. d*n raa»® aobot, *edelJ ^ to prtinlkov. Iiaued dally except Saturday». JKunday. «od Holiday. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ln upravnlškl proetari: 2«57 South Lawndal» Am OfflM or Publication: 1667 South Lawndai» A v». Telephon». Rockwall 4804 Con» liata j» $6 00 ¡fS^'?^^ nTScžJS S K.SVSg CHICAGO S3. ILL. ČETRTEK. 9. AVQU8TA (AUGUST S). 1945 SubacrtpUon >6 00 Y»arly &TEV.—NUMBER ISS Acceptance for mailing at ip»cial rat» of poatag» provided for in —ction 1106. Act of Oct I. 191T, authorised oo J un» 4. 1911. RUSIJA NAPOVEDALA VOJNO JAPONSKI! Maršal Tito se izrekel za ustanovitev republike! itomska bomba ubila ;ez 100,000 Japoncev! WASHINGTON, D. C., 8. avg.—Predsednik ruman je danes naznanil, da je sovjetska Rusi-a napovedala vojno Japonski. To senzacionalno Vest je razkril na konferenci časnikarjev, ki Je bila v naglici sklicana. Truman je dejal, da mora podati kratko naznanilo, ki je tako važno, da ga ne more zavlačevati. 'Rusija je pravkar napovedala vojnq Japonski," ie rekel. "7o je vse." Naznanilo, da bo Sovjetska unija zagnala svo-'o ogromno oboroženo silo proti Japonski, ni jrišlo nepričakovano. Znano je bilo ie prej, da ie bo postavila na stran Amerike in Velike Bri-anije in vrgla svojo silo v boj proti sovražniku ia Pacifiku. Kdaj se bo to zgodilo, je bilo doslej nedmet ugibanja. Uradni Washington je vzel rusko napoved )ojne Japonski na znanje kot gotovo znamenje, ia se japonska oborožena sila ne bo mogla dolgo ipirati zaveznikom. Brezpogojna kapitulacija e neizbežna. S Trumanom sta bila, ko je naznani časnikarjem, da je Rusija napovedala vojno aponski, državni tajnik Byrnes in admiral ahy. Atomska bomf>a uničila 60 odstotkov Hiroši me, japonske vojaike baze. Osrčje mesta, ki je imelo 344,000 prebivalcev, v razvalinah. Novo svarilo naslovljeno japonskemu ijud-Itvu, da bodo mesta in industrijska središča uničena v bombnih napadih.—Člani tokijske vlade se sestali na izredni seji in razpravljali o kritični situaciji.—Kitajske sile prodirajo proti Cantonu, pristaniščneipu mestu Povojni program kanadske vlade Raztegnitev socialne zaščite GUAM, 8. avg.—Tokio )• da-priznal. da )e atomska bom-razd»jala Hirošimo, Japonako laško bazo. Raikoaana ln gand trupla ljudi, kaiorih nI ogočo prešteti, lože povsod. živa bilja—ljudje ln ftlvlna o bila uničena v ogromni vro-in pritisku, ki Ju Ja povsro-eksplozija atomsko bombo. Neuradni amorlškl viri sodilo, stavilo ubitih in ranjenih udi znaša čez sto ftlsoč. Gutm. 8. avg.—Atomska bom-ki jc treščila na Hirošimo, jamsko vojaško bazo, zadnji pon-eljek jo uničila 60 odstotkov *sta, ki je imelo 344,000 prebi-alpev, pravi poročilo iz glavne-stan.i poveljstva ameriške le-1sk<* s'lo» Pet industrijskih nlHov v obsegu sedmih kvarnih milj je v razvalinah, fotografije, katere so bile sne-I"» eksploziji atomske bombe, " J'> osrčje Hirošime v razva-Fotografije kažejo tudi dejano predele v spodnjem ;U mesta, dočim luka in pomole deloma poškodovani. »fTiskn bomba je povzročila J" kodo kot bi jo moglo dva f letečih trdnjav, t lani |M»sadke leteča trdnjave, vrgli atomsko bombo, so li. da se je trdnjava stres-je l)iIa deset milj stran od napada. Eksplozija atom-rnbe |»> razsvetlila vso oko-» povzročila ogromno grme-■>den pretres zraka. S p a a t z. poveljnik trategične letalske sl-«I. da bodo ameriški le-
  • \i •n» r, ivk« 'if nt si vtanku s časni-d«'tajle učinka eks-•ke bombe. Dejal je, |*>lnoma zadovoljen bila vojna zaključena osem mesecev prej. Leteča trdnjava z atomsko bombo je priletela nad Hiroši-mo z baze na Marijanskih otokih. Samo trije člani posadke so vedeli, da se atomska bomba nahaja na trdnjavi — polkovnik Tibbets, major Thomas W. Fere-bee in stotnik Parsons. San Francisco, Cal., 8. avg.— Radio Tokio je naznanil, da so se člani kabineta sestali na izredni seji in razpravljali o drastičnem razvoju dogodkov po vr-ženju atomske bombe na Hiro-šimo. Japonsko ljudstvo so opozorili, naj bo pripravljeno na nove napade. Japonske radioda-je ne govore o atomski bombi, temveč le o novi bombi, katero so označile za "hudičevo orožje". Prej je Tokio naznanil, da vlaki več ne vozijo v Hirošimo, za-eno pa je priznal, da je nova bomba povzročila ogromno škoda Časniška agentura Domej pravi, da Američani upajo, da bodo z metanjem novih bomb na mesta in industrijska središča potisnili Japonsko na kolena in izsilili brezpogojno kapitulacijo. Agentura je razkrila, da jc princ Ri Gu, načelnik družine, ki je vladala Korejo, podlegel poškodbam, katere ie dobil, ko je atomska bomba treščila na Hirošimo. Ameriški letalci *> vrgli 1500 ton Vazstrelilnih in zažigalnih bomb na Yaw a to, jsponski Pittsburgh". Prebivslci tegs središča japonske jeklarske industrije so bili pred tremi dnevi posvarjeni, da je mesto na listi uničenja. Yawata leži na severni konici otoka Kvuša in ima 261.000 prebivalcev V bližini so drug» industrijska mesta, med temi'Wa-kamatsu, Tobata, Kurosaki in Stalin pohvalil zaključke konference Moskva, 8. avg.—Premier Sta lin je pohvalil zaključke konferenci v Potsdamu. "Zločini, katere so izvršili nacisti, ne bodo nikdar ponovljeni," je dejal. "Nemčija in fašistični militari zem sta poražena." Bolivija navezala zveze z Rusijo ADF potrdila zagotovilo proti stavkam Green napovedal nemire r povojni dobi Chicago, 8. avg—Člani èkae-kutivnega sveta Ameriške delav-Bke federacije so na svoji seji v hotelu Drake ponovno naglasih, da se bo organizacija držala zagotovila, da unije ne bodo vodile stvak, dokler traja vojna z Japonsko. William Green, pred sednik ADF, je dejal, da bo oklic stavk, dokler traja vojna z Ja-ako bodo vsa druga sredstva od- ] povedala v naporih za izravnavo konfliktov med delavci in delodajalci. Green je tudi napovedal nemire v povojni dobi. Dejal Je, da bodo nastali v zvezi s preureditvijo industrij za produkcijo civilnih potrebščin. Ameriška ekonomija se težje prilagodi produkciji v mirnem kot pa v vojnem času. Naznanilo pravi, da Imajo unije ADF 7,000,000 članov. Organizacija bo pritiskala na kongres, ko se ponovno sestane v Is Clavalanda Cleveland.—Umrla je po dol gi bolezni France» Florjančič, rojena Ule, stara 41 let in doma iz vasi Grahovo pri Cerknici, odkoder je prišla v Cleveland pred 24 leti. Tukaj zapušča moža, sina, hčerko in brata.—V bolnišnici je po kratki bolezni umrl Anton Svetina iz Collln-wooda, star 68 let, doma iz vasi Breg pri Briznici na Gorenjskem in v Ameriki 39 let. Žei na mu je umrla pred štirimi leti. Tukuj zapušča dva brata, v starem kraju pa štiri brate in sestro,—V Kuclidu Je umrla Barbara Juratovič,. stara m iti doma iz vasi Novo na Hrvaškem in v Ameriki 30 let. Zapušča moža, štiri hčere, dva sinova in 11 vnukov.