» * 1919 Z* . .5p -VF ■P r • ___ NARODNE «iedimote: irrw ':■ T ** rab -^r • * Uvs4aUklta«i>r»vutiki pre •tori t NIT S. Lawadal« sr. H6T a». I Tslspksssi Uw>(Uto 4M. LETO—YEAR XII. iTwSS* Ä*. ÄtitV^'TlE? CHICAGO, petak, 22. avgusta (August 22) 1919. 1400 STEV.—NUMBER IM. pMtHMtUr QmmL DEMOKRATJE Nt KRMILU NOVE JUGOSLOVANSKE VLADE. ■ \ r.v -.»v; 'Tv^''. ■ . ••.7 -t * ' '"iT- 1 ■. «TT H«? s»" r U'■'. ." i >'■'"■■ —————■ , 4vj j--® v* • ; . 'it M Trinajst monarhistov in trije socialisti tvorijo vlado. Anton Kristan v kar binetu. - Srbi masakrirajo Črnogorce. JEKLARSKI DELAVCI OLABO ■ VALI ZA 8PL0ÍN0 STAVKO Tiskovni odsek Jugoslovanskega Repbuličanakega Združenja je prejel od ursdnega Informacij* skega biroja države H. H. S. v Washingtonu sledečo depešo: Washington, 18. avg. — Iz Belgrade smo prejeli sledeči kablo-gram: Danea dne 16. avgusta je preetolonaalednik Aleksander pod-piaal ukaz o sestavu novega ministrstva in zaprisegel ministre. Novi kabinet js seatavljen iz članov demokratske zajednice in socialistov kakor sledi: Demokrat j«: Ljubomir Davidovič, predsednik ministrskega sveta; Pavle MarinkoviČ, proaveta; dr. Vojialsv St. Veljkovič, finance; Dr. 'Ante Trumbič, zunanje stvari; Milorad Draškovič, železnice; Kosta Timotijevič, justice in priprave za uatavodajno skupščino; Velislav Vulovič, javna dela; •Svetozar Prfbičcvič, notranje stvari; Dr. EdoJLukinid, pošta in brco-jav; Dr. Tugomir Alaupovič, verstvo; >4»« Albert Kramer (Slovenec), trgovina in industrija; Frank Polak (Slovenec), poljedelstvo ki agrarna reforma. SPLOÖNA GLEDALIŠKA STAV-V OHICAOÜ PRIHODNJI General Ste van IladŽič, vojna. VHomir Korao, aocialna akrb in zdravstvo; Viljem Bugftsg, prehrana; Anton Kristan (Slovenec,) ru-dsratvo in gozdarstvo. (Vai gori navedeni ministri v skupini takozvanih demokratov so zsgovorniki monarhije; med njimi je pet sli šeat ministrov, ki •o bili v prejšnjem Protičevem kabinetu in med temi je tudi Slovenec Kramer. Kakor je razvidno, so v novi vladi večinoma Srbi, mlsdorsdikslei po imenu, tods na njihovi polki ki ni nič radikalnega. Socialista Korač in Bugšeg sta Hrvata. Dr. Korošec ni v novi vladi, kar odgovsrjs pročilom v ljubljanskih listih, ds bo le en član njčgovega kluba stopil v nov ksbinet, če bo zastavljen is večine radikalcev; ta član je menda Polak. Op. ured.) Rim, 81. avg. — Tuksj poročajo, ds ao as vneli krvavi boji med Srbi in Črnogorci bliao Sksdrs. Vest ae glasi, da srbske čete iz-p ra tn ju jejo Črno Goro in ▼ okoli-iu Ksrice so masakrirsle prebivalce, požgale mnogo hU in pognalo ostale Črnogorce v Berijo s namenom, da jih tam internirajo. v gaiu pboukoijb. Chicago, 111. -r Vodstvo Delav ake federacije v Ohicagu naznanja, da bodo do prihodnjega torka organizirani vsi uslužbenci v gledališčih premičnih slik (movie shows) nakar bonplošna stavka in vaa gledališča bodo zaprta, če laatniki ne ugode zahtevam organizacije. ............................ ■■ ■ - -■■1 98 odstotkov deiavoev glasovalo za itrajk. Youngstown, O. — W. Z. "Foa-ter, predstavnik organiziranih jeklarskih deiavoev, je izjavil, da je »8 odatotkov delavcev v jeklarski industriji glasovalo za aplošno stavko, ako jeklarski truat ne pri. voli v njihove zshteve, ki bodo predložene v prihodnjih deaetih dneh. NAJNOVEJŠE VESTI IZ STARE DOMOVINE. Volitve m ustavodajno akupičino as vris v marea 1980; podrobno «ti o vojaški revolt! v Mariboru. PADEC PROTI ÓE VE IN DBUOO. VLADI I.jtibljaneki "Naprej" ima v Številkah v tednu od 28. julija do 2. avgusta sledeče važne veati: Volitve delegatov v narodno u-stavotvorno skupščino Jugoslavije ae bodo vršile meaeca marca 1920. Istočasno ae bodo vršile tudi ob-činake volitve po vaej Jugoslaviji. Dne 2?. julija je bila v Mariboru pobuna 47. mariborskega asi» poliča ,toda lietf s«' Krneli ptffcfcM o tem dogodku še le 28. julija. — Polk karlovških Hrvatov je zadušil vatajo. Bilo je šest mrtvih in nekoliko ranjenih. Pobuna je nastala valed terorističnega nastopanja poveljnikov. Dva uporna vo* jaka Pod gube všek in Toplak ata bila pozneje ustreljena. Število nezspoalenih v Ljubljani narašča od dneva do dneva. Prišle ao prve podrobne veati o razvoju vladne krize v Belgradu, ki je končala s padcem Protičeve vlade. Kriza je naetala valed «poni med srbsko vlado in papežem zaradi imenovanja djakovskega škofa. Korošec je v začetku krize izjsvil, ds vstopi v vlado le en člsn njegovega kluba, če prevzamejo novo vlado radikalci, če jo pa prevzamejo demokrati, stopi on sam v vlado. Oderuitvo in vojno dobičkarstvo ni niti ▼ Avstriji tako cvetelo ks-kor cvete dsnea v Jugoalaviji. Tiranija, ovaduštvo in gonja zoper delavako gibanje ae nadaljuje v polni meri. P6 proteatni stavki 21. in 22. julija je bilo aretiranih na Slovenskem in Hrvaškem nebroj Hoeialiatlčnih liatov. • , w (Podrobnosti o gornjih la mno gih dragih vesteh boste ¿Itak od dneva do dneva v "Proevett") WILSON ZAGOVARJA SVOJE STALIŠČE. ——— SENATORJI MBVDA TUDI NISO SPREMENILI SVOJIH NAZOROV Konferenca v Beli hiši js pojasnila marsikaj. Washington, D. 0. — Če liga narodov apelira za vojaško pomoč na Združene države, ao moralno in ne legalno obvezane, da pošljejo pomoč. Liga ae ne more obrniti sa vojaško pomoč na Združene države, dokler ameriški zastopnik ne glaauje za predlog, ki mora so- glašati iz ameriškim javnim mae- njem, dg ae odpošljejo vojaške čete. T Tako ae da tolmačiti člen X. ligine uatave po vprašanjih in od-govorih na konferenci. V časnikarskih krogih govor«, da so aenatorji a tiatim prepričanjem prišli iz Bele hiše, s katerim ao šli vanjo. Predaednik js odklonil, * Jg-roči odaeku dnevne zapiske orni rovni konferenci, toda razlagal je določbe v mirovni pogodbi, ki ga je zavzel v Parizu. Predaednik je menil, da menijo člani Hge glasovati soghtaaa aa vojaško pomoč in 6s zantopnik Združenih držav ne glaauje aa va» jsško pomoč, ni sklep soglssen. Olede šsntungake afera se je predaednik izrasil približno takole : Japonaka bi ne podpiaals pogodbe brez šantungske koncesije. Daairavno ae predaednik ne stri-nja z uravnavo tega vprašanja na (OslJ. M I «tesni. I. kolon.) DEMOBIL1ZACIJA , AEMADBIX BLIŽA K KONCU Tri miljons dsmobilizirsnih 18. Wa*hington. — Vojni depart-lient i «javlja, da je bilo 13. sv giita demobiliziranih 8,2(W,2HH mož ameriške armade. Približno 381,000 mož je «e pod orožjem Ameriki in 75,000 jih pride iz fV»ne(je Še *a mesec. Okrog 1. asptembra oatane orikrgimorja še kakih 112,000 mol MEHIKA ZAHTEVA ]HWmM —- DVA IflPTTlKA BANDITA UJETA. Vojni tajnik al objavil datajtov a lastniki ekapedioiji. Washington, 81. avg. - Mehi-m poslanic Bonillas ja 4hms do s**l iriavnsnra departmentu nolo «Mktfke vlade, Id sakWva, da ss amtrllka «sis umaknejo ig mrf»» Te*., 21. avg. - Dsžev-nI nalivi, blato in naraatle vode v prelazih gorovja Sisrrs Msdra onkraj ameriške meje so ustavile prodiranje ameriške konjenice, ki ssslsduje bandite Jezusa Rentan-jss Vsst, da sta bila včsraj ujeta dva MehtNnea, pripadajoča tolpi, ki je «JaU in driala proti od-kupnini #va umeriška avijaUka, Še «i potrjen^ Waskian, 21. svg. - Mehi-^^ je danes prejel noto od mehiškega konzuta v Preaidiu da ml ameriška U do BRITSKO-MONARHISTIČNA OFENZIVA PROTI RUSIJI. Angleži vodijo ofenzivo sa Petrograd. Veliki knes Nikolajevič je l4vstal od smrti"9 in stopil na čelo monarhistične kampanje. Kolčak zopet tepen. BOLJASVIAKA VLADA JE NA. »OtoA T8.000 PAROV 0EV-JBV V OHIOAOU I Chicago, IU, — Steel Sole Shoe Company v tukajšnjem mea^u je prejela lis roči to od sovjetske vls-de v Moskvi potom njenih sestop-nikov v New Yorku zs 75,000 parov čevljev. To je prvo rusko naročilo v Chioagu po vojni. V BERNU SE KUJEJO MONAttNSTlCNE ZAROTE Agent js šumnikov propadli«! avsti ▼ ess tankih g DONAVA JB E0PBT ODPETA ZASTOPNIKI FARMARJEV PRED K0N6RER0M. VPRAŠANJE REKE ČAKA NA SKLEP AMER.SENATA PREDLOŽILI •VOJS Oreensbtorf, Pa. — Farmar 81 las A. Frya pripoveduje svojim sosedom, da kmalu Izkoplje lonec pravega slata, ker mu js a^vries pokazala, kje je sakopano glato. Ds je bajka o zakopanem zlatu bolj vsrojelna, pripoveduje fsr-mar, da ss Angleži zskopsli vosem-desst tiso« fantov ftterlkigov v zlata pred dve sto leti, ko so angleški vojaki marširsli proti Pittsbnrgka. Frys pravi, ds js videl, kako je rogel mavrice direktno segal v asmljo na asstl, ki vadi is Greensbarga v Uniontown. Tam js sakopano zUto, ki ga iskopljs Njegovi sosedje pravijo, da so bili stesr vajeni takik pripovedk iMtoa» prodajaB opejas pijefe VOJAŠKE ČETE V HAM-MONDU Itrajkarji sa drie trdno. Hammond, Ind. — Včeraj zjutraj so dospele esmksj vojsikr čete, ketere je poslsl govemor dr žsve Iadisnr na poziv šerifa, češ da polieisti in deputiierifi ne morejo več kontroUrsti itrajksrjev pri »tandsrd Steel Csr kompsni-Jl. Prišlo je dešst kompaaij mili-Pri omenjeni dražbi js ns štrajku več tisoč deUvesv že o-sem dni In mod njimi je veliko število bivših vojakov. da se h.*!.. !*> nsvljals tadi v doU prohibkijs. V Lak ki in Msd farmarji ni profitarJsv pa isjsvi farmsrsldh sastop-nikov. Wsshiafton, D. 0. — Zastopniki dveh velikih farmarakih organizacij — National Board of Farm Organization in National Grange — ao šli pred kongres, ds razlože zakonodsjeem svoje želje in zahteve. Izjsviy so, ds kljub visokim eensm ne odpade nič na far-msrje in da fsrmsrji niso proti Urji. Izjavili so, da mogočs far-marji niao tako tesno organizirani aa obrambo svojih interesov kot delsvci, tods med nje prihaja zs-vsst, ki ae vedno bolj tiri, da morajo biti tssno združeni z delsv skimi organizacijami, če hočejo vsrovsti svoje intersss. Res prejeme fsrmar instrukei-js od poljedslskega departmenU. ksko naj obdelajo sanj je kooperativno delo potrsb-no. ds zssloži tolika, da ss lakko pošteno preživi. Fsrmsrji se po-slali aveje zsstopniks v WsAbing ton, ds povsdo, da asj tadi ss fsrmarje velja načslo koopsrstivc ki poštenega ssslažks so storjene delo. A. M. IxMNais js izrešii zborni/ nemo in senstskemu odseku ss poljedelstvo fsrmsrski pragrsm. Po njegovi isjsvi zaktevajo far-marjl aledeče: 1. (Mprsva določen js sen zs ži- ksdtAaik. konfliktov Četami a.SHsvi. mehiškimi —Kevalerijaki asr- žent je jphiiiil sem vest, da ameriška, konjenice ujela dva ms-hiška l|i» šil , a ksterih aodijo, da sta s lili n vala pri ugrabi jen ju ameriških* lajtnantov. Bandite love šUrje eakadroni konjenice in po poročilih, ki prihajajo is Ssn Antonija, pojde ameriška konjenica do Falmomira, ki ae nahaja pstdesst milj juž- pro«lan ljudstvu po nsjnil. ^i^uki sezoni u mbL t " I lasi», aa a sasai A Pariz JI. avgf— Mirovna konferenca bo vsskakor zaključils prvo zasedanje koneem svguata. Mirovna pogodba g Avstrija bo msn-da podpiaana prihodnji teden. Po-godbi* s Bolgarsko in Ogrsko sta ir dogotovljeni; prva isgtsbi za-padno Tracijo in dragi bodo do-stavljeni pogoji čim ss vrhovni avst odloči, da priposna sedanjo vlado v Budapeštl. Ostane Šs Turčija In vprašanja Reke ter vzhodne Trscije. Ta vprašanja bodo vsekskor čskals priiiodnjsga sssedsnjs mirovne konCsianas, ki as otvori mords v nevambra t I. Neodločnost Zdra-šsnlk drŽav glede na turški mandat js sskrivlla, da js stvsr nerešene. Ako smsriški seaat ns rati-fieirs pogodbo g Nsmčljo. kakršna je, tedaj Združene držsve ne beda vsi zsstopene na miroval koaferetml. Italije In Orčljs a(s pri valji, da ss odloži vprašanje Reks la vzhodas Trseije ss drago zassdaais konference. Razlogi se prešerni, Amsrilfcs delsgseijs Š« stoji na Wileoaovem stali-ftšn, kar ss tiče Reke. Če ss Amerika potom skel je r senatu ns pri-■truH ll«Mfc||| Milil MlSI msndst, tedaj Aamričanov as bo vsi nsvzočih na konferenci In iUlUs upe dobiti, kar sskleea, opor.ieijs. Tako ss pletejo aajnovsjše dl-V Kodsnj, 81. avg. — Ig Budspe-šte poroOejo, da js bilo danss raa-gMsno obssdno stanje pa vsej Psrlg, 81. svg. — (Iz poročils P. S. Mowrerjs). — Msato Bera v Švici je gnesdo intrigarakih ss-se tan ko v msd resnimi agenti as ln,Wirts a __ arlstokosU* Bati ae je, da kmslu sečne resno gibanje za v po-stavljsnje avsiro-ogrske mortkrht-je: pri tem glbsnju nameravajo aodslovati nemška manjšina v (V hoalovakijl, ogrski plemenitaŠI In klerikalci, avatrijski klerikalci in hrvsikl separatisti, ki niso ssdo-voljni s Brblja., Rumuncl so pomagali nadvojvodu Jožefu do vlade v Budapeštl. Ko je Jolsf kuhsl svou coup d'etat v Hegedlnu, js mogočs, ds js pogajal s Rum unei in Jugoslovani in obsma obljubil Bsnat kot nagrado ss pomoč. Naj bo to sli ns, fakt Je, ds so Rumuncl takoj okupirali Temešvsr v Bana-tu čim je Jožef stopil na krmilo v Budapešti. Rumunska vlada, ki je srlstokrstlčna In nszsdnjsšks, bi naravno rada videla, ds oživi prejžnja dvojna monarhija. Jogsslovsaskg vlsds naaprotu-js Joiofu, kajti boji ss, ds bo Jo-žsf morda podpiral aspsrstiate ns Ilrvslksm in ker je dovolil okupacijo Bsnata po Kumundh. Os-hoslovsšks soelslističus vlada tudi nasprotuj« Jožefu, ker ne mara po v ra tka monarhije. Budspešts, D. svg. — Angleški podadmirnl Troubridga je včeraj odprl promet as Ponsvi od Isvlr-ks do izliva reke ,čeprav pravijo Rumuad, ds bodo blokirali uetje Donave. Troubrldge Ima floto topnilgrk na Donavi zs verstvo promsi« in vssl Js pod avojo kontrole ogrske moraarje, katere so hoteli Rumuncl prisiliti, ds pries-šojo svsstobo romunskemu kralju. Prvs tevonm Isdjs js šs priplula Iz Poluna v Budapsšto; ladja ims 600 ton slsdkorjs ss Srbijo. SODOiKI BOOIAUBTI APELI KAJO MA AKBBllKB DELAV OB, DA PBSPBBttJO VOJNO New York, — Frsnclseo Csr-vente« Lopes js poslsl tuksjšaje-mu soeislističnems dnevniku 'The New York Csll' v Imenu soeleii-edine strsnke r Mehiki aledelo brzojsvko: ' » "Mehlksnsks aoeiallstlčns stranka apelira na asleriMil proletsri jat, d« ss naj organlrira ss odlol-no ekonomsko srije In s tem pre-preM Intervencijo v Mehiki M» kliki dels vel eočeje vajas. Fraaelseo Cervggle« N#per. P^dng, 81. avg - iotjstska armada nadaljuje §m" ▼ «tbšrtji in ja Is d Janka 40 milj vshodno oo binska in 86 milj Mpadaa od mena. Kolčakove tete ss povprstoo ssdsm do 10 milj m dsn. London, 81. avg. — Nek! urftd-nik vojnegs oddelke angleške vlade je danea sanikal veat, da krit-ake čete sodelujejo v ofsnsivi «a Petrograd. Dsjsl je, da vsa po* moč Anglijs obstoji v pošiljanju vojnsgs materijala Poljakom in baltiškim drlavsm, kar je pa ve-jaških čet v Kstanijl, bodo posvs-»«• domov. Dalja js rtkel, da anglsškl vladi sploh ni gnano, *o vrH ofenziva. HMktea, 81. avg. - Kakor duk U pozabljenega groba ss js po-Jsvil na obserja - veliki knss Nikolaj Nlkolajsvlč, stric bivšega ruekegs oarja Ig ^rhovni povelj, nik ruskih armad v prvih infr. la. tih svetovne vojps. Po revoluciji bivsl dvs Isti aa Krima skrit t takrat so vslkrit poročali njsgevi smrti. Ko sa boljlsviki o» k upirali Krim s Na j« pravksr prišel tjakaj Londong In prcvr.el aktivno g|a-go v ondotnem 11 vojnem svstu," ki Isdsluje načrt zs vsllko ofsn-sivo prati sovjetski Rusiji. — Londonski burioar.nl listi pa* rdravljajo tp veat In prerokujejo, ds bo Nlkolsj "Usta sila, ki rsM Kolčaka kon^m-Ks poraza In tinl* čl Unlnovo vlsdo v Moskvi." ( ilritako-estonska ofsnslva sa o-ku pačijo Petrograda js sdaj v polnem tiru. Angleži pomagajo ns morju, v «raku in na sultsm. Angleško strsllvo in orožje dohs-Js v veliki meri v Kevsl, Hebasto-pol In Vladlvostok. U BukarsšU poročajo, da ss Rumitnol, pijani "veliks smags" nsd ogrskimi ka> hnunlsti, pripravljajo na oftaslvo proti aovjetski Rusiji i romanske čete se bodo pridružile Dsnlklno-vl srmsdl v Ukrajini. Britsks Is-te opsrlrajo v Kav kazi Ji la na polotoku ob Kaaplšksm morju. "Bvanlng News" poroča dalje, da ss bo tudi Nemčije pridružile splošni ofenzivi proti rdsli Rusiji; nemške armada bo bajs pod vodstvom saveznlšksga generala. Brezžično poročilo is Moskva «s glssl, ds so sovjetske Iste na sibirski fronti okupiralo Iletsk, 40 milj Južnosspsdno od Orsnburga. Mo v je teke lets v Ukrajini so ss umsknlle is Ksrsons, Nikolsjsv-slu In Aerkaaovs ob rskl Dnjee-tsr. Nadaljs jsvljsjo brezžično Is Moskvs, da je poveljnik angU. šklh lat na Ksvkssa poslal noto raznim svtonomnlm republikam v KsvksziJI, sshtsvsjol, da morajo njikovs čet« pomsgati v ofsnsivi proti boljŽevikom. (l«orgijsks Is-t« ee morajo po tem ukaza umakniti proti jugu. ker niso saneslji-ve, medtem ao morajo druge Iste pomsgati Denlklnu. Ako ss te ne xgodl, bodo ksvkaiks republik** i r gubi le simpatija Anglije iKodani, 81, avg. Dspsšs is Oamke, datirsns ssdaji t« t «k, ss glasi, da js Kollsk Isdal spal aa vss sloje X Sibiriji, da ss naj sdralijo pod njegovo zastave In pomagajo satrsti boljšsvisen Drago poročilo pravi, da js Kel- /•sko\u vlad« li«nkrotna. Zlata rsasrvs v vladni blagajni znsls Is m rabljev Meekve, 1«. svg. tbrealllna pa- rolile les f^mdea), - Sibirski M-4S*» as I a ILÉL.^ * i isa 'ubJ.áf "T" PHOSVETA GLASILO SLOVEWÜtf WAKOPWg fOCTO»»! JEPWOT» LÁihhyA kov»«» NAiöittiTlW^s iinnn'ra se m vračajo. IH^THE^NLICHTENMENT' (VfM tfce SI«tmU NtiiMtl BmmííI Sedetjr« oSM VELEPODJETNIKI IN PLUMBOV NAČRT ZA DftŽAVUENJE AMERIŠKIH 2EUÄNIC. PO- «lepo voditi Proti Plumbovem načrtu za podržavljenje ameriških železnic ne nastopajo le bankirji in finančniki iz Walt Streeta, ampak v krožku, ki se besno zaganja v Plumbov načrt, najdemo zastopnike skoraj vseh podjetniških organizacij. Nekateri privatni podjetniki pravijo, da je Plumbov načrt največja nesreča za ameriško ljudstvo. Zakaj je ta načrt nesreča, seveda ne povejo, ker bi bili v veliki za« dfegi, če bi hoteli dokazati, kar izgovarjajo kar tjevendan. Drugi govore, da je načrt socialističen, tretji ^pa trdijo, da je, to sovjetska forma za obratovanje industrij. Ali povsod manjkajo argumenti, ker jih ni. Ce bi bili industrijalci prepričani, da ogtane le pri podržavljenju ameriških železnic po Plumbovem načrtu, hi ne nasprotovali toliko temu načrtu, ampak bi rekli, da naj se železniški magnatje sami trudijo, kako bodo prišli iz jame, v katero so padli po svoji krivdi. Za druge industrijalce bi ,bil pravzaprav še velik blagoslov, če bi ostalo le pri podržavljenju železnic, ker bi se «časoma znižala voznina, blago bi bilo točno dostavljeno in izključeno bi bilo vsako favoriziranje posameznih in vplivnih industrijalnih in trgovskih skupin. Ali s podržavljenjem ameriških železnic prihaja nevarnost za vse glavne ameriške industrije, da bodo podržavljene. Med te industrije spadajo rudniška, oljna, jeklarska in živežna. Ljudstvo se bo kmalu prepričalo, da je na Jjoljšem, če so železnice podržavljene, kot če so privatna lastnina. In ljudstvo bo reklo, če se je izkazalo podržavljenje že- noberrih 'v tukajšnji okolje,, ara. pak ume farm«, «a «katerih, koi le omenjeno, nad je, katero je zelo doMNcanOs-ne radi ugodne klime. ' To mesto je oddaljeno od menih Han Frzrtclsco kakih W kaihor prodajajo stdj« V blifcnjl okolici se jiaha, ni mejrted Santa Bosa in ma, kjer se ljudje pečajo tudi činoma s safljefejo, k! je fle bol ji dohičkMiOtfia. ' . I ^^fmmm moderna produkcija bla^a. To prihajajočo nevarnost za privatne interese prav dobro vidijo privatni podjetniki in zato skušajo z združenimi močmi odvrniti podržavljenje železnic. Ves kavs, ki se sedaj vrši za podržavljanje in proti podržavljenju ameriških.železnic, so nekaki»! predboji, ki se razvijejo v pravo bitko še le prihodnje leto v volilni kampanji, v kateri bodo skušali privatni interesi izvoliti . . . može v kongres, ki so nasprotniki podržavljenja železnic, £EJr'JS? delavci in farmarji bodo pa agitirali za kandidate, ki so na doniu ni u za podržavljenje železnic in drugih glavnih industrij. 2e ti predboji pa govore jasno, da se bo prihodnja predsedniška volilna kampanja zelo ločHa od prejšnjih volilnih bitk, ker bodo prvikrat resno medli ljudski in-teresi svoje moči s privatnimi. Volilcem bo predloženo vprašanje, katero pot bodo hodili v bodočnosti: Ali pojdejo po poti, ki vodi do popolne gospodarske samoosvoje ljudstva iz krempljev privatnih Interesov, ali 1>odo pa cokljali staro, zavoženo pot, ki koristi le privatnim interesom, ljudstvu pa prinaša vedno nova bremena. Odločitev v tej bitki je odvisna od zavednosti volil-♦cev, pa tudi od sredstev in agitttorlčne moči voditeljev obeh struj. Nepraktičan nasvet — Odkar je bila povišana voznina na cestnih železnicah v Bostonu in nekaterih drugih mestih v Massachusettsu, so se razni političarji pričeli pečati z rešitvijo tega vprašanja. Neka "brihfcna" glava Je svetovala, da se splošno v državi uvede vosnina po pet centov, eventualna izguba se pa krije it državne blagajne. Ce res legislatura sprejme tako postavo, ne vemo.ltt^ kakšen način bo razbremenjeno ljudstvo. V državno blagajno prihaja vendar denar, ki ga plačuje ljudstvo kot davek. Ce bo deficit, bodo torej povišani davki, ki jih plačuje ljudstvo. Razlike bo mogoče le toliko, da bo k temu deficitu prispeval tudi farmar ali delavec, ki se nikdar ne posluži cestne železnice. Ce se hoče izvesti temeljita reforma v cestnoželez-niškem obratu, tedaj ne preostaja legislaturi družen da podržavi cestne železnice. Ce bodo cestne železnice imele dobiček, pojde v državno blagajno, če bo iaguba, Jo bo treba plačati iz državne blagajne ali pa povišati voznino. Po gornjem načrtu nosi riaiko le ljudstvo, kajti če imajo cestne železnice profit, ga spravijo delničarji, če imajo izgubo, jo mora kriti ljudstvo. pustite od onih, seda| redili z \^im llneDi gr9S bom stopil pred kratkt< Boril sem «e še vedno za ^ V tukajšnji okolici je naselje- ]ftVglte pPftVice in se bom še seja debiiéarjev '^0ND. Na dnevnem redu imamo več aelo »¿ruh točk, katere .je treba rešiti, o izčrpa»em dnevnemr redu za H. d. to", se bo raapstvljajo "Jugoslovanskem republičan-skem združenju", kakor tudi o akciji za pomOč bednih in oairote- ska ekspedicija. Ta ekspedicija se ____________________________________________ne smatra od strani ameriški» .vla- ¿n. ko se bo vršil v bližnji too-tde za kazensko ekspedicfjo. na- nih veliko Slovencev, ktteri so »i dalje. Nisem eden izmed mnogo kupi* svoje'farm^ in ^JosadsJi^viintti, kateri takoj skrijejo najlepše življenje in so sami svoji iVojo barvo in izpremene svoje gospodarji in bossi. «ttdnSkov ni «išljetije ter vnašaj, kakor hHro kak bil njegov predlog odklonjea, j« temu kriva mednarodna tajnmt ki ae dotika drugih narodov. ^^ kda čet v Kvrapl, da m Vv TA " f*redseditfk je vasi za podlago u liginemu ¿^načrtu kritike predloge^ki^je sea||m| Dimere Ko je došla Yest, da sta bila ameriška letalca izpuščena od mehiških banditov, je vojni tajnik podal' izjavo, da je odvedli ameriško kavalerijo v Mehiko, da fzslo-di bandite. * - hi Kasneje se je izvedel6, da je odšla amerinku konjenica v Mehiko, ne da bi bili W mehiško vlnrlo o tem kakšni stiki. \ 4 "Ko je došlo poroi»ilo, da sta bila dya oficirja ujeta in da se za nju zahteva odkupnina in jfc bila zanju odločena ura fiksekudija na prihodnji dan, če se no -ikpktla odkupnina," je rekel vojni tajnik, "ni bilo časa, da se jn reši z vo jaško pomočjo v tem času. Odredil sem, da se izplača odkupnina in da se. pripravi četa, da jih zasleduje in ujame ,kolikor jih do seže." Vojni tajnik ni priobčil detaj lov o kazenski ekspediciji, toda uradniki vojnega departmenta pravijo, da kazenska ekspedicija idejo generala Jan Smutsa, člana briteke liMAIlit «iflrT^ Pri sestanku so bili ngvioči vsi odsekoW člani, izv^gftookrs. tičnega senatorja ShielUsa To so glavni tZči^ki iz pogovc rov nmd .^edsodniliiim in ¿uln senatnega odsSlm aa eusanje r« de ve. r • -n 'IKp^S^j u l VU r , r f ;;J dit za meddržavno trgovsko komi- 7VP7HÍ1 Koliko konjenikov ali vojakov se udeležilo ekspedicije, pa ni bilo objavljeno. ^ . y . Uradniki v dražavnemv depart mentu izjavljajo, da še niso priče la pagajanja z mehiško vlado, da povrne denar, izplačan kot odkupnina, in da se sploh nič ne podvzame, dokler ije bodo znani vsi detajli. Iz glavnega mesta Mehike je državni department le dobil od govor na svojo zahtevo, da mehi-•ška vlada podvzame hitro akcijo v prilog ujetim ameriškim oficirje mo, ki se glasi, da bo mehiška vlada storila, kar je v njeni moči, da bosta oficirja izpuščena. Kasnejše poročilo naznanja, da je mehiški vojaški poveljnik Die-ugez v Čivavi odredil me! konjenike, da oproete am oficirjo. Neko drugo poročilo prati, da je mehiška vlada razpisala petdeset tisoč pezov na «lavo ViUe in da so bili ustreljeni ^oficirji radi izdajstva, ki so ae pridružili Vlili. tehiŠke leriška PREDSEDNIK ZAOOVAUA SVOJE STALIfiČE (Nadaljevanje s 1. strani.) ta način, se mu je sdelo, da je to Še najboljši uspeh, ki se je dal do seci. se spremeni mirovna po god ba, bo treba zopet pričati mirovna ZASTOPNIKI ti, (Nadaljevanje s 1. Htrani) 2. Odprsvljo naj ae v«e Omejitve, ki slone na vojnih določbah vstevši živežno tfprttvo. kongresi naj natančno določi, kaj je na- / gromadovsnje »veža, *aj zarotni- f ško početje za portfšsnje cen, kaj« uničenje in zapravljanje živeža v 'mirnem Sašu. " '•*{' " ' : 3. Odprava vojnega trgovskega odbora. ' 4. Odprava davka na domače ži-vežne produkte. 5. Revizija eolnfoe Za projekcijo farmarskih in indastrijtfkih produktov. 6. Revizija diskonte in ratredo-vanja pšenice. • • v • ^.*;.; 7. Dovoli naj se libcralen kre- sijo, zvezno obrtno tdSiisijo, zvezno eolninsko komisijo ^ ja* stični department, tša tibdo lahko razširili svoje delovanje na podlagi predvojnega statusa. 8. Priznanje pravice aktivnim farmarjem, da sestavijo odbore in komisije, ki bodo «atole ASlogo paziti na to, da se'izvajajo zakoni. 9. Vojne sile naj d«mdbM*ieajo tako hitro ,kot je mogoče; odstavijo naj se vsi nepotrebni uslužbenci v vladni slnlW.; " ' ---10. Zakoni, ki določajo kooperativne organizacije Za farmarje. 11. Zakoni, kt varujejo «ivinako krmo, umetna gnojila in semena. 12. Ustanovitev posebnega odbora za jfcVne informacije glede kritičnega poibCaja poljedelukc produkcije. ' * J. R. Howard, predsednik far-tiiHrakc organizacije v lowi, je pripbrošal, da naj se satre profi tarstvo, ki povzroča nepokoj in stavke v indostrfji. Menil je, če se ne odpravi profUarstvo, da bo vi prihodnjem lata pološaj še bolj zapleten in opasen. Dejal je, da ao profitaisfVo| krivili kupšijeki posredovalci, me-UMRi m prektrpci. 11- , .. , ""' "" «vpet jni*;«" IUUVIIIII v** — «Ha j*. V nedeljo M. avgusta nje pravic zakasni. sprejem pogodbe pri vseh silah, ki so-tjo podpisale. / ( Združene države se lahko u-mkknejo iz lige narodov, dve ldtl po svojem naznanilu za umakni *v. i Liga narodov bo onemogočila vojno, in čo bi taka liga pos^llk, bi preprečila svetovno #ojno InlOmsk fptad absorbiran je Xoreja,H*Mtf urijefakfctti i*tt*at in Mongolije po Japofiaki Detajlirana mirovna pogajanja sa zabeleiena v seriji zapiskov. T zapiski so v Parizn in »radsednikal silil se &e vidi pametno, da. ss obja- večji dal armade is vtja Predsednik je <|ejal, da ni slišal ni« o tajnih pogmlbah,i tbkler iti priiel v Pariš. V Japonaka ima kontrolo nad oto^ ki v Severnem pacifišnetn ocean« k^jtš sporazumu, da o brzojavni po» staji na otoku Yap razpolaga k ^rraea sa mednarodni k« M OH vi jenjn tn jeaemske trgovk^ povratek k normalni pm«lukciji, vojaški program in gospodarska etahiont je po predsednikovem mnraju odvkmo od ratifikacije mirovne pogodbe. Predaednik je oponlHl. da dobe se vrli ZdraAene države odškodnina od ■i i* (Nadaljevanje s 1. strani.) sti so objavil» izjavo admirala Kolčaka, *4a ja lsraHl -frsa tvojo ottlaet g «StM^av«, HMSMMjsniiki krimiiigeat v ssvaraMMji je sa (Htstii .Arhengebk naAa|S'SB«M)to In zdsj je ns j^H^H Washington^,«21.-4kS¡g.7— Zsd nje vesti ša Äkirije se glase, da bo Kdffak z tVssmi «toi Ibranil i wt* jag. -^ tiekmirnroÄlo hrU**» IIai Omsk>ravi, ds is TmsUí * j«vil na Mil values* I ti '•W /v** -n. * " "t «ŠKti 19 no juHja a ÜI'" M* t ' Kairo vajsklh nllaaa ; w HOSVKTA mm* m Kdor «i naredi kaj dobrega je ¡J. zadovoljen. lPIPo našem navodilu «o gal. najboljša -pita, i zvari veak aam doma aa >92.25. Ker Došlieino C v vae kraje Unije in Oanado t več-K jih naromlik popvt. «! Za pristnost ia- kvaliteto Vam o- jamči tvrdkajJTyk Oglar, «101 *** freaa» ohio. i t' ■ ' ■! ' liH> ..... POTREBUJEMO |( v livarje, kormakerje in na« ' vadne delavce. Tudi mlade-~ niče nad 16 «tare. Neiauče-| ni delavci ae lahko naače tega dela hitro. Dobra plača, stalno delo. Pridite po Via Erie R. R., ali pa pilite na; MeadviMa Iran pojavila. %«VA HRVATICA ITKDI0MI6A U ZAGREŠIT 100 kron velja sedaj..........$ 4.00 L SS 10,000 kron....................$876.00 K \ Za vaako brsojavno pošlljatev znašajo stro* f 1 Iki $2.50 ne glede nato, kolika ja «vota. f PRODAJA ^bSSSSS LISTKOV ' V VBE KRAJE EVROPE. ? Wt JOS. V. CRArtEK edini flloteiflki adrantfk aHUredne Te eo: U) aro ijaliaj do 3 are popoldan. Bell Telepboae ^ 2918 NjjnrrsauKcitrA. Emil Kisa, bankir, NEW YORK, N. Y. PtašaeMpetPA ebrssM aa hvsalliM vlaga. /tw A vDAWiii aMsAiMA ■ A n A » mogoče pošiljati denar t «Uro domovino In «ie* * v kronah, ? kraja zeoedene po Italijanih pa V »■■■■■miiiiijuifiii«»« >oooe#ooeeo^MM»oaaeoMMiMiaMaeMiOM>a»»m» TBATION american IMMm,.......$.M5 1*00 kron.. ..$ 17.70 00*M.......... UJft 6,000 kron...... 172.50 > »keea..........tf JO 10,000 kron......mM j nsslo*«i w i " «Jp \ rT^jU j. POTREBUJEMO Bit ttTROK V DOMOVINI« daoe pnpr H vaeke pernata. V m- m s^vke lahke pefljrt* na tejnika J.-*«.. A. J. TeftofrOc, *8*M r# KHEVAI.NI OlDBOR JtMKML. RKP^Mfe, NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Pismo is Norega mesta. V " Naprej U* od 20. jonija »1110 kitali notico glede Novomeškega ¿upaiMtva in njega paševsnja, za-deva je resnična o vsem, le lo bi dvomil, da ima nal okrajni glavar res intimne zveze z g. Županom, kakor jih je imel prejšnji okrajni glavsr bsron Rechbach, kateri je pospeševal njegovo poševen je vsestransko. Resnično pa je, da iuia poverjeništvo za notranje zadeve povsem gluha ušeas «a razne pritožbe, katere je izročila osebno de-putacija vseh treh strank gosp. poverjeniku samemu. Obljubil je deputaeiji, da bo zadevo pustil preiskati po okrajnem glavarju g dr. Vončini. Preteklo je več mesecev, da Je prišlo do zaslišanja nekaterih strank, dognano je tudi, da so se dotične pritožbo izročile v preiskovanje g. županu samemu Zaslišal je predvsem stražnika Lu bija, ki je pa kljub terorizirsnju odločno vztrajal pri tem, kar je navedel v pritožbi. In dal ponov no na zapisnik. Proti temu zašli ševanju se je poslal brzojavni protest. Ne gre, da bi Župan, ki je sam prizadet, vodil preiskavo. Za htevalo se je, da se poveri nadalj-no preiskavo na vse p<»dane pri -tožbe nepristranski vladni osebi. Kakor znano, so vse ovadbe ro tnale vsled tega protesta po zaall šanju par oseb zopet v Ljubljano Ker je zopet dalj časa preteklo in i.i kakega rezultata, si nsojamo _ vprašati javno, kakšnega mnenja je poverjeništvo za notranje deve v tej stvsri. Kljub temu pa pašuje neomeje no žujmn po svoji lastni volji naprej, ne oziraje se na občinski zakon In njegove odredbe. Občinsko aprovi/.aeijo vodi župan aam. Kako jo vodi se razvidi iz pritožb, k so bile predložene poverjeništvu notranjih zadev. Občinskih pro računov ni bilo od l?ta 1913 javno razpoloženih. Občinske doklade so se pobirale po 45%, dokler sa ni eden veleposestnikov (je že vedel zakaj), leta 1917 pritožil proti temu, nakar so se doklade stornl rsls in omejile na 15%, kakor do' uih. kar bi ae smelo z vsem upravičenjem pričakovati, ker so razni dohodki odpadli, in isdatki pri eb-činaki upravi pa znatno narasli. Pride pa čas In ž njimi tudi vsa odkritja, za kar je še danes jav nostl prikritega, za vse napake je odgovoren župan in občinski od-bor ter vlada sama, ki ne upošteva pritožb. In da so razmere v naši občini nezdrave, iolnost • Iz občinskega sveta je izstopil 30-letni odbornik in načelnik gospodarskega odseka g. Makso Hrutiner. Da je ta velezaalužni mož odstopil, je pripisovati postopanju župana Karla Rožmena. O. itrunner dobro ve, kaj se kuha v Novem mestu, — ve dobro, da ne mara in ne more prevzeti kot tak nikakih intrig od strani Novome-ščanov — zato se je raje odpove-dal pri zadnji seji občinskega odbora t svoje častno mesto. Ljubo bi nam bilo, da bi nam g. Brun-ner poročal, kaj ga je do tega ko-raka privedlo. Cuje se, da v krat-iem odstopi več odbornikov, vlsda spi 1 loča občinski red. Na pritisk finančne uprave, da ae mora dostaviti proračun za leto ltfltt in razpisati 45% doklado, jo sklical g. župan 31. maja občinsko asjo, pri zaprtih vratih, da javno nt i ni bilo pristopa in so določi 45% doklade in sest svili proračun za Isto 1918. Ker se pa v smislu občinskega reda ne morejo občin ake doklade določati sa pretekla leta, marveč samo sa naprej, bi se imele logično pobirati doklade za lato 1919. Značilno pa i« to-le: Neki tukajšnji Župan js v uradni sobi vprašal gospode župana: kako more občinska uprava Izhajati teh časih s 15% dokladaml, ko je bilo Že pred vojno s 45% težko ftnpan reče: občinske finance so tako dobrem stanju, da bi občina za tekoče leto 1919 lahko izhajala tudi br«z 15% doklad. Da sa ts pobirajo, je zakrivil občinski odbor, ki je to sklenil v čssu nje gove odsotnosti. Vprašanje js aedaj, odkod prav saprav vsi ti dohodki prihajajo 45% doklade donašajo letno 10,-000, točns štantnina in tržna pristojbina je v mirnem čaau donaša-la okroglo 7000 K, ki jmi je v voj nem čaau odpadla vsled omejenih Sejmov Užitnlns na Žganje in pivo je doiiašalo okroglo 3000 kron. £e to bi doiiašalo letno 20,000 K. K tem pa ae mora vpoštevatl iz-vanredne poviške, v VOjnem ¿asu kakor tudi aedaj. To so razne vojne doklade mestnemu oaobju, vojaške na»taiiitva in nebroj drugih zadev Ako 15% doklad* donašajo :w>:n K. drugi dohodki, n. pr na pivi in ftffanju so gotovo po ve čini odpadli, kako se zsmore potem Ukaxovati tako aijajno in godno nUMnuko »tanje? Ne moremo si drugače to mačitl nego a tem, da Je vne |m> trebščinr pokrivala občina iz d« Ikonfrontlrall z hodko\ aprovlsaeije. To dorane- pričakovati, da vanje h, potrjuje, ker ae brani Iti pan dovoliti v pogini v aprovlzač-no knjltfovodatvn! Ali jo pravilno, da morajo to breme nositi pred raem ubošnl »lo-ji. ki mo Kili navezani na dravo a-provlzarijo, medtem ko mi hill d«» bro situirani trgovci. iKiee«tnlki in obrtniki, nenavezani na aprovioa-c i Jo, krr »o dohill potrelma llvlla po špekolaeijl na laaten račun ve-firm ceneje ort pfodueentov. llilo je pa v njihovem in terenu. 7e »o ae pobirale tnifane doklade. nameato petkratno povi&a Slovensko vseučilišče! - Poverjenik dr. Verstovšek je prejel iz Bel grada dne 17. julija nastopno brzojavko: "8 posebnim veseljem vas obveščam, da je zakon o univerzi ▼ Ljubljani' defi nitivno sprejet v Nsrodnem pred sfavnlltvu. TJverjen sem, da bo tudi to najmlajše nsše sveučili šče skupno z zagrebškim in bel-grajskim močno vplivalo na kulturni napredek našega naroda. Najprisrčnejše čestitam otvoritvi vseučilišča in Želim mnogo uspeha." — Minister prosvete Davi-dovlč. — Ns brzojavko js odgovoril poverjenik zs uk in bogo-čaat je dr. Verstovšek ter v sahva-Inih besedah izrazil naše trdno u-panje, da postane ljubljanrfca u-ni verza vredna posostrins bel-grajske in zagrebške univerze. Proti spolnim bolssnim. — Minister zs nsrodno sdrsvje je sklenil ustanoviti po vsi Srbiji ambu-lančne postaje v obrsrabo proti »polnim boleznim. Zasačeni roparji v Ljubljani. —. Tekom meseca junija t. 1. se je dogodilo v ljubljanski okolici In deloma tudi v območju mesta Ljubljane ssmem cels vrsts rtfpaT-skih napadov, ns ds bi bilo mogoče priti tem sločincem na sled kljub neutrudljlvem zasledovanju policijskih orgsnov. Nobeden napadanee ni mogsl o napadalcih dati, drugih podatkov, nego da so bili to vojaki in vsakdo Je le tožil, da ss js silno prestrašil. Dne 1 .t. m. pa se je vračal od 23. uri domov po Htrsliški u lici Ivan Zavertanek, noseč seboj nshrbtnlk z živili. Blisu otroške bolnice ps so gs ustavili »tirje vojaki Vn ga ogovorili. Vprašali so ga, je 11 civilist In kaj da noai. Za-vrtanek js bil tudi v civilni obleki, da si je v vojaški ehtžbl, kar jim je tudi povedal In so oelo legl-timlral. Vse to pa mu nI pomagalo. Napadalci so mu viell nshrbtnlk In dvs napadalca ata ga le psrkrst udsrils po glsvi, nakar je jel klicati Zavrtanek na pomoč, dočlm ao napadalci sbelali. Na arečo pa jim js Zsvrtansk sle-dil In je eel dogodek na Ambroževem trgu opisal alulbnjočem stražniku. Ker js pa ta malo prej vklel Iti preko Ambroisvsga tr gs vojaka s nahrbtnikom, ki je krenil v Hv. Petra vojašnico, sta stražnik in Zavrtenek vojaku sle-(lila v vojašnico In ga saaačlla tamkaj še na dvoriMu. Bil je to eden napadalcev in aleer neki Jo-Nip Novak, poddssetnlk Slov. plan. polka rojen 1896 v Metliki. Takoj zaslišan je označit le ostale avoje tri tovariše In aleer Alojzija I tele rojen 1897 v 6t Mihaelu Htoplče pri Novem mestu, Franceta Snoj rojen 1897 v TomlAlju pri Ljubljani. Alojalja BUmpel rojen lHfttt v Prečni pri Novem nientu. Sumi ae. da so Isvrllli ti | (it i rje še druge roparake napade v toT] LJubljani In okollel. Prlsadetl ■prejšnji napadenel ae bodo sedaj aretovanei In je bo preiskava podala še mamikako zanimivo po drobnoat. Vaekakor pa ae bo z roparji kar najatrožje postopalo In /M-Uileno plačilo ne bo Izoatalo. dni smo, če ae bosta 1jota M protnika še kedaj spoprijasnla ali ne. Koncem-koaee bi pa tudi s di znali, kaj se pravzaprav vsem tem dirindajesn skriva. Preureditev deželne vlada na način, da dobi ta ali ona stranka več mest, ali pa, da ae napravi krat-kornalo velik križ čez vsa demo kratična načela, čez vse politične pove sledeA« o-|potrebe Ijudsfva ter uvede krat-i jkomalo birokratično uradniško vlado, ki bo opravljala svoje poale pomočjo kakega jugoslovanskega paragrafa 14! "Narod" je svoji običajni naglici na nekaj podobnega že namignil, pa ni k sreče. "Slovenec" ga je radikal no zavrnil, iz česar bi bilo sklepa-ti, da VLS ni za take remednre S čim naa bodo torej htadnokrv ne Slovence prihodnji dnevi osre čili T Pa če bi kratkomalo p ovedali da se vsa ta borba vodi pravzaprav po migljaju iz Belgrada, če skušali dognati vzročno zvezo med politično konstelacijo v belgraj-skem parlamentu in ministrstvu ter «ned "domačo" politiko in domačimi praskami t Ali ne bi žare» zadeli naenkrat na najhujši odpo pri obeh strankah t Tega ae boji mo — bogme — tega nočemo . Pa kaj če bi gospodje, kar po vedali, kaj jim leži na areni Pri hranili bi nam čas pri nepotreb nem ugibanju. Kaj je pa a klicanjem ,*:;. po krajinskega »borat Kaj ae nam aanja 9... Kje ao čaai, ko smo mi «lili na poglavitne, najnujnejše potrebe naše dežele! —Zdaj gre za vse drngo. ,« PJ)f¥ 1 Nekaj bi radi čisto natihoma povedali: Zdi se nam, da bo po povratku ministrskegs predsednike Protičs in drugih iz Pariza takoj vse v rsdu. >>i Toliko "demokracije" kakor sedaj ni še nikoli vladalo pri nas. Zato nam je vse tako očitno. In Aleksandra je lavdanake plemstvo v tej nskaai. Dvakrat so se Obrali n Boj med " vencem" »e Trsakanje in straneh In v koalicije. Narodom" In "Slo-veaelo nadaljuje pokanje na obeli boljlnbolj narašča joči meri. Kadavrav rarren dr. Žerjava. kt 0 ujedinjsnju jugoslor. sooijali _______«ttibtii strank. .' U Izvrševalo! odbor našft stranke je na svoji zadnji seji opravljal obširno o sklepih novosedpke kom ference, o kateri smo v listu že pisali Natančno poročilo t«s,,$rista na In Petejana, ki ata ftfts od i*-vrftevalnega odbora delegirana r-ns kot gosta, kakor pomota v zadnji opombi omenjeno—na kop-ferenoo v Novem Sodu, -d* zastopala tam našo stranko j*» ki sta ae tudi aicer vedno vneto U^*lila, da pride čim prej do ,povojnega sporazuma med obema sftvijal nima strujsma na Bslksftp*| :isa je vzelo soglasno na znanj* #preje lo se je nato sledečo resolucijo s "Izvrševalni odbor je vzel poročilo aa. Kriatana In Petejana novoeadaki konfeernci na znanje. Konltatira, da ai naša atranka obvaruje glede ujedinjenja a ostali' mi jugoalovanakimi socijalistični-mi strankami — naj se že imenujemo soeljalno-edmokratiČne ali soeijalistične (komunistične) — slsjkoprej proste roke, stoječ no stališču, da je stremlti predvsem za ujedinjenjem vsa^ političnih struj jugoslovanskega prolstarija-ta. ''■H SIcer pa je edino le strankini zbor poklican, da se Isreče o ujs-(I i njen ju naše stranke a drugtanl jugoalovanakimi aoeialiatičnimi atrankami".^Bl| Dovoljenje aa naknp živil. — Ministrstvo ss prehrano in obne vo dežel v Belgradu je isdalo nastopna dovoljenja aa uvoz živil Slovenijo: Antonu Kalanu iz Škofje Loke dva vagona pšenice in dva vagona koruze iz Hrvatake v Škof jo Loko; Josipu Murnu is Ksndije dva vagona koruze Is Slavonije v Kandijo; Ivanokovidu In Horvatu se PoliČene fl vagonov za Slov. Bistrico 2 vagona, Prsgerako 3 vagone, sa Konjioe 3 vagonov in sa Podčetrtek l vagon moke osi roma Utat Ivo Can-tarju v Celju osem vagonov kort^ se is Slavonije v Celje t MIlan* Klunu 200 komadov klavne goveje živine: Trg. društvu «Balkan* pet vagonov ječmena sa delniška družbo pivovarne "lTnlon"| Moka aa Dalmaeljo. Te dni j« došla v Dubrovnik ladja a 250 v goni ameriške moks. Moka os ra deli tako. da dobi Dalmacija 150 vaironov. To je poidednja količl-na moke ls Amerike, a katero je izčrpan kredit 15 milijonov do- 1 ar je v, ki ga nam je dovolila vla* da ameriških Zedlnjenlh držav. | V nemAd Avstriji bodo aopet žigosali — že enkrat preje ii-Igoaane — bankovce. Pri prvm» še ni. #if«wanjn nUo odvreli ničesar od p* pvtde' ilgnaanju prlnešenlh bankovosjl najbrte kmalu aopet do sape. Vse-(Sedaj pa bodo odvadi — »lično kakor ne kaže govoriti več o (^ehoalovakom — prdovieo žigosa- »tr»ukinem premini Radove i nega densrja. Kmltic aam se je bil rešil kakor po čudežu. Ljudje so govorili različno o njem. Nekateri so trdili, da se je ubil. drUgi, da je dospel v puščavo Zelenko in od ondot v Rogovsko, kjer bi ga mogli samo najti še Domaševiči. Vendar ni vedel nobeden zanesljivih podatkov. Kar je še ostalo Butrimov, so se nastanili v Vodoktah ter se tu utaborili. V hiši je bilo vse polno žensk in otrok. Oni pa, za katere tu ni bilo prostora, so odšli v Mitrunovo, katero je prepustila gospodična pogorelcem. Razun tega je stala v Vodoktah četa oboroženih ljudij, pripravljena na vsak slučaj, ker so se nadejali, da Kmitic ne bo še miroval, marveč da pride enkrat z oboroženo toplo po gospodično. Imovitejše grojščine iz okolice, kakor ftelingi, Solohuhi in drugi, so poslale sem svoje dvorske Kosake in hujduke. Vo-dokta so izgledala kako* mesto, ki pričakuje ob-l«govanja. Med temi oboroženimi ljudmi, med plemstvom in ženstvom, ps je hodila Aleksandra v žalni opravi, bleda in žalostna, poslušajoča jok in kletev, ki je padala na Kadtica, kar je kakor meč razdiralo njeno arce. Saj je bila deloma tudi ona kriva te nesreče. Radi nje je prišel v okolico ts besni človek, ki je tu razdrl mir, zapustil za seboj krvav spomin, poteptal pravico, pobil ljudi, vasi pa kakor biaurman upepelil % ognjem in mečem. Kar čuditi se je bilo, da je jeden sam človsk mogel povzročiti toliko zla v tako kartkem času in sicer ttovek, ki le ni bil popolnoma izprijen, (ionpodična Aleksandra, ki ga je bolje poznala, je najbolje vedela to. Med Kmiticem in nje»r«>vimi prestopki js ležala globoka propast. Toda uprav radi tega ji je povzročila tem večjo bolest misel, da bi se lkMto Spreobrnil ta človek, v katerega se je zaljubila z vsemi občutki svojega mladega srca, ker je imel v sebi vse one vrline, ki bi ga mogle napraviti uglednim vitezom, žiahtnikom, sosedom; medtem pa ai je nakopal s svojim ravnanjem mesto občudovanja in ljubesni t- zaničevanje, mesto blagoslova — kletev. Čaaih se ji je zdelo, da je zakrivila neka velika in nečiata sila prestopke, katere je izvrševal. Radi tega je čutila v sebi neizmerno žalost nad grelnikom in neugasljiva ljuftšzen je znovič jeta v njenem srcu, obodrena s poslednjimi spomini na> njegovo viteško rast, na njegove besede, zagotovila* in ljubezen. ' obitr/t 1 ■ • | tilfed tem pa mu je grozilo po mestu na sto-tiner tožb in gospod starosta Hlsbovič je poslal služabnike z naročilom, naj ujamejo zločinca. Ob-js nameravalo kaznovati po zaslužčnju Toda od obsodbe do izvršitve je bilo le daleč., slaajti ob takšnem neredu kakor je vladal v vsej ijudovlsdi. Vojska se je bližala z umkn korakom ¿mudi! Mogočni biržanski Radzivil, kateri t bi mogel jedini le braniti pravico, je imel prevsč opravka z javnimi zadevami; ves je bil zskopan V'velikanske niu-rte, tičot-e se njegdve hiše, katero >je hotel dvigniti nad vse droge v deželi, naj • i/. "Pustite Ljubič na miru," jim je dejala, "ker to hi le škodovalo vaši stvari. Kar potrebujete, za morete dobiti iz Mitrunov, ki ao bogateje na vsakovrstnem blagu od Volmontovic. Dajte Kmi-ticu priložnost, da se vrne mirno domov in ne lotite ae ga, dokler ga sodišče ne obsodi. Pomnite, da lahko tir jate le, dokler je on živ, odškodnino za storjeno krivico." v Tako je svetovala razaodna gospodična in oni so hvalili njeno modrost; niso se zmenili za to, da utegne koriatiti to olajšanje Andreju, ker mu ohrani vsaj življenje. Mogoče je ona res hotela to doseči. Toda plematvo je bilo navajeno od davna pokoriti se vsakemu ukazu, kateri so iz-rekla Bilevičeva usta. Ljubiča se nihče ni dotaknil in Kmitic bi se bil lahko tam nastanil brez vsake zapreke, ako bi prišel. { Toda njega ni bilo. Mesto njega ie pa dospel čez poldrugi mesec k gospodični nezpan poslanec a pismom. Pismo je bilo od Kmitiea z naslednjo vsebino : "Predraga, neprecenljiva moja Alenka! Vaaki stvari, zlasti pa še človeku, bodisi še tako nečimnemu, je prirojeno, da se mora maščevati za storjene krivice. Bog mi je priča, da seai jaz poklestil to oiabno plematvo, ne radi okrutno-sti, marveč radi tega, ker je pomorilo moje tovari-še — navzlic božjim in človeškim postavam — aevpoštevaje njihovo maldost in plemeniti rod, tako brezobzirno, da bi kaj takega ne učinili niti Kozaki, niti Tatarji. Nočem se opravičevati s tem, da me je pograbila nadčloveška jeza; toda kdo se čudi temu, ako pomiali, da se je vnela v meni sled prelite prijateljske krvi! Duše mojih tovarišev so klicale po maščevanju, oborožile so moje roke proti zlikovcem, a to uprav ob onem času, ko sem — Bog mi je priča — sklenil, z lavdanskim plemstvom živeti v miru in prijaznosti in hotel poboljšati po tvojem sladkem nasvetu. svoje življenje. Ker poslušaš pritožbe proti meni, ne zavrzi tudi moje obrambe ter sodi previdno. Pomilujem sedaj one ljudi v graji*-ni, ker mogoče so bili prizadeti nedolžni, toda vojak, ki maščuje prelito kri svojih tovarišev, ne more ločiti pravičnih od krivičnih, ne prizanaša nikomur. Bog dal, da bi se ničeaar ne bilo zgodilo, kar bi mi pri tebi moglo škodovati ! Saj jaz že itak nosim pretežko odgovornost sa tuje grehe, a najteža pokora pa je za me ta, da sem izgubil tebe, da spim v obnpu in se v obupu tudi vzbudim, nezmožen pozabiti najine ljubezni. Naj me, nesrečneža, obsodi sodišče, naj zbor potrdi to obsodbo, naj me posade v temnico, naj se zemlja odpre pod mojimi nogami, vse prestanem, vse prt-trpim, samo da me le ti, za Boga ne pahneš od sebe! Vse storim .karkoli hočejo; dam jim Ljubič, dam tudi orlsnsko svoje posestvo. V gozdu imam zakopan denar, naj ga vzemo, samo da le ti porečeš, da mi ostaneš zvesta, kakor mi je bil obljubil tvoj pokojni ded. Rešila si mi življenje, reši še mojo dušo; daj mi priložnoat: nagraditi jih za storjeno krivico ter poboljšati svoje življenje. Slutim namreč, da me ti ne zapuatiž. Ako mc pa ti zapustiš, pa me je zapuatil tudi Bog iir sovražni demon me dovede bržkone k temu, ds bodem izvrševal iz obupa takšne zločine, kakor-šnih še ni videl doslej svet ..." Koliko sočutnih občutkov se je vzbudilo v Alenkini duši v obrambo gospoda Kmitiea pri či-tanju tega pisma, je težavno opisati. Ljubezen leti, kakor seme gozdne rastline, t vetrom vred urno in hitro, pa ko se enkrat zakorenini v srcu, jo je samo s srorm vred še mogoče izruti. Bridko se je razjokala nad Kmlticevim pismom. Njegov kes je bil odkrltoarčen ; vendar pa ni le mogla ns-krst vsega porabiti in odpustiti. Tudi ni mogla reči Človeku, čegar imena se nI izgovarjalo brez kletve: "Pridi moj tovariš ter me vzemi ne glede na solze, požar, trupla in prelito kri. Jaz tvoja na veke." Premislila je vse to In mu odpisala: