, da se udeleže proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., ki bo v sredo 6 septembra dopoldne pred magistratom, zvečer istega dne pa baklada po mestu. Zbirališče, ob 19.30 (pol 8 zvečer) pred Oficirskim domom (Kasarna kralja Petra I).
c Ne pozabite 8. septembra popoldne na izlet v Petrovče. Tam si boste lahko ogledali razstavo dobitkov velike efektne loterije zadruge Slomškov dom. Na istem prostoru bo velika vrtna veselica z bogatim in vsestranskim zabavnim sporedom. Izpred hotela Skoberne odpelje ob 5 popoldne avtobus, ki bo na razpolago tudi go6tom za povratek.
HELENA LAPAJNB prične s 1. septembrom 1939 s poukom snlnpetja na Matici in privatno na Mariborski cesti 13 — Sprejema od 11—12.
c Katoliško prosvetno druStvo na Polzeli
praznuje jutri, v nedeljo, 3. septembra 40 letnico svojega obstoja. Nastopita dekliški krožek in fantovski odsek. Prijatelji vabljenil
c 10 m globoko je padla po stopnicah 47 letna Plaskan Ana iz Sv. Andraža pri Velenju. Pri padcu si je zlomila desno roko in križ.
c Po evidenci Javne borze dc*a v Celju ie 1. Septembra na njenem področju 366 brezposel-
nih, dočim jih je bilo 20. avgusta 342. Delo dobi: 6 hlapcev, 5 mizarjev, 6 kmečkih dekel, natakarica, 3 gostilniške služkinje, 14 kuharic, 12 služkinj in varuhinja.
c Usoden padec. Včeraj ob 4 popoldne je spodrsnilo na tramovju novega Narodnega doma pri Zidanem mo6tu 41 letnemu zidarskemu polirju Francu Kmetlju iz Celja, ki je padel več metrov globoko in si je polomil pri padcu več reber. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
c Na Krožni poti v Celju je umrla 42 letna žena tovarniškega delavca Kverl Antonija. Naj v miru počival
Ptul
Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša: Rezervni oficirji iz dravske banovine, ki se želijo udeležiti slovesnosti rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. in poklonilve blagopokojnemu kralju Aleksandru na Oplencu ter Avali, dobijo v ta namen brezplačno objavo za vožnjo v Belgrad. — Objave izda ja vojno okrožjo v Mariboru do vključno 3. septembra.
Dr. Kocijancic Viktor
Škofja Loka — zopet redno ordinira Prvenstvo v hrvaško-slovenski ligi:
v Ljubljani: Ljubljana : HAŠK
Jutri so bo odigralo II. kolo prvenstva v hrvaško-slovenski ligi. V Ljubljani bo nastopil Hašk, ki ima sedaj izvrstno moštvo in bo nastopil v najmočnejši postavi. V Haškovem moštvu bo igral tudi Ljubljančan Zupančič.
Po nedeljskih blesurah ima vodstvo naše Ljubljane križ s postavo. Vendar nas zagotavljajo, da bodo oni, ki jim bo poverjena dolžnost, da se jutri borijo za prestiž našega nogometa, napravili vso. Zato smemo pričakovati ostro in zanimivo borbo. — Tekma so ho odigrala na igrišču Ljubljane s pričetkom ob 16 4.pi, ob 15. pa bo pred-tekma Ljubljana jun. : SK Moste.
Atletski troboj v Celju
Jutri na Glaziji ob 9 dopoldne: Ilirija : Železničar, Celje.
Reka : Hermes
v nedeljo oh 10.30 na igrišču Reke.
V drugem kolu jesenskega prvenstva se srečata na Viču domačin Reka in favorit za prvo mesto Hermes. Kakor vse tekme med tema kluboma, bo tudi ta gotovo ena najlepših v celem prvenstvu. Da se ta tekma Še lahko vrši na tem igrišču, gre zahvala lastnikom kupljenih parcel, ki so dali tozadevno dovoljenje.
Politična poročila druge izdaje „Slovenca"
Razpoloženje na Poljskem
Varšava. 1. sept. TO. Vsa Poljska je danes usmerjena samo v eno: da bi mogla dali izdaten odpor in rešiti svojo samostojnost. Oblasti neprestano izdajajo navodila, kaj morajo državljani v zaledju storiti, da ne bi s svojo brezbrižnostjo ali malomarnostjo omogočali nasprotniku uspehov. Zlasti veliko nalogo pa opravlja radio, ki poleg poročil z bojišč daje tudi navodila zlasti za za-lemnjevanje mest ponoči. Vse luči morajo biti tako zastrte, da niti en žarek ni viden od zunaj. Za prestopke iz malomarnosti je zagrožena do-kajšnja kazen 1000 zlotov, ako pa bi domovini iz tega izvirala kaka škoda, pa tudi smrtna kazen. Radio tudi opozarja na zahrbnosli plinske in kemične vojne in poudarja, da le skrajna čuječnost vseh more domovino rešiti.
Danes je predsednik republike Mesrirki izdal proglas na narod, v katerem ga goreče poziva, naj zbere vse moči t tej bridkosti domovine in
hrani svojo neodvisnost, ki si jo je komaj livo-jeval. Predsednik pravi, da se Poljska bori za sveto in pravično stvar in poudarja to pred Bogom in pred zgodovino. Izraza pa upanje, da bo poljska enotnost v narodu in vojski i božjo pomočjo častno izpolnila tudi dolžnosti te ure.
Podoben poziv je izdal na vojsko poveljnik vseh poljskih oboroženih sil Ridz-Smigl.v. Ko pove, da je nemška vojska prestopila poljsko mejo, pravi: »Naša ura je prišla!« Nato jih poziva, naj vsak vojak reši čast poljskega vojaka s takim junaštvom, kakor ga pozna nepristranska zgodovina.
Na zunaj je opažati, da narod do slednje podrobnosti izpolnjuje navodila in ukaze svojega vodstva. V mestu vlada naravnost zbranost. Red je postal strožji, zlasti glede varovanja javne imovine. V budno razpoloženje se mešajo verska in narodna Čustva, povsod pa vlada železna onnfn^t in sloga.
Rydz-Smigli
je naslednik predsedika republike
Varšava, 1. septembra. AA. (Pat.) Predsednik republike je podpisal sledeči ukaz: Na podlagi čl. 24 ustave določam maršala Rydz-Smiglega za naslednika predsednika republike za primer, da bi ostalo meslo predsednika prazno pred sklenitvijo miru.
Poljska vojska
ni prekoračila nemške
meje
Varšava, 1. sept. AA. Pat. Uradno poročajo, da poljska vojska preteklo noč absolutno ni nikjer prekršila nemške meje.
Tudi francoski poslanik bo zahteval potni list
Pariz. 1. sept. e. Francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre bo nocoj v Berlinu napravil pri nemški vladi isti kerak kot sir Neville Ilenderson. angleški veleposlanik. Zahteval bo, da se nemške čete umaknejo s poljskega ozemlja in da se ustavi napadanje. V primeru odklonilnega odgovora bo izjavil, da bo Iranroska vlada izpolnila svoje obveze do Poljske in bo zahteval svoj potni list.
Pred novo vlado v Angliji
London, 1. sept. c. Noeoj so se razširile p« Londonu vesti, da se bo še ponoči sestavila »vojna vlada« v Angliji. V vlado bodo vstopili kot ministri Churchill, Eden, voditelj delavske stranke Greennood in voditelj liberalne stranke Sinclair. Taka vlada narodne koncentracije je bila sestavljena tudi leta 1914.
Stroge odredbe
za poslušanje radia v Nemčiji
Berlin, 1. septembra, c. Po nalogu nemškega obrambnega sveta so danes objavili uredbo, ki prepoveduje poslušanje vesti tujih radijskih postaj. Uredba pravi, da poslušanje tujih radijskih postaj ni dovoljeno in se kaznujejo prestopki proti tej uredbi z ječo, robijo, v težjih primerih pa celo s smrtno kaznijo. Prav tako se kaznuje raznaša-nje vesti, ki jih je kdo kljub tej prepovedi ujel po tujih radijskih postajah, la uredba pa ne veija za tiste, ki službeno poslušajo tuje radijske postaje. Uredba utemeljuje te prepovedi s tem, da inozemska propaganda ne sme zlomiti odpornosti nemškega naroda. Naperjena pa je, kakor sama pravi, ne zoper zavedne, ki iz lastnega čuta odgovornosti zavračajo tuje vire, ampak zoper tiste, ki mislijo, da ne morejo biti brez vesti iz inozemstva. ki pa vse gredo za tem, da bi škodovale Nemčiji.
Japonci še upajo
na mir v Evropi
Tokio, 1. sept. AA. Havas. Danes se je zbrala japonska vlada, da bi proučila evropski položaj. Zunanji minister, kakor tudi vojni minister sta sporočila svojim tovarišem vesti, ki so prispele iz Evrope. Nato so ministri razpravljali o možnih posledicah in odmevih evropskih dogodkov na Japonsko. V diplomatskih krogih menijo, da osta-
nejo kljub krvavim spopadom na poljsko-nemški meji vrata za pogajanja odprta in da bo morda ob 11. uri prišlo do sporazuma med Anglijo in Nemčijo.
Prvo nemško vojno poročilo pravi
Berlin, 1. septembra. AA. (DNB.) Vrhovno poveljstvo obrambne sile sporoča:
V teku nemških borb v Sleziji, Pomorjanski in Vzhodni Prusiji so bili v teku današnjega dne doseženi pričakovani uspehi. Čete, ki so krenile z juga preko gora, so prispele na črto Neumarkt-Suha, južno od Moravske Ostrove so čete pri Tje-šinu prestopile reko Oslo.
Berlin, 1. septembra. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo obrambne sile sporoča:
Naše čete, ki prodirajo iz šlezije .stalno napredujejo v smeri proti Censtohovi. V koridorju se naše čete približujejo Naklu. Pred Grudziadzom so borbe v teku. Naše čete, ki prodirajo iz vzhodne Prusije se bojujejo globoko na poljskem ozemlju. S ponovnimi močnimi napadi je nemško letalstvo napadlo in razrušilo vojaške naprave na mnogoštevilnih poljskih letališčih med drugim Rahvigu, Pucvigu, Grudziadzu, Poznanju. Floku, Lodžu, Tomasovu, Tamasovu, Radomu, Nudi, Katovicah, Krakovu. Lvovu, Brestu, in Terespolu S tem je nemško letalsko orožje zagospodarilo nad |x)ljskim zračnim prostorom, kljub temu, da so ostale močne letalske sile v srednji in zahodni Nemčiji. Nekateri deli nemških pomorskih sil so zavzeli postojanke pred gdansl^im zalivom ter ščitijo Vzhodno morje. Poljska ladja »Schlemig Holstein« je bombardirala Westerplate, katero so zasedli Poljaki. V Gdinji je naše letalstvo bombardiralo vojno pristanišče.
Nemška letala so bombardirata vlak
Varšava, 1. sept. AA. Pat. V bližini Pulna, ki leži 100 km zahodno od Varšave, so nemška letala bombardirala vlak, v katerem so se peljali otroci in žene. Število žrtev je veliko.
Letata nad Berlinom
Berlin, 1. septembra. AA. Štefani: Ob 7 zvečer so začele tuliti alarmne sirene, ker so se pojavila letala.
Poljsko vojno poročilo
Varšava, 1. septembra. A A. Pat. 1. septembra 1939 so ob rani zori oborožene sile nemškega rajha zečele s sovražnostmi proti Poljski. Prestopile so poljsko mejo na več krajih iz vzhodne j'rusije ter iz nemškega rajha. Nemške čete so napadle poljsko garnizijo v Westerplate v Gdansku, ki pa je odbila ta napad. Nemško letalstvo je izvršilo več napadov na Krakov, mesto gornje Slezije Čenstohovo, Čeu, Puk in Rodno. Napad se je začel nekaj ur po obvestilu poljske vlade, ki ga je storila v Berlinu o pripravljenosti poljske vlade, da podpre napore angleške vlade za ohranitev miru. Ta napad je naletel na odločno obramlto vsega poljskega naroda, ki bo branil svojo svoIkhIo, svoje pravice in svojo čast do konra.
Varšava, 1. septembra. AA. Dosedaj so bili zabeleženi naslednji napadi:
1.	Napad proti Mizinjecu skupaj z bombardiranjem inest Mizinjec, Grajevo in Forzele, severno od Varšave.
2.	Napad v Gornji šleziji med Neuwitterwal-denom in Rihtalom južno od Ostrova.
3.	Letalski napad na Poznanj, ki jc bil izvršen ob 7 zjutraj.
4.	Napad, ki se je začel v smeri Lesno v pokrajini Poznanj.
5.	Zavzetje obmejne železniške postaje Zičin od strani nemških čet.
6.	Napad s sodelovanjem tankov na odseku fronte Krasta-Bržepiče.
?. Napad bataljona pesadije s tanki na Lub-lienec-Karnovekije, Gori.
8.	Napad s tanki na fronti Gleiwitz, Ratibor, Izvršen z obkrožit vi jo Mikulova.
9.	Bombni napad na Krakov.
10.	Bombni napad na Katovice.
11.	Bombni napad na postajo in predor pri Krakovu, toda brezuspešen.
12.	Napad s tanki s Slovaške proti Zakopanom.
13.	Med 5 in 5.35 so nemške čete prestopile poljsko mejo na Visli in izvršile napad na most preko Visle.
14.	Napad proti Westernplate pri Gdansku, ki ga je tamkajšnja garnizija odbila.
15.	Napad med Floverom in reko Notec-Neze v poljski Pomorjanski.
16.	Napad s tanki no mesto Smilov v okolici Poznanja.
Naši denarni zavodi praznujejo 2., 4. in 5. septembra
Belgrad, 1. septembra. AA. Uredba za denarne zavode in borzo:
Čl. 1. Dnevi 2., 4. in 5. september leta 1939 se proglase za praznične dni v smislu o praznikih »Službene novine 5. oktobra 1929« za vse denarne in kreditne zavode ter borze v državi.
Čl. 2. Vsi splošni in posebni zakonski predpisi kakor tudi upravni predpisi, ki veljajo za praznik in nedeljo, veljajo v celoti in se izvajajo tudi na praznične dni iz čl. 1. te uredbe. Čl. 3. Ta uredba stopi takoj v veljavo.
Kdo je prekinil pogajanja:
Poljska ali Nemčija
London, 1. septembra. AA. Dane6 zvečer je bilo objavljeno v obliki Bele knjige dopisovanje med angleško in nemško vlado. Skupaj s to knjigo sc nahaja tudi pojasnilo o poteku dogodkov, z opombo, da je bil odgovor nemški vladi dne 26. avgusta t. I. sporočen francoski in poljski vladi, preden je bil izročen v Berlinu. Angleška vlada je v tem odgovoru svetovala neposredna pogajanja med Nemčijo in Poljsko. Nato pravi knjiga: Poljska vlada je pooblastila angleško vlado, naj obvesti nemško vlado, da je Poljska takoj pripravljena stopiti z Nemčijo v neposredna pogajanja. Angleški odgovor je bil izročen vodji rajha Hitlerju 28. avgusta ob 22.30 in Hitler je obljubil, da bo odgovoril naslednij dan. Nemški pismeni odgovor je bil izročen 29. avgusta ob 19.15. Nato sledi pristavek:
Neodvisno od razvoja dogodkov, ki so pripeljali do krize v odnosih med Nemčijo in Poljsko, je odgovor nemške vlade zahteval, da pride v
Berlin poljski odposlanec s polnimi pooblastili, in sicer že naslednji dan. Odgovor nemške vlade je bil obširen dokument, ki ga je prebral v nemščini. To je bil kakor 6e zdi, nemški načrt 16 točk, ki jih je nemška vlada že objavila. Ko jc angleški veleposlanik Neville Henderson zaprosil za besedilo teh predlogov, je zunanji minister v. Ribbentrop namesto akta z dne 29. avgusta izne-scl trditev, da je sedaj že V6e preveč kasno, ker poljski opolnomočenec opolnoči ni prispel v Berlin, kakor je to zahtevala nemška vlada v svojem pismenem sporočilu prejšnji večer.
Ko je zvedela za nove dogodke, je poljska vlada obvestila 31. avgusta popoldne, da bo pooblastila svojega veleposlanika, naj obvesti nemško vlado, da je Poljska sprejela nemške predloge za pogajanja. V. Ribbentrop ni sprejel poljskega veleposlanika Lipskega do 31. avgusta zvečer. Po tem sestanku je nemška vlada po radiu objavila svoje predloge.
Poljska je pristala na pogajanja
Varšava. 1. sept. A A. Pat: Izšlo je sledeče uradno poročilo: Ob priliki sporočila, ki ga je snoči okrog 23. objavil nemški radio in v katerem nemška vlada zahteva na ultiinativen način zedinjenje Gdanska in tričetrtine področja Pomor-janskega vojvodstva k Nemčiji po brezj>ogojnem pristanku poljskega delegata, ki naj bi bil posebej poslan iz tega namena v Berlin, je treba ugotoviti sledeče:
Sklad no s poročilom poljske vlade dne 1. septembra letos je poljska vlada izrazila angleški
99
Piccolo" piše:
Jadranski mir je bil glavni Mussolinijev načrt
Rim, 1. sept. AA. Tržaški »Piccolo« prinaša 30. avgusta uvodnik Dino Alessija, v katerem pravi med drugim:
Najmirnejši evropski odsek je Jadransko morje, katerega so v času triumfa DN smatrali za poprišče neizbežne vojne. To morje že leta in leta predstavlja mirno jezero ilalijansko-jugoslovanske-ga miru. Italijansko-jugoslovansko prijateljstvo ni nikdar prišlo do vrhunca političnega trenja, ki ustvarja med narodi dvom v trajnost in iskrenost med njimi. Prijateljstvo se je rodilo plašljivo pred štirimi leti in je nastalo iz položaja, ki je sam po sebi rodil italijansko-jugoslovansko prijateljstvo. To prijateljstvo se je razvijalo v zavesti obeh jadranskih narodov kot temeljna potreba, ki more zrna-gonosno odbiti vsa presenečenja. Ni bilo ljubavnih izjav, temveč samo zavestna in odločna politična dela. V nizu teh dejstev je treba zlasti omeniti dva zadnja dogodka. Mislimo na obisk, ki ga je pred kratkim storil predsednik jugoslovanske vlade Cvetkovič raznim ustanovam tržaške oblasti prav v
Anglija
izpolnili
in Francija bosta obveze do. Poljske
London. 1. sept. AA. Havas. V angleških uradnih krogih izjavljajo naslednje: Če Hitlerjev proglas nemškemu narodu pomeni, kakor se to zdi, da Nemčija napoveduje vojno Poljski, potem iz merodajnega mesta lahko izjavijo, da sta Francija in Velika Britanija neomajno odločeni, da do skrajnih meja ohranila čast svojih obvez do poljske vlade. Nemške razlage v teku pogajanj so take, da zavajajo vse v zablodo. Dne 29. avgusta je Hitler obvestil angleškega veleposlanika, da pričakuje v Berlinu za prihodnji dan poljskega opolnomočenra, ki bo imel popolno pooblastilo za pogajanja in podpis sporazuma. Hitler je dejal, da se nadeja, da bo v vmesnem času lahko izdelal predloge. Z drugimi besedami rečeno so v Berlinu pričakovali od poljske vlade, da se bo podvrgla proceduri, ki je bila vsiljena predsedniku ČSR in da bo poslala v Berlin predstavnika, ki bi bil pripravljen sprejeti pogoje, katerih značaj je bil poljski vladi popolnoma neznan. Razume se, da vlada ni hotela sprejeti tako poniževalnih pogojev. Celo v slučaju vojne, kjer se mirovni pogoji vsilijo premagancu, pogodbeniki niso upra-
vičeni, da bi puščali v nemar navodila svojih vlad. Ni mogoče v tako kratkem času komentirati izjav nemške vlade, ki zavajajo v zablodo. Splošno stališče angleške vlade se jahko označi takole:
Če je nemška vlada iskreno želela urediti spopad s pogajanji, potem se ne bi lotila te procedure, ki ima značaj ultimata. Nasprotno bi morala začeti pogajanja s poljsko vlado v skladu z normalno proceduro civiliziranih vlad z namenom, da se določi kraj in datum za začetek pogajanj. Britanska vlada smatra, da je imela poljska vlada popolnoma prav, ker je odklonila, da bi se podvrgla nemškemu načinu nastopa. Kar se tiče pogojev, ki se sedaj objavljajo in ki do sedaj niso bili sporočeni poljski vladi, more angleška vlada, razume se, reči samo toliko, da bi bilo treba te pogoje predložiti poljski vladi in ji pustiti rok, da pretrese, če so ali niso ti pogoji v nasprotju z življenjskimi interesi Poljske in v nasprotju s pogoji, za katere je Nemčija v svojem pismenem sporočilu angleški vladi izjavila, da jih bo spoštovala.
času, ko se je evropsko nebo že oblačilo, dalje mislimo na izjave, s katerimi je dr. Maček, ko je stopil z idealne barikade v resno stvarnost oblasti, potrdil svoj pristanek na smer zunanje politike, katere osnovni steber se nahaja v ojačenju prijateljstva z Rimom. Zadosti je, če vržemo pogled na zemljepismo karto Evrope, ki je bila tedaj, ko so sc nad Jadranskim morjem zbirali črni oblaki, pa lahko dobimo točno sliko bistvene vsebine izjemne obzirnosti, s katero je jadranski mir znal obvladati vse zapreke in odstraniti dvoumje in znal iz vsakega novega dejanja ustvariti spet nov razlog in pobudo za utrditev skupnih interesov in skupnih idealov. Najsi se razvijajo evropski dogodki v bližnji bodočnosti kakorkoli, jadranski mir sloni na trdnih točkah. Njegov trdni ustroj bo prenesel iz-nenadenja, pa naj jih prinesejo konice bajonet ali pa najbolj neverjetna diplomatska igra Osnovne točke jadranskega mira so: 1. Skupni gospodarski in vojaški interesi na Jadranu za Italijo. Ti interesi so usodne važnosti, ker se razvijajo v drugih morjih. Obratno pa so za Jugoslavijo bistvene važnosti, ker so to njena edina pljuča. Umestnost, da se iz negovanja teh interesov odstrani vmešavanje nejadranskih sil, ki bi lahko zasledovale edino ta cilj, da bi Jadransko morje povezale s političnimi in strateškimi dogodki na Sredozemskem morju, s čimer bi bil jadranski mir podvržen posledicam, ki so spremljale in katere bodo v prihodnje spremljale borbo za tujo nadvlado, katere Italija ne more več dovoliti in proti kateri ima zadosti sile, da jo prepreči. 3. Teritorialna trdnost in politična sigurnost kopne meje, ki je po padcu neznosnega Zogovega režima v Albaniji postala najvažnejša jugoslovanska meja. 4. Prepričanje in sigurnost, ki je dobila potrditev v dogodkih, da Italija spoštuje notranji položaj Jugoslavije kakor nobena druga evropska sila, ni storila tega pred jadranskim mirom. Prav le dni jc bilo rešeno tudi zapleteno hrvaško vprašanje. Maček je prevzel odgovornost za oblast, ker je bil največji del njegovih zahtev izpolnjen. Jugoslovanska monarhija je končno ustvarila tisto politično edinslvo, ki ie zadnji čas izgledalo neustvar-ljivo. Fašistična Italija se veseli zaradi le notranje zmage, ki ojačuje jugoslovanski donesek k prijateljstvu in čestita tistim, ki so pod pritiskom odgovornosti znali ta donesek zagotoviti novi zgodo-
vladi svoj pristanek na posredovalno akcijo, ka-* tere namen %aj hi bil, da se začno pogajanja z nemško vlado zaradi preprečenjn vojne. Tako izjavo je podal snoči v Berlinu tudi ]>oljski veleposlanik Lipski Rihbentrojfu. V odgovoru na to izjavo je nemška vlada objavila imenovano sporočilo, v katerem se naštevajo pogoji, pod katerimi se la pogajanja morejo voditi. Toda že nekaj ur kasneje je nemška vlada začela s sovražnostmi. Pogoji, ki se nanašajo na pogajanja in za katere je poljska vlada izvedela šele |w> sporočilu nemške vlade, se ne nanašajo, v kolikor je znano, na ureditev poljsko - nemških odnosov, temveč predstavljajo jasen in ullimativen napad na življenjske interese poljske republike in na njeno ozemlje. Nobena vlada no bi mogla sprejeti takih pogojev. Čeprav poljska vlada ni vedela za te pogoje, so imeli li pogoji ultimativni značaj in so bili sestavljeni kot izgovor za napad na Poljsko, do katerega je danes dejansko prišlo. Poljska je bila zmerom pripravljena, da s<! sporna vprašanja med Poljsko in Nemčijo rešijo s jx>-sredovanjem. Tukaj je treba opozoriti na pristanek Poljske na predlog j>rcdsednika Združenih ameriških držav, na katerega pa Roosevelt ni dobil odgovora od Nemčije. Prav tako je treba odgovoriti na poslanico belgijskega kralja in ho-jandske kraljice ter na pozitivni odgovor Poljske v zvezi s teini poskusi. Prav tako je treba poudariti apel sv. očeta, na katerega je poljska vlada prav tako takoj odgovorila. Očividno je, da se bila pogajanja z ozirom na dejstvo, da Nemčija ni odgovorila na naš včerajšnji predlog, katcrrga je sporočil naš berlinski poslanik, pogajanja Poljske z Nemčijo ter je lako roka, ki jo je Poljska ponudila, ostala v zraku. Oh takem stanju polj-skn-nemških pogajanj in' ob dolgi vrsli napadov, izvršenih danes zjutraj na poljsko področje, ki jih je nemško uradno sporočilo označilo kot prehod nemških čet preko poljske meje v vsej njeni dolžini, je treba ugotoviti, da odpada odgovornost za razvoj dogodkov izključno na Nemčijo, da so Nemci napadalci, in sicer brezobzirni napadalci, ker je nemško letalstvo danes bombardiralo naselja civilnega prebivalstva, med katerimi je bilo veliko število smrtnih žrtev, čeprav Nemčija izjavlja, da so njena letala bombardirala samo vojaške objekte.
Nemško veleposlaništvo odhaja iz Londona
London, 1. septembra. AA. Havas: »Press Assooiation« poroča, da se je odpravnik poslov nemškega poslaništva dr. Kort, ki je zapustil popoldne poslaništvo, vrnil v poslopje ob 16.43. Nn vprašanje o morebitnem odhodu je dr. Kort izjavil, da iz Berlina ni dobil nobenih navodil. Okrog 4 popoldne je bila vsa prtljaga osebja nemškega poslaništva nakopičena v preddurju poslopja.
Italijanski komentarji o hitlerjevem govoru
Rim. 1. sept. c. Današnji Hitlerjev govor so
vini Jugoslavije. Belgrad ne more dvomiti v lojal- | prenašale vse italijanske radijske postaje. Da-
nost Rima. Nihče ne sme pozabiti, da je bil eden prvih Mussolinijevih načrtov v zunanji politiki prav jadranski mir. 2e leta 1024. je diice veroval v stvarno strnjenost, čeprav je bila Jugoslavija ogrožena zaradi strankarskih borb svojega naroda. On je veroval v visoko zedinjevalno vlogo plemenite jugoslovanske dinastije.
našnji italijanski listi komentirajo Hitlerjev govor na ta način, da bo spopad ostal omejen na Nemčijo in Poljsko. Odstavek Hitlerjevega govora. da vprašanje koridorja ne zahteva nobene podpore in da ho to vprašanje rešil sam, italijanski krogi smatrajo kot nasvet Angliji in Franciji, da bi ostali nevtralni.