—Na 30-dnevi dopust Vatikanski komentar atomske bombe Opozoril je svet na katastrofalne posledice Rim, 8. avg,—List i/Osserva-tore Romano, glasilo Vatikana, je označil atomsko bombo, ki je bila vržena na Hirošimo, japonsko vojaško bazo, za "katastrofalni zaključek apokaliptičnih presenečenj vojno." Uradni časniški urad je dovolil citiranje komentarja atomske bombe, "da je uporaba te bombe povzročila neugoden in neprijeten vtis v Vatikanu. Bom ba je novo smrtno orožje, ki me če zločesto senco na bodočnost človeštva." , L'Osservatore Romano primerja izum atomske bombe izumu podmornice Leonarda da Vinolja, italijanskega umetnika in znanstvenika, zaeno pa izraža obžalovanje, ker niso iznajdite-lji uničili izum, kakor Je uničil Da Vinci svoj izum v interesu človeštvu. "Da Vinci je hotel poraziti smrt n svojim umom," pravi list. "Ljudje, ki nimajo tega krščan sta prišla k staršem, Wim na usmiljenja hočejo ¿Hiraziti fficii, m» »e p"""»"« La Paz, Bolivija, 8. avg,—Bo-j iVOjem ^„edanju v oktobru, za .i i.__________.¿1.. A InLmullNiii . .. .. ... i______ i_ livija je ustanovila diplomatične odnošaje s sovjetsko Rusijo. Zadevno naznanilo je objavil Gualberto VtUsroel, predsednik republike. Kokura. Bombe, katere so vrgli ameriški letalci, so porušile več objektov in zanetile ogromne požare. Čungklng. Kitajska, 8 avg.— Kitajske sile, ki prodirajo proti Csntonu, pristaniškemu mestu, z dveh strsni, so okupirale Tan-čuk in Yesungkong, pravi komu nike vrhovnega poveljstva. Tan čuk, bivša baza ameriškega letal skegs zbora, leži ob reki 81. ki teče v smrri Cantons. Razdalja med mestoma je 167 milj, Ja ponci so okupirali Tančuk v septembru preteklega leta. Druge kitajske kolone »e vsle proti Tengjunu in Wučowu^ kjer so zbrane Jsponske sile, Cung-king poročs o umiku japonski čet \7 krsjev polotoka Liučova okolice Amoja zboljšanje delavskih zakonov in raztegnitev socialne zaščite. Na včerajšnji seji Ja bilo pre-čitano poročilo Johns Freyja, načelnika departmenU kovinarskih unij ADF, s priporočilom za amendiranjo delavskega zakona Unije, ki predstavljajo manjšino delavcev v Industrijah, naj dobe večjo pravico glede reprezen-tacije. in Frankensteen zmagal pri volitvah Détroit, M ici»., 8 avg.—Rich-ard T. Frsnkeeteen podpredsed nik unijo združenih avtnih de laveev, včlanjene v Kongresu Industrijskih organizacij, Je po poročilih, ki še n»aov popolna, /msi/sl pri primsmih volitvsh kot kandidat za župana. Izgle ds. da bosta on in sedanji Žu pan Edward J. Jeffrles rvomi nirana, Redne volitve, pri ka trrlh bodo volile! odločili, kdo bo prihodnji župan ae bodo vr šilr 6 novembra. zapadnl strani mesta, Pvt. Joseph Kristančič in Pvt. Fred Simončlč, ki sta se borila na zapadnl fronti. Is MllwaukaeJa Milwaukee, — Družina Anton Vachetz je bila obveščena, da je 26. maja podlegel v bolnišnici na filipinskem otoku Minda-nao njen sin Pvt. F.lmer A. Vachetz, star 19 let in v vojni šest mesecev. Pomotoma je bil ponoči ustreljen na straži p« tovarišu, ki je mislil, da ima pred seboj sovražnika, Drugi dan po prejemu te vesti pa Je oče padel tako nesiečno z lestve, ko je poprsvljal hišo, da si je zlomil obe nogi v členku.—Na 30-dnevni dopust je prišel poročnik John Urankar, ki je prišel it Evrope, kjer Je eno leto vodil bombnik kot navigator.—Na 30-dnevni dopust Je prišel k staršem tudi Commander I/iuis J Kirn.—Družina Anton Ritorua je bila obveščena, da je od 22 un. |>ogrešan njen sin Cpl, Arthur F. Ritonia, star 10 let. Vrnil se ni s poleta nad fllipin-fekim otokom Luzonom. Njegov brat se nahaja ria Mindanaou,— Dne 24. jul. Je v Keweenaw Hayju, Mich., umrla Theres» Lucas, kl ima svojce v Witst Allisu,—Dne 29. jul. je umrla Mary Zaletel, roj. Gorjanc, stara 57 let. Zapušča moža, dva sinova, dve hčeri in več dru«ih *ot od ni kov.—Vile rojenice so se oglasile pri družlnsh Anthony W. IVvšek in Frank Hemiad in pustile hčerke, pri družini Ku dolph P. Pechauer pa dvojčka, punčko in fantka. smrt s sinrtjo. Atomska bomba, strahovito uničevalno orožje, ostane skušnjava sodobnega sveta, če ie ne bodočih generacij, ki se ne nauče ničesar iz zgodovine. Človeštvo ne misli tako, kakor Je mislil Da Vinci. Strasti ho ga»ra/pallle in mu dale v roke najatrahovitejše orožje, ki bo Nlužilo sovraštvu in osvaja nju." Kupčija med Petai-nom in Halifaxom Razkritje na obravnavi proti maršalu Dve nemiki ladji v amerikki luki Boston. Mass., 8 avg,—Dv» nemška rušile» sta bib pripeljana v to luko, To sta Z-.19 in T-35 V Bo»*on »ta prišla iz neke luke ob NovtfundlandiJI-Clani nemških posadk so bili na krovu rušile«*v. Vsi i*»do odporo Franciji," Je rekel Chevalier. "Francoski promet na Sredozemskem morju Je Imel biti obnov Ijen ln franeoake ČH« bi lahko odrinile skozi Gibraltersko ožino v Dakar, mornarično bazo v zapadnl Afriki." Nadaljnje priče lnalo nastopi I« na obravnavi proti Ptrtalnu Proces se Je zavlekel in ne i/gle da, da b«) kmalu zaključen, Z*nJ IVI a in» in Lavala sta bi ll zaslišani. Kakor Petam, bo tu dl Lav»l po»tavlj«n pird sodlfct na obtožbo izdajstva Francije Ogromna večina ljud-stva proti restavri-ran ju monarhije ' OSTRA OBSODBA REAKCIJE -Bolgrad. JugoalavlJa. 8. avg.— Maršal Josip Tito, predsednik ji/goslovanake vlade, se Je Izrekel za ustanovitev republiko in proti restavriranju monarhije pod kraljem Petrom, ki se nahaja v Londonu. Tito Je bil izvoljen za predsednika združene ljudske fronte in imel je govor pred delegati te fronte na zborovanju v Helgradu. Na zborovanje Je prišlo 1150 delegatov iz vseh Jugoslovanskih krajev. Zakonodaja, da ,se prepreči kralju Petru povratek na prestol, Je že sestavljena In bo predložena narodni skupščini ^parlamentu) v odobritev. V svojem ognjevitem govoru pred delegati Jo Tito naglasil, da je monarhija zastarela ln tiranska ustanova ln da Je o-gromna večina Jugoalovanskega ljudstva proti restavriranju monarhije. "Cas, ki zahteva dls-kuzgo o ^monarhiji» ja prišel," je dejal. "Dlskuzlja je bila odložena na podlagi dogovora, sklenjenega z dr, Ivanom ftuba-Alčem, zunanjim ministrom. Ne samo kralju Petru, temveč tudi nazadnjaškim izseljencem, je zatiran jen povratek v novo Jugoslavijo." Tito Je dalje rekel, ds je imel Peter v času vojne tesno zveze z generalom Mihajlovlčem, voditeljem eeinikov, in generalom Milanom Nedičem, predsednikom lutkarske vlade v Belgra-du, ki Je odprto sodeloval z Nemci proti osvobodilnemu gibanju, Kadar so četnlkt napadli partizane, je kralj odlikoval voditelje četnlkov. "Jugoslovanski svet narodne osvoboditve je Iz teh raflogov »prejel zaključek proti povratku kralja," je rekel Tito. "Monarhija, če b) bila vzpostavljena bi skušala strmoglaviti novo demokratične ustanove. Jugoslovansko ljudstvo je zs formiranje liberalnega republikanskega režima." Tito je v svojem govoru ostro >l»sojal nekatere tipe sapsdne lomokiucija. Rekel je, da p«hI temi tipi Imajo reakcionarjl in fašisti vso priliko za lz|»idkopa-vanje dcnjokratlčnih Institucij. Ti tipi so v bistvu iluzija, čeprav imajo državljani volilno pravico, ne pa **lalnega zadovoljstva Rebelne tolpe, ki se Jcrlvajo v gozdovih, niso organizirana olairožena sila, temveč mtanki kvizlinšklh sil. Te tolpe še včasih napadajo Izolirane partizane In uiadnlke. "Kdo piHlpua te bandite?" je vpiašal Tito. Besednik kralja Petra v 1 anionu Je dejal, da »e Peter nahaja nekje na deželi ln nI bil še informiran o Titovem govoru. Morda bo |»»dai izjavo z odgovorom Titu, ko se vrna v London. Japonski admiral ubit v akciji ,Han Frsncisco, Cal., 8. avg — Radio Tokio poroča, da Je bil admiral Ht-jičl Ito ubit v akciji pri Okmawi v aprilu tega leta. Ito je* bil član mornarilnega štaba PHOSVITA ČETRTEK, 9. AVGUst. PROSVETA' THE ENLIGHTENMENT OLA1ILO III LASTOIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE otvu al Md pub listed by Stoma Nation«] BmHU SocUty N.r^nUu m Zdruiana driava (Utm Chic»««) I» Kanado »« l«to »3.60 m pol iota. II.M) u ¿atrt Ufa; sa Chicago in okolloo CMk Cow trN sa ctlo loto. N.TI m pol loto» m IsmoHw »S 00 Suhacription ratasi for tho United Stata. («*copt Chicago) and Canada M 00 por r«" Chicago and vCook County $7.40 pav fear. lOTolan counifta« M 00 per year. Con« oetatov po degoooru^-lloheplel dopUov In nonn»o4onih ¿tankov •• no rraiajo. Rokopisi litararna oaabine (¿rtiča. povaatL pasmi itd.) ae rmajo poiiljaloiju la o eluiaju. te Jo prlloiU AdvartUing r«iot on agroomonl—Manuscript» of communication« •nd unsolicited article« wtll not be ratumod. Othor manuscript«. I such as fttoflos. play«, pooma. ate« will be rainrnad to «ondor only by «ol! Naalee ns wm. bar i«a stih s listom« PROSVETA 2457-19 So. Lawndalo Ave« Chicago 29, Illinois MEMBER or THE rsDERATED PRESS Glasovi iz naselbin SKRIVALNICA Cleveland. O.- -Ako se zamiš- lja Posnemanje svete aliance Včeraj smo se na tem mestu dotakntff kartagenskega miru, katerega Je skovala v Potsdamu velika trojica. Na misel nam pride kveta alianca, ki je po Napoleonovih vojnah na sličen način "reševala" Evropo. Razlika je bila le v tem, da se je sveta alianca, sestoječa Iz avstrijskega cesarja, ruskega»carja in pruskega kralja, sklicavala na Boga, kakor je bila takrat, sploh skozi dolga stoletja moda pri vseh monarhih, današnja velika trojica pa tega ne dela. Vendar pa smo čitali, da je Sel predsednik Truman v Potsdamu par nedelj zaporedoma kar k dvema mašama. Tudi Stalin je ob neki priliki «menil Boga; to se je baje zgodilo na zadnji seji, ko jo bila velika kupčija za zaprtimi vrati že končana in ko je Truman pri "likofu" sugestiral, naj bi se prihodnjič sestali v VVashingtonu. "Če Bog da," se je baje odrezal Stalin. Te besede so verno sporočili časnikarjem kot edina (!) direktna "vest" s konference. Ce sta se tudi Churchill in Attlee kaj sklicavala na Boga v Potadamu, nam ni znano... Naj je velika trojica "reševala" Evropo in specifično Nemčijo že z Božjo pomočjo ali ne, je vsekakor gotovo to, da je Evropi s potsdsmsko pogodbo dala tak glavobol, da ga bo zelo, zelo težko prebolela, ako ga sploh kdaj. Gotovo je tudi to, da je zasejala nove vzroke za novo evropsko in lahko tudi svetovno vojno. Ce do tega ne prid« čez 20, 50 ali 100 let, to ne bo zasluga velike trojice, marveč drugih faktorjev. ★ * * Ze zadnjič smo rekli, da je velika trojica po našem mnenju po-gnojila nemškemu nacizmu kot bi ne mogli tega storiti vsi Hitlerji in Goebbclsi. S tem ne mislimo, da bo nacizem čez noč zopet dvignil glavo. Nič takega se ne bo zgodilo, dokler bo Nemčija pod okupacijo. Toda okupacije bo prej ali slej konec—čez 10, 20, 50 let. Kar s tem mislimo, je to, do bo ta pogodba pognojila nacij-skim idejam, ki bodo za dobo okupacije, pa naj traja pet ali 50 let, poganjale svoje korenine pod zemljo in bo velika nevsrnost, da ob ugodnem momentu zopet nc izbruhnejo na dan. Za preprečenje tega bo treba Nemčijo bodisi držati za vrat skozi več generacij, sploh indefinitivno, ali pa revidirati to pogodbo in Nemčijo povezati v zvezo združenih evropskih narodov. Tretji izhod za preprečenje te nevarnosti bi bil—priklopitev Nemčije ditektno k Rusiji. To bi seveda pomenilo—boljševlziranje in pri-kh.pi te v pretežne večine Evropo k USSR, kajti Nemčije same ni mogoče izluščiti iz osrčja Evrope. Sigurno pa tega ni mogoče sto-titi brez priklopitve Poljske k Rusiji. Danes je nsmen velesil, da t išče Nemčijo k tlom indefinitivno. Toda prej ali slej bo prišel čas, ko bo v tej deželi nastala velika zahteva za odpoklic ameriškega vojaštva iz Evrope—Chicago Tribune je že naznanila, da bo zagovarjala te smernice ... Prej ali sloj s« bo slična zahteva pojavila tud» v Angliji in lahko tudi v drugih evropskih deželah; če ne nrej, čez 20, 30 let. In tedaj bo Nemčija zopet postala nevarna—danes ni, ker je popolnoma zdrobljena in na kolenih. Ce se je velika trojica kaj ukvarjala s tem vprašanjem, javnosti ni znano. Sodimo lahko, da se je, kajti jo dekretirala Nemčijo popolnoma uničiti gospodarsko, to je kot industrijsko silo in jo sprt meniti v agrarno deželo. Dokler bo Nemčija oatala agrarna, res ne bo nikomur nevarna. Toda ali more danes kdo z gotovostjo reči, da bo Nemčija tudi na vse večne čase oatala agrarna? Kaj se zgodi, kadar Evropa spozna, da brj lačna Nemčija slabo učinkovala tudi na življenjski standard marsikatere države, posebno i»i zapadne Evrope? Kaj se zgodi, ko tudi same velesile spoznajo, prisebno ^ngllja in tudi Amerika, dasi ne toliko Rusija, da Jo revna agrarna Nemčija zelo, zelo slaba od- jiiualka?—ne samo konkuientka. Mar ne bodo začele popuščati? * * * Po našem mnenju so si vel« vle izbrale najslabšo pot—stokrat sisMo kot jo b(lu imperialistična versajska pogodba, dasi že v toj ni biki nobon« modrosti. Še v« liko manj modrosti ali dalekovid-nosti je v potadamski pt»godbi. Z njo niso udarile samo Nemčije, marveč vao Evropo, poaebno pa zapadno Evropo. Dekretlrall goapodarsko uničenje največje industrijske dežele v Evropi, je za zmagovito trojico razmeroma lahko delo. Dominantni ameriški in angleški kapitalisti »e s tem iznebijo velikega lonkuicnta na mednarodnem trgu. Stalin je na drugi strani pe|/ ubil dva tiče a enim udarcem Na eni strani bo Rušita naglo prišla usodo sveta. Se bolj usodno za evropski mir kot gtmpttdarsko uničenje njene največje industrijske države se lahko ukaže odre/enje velikih kosov čisto nefnških pokrajin In ni-h priklopitev k Poljski. In poleg Vzhodno Prustje Je bila odtrgana vsa Pomrranija. ko« Pr ustje, velik del HrendenbttrKa in vae ¿Merita. Raron industrijske ftlerlje ao val ti kra)l v pretesni vočinl poljedelski. It vst-h teh krajev namerava poljeka vlada Utirati vse Nemce in v ntih naaelltl Polj«, ke t ozemlja, ki ga je morala dati Rusiji.—Kakšen mir hi hil po našem mnenju konstruktiven, bomo povedali prihodnjič. limo v svoja mlada otroška leta, se bomo domislili, da je bila bkrivalniea in igra slepe miši najbolj priljubljena med otroci. Zavezali so ti oči, potem pa si šel, iskal in lovil . . . Tudi danes imamo nekatere odraščene otroke, ki se še vedno radi igrajo te vrste igro—ti so katoliški stebri okrog Ameriške Domovine v Clevelandu. Jakob Debevec, lastnik in za-eno odgovoren urednik Ameriške Domovine, doma iz Begunj pri Rakeku, Notranjsko, je dokaj prikupna oseba in dobra duša, ki pa naredi velikokrat dosti grdih napak. Čeravno smo preprosti delavci, večinoma priseljenci, ki nismo imeli kakšne posebne izobrazbe, pa vseeno vemo, kaj je etika, čednost, poštenost in čast odgovornega urednika. Toda James Debevec te časti nima, je ni nikdar ni imel in jo menda tudi nikoli ne bo, ne vem pa iz kakšnih razlogov. Pri A. D. ne poznajo časnikarske etike, ki bi jo moral i-meti vsak časopis, pa naj bo kateri koli prepričanja ali stranke. Ako časopis prinaša še tako zagonetne, demagoške ali pa dobre spise dopisnikov, bi morala biti imena dopisnikov objavljena! Pri Ameriški Domovini prak-ticirajo že precej časa, da gotovi dopisniki polnijo kolone lista in pišejo celo uredniške članke, toda nimajo poguma, da bi dali svoja imena na svetlo. Skrivalnico in slepe miši st igrajo okrog A. D. sledeči katoliški stebri: kaplan Gabrov-šek, rovtarski "fajmošter" Oman iz Newburgha in zviti jezuit pater Ambrožič iz Lemonta. Mnogim ni znano, da piše skoro vse uredniške članke v A. D. kaplan Gabrovšek, ki žc skoro vse svoje življenje politično spletkah ter piše strupene članke proti vsaki dobri spremembi človeške družbe. On je akademsko naobražen demagog |n ne dela časti ne cerkvi ne veri in ne slovenskemu narodu. Kdor beži pred svojim narodom, para. Ali je to v skladu z duhovniško častjo, da lažete na debelo in se skrivate kot jazbeci? "Trije kralji" pa so izginili iz A. D., katere je najbrže pisal Gabrovšek. Ako imate poštene namene, potem vas vprašam, zakaj se skrivate? Ali se sramujete svojih imen? Ni dvoma, da je temu največ kriv urednik Debevec, ker pusti Gabrovšku, Omanu, Ambrožiču in drugim, da nepodpisani tako nesramno pišejo o poštenih ljudeh, o organizaciji SANS, Kri ocvirki zabeli žgance. Ti unile-' Loškem, pred katero je molil za valci vere in naroda skušajo pri- slovenski narod dr. Jeglič. kazati, da sta bila Hitler in Mu* solini angelčka v primerti s Titom in da je slednji ustvaril tlo v Jugoslaviji- Take neresnično natvezanje se ne more roditi nikjer drugje kot v njihovi hudobni domišljiji. Njim je le za koristi, narod pa naj gre k vragu, samo da je njihovo farizejstvo na konju . . . Sklicujejo se na Boga, na-mesto da bi se kot cestninar trkali na prsa; hvalijo se farizeji v templju, češ, sem to in to, ali če bi se dobro pogledali v ogledalo, bi videli, da niso samo farizeji, pač pa tudi sovražniki slovenskega naroda. Če bo narod izgubil vero, bo to vaša krivda! .. Ti dvoobrazneži vpijejo slično kot v času prvega prihoda Ka-zimirja Zakrajška v Cleveland. Matija Pogorele. stanu, Adamiču, Kuhlu in dru- On in njegovi pristaši so vpili gih poštenih in pridnih narod- in grmeli za patrovo ŽALOS-nih delavcih, ki se resnično trn- TNO MARIJO.. Sedaj pa so dijo za boljšo človeško družbo.1 odvlekli, kakor poročajo cleve-JJebevcu in njegovi kompani- landski hujskači, z Gorenjskega ji priporočam, da malo pobrska-1 na Laško Marijo Pomagaj. To jo v svoj arhiv in tam bodo našli je tista podoba, pred katero je veliko gnilobe iz preteklosti in tedanji ljubljanski vladika dr. take vrste, ki so jo zmožni le Jeglič jokal in molil za sloven-katoliški stebri. j ski narod; to je bilo tedaj, ko Kdo bi vam zaupal čisto dušo so mu Lahi dali dovoljenje, da nedolžnega delavca? Kdo bi sme obiskati zadnjega goriške-vam zaupal • vodstvo naroda?! ga škofa Sedeja, toda ko je pri-Boga bi zatajili, mater prodali, šel v Jesenice, so ga Lahi na-samo da bi dosegli svoj cilj! i hrulili in pljuvali proti njemu Kakšno ime zaslužijo ljudje, j ter na;aj napodili, tako da ni ki so ovadili vladnim detekti- smel iti v mesto, o katerem vom aktivne slovenske delavcu pravi pesnik, "Gorica nam je m jih očrnili s komunisti, in si- sveta in naše so gore." cer samo zato, da bi preprečili Osramočen in od Lahov za-Slovenski dan v Euclidu? Gre- ničevan, se je Jeglič napotil na sne duše ste, zato se skrivate za Brezje in tKm molil za Sloven-Debevčevem krilom, katero je, ce. Molil je pred tisto podobo umazano in ni bilo še nikoli Marije, ki so jo sedaj farizeji čisto. "Ne smem delati krivice odnesli na Laško, uredniku A. D., kajti enkrat je Ne daleč od Laškega je Pla-bil vseeno toliko pošten, da je ninska gora, na kateri je staro- povedal ime duhovnika Bazni-ka, ki je poslal nekaj poročil iz Trsta, nakar so Baznika citirali Gabrovšek, Ambrožič in Oman dan za dnevom, češ, poslušajte ljudje božji, kakšna grozpdej-stva uganjajo,ti prokleti Titovi komunisti! Ako kažejo vsa znamenja pravilno, potem sta papež in Vatikan za vselej doigrala, pa če jima ugaja ali ne! Skala sv. Petra se drobi in ostal bo le še pesek ali sipa. Da, to je delo ruskega medveda. Laži iz vatikanske kovaČnice ne bodo preprečile, da ne bi ljudstva obrnila hrbet papežu in Vatikanu. Kar poglejmo, kaj je storilo an- ta ni vreden zaupanja in prav «lesko delavsko ljudstvo! Por tako ne tisti, ki se skriva kot drlo je zadnji evropski kapitd-jazbec. Bojevniki za človeške listlčni steber, s katerim je bil pravice se ne skrijajo, prav ta- Vatikan zelo tesno povezan, ko ne pošteni ljudje, zato pa bij1 Ne, farizeji, za vas ni danes nobenega upanja več, zato se morali katoličani pomesti iz svojih vrst one, ki nimajo poguma javnosti pogledati v . o-braz, temveč izza grma mečejo kamenje na poštene ljudi. Eden teh zajcev je kanonik Oman, ki je kanoniško čast pred več leti prejel od ljubljanskega škofa Rozmana. Da ne pozabimo, Oman je bil tudi bankir "najvarnejše" slovenske banke v Ameriki in bil v likvidacijskem odboru, ki je pripomogel, da so izgubili revni vlagatelji več sto tisoč dolarjev. Torej kot bankir se ni posebno dobro izkazal, prav tako ne kot novi-čar, pa četudi se hvali, da ima akademsko izobrazbo. Preprost dopisnik ne piše tako slabe slovenščine kot on, prav tako ne takih bedarij, ki so povezane s spretnim spletkarstvom, kar ni v skladu s krščanskimi načeli. Pater Ambrožič pa laže in zavija v koloni "Čez tri gore, čez tri dole . . da mu ne najdeš kar udajte v božjo voljo, katero tako radi drugim priporočate, in čakajte na osmino . . . Socializem je na pohodu in delavci vsega sveta ga pozdravljajo! John Fillplč. 9 POTA Sedaj, ko imamo hudo vročino, se nahajam v bližini minne-sotskih jezerih, v krajih, kamor so zahajali naši dobri in mirni prvaki in delovali za vero in narod. Eden teh je bil škof Baraga, prav tako Pirec in ČebuJ. Buh pa ie bil dober časnikar, eden prvili v USA. Vsi so delovali za narodovo edinost in čast. Kaj pa počenjajo danes cleve-landski hujskači? Kar naprej razdirajo slogo in trobijo slovansko needinost. Opišujejo. koliko grozot sta izvršila Hitler in Mussolini, proti koncu pa naredijo tako kot gospodinja, ki z davno svetišče iz 16. stoletja. Po prvi svetovhi vojni so Italijani pometali iz tega svetišča Marijo in druge svetnike, cerr kev pa so spremenili v stajo za konje. I^jer se je poprej častilo Marijo, se je potem počenjalo, kar ni za javi>pst. P . . . M . . . Na Sveti Gori nad Gorico je pokopan zadnji goriški slovenski škof Sede j. Ko so ga Lahi peljali na pokopališče • Svete Gore, niso goriškim Slovencem niti dovolili spremiti ga na zadnji poti, ampak jim je bilo dovoljeno opazovati pogreb samo od strani. Ona slika Svete Gore je bila preneŠena v Ljubljano, potem pa je prišel neki laški svečenik in zahteval do-tično sliko in tako je še danes na Sv. Gori. Tako so počenjali Italijani, dočim so naši aduteži odvlekli podobo Marije na Laško. Podobo je naslikal neki francoski ujetnik v času Napoleonove dobe. Clevelandski butci, kaj pravite na to? Z vašim bevska-njem ne boste nič opravili. Kako malo zaleže vaše bevska-nje, ce je izkazalo na katoliškem shodu v Jolietu, ki se ga je udeležila le mala peščica dobrih katoličanov. Le lajajte in napadajte dobre svečenike in druge rojake, kajti Moskva in Rim se bosta pobotala, pa če še tako tulite. Za časa prihoda Kazimirja PROTEST Brldgeport. Ohio.—Na seji podružnice št. 33 SANSa, ki se je vršila dne 5. avgusta v Društveni dvorani v Boydsvillu, je bilo zaključeno, da povabimo vse slovenske organizacije in društva v teh krajih na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v nedeljo ob treh v Društveni dvorani, da vse potrebno pod vzamemo in atorimo kar najvoč moremo za naše trpeče rojake v stari domovini. Na dnevnem redu smo tudi razpravljali o propagandi, ki jo vrši Ameriška Domovina in njeni pisuni iz Clevelanda proti voditeljem organizacije SANS in novi jugoslovanski vladi. Namesto da bi ta list deloval za združenje vseh elementov v teh kritičnih časih ter agitiral, da bi naš revni narod v stari domovini dobil čim več pomoči, pa ruši na rodovo slogo in vodi lažnivo propagando proti hrabremu jugoslovanskemu narodu. Ljuljka v pšenici kazi seme. In ta ljuljka je med nami časopis Ameriška Domovina, ki sramoti in omadežuje slovenski narod tu in v stari domovini. Kaj vse je pisal ta list o veliki priredbi v Clevel^tadu, na kateri so nastopili Adamič, Kristan, dr Slavko Zore in Stane Krašovec ki je bil delegat na konferenci Združenih narodov v San Fran-ciscu! Kljub lažnivemu pisanju pa ta reakcija okrog Ameriške i)omovine rti uspela, temveč prav nasprotno. Podružnica št. 33 SANSa od ločno obsoja škodljivo delo ome njenega lista in vse one, ki vodijo neresnično propagando proti se danji Jugoslaviji in njenim hra brim borcem. Narod bo obsodi te zlobne zavajalce in rušilce na rodove sloge! (Dospelo prepozno za objavo v sredini številki.— Ured.) Za odbor podružnice št. 33 SANSa: Jo«aph Snoy. predsednik, Joeeph Skoff. podpredsednik John Viies. tajnik-blagajnik Karolina Stefanich. zapisnika rica. I PISMO IZ FRANCIJE Milwaukee. Wis.—Sledeče pi smo je prejela rojakinja Sušnik iz Milwaukeeja. Pismo je datira no 20. maja 1945 v Koenigsmack erju in se glasi: "Cenjena gospa Sušhik! Gotovo se boste začudili, ko prejmete pismo od nepoznane osebe. VaŠ sin John je bil pri nas, ko so bili ameriški vojaki tu na Francoskem. Pri nas so imeli kuhinjo in med njimi je bil Vaš John. Takoj smo se spoznali. Bil je zelo vesel, da je prišel v stike s slovensko družino in se lahko pogovarjal v materinščini. 4 John govori lepo slovensko, čisto po ljubljansko, samo pisanje mu je delalo preglavice, potem pa sem mu dejala, naj narekuje, jaz bom pa pisala pismo za Vas. Upam, da ne boste užaljeni ker Vam pišem te vrstice. Zelo Dve angleška pramierja. 1 vrhu ie videti Clementa R. j tleeja, ki Je po sijajni delan zmagi Izpodrinil Churchilla. _^ SPOMINI IN DOŽIVLJAJI Piše Andrej Godec Scoiisdale, Pa. — S tovariše sva se srečno rešila iz rova prišla skozi drugi izhod na pi sto. Ko sem prišel proti jut domov, se je že raznesla vest strašnem ognju v premogov! ku. Z veliko težavo sem se un in preoblekel, kajti bolela me silno glava in nisem imel nikj obstanka. Končno pa sem i vlegel zunaj na trato in na n žem zraku zaspal nekaj ur. Ko sem se prebudil, se je pi kazala iz hiše prestrašena go a dinja in mi povedala, da sol jame prinesli že šest mrtvih n darjev. Hitro sem pograbil kk b5k in se napotil na kraj če. Pred bolnišnico je stali lika gruča ljudi. Povedali« da je notri veliko število jev, ki jih je omamil dim potil sem se v notranje pi bolnišnice in nisem se še d ogledal, v kakšnem položaj« se nahajali siromaki, ko je šel k meni zdravnik in mi zal, naj mu pomagam ma: nekega mladega fanta. Ker j bil velik in močan, sta ga d« moža držala za noge, druga dl pa sta mu roke neprestano d^ gala gor in dol. Čim bolj jih j prosil, da ga puste, da bo zad tem bolj smo ga masirali. Al bi ga pustili, bi zaspal in se i kdar več prebudil. Toliko čd smo ga masirali, da je prM| bljuvati iz seme smrtni ja strup in šele potem je bil nevarnosti. Neizmerno žalostno ji bilo p slušati prošnje in kričanje bi nikov. Ob pogledu nanj« » ........ ...w rada bi vedola, ali je John že Zakrajška stevtli od kmeta zastopnikov iz slovenskega Pri- A1°JzlJ« Vokata, da jim pokaže morja, 4 iz Koroške, 10 iz Ljubljane, 12 iz ljubljanske prefek-ture, 14 iz novomeške prefektu-re ter 15 za prefekturo Maribor. —SANS. Nove grosote « 20. V. so na Kapiteljskem marofu v Novem mestu izkopali 15 trupel, ki so jih pomorili domobranci. Ugotovljena je bila inden-titeta sledečih Novomeščanov: sodni pripravnik Tone Jesenko, hči strojevodje Albina Perozzijeva, Ana Pleskovčeva, Jože Pučar, šofer Knaiter, Huber, Tufc, slednja iz Birčne vasi. Kazen naj-bližnjih sorodnikom je bila vsem drugim prepovedana udeležba pri pogrebu. Visoko v Gorjancih na hrvatski meji leži vas Premogovci. Tja je 21. V. prišla patrola 8 domobrancev. Zglusili so se pri kmetici Tereziji Vogel in zahtevali naj pove, kje so njeni 3 sinovi, ki se morajo takoj javiti pri domobrancih, ker jim bodo sicer njih rodbino poklali. H$i Voglove se je hotela skriti, a so spustili vanjo več strelov iz mi-traljeza, da so jo težko ranili. Obe ženski so bili s kopiti pušk. 21. V. ponoči so prišli domobranci v vas Brezje pri Kosta- Problemi prehrane v srednji Evropi pot v Brusnice. Ko je prišel v gozd, je Vokit padel mrtev pod zahrbtnimi streli morilcev. Hkrati so iz Vel. Brusnic kmetu Kešeletu odpeljali vola. 2 govedi, 2 prašiča, voz in konja pa so istega dne morilci "črne roke" odpeljali iz Leskov-ca v grosupeljskem okraju. Med potjo- so aretirali več ljudi in se hvalili, da so pobili tri ujete partizane. 22, V. je bil Mokronog pod Iz urada SANSa RAČUN ZA MAJ IN JUNIJ IMS Bilanc« v banki 30. apr. 1943 ............................. I10.M4.I3 Ročna blagajna .................... 44.74 S10.tM.t7 DOHODKI aa politično akcijei Št. podr. 1. Detroil. Mlch...............t 1M tO 3. Pittsburgh. Pa. .. ........ 100.00 Enns, Avstrija, 6. avg.—ONA —Tukaj se nahajamo na najbolj ___ ,ivm „.uuum _____ vzhodni točki, do katere se zdaj vtisom groze in ogorčenja. Do- sander Pavlovič, belgrajski od-' raztezajo ameriške dovozne li- mobranska patrola je prešla po vetnik dr Božidar Popadič,' nije. Poročevalci in armada ča- sodnega starešino Franca Coša, bivši svetnik pri ministerstvu kamo na dovoljenje, katero nam ki je tam živel^ mirno in se sploh za poljedelstvo; Aleksander Po-povič, bivši načelnik minister-stva za socialne zadeve; Brani-slav Ivkovič "Brana," belgrajski sodnik; Ljubica Trifunovič, belgrajska advokatinja in bivša narodna poslanka; Nikola Ras-popovič, odvetnik iz Belgrada; tudi poveljniki Mihajlovičevih čet Vokislav Lukacovič, bivši zasebni uslužbenec tvrdke "Ba morajo dati Rusi, da nadaljuje- ni udeleževal javnega dela. mo pot na Dunaj. Tu smo tudi Zahtevali so, da mora z njimi, imeli priliko, da se na lastne oči ker se mora javiti na povelj- prepričamo o veličini problema, «tvu. Zena ga ni hotela pustiti katerega bodo morali zavezniki samega in se je odpravila z razrešiti v Avstriji-in seveda Kmalu pa so ženo z br- tudi v drugih pokrajinah konti- "mi odpod.li naza J sodnika n ntii P® 80 Pred VaS^° Sk,0Vik Gre za problem p r e h r a n e. D°»» * 2 »trela v Ameriški in ruski častniki se trenutno posvetujejo, kako izve- prsi, 2 v vrat in 2 v glavo. Truplo so izropali, vzeli so mu zlato uro, poročni prstan, denarnico, čevlje, hlače in površnik ter truplo pustili v gozdu. Kr-volok Martin Jokoš iz Rožen-berka se je pohvalil v Mokronogu: IV1V11UV.1V ^ua.vvujv^u, *----— — sti naloge prehranjevanja dunaj /jiski major i^raguun iveseru- skega prebivalstva v komplici-vič; major bivše 'jugoslovanske, ranem okupacijskem položaju— armade Vojin Vojinovič, bel- ko bo udeleženih več okupacij-grajski odvetnik in četnifiki ko- skih sil> sličn0 kot v Berlinu, mandant za Kolubar distrikt. Medtem pa si belijo glave ame-Obtoženi so odgovornosti kot riški ¿a8tniki vojaške vlade z 23. V. ponoči so odpeljali na člani Mihajlovičeve organizaci- vprašanjem, kako dobiti dovolj Dolu pri Borovnici Stankota je za izdajalska početja med in hrane za prebivalstvo samo tega Korošca, železniškega delavca, po okupaciji. (VII/29.) malega dela Gornje Avstrije, ki Ker se je branil, so trdili o sebi, Mihajlovičeve! prlsnavajo niti ni bil posebno opustošen. • da so partizani. Gnali so ga na pomoč nacljem j Vzrokov težkoč je mnogo - železniško progo pod gozdom in Obravnava proti takozvane- najprej je U, da ¡e^etju« «¡a tair^ustreli^ N£n mori- mu Centralnemu narodnemu odboru Draže Mihajloviča in poveljnikov njegovih čet se je včeraj nadaljevala (29. julija) pred višjim sodiščem jugoslovanske vojske. Včeraj je bilo zaslišanih več članov Centralnega narodnega odbora, med njimi tajnik Jure Jurovič (Djuro Djurovič). Izjave obtožencev so razkrile politično platformo Draže Mihajlovičevega gibanja, Mihajlo-vičevi najožji sodelavci so pri-znali, da je njihova organizacija slu/.ila sovražniku v borbi proti svojim lastnim ljudem. Obtoženec Mustafa Mulalič, pod-predsednik takozvanega Centralnega narodnega odbora, je 'ekcl; Videl sem nemške ofi-v muftiji, ki so prišli v Mihsjlovičev glavni štab, in vedel M m, da so četniki dobili o-r,,*jc\ strelivo in drugo opremo »d Nemcev. Jur». Jurovič, obtožen zloči-katere je sodišče neovrgli-•'»ka/.alo, je po obravnavi j' k< I jasno in kar naravnost: mi je popolnoma jasno, Mihajlovičeva organizacija k hiborirala s sovražnikom ''"•^no-Drugi obtoženci so o-Holaboracijo Mihajloviče-opni kov z Nemci in Ne 'srbskim kvizlingom). " tku obravnave je Juro-^ d zaplesti zapadne za-MihajloviČevo zade-je sodišče ustavilo. pi* iVjf, iti i Ob v tej pokrajini. Preko 200,000 lec ni znan. Pred * W1 beguncev se je vedno nahaja v rijo, da je bil ubit, ker je bil koncentracijskih taboriščih ali, venžnik. pa zunaj na deželi, kjer tavajo 23. V. je prišel krvolok Mar-okoli, brez cilja in smotra. Po- ko Jakoš s patrolo 15 mož v vas ljedelska produkcija se je ne- Drago nad Sent Rupertom. Z prestano manjšala, posebno kar njim so bili domobranci France se tiče mleka in mesa. Najhujša Metelko, Anton Hočevar z Vr-stvar pa je pomanjkanje trans- ha, Franc Gorenc iz Vihre in portnih sredstev. Franc Kolar z Jesenic V Dra- Zdaj, ko se nahajamo že 80 dni gi je živela Angela Florjancič v zasedeni in mirili deželi, je ar-1 mati 17 mesecev starega otroka, mada še vedno nesposobna daja-; kateremu je bil oče Ivan Metel- okostnjake. V tem je morda da m mc mnogo neke višje pravice, toda obenem je tudi svarilo, kaj se utegne pripetiti milijonom civilnih ljudi letos pozimi. Sedanje pomanjkanje živeža namreč nikakor ni del ameriške politike, temveč le posledica splošnega pomanjkanja hrane na svetu. V nekem taboršiču so mi ujetniki ponujali fotografične filmi-za hrano, kakršno koli hrano, In vseeno jim je fcilo, koliko. Zdaj prejemajo po 900 kalorij dnevno, toda ni še tako dolgo, ko ermeda odputf« Toda «o ne bo vo m ga ^ rešilo vprašanja prehrane, Tud, Sm»- i* '"iingr umaviiu , . . " ornlki lahko pripra-1 kler Je še nekaj sadja in zelen s- "dišče zaključilo Dre- ve, ki ni racionirana, še gre, to- I "kolščtne £ tolEE de kako bo pozimi, si nikdo ne krono«. Grozili so njegovi «5 Obravnava se danes more predočiti. letni mater, Mariji, da ne xa- (VII an i u služi drugega, kot da jo uatrele. ■II" M) ) ' J Frrd Shodom ao .1 še privoščili pek I enako lopovščino. Na avl- t. Ely. Minn. 7, Llttlo Fall. N. Y„....... t. Watt Nawton Pa. ...... t. Wtliook. Pa.................. 10, Canton. Ohio ...... ------ U. Ambrldga. Pa. ............ It. Wast Aliquippa. Pa.... It. Sprtngfiald. II!............ 17. Uniontown. Pa............ It. Shaboygan. Wis........... It, Ban Trancitco. Calif.. 2t. Midway, Pa................. 23. St. Louii, Mo............... 24. Virdan. Ill................... 23. Chicago, 111.........i...... 27, Arcadia. Kant............. 30. Sharon. Pa................... 33. Bridgaport. Ohio ........ 38. Clavaland, Ohio ......... 41. Fontana. Calif............ 47. Puabie, Colo............... 48, Clavaltpd. Ohio ......... 33, Johntiown. Pa........... 34. Chicago. 111. ......... ...... 33. Strabana. Pa............... St. Milwaukaa. Wia......... 81. Indianapolis. Ind. 83. Brooklyn. N. Y.......... 83. Worcestar, N. Y....... 88. Library. Pa................. 87. Lob Ane«!*« Calif....... 73. Harmlnla. Pa............. 78. Bridgavilla. Pa............. 7t. Oirard. Ohio .............. tt. Walaanburg. Colo. .. . tt. Bliaaboth. N, J. ..... . 80. Kirkland Laka, Ont. tl. Chitholm. Minn. ..... . 94. Hoatottar. Pa. ............. 98. Auburn. Ill................. 97. Newark. N. J. It. Lusariia. Pa. ................ 100. Wilkaa-Barra. Pa. .... 101. Oraamburg. Pa. 103. Naw Phlladalphla. O. 108. Euclid. Ohio ............ Društvo 321 BNPJ. Warran. Ohio Društvo 440 SNPJ. Cieava. Illtnoii ............................. Društvo 55t SNPJ. Chleago. Illinois Vane Paletah. Cavaopolis. Pa. (daroval tit—nabral 11») John Oiradkar, Sanborn. Wit. f. N. Vavpotieh. Now York, N. Y. (aa ovadeno svea> diea) ............ ................... Alois Ocapak. Barborton. Ohio Valantin Barglas. Chicago. John Rak. Chicago .............. Frad A. Vidar Chieapo . Diana Magajna. Llgoniar, Pa.....j............................. Frank tagar. La Barga. Wye. ................................ Leopold Valanilt. Toledo. Ohio ..............................i..... Qlas Naroda. Naw York. N Y. (pdspavkl naroi- nikov) ... ......................... John Malovasich. McKin- lay. Minn.................».. » Louis Zimmarman. Taco- ma. Wash. .............. Vrnjeni teki ............ Naročnina aa revijo "Liberation" in Slovenija v borbi aa svobode" od društev in potamesnlkov 48.25 M0 2t.M 10.00 10.00 t.to 38.15 7. tO 20.10 14.M 27.73 2000 77.30 11.17 30.M 10.M 58.00 M.30 740.00 t.M 10.20 300.00 21.20 3t.M 14.M 1M.M 117.30 23.00 7.30 100.00 13.M 25.80 14.00 30.M 38 tO lt J» 22.33 23.30 73.00 22.t0 1070 3.M 3.00 11.73 17.10 200.00 33.M 3.00 3.00 23.00 30.00 13. Walsenburg. Colo..... 4I.M 14. Hostetter, Pa. 11.00 17. Newark. N. J. 47.30 tt. Luaerne, Pa ............... t.»0 100. Euclidi Ohio ..... 1.000.00 Drultvo 1M SNPJ. Chica- go. HI.............................. 41.00 Drultvo 1M 8NPJ, Impe- rial. Pa. ............................ 111.1» Drultvo 141 SNPJ. Unlver- sal Pa..................... 1M.M Drultvo 311 BNPJ. War- ren. Ohio 35.00 Drultvo 331 SNPJ. Power Point. Ohio ................... .. 31.00 Drultvo 4M SNPJ. Kansas City. Kans. ...u........-......... 311.73 Skupne podrulnlce SANBa in JPO-SS. Chicago. 111., 1.111.07 Federaeija drullev SNPJ aa oeniralni Illinois........ 31 00 Steve in Roaie Vidmayer. Clarendon HiUs. III...... 10.M Mary Raclch. Chicago. 111. 3.00 • 1.481.75 111.013.13 Glasovi iz naselbm (Nadaljevanja a 1. atranl.) Na pokopališče so cxlpeljali te-dem žrtev. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, nekateri so menili, da več kot 50,000 oseb, kajti od žrtev se je poslovila vsa trboveljska dolina. Na pogreb so prišli tudi iz Celja, Dunaja ln drugod. Odigravali ao se silno žalostni pritorl, ko ao m iene, otroci, oče« tje, matere in sestre poslednjič poslavljali od seojlh dragih, kateri so jim bili Ae nedavno edina podpora. Kamen bi plakal in ne bi ljudje! (Dalje prihodnjič.) IZDATKI i Najamnina urada ..............t 1M.M Telefon in telegrami ...........30JI Uradne potrebščine ........................tt.78 Poštnina ., ..............................111.43 Plača tajnika (t tednov) 2M.30 Plača uslušbenca (I tednov) ......................................283.03 Strelki seje Zdrulenega odbora 410 10 Stroški seje eksekutlve M. aprila ..................................................................11.31» Votnl ln potni stroški............... 23.00 SANBovl snakl ........................................I77.2P Subvencija Zdruš. odboru 1.300.0C Brošura "Slovenija v borbi sa svobodo" ..............................................130.00 Eksprea ........ .............................................12.74 Isredna pomoč ..........10.00 Naročnina na revito ln časopise ....................................................................13.12 Tiskovine .................................11.7» Rasno ........................................1.0» I 4.170.14 Poslano WRFASBD sa po- molno akcijo .....-.....$...... Bančna bilanca dne 30 junija 1MI Ročna blagajna ........ ...... t,433,70 I.Mt.tO tt.ll PREOLEOi x Skupni dohodki SANSa od I. dec. 1141 do 30. junija 1MI ............................... 181.440.43 Skupna iaplačila v isti dobi 41.411.44 Preostanek $104)11.01 Razni mali oglati STOCK MEN PRILIKA PRIUČITI SE PRI ZALOGI STOCK MEN PHKSKRB1TE SI POVOJNO BODOČNOST Prilika za napredek xa sposobno zanesljivo osebo Oglasite se pri: Wilcox & Follett 1255 So. WabMh Ave. POTREBUJEMO NOČNE-HIŠNIKE tU HyncE, urade DELO 5 DNI V TEDNU Vprašaju poslovodjo v uredu YARDS 0 2 4 0 Libby, McNaill & Libby Packers k gnehanfe Potrebujemo SHEET METAL WORKERS LIOHTNER EQUIPMENT CO. KUO West Ogden Ave. 21.00 8.00 3.M 5.00 ».00 ».00 ».00 ».00 8.00 1.00 ».00 »4.00 Skupni prispevki aa po-molno akcije WRFASBD od L okt. 1044 do M. jen. 1MI .................................. IMJll.lt Skupna vsota odposlana WRFASBD v New York 10,111.13 Preostanek ................ 0 Mirko O. Kuhal, lajnik. Vincent Calnkar. Itluaajnik. SHEET METAL WORKERS Stalno delo—Najvišja plača LEITNER EQUIPMENT CO. 1310 W. OODEN AVE. WAITRESS Post rein lea Pobra plain in darila Oglasite se po • P.M. v TIP TOP CLUB 0424 So, Ashland Ave. 2»3.ll I 3.371.23 DOHODKI ZA POMOŽNO AKCIJO WRFASSDi St. podr. I 140.35 1. Detroit. Mich. 11. Ambridge, Pa...... &2M 12. West Aliquippa. Pa 8.00 24, Vlrden. 111. v 8.00 30, Sharon. Pa. 100.00 33, Bridgeport. Ohio ...... 2M.M 30. Cleveland. Ohio ..... 500 00 40. K em merer, Wyo. ... 82.»0 54. Chicago. HI. 5.00 3». Strabana. Pa. 217.30 31. Milwaukee, Wia. 328.00 II, Indianapolis. Ind .... 87.50 13, Brooklyn. N. Y........ 3.M 88. Library. Pa. ...... ... 4004)0 73. Herminie. Pa. , 20.50 lfJ*enska oavobodilna fronta Pp*« pri volitvah «0 Jul.—Volitve za ^ v obodi 1 ne odbore ter | Ifielne in okrajne i C njaku no montirali Italijansko bomb«i tako. da bi ob najirianj-šrm dotiku ekspUidlrala. K sre-¿t Je to domača hči opaula in jim očitale, zakaj so nastavili a«. Ved. OPA ie UNRRA hočeta sestradati Amerike . . POTREBUJEJO TEI sa oskrbovalko otrok PoiiiMtfaJ kateri materi lxiljšc opravljati vojno delo Pokliči svoj Volvnieer Olllce. WABaah 06U "Tukaj sem, pomožna oskrkovalka za otroke ZAHVALA ZA TO GRE MOJI AVTOMATIČNI ELEKTRIČNI PECI" "Nisem vedela, da l*>m Imela toliko uJItka kot 'laiasna' mati v oskibovalnlrl ra otroke |*>dnevl In ker ml preostaja ča se, da sem lahko "Child Care Aide," se moram zahvaliti svoji avtomatični električni peči. V resnici kuha nameato mene, "Ko sem od doma, »smo denem Jedila v peč ln narav-nam kontrole, kda) se naj /ačne kuhati, kako dolgo, ln do kaki- vročine naj pride. In ko pridem domov, me čaka slastno koello le vroče ln pripravljeno za servlra-nje. Električno kuhanje ne rargreje kuhinje, je snalno In hitro Poaluiaj me In se odloči, da si omislil ejek-tilČno kuhinjsko neč, kadar bodo spet na razpolago " COMMON WE A L T H EDISON COMPANY PROSVKTA (Nadaljevanje) Kovač se vstopi pred Maretko in sprevod se obrne proti vratom mimo uradnikov. Seme se je tresel gneva kakor iiba. Bil je bled in spodnja čeljust mu je drhtela. "Psi, po revolver grem!" Seme se je obrnil proti ravnatelju, ki je bil ra/bfirjen, pa je vendar kazal stoično mirnost. "Tiho! Mirujte! To so posledice vale brutalnosti." Semena je speklo do mozga to očitanje. Dva koraka je stopil proti delavcem; prsti so se mu krivili. Čutil je, da je na verigi. Rad bi jo bil pretrgal in planil v to grozno moč, da potolče nekaj ljudi s pestjo, naj ga tudi potem podero in razkačeni pomandrajo v blato. Vrsta delavk se je vila komaj nekaj korakov od prostora, kjer so bili vsi uradniki in pisarniški uslužbenci. Zadnji je stal Klešman. Rdeče oči je imel izbuljene, iz napol odprtih ust se je slišalo močno kolcanje. Zadnja meji delavkami je stopala Korta. Njene stopinje sodile negotove. Bila je razoglava in štrene las so ji visele po sencih, po čelu. Jopico je imela na komolcih umazano. Kričala je s hripavim glasom in vedno dvigala koščene pesti. Ko je prišla v obližje Semena, je planila iz vrste, pokazala nadzorniku jezik in pljunila predenj. Seme je zaškrtal in zaklel ter dvignil nogo,, da bi sunil Korto. Ali ona je odskočila kakor mačka in se pridružila delavkam. Ob tem prizoru je nastal divji krohot med delavstvom, ki je plul nad tovarno, kakor bi črna množica lačnih gavranov zakrokala sredi stepe, ker je ugledala po dolgem zaželjeni plen. Semenu se je ob tem krohotu stemnilo pred očmi. V njem se je nekaj kuhalo in je t>es-nelo, da mu je hotelo razdrobiti prsa. Sedlo mu je v goltanec, da je lovil sapo. Planil bi bil med nje—ali U silna moč! Vsi pogledi, ki so šli mimo njega, so pljuvali predenj, vsi so se mu rogali in tisti, katere je najbolj zaničeval, katere je sicer psoval, tisti so bili najdrznejši in njih obrazi so se mu režali v lice. In on ni imel nobene moči več. Lupina, prazna orehova lupina je bil na teh črnih valovih, ki so mu iz samega usmiljenja še dovolili, da je mogel plesati po vrhu ln biti tepen ln \uvan od razpe-njenih sunkov. •To je moja žetev!" Vzbudili so se mu spomini, vznehiirila se mu je vest. Mimo njega so stopale vse tiste prituh-Ijene postave, katere je klel in tepel, vsi tisti solzni pogledi deklet, katere je mučil, katerim je s silo, z bojem za kruh jemal najdražje in edino, kar so imela. Seme se je tresel čezdalje bolj. Vleklo ga je tjakaj v tovarno, kjer so bučale turbine, kjer so sičall zamašnjaki, kjer je ropotalo koleaje in so se stresali prazni stropi, kakor bi se razdivjani psi zaletavali s silo, da poka veriga, kakor bi besnela tu mrtva telesa in vendar polna tako strašne moči in hotela vse razrušiti, ker so njih žrela prazna, ker ne morejo stiskati gorečega železa, ker nimajo v svojih železnih rokah ognjenih kač, ki bi se krivile kakor kodri dekleta, pritiskane od grozne sile. Tja je vleklo Semena, da bi se vrgel v tako prazno žrelo in se dal zmleti na prah. Ravnatelj ga jp prijel za roko. Videl je, da gleda kakor blazen. Pod pazduho ga je prijel in vedel seboj v pisarno. Ko so zadnji delavci odšli in se je razlegalo le še odzunaj burno petje, je prihitel v tovarno Peter Rožman. Na obrazu je bilo brati veliko veselja; vendar je žarela skozi veselje jeza. Iz-poznal je, da delavci strojev niso ustavili, dasi jim jc to strogo naročil. Tekal je od zatvomice do zatvomice, odvedel vodo s turbin, premestil jermena, zapiral zaklopke in ustavljal vretena. Obhajala ga je groza, ko je bil sredi tega strašnega železnega življenja sam. Pot se mu je pocejal po licih, preden je dogotovil delo in zabranil škodo. Tedaj je zavladala grobna tišina v tovarni. Odzunaj se je slišalo štropota-nje vode, ki je drla v propad, po kaminih je ugašala žerjavica. Le majhne rdeče oči so še gledale iz črnega oglja, kakor bi se iz radovednosti branile spanca. Peter je zapuščal tovarno vznemirjen. Nehote se mu je vsiljevala misel: Ali ni to vse tvoje delo? Ali bo obrodilo sadu? Kaj če bi jih mnpgo uničilo? Ali to so bili trenutni pomisleki. Zunaj je zagledal sredi množice dvignjeno zastavo, slišal pesmi in vzklike. Oko mu je zaža-relo pogma in stopal je s ponosom generala za svojo vojsko. Množica se je valila mimo parka,—Po paviljonih je bilo vse zbegano. Otroci so jokali, ko so slišali krik in petje, ženske so se tresle in so zaklepale vrata. Tudi Alma je nervozno zadrhtela ob novici, da stavka vse delavstvo. Ali ona se je hitro umirila. Dasi proti volji mame, je šla iz stanovanja skozi park k cesti. Ko delavke zagledajo Almo, prično jo glasno pozdravljati; njim se pridružijo delavci in veseli vzkliki na čast Al mi so pluli pod vedro nebo. Alma je zardela in se vrnila zamišljena domov. "Kako dobro je to ubogo ljudstvo! Za par piškotov, za nekaj revnih koscev kruha, za pe-rišče sadja—vrača toliko hvaležnost!" XXXIII. Popoldne tistega dne, ko se je pričela splošna stavka, se je oglasilo delavsko odposlanstvo prt ravnatelju. Med njimi je bila tudi Maretka in dve delavki. Ravnatelj je sprejel odposlance zelo prijazno. Preden so še mogli izraziti svoje želje in zahteve, jttfc ja.fMal z ljubeznivimi besedami pregovoriti, naj ,fe vrnejo na delo. Govoril jim je, naj pomislijo, da škodujejo edino le sebi. Tvornica je bogata, nekaj tisočakov se njej ne pozna nič, delavcev je dandanes več kot dosti. Saj tvornica lahko pozovre druge od vseh krajev, in za nekaj dni bo tvornica napolnjena z drugimi delavci, aami pa bodo z otroki in ženami sredi ceife i«. $>ydp morali lačni po »vetu iskat drugam ki^frfe Delavci so mirno poslušali. Ko je dokončal ravnatelj opomine, sf je oglasil Peter Rožman. "Ravnateljstvo naj bo prepričano, da delavstvo dobro ve, kako malo se pozna bogati tovarni velika vsota denarja. Ali, ravnateljstvo naj pomisli, da stavkajo v sporazumu z delavstvom na daleč in daleč. Če bi kdo prijel za delo, tedaj on ni več delavski sobrat, tedaj mu je zapriseženo preziranje od prvega do zadnjega. Sicer bi pa tudi izdajalski delavci prej uničili tovarno kot bi jo naia stavka. Zahteve delavstva so pravične, zato se jim mora ugoditi. Zakaj le velika sila in krivica jih je prignala do tega, da splošno in soglaano ugovarjajo ter stavijo zahteve." "In te bi bile?" Ravnatelj je bil razburjen. Mrzli mir odposlanstva, odločni pogledi in bridka resnica, katero je povedal Peter, je globoko učinkovala. "Zahteve so te: (Dalje prihodnjič.) TRI NOVELE Miguel Cervantes xmmmmmmmmmmmm Rinconete in CorUdillo (Nadaljevanje) Komaj so to zaslišali oni, ki so btli v hiši, ko so se tako prestraši, da sta si Cariharta in Kscalanta avoje copate narobe obuli; Cianancioaa je izpustila svojo metlo, Monipodio pa svoja tol kača, In v zbeganem molku je zamrla vsa muzika. Chiquiz-naque je umolknil. Repolido trpnil, Moniferro okamenll. In viti so pobrali, ta na eno, oni na drugo stran, splezavši na balkone In strehe, da bi od tam zbežali in poskakal! v druge ulice. Nikdar ni nepričakovan strel iz puške ali pa nenaden gfom tako razpršil brezskrbne jate golobov. kakor je spravila v zbeganost In strah celo to izbrano drulbo in te dobre ljudi novica, da prihaja justični alkalde. Novinca Rinconete in Cortadillo nista vedela, kaj napraviti In sta ostala, kjer sta bila, čakajoč, kako konča ta nevihta, ko se je straža že vrnila in javila. da je alkalde odšel naprej, ne da bi pokazal le pttico sledu Prevedel dr. Ive šorli men, ne bom nič večji revež. V ostalem pa poljubljam vašim blagorodjem roko! / S temi besedami je vzel klobuk in se obrnil, da gre. Monipodio pa ga je prijel za plašč iz poisukna in je rekel: Izvolite še malo počakati, gospod, in izpolniti svojo besedo, kakor smo izpolnili v vsem poštenju in na vašo največjo korist svojo mi! Manjka še dvajset cekinov, in vaše gospodstvo ne pojde od tod, dokler jih ne plača ali pa ne zastavi zanje primerne vrednosti! To imenuje vaše blagorodje izpolniti besedo, če dobi to hlapec, kar je* namenjeno gospodarju? je vprašal plemenitaš. (Dalje prihodnjič)_ Razni mali oglati Potrebujemo DRILL PRESS OPERATORJE Stalno delo—Dobra plača J. STACK CO. 3417 W. "Cermak Rd. POTREBUJEMO TAKOJ ŽENSKE kot začetnice za delo na finih ženskih oblekah. 40 ur na teden. Stalno delo, plača ko se učite. DOCTOR DRESS CO. 847 W Jsckson Blvd. Razni mali orlati Mi potrebujemo MOŠKE - MOŠKE Polishers • Buffers in Platers Help $1.00 do $1.15 ns uro SMITH PLATING WORKS 4752 No. Avers.—Keystone 1585 LAHKO TOVARNIŠKO DELO Potrebujemo MOŠKE in ŽENSKE ' LAHKO TOVARNIŠKO DELO 8E NE ZAHTEVA IZKU&NJE POPOLDNE IN VEČERNE URE Oglasite se na: 5708 SO. PERRY Phone Wenteporth 0617 kakega suma. Ko je Monipodio pa še poslušal to poročilo, se je prikazal na vratih mlad plemenitaš, oblečen, kakor se reče, "samo za čez cesto." Monipodio ga je povabil noter ter Je potem dal poklicati Chiquiznaqua, Maniferra ln Re-polida, dočim naj od drugih ne pride nihče dol. Ker pa sta bila Riconete in Cortadillo kar v veži. sta lahko slišala ves pogovor med Monipodijem in ravno do-šllm plemičem. Ta je vprašal Monipodija. zakaj so bili njegovo naročilo tako slabo opravili. Monipodio je odgvoril. da sicer še ne ve. kako so opravili, da bo pa takoj tu nahtavljenec, kateremu je bil on poveril ta posel in ki bo znal še najbolje povedati, kako in kaj. Med tein je prišel po stopnicah Chiquirnaque, in ko ga je vprašal Monipodio, ali je Izvršil tisto delo, ki mu ga je bil naročil. namreč glede brazde štirinajstih črt (rane so takrat merili takorekoc na—vatle) je rekel, ali muli tinto s trgovcem na kn>potju. Tisto, tisto, je odgovoril vitez. Če govorite o tisti, je rekel Chiquiznaque, je bilo tako, da sem jaz onega počakal snoči pri vratih njegove hiše, in da je prišel še pred Zdravomarijo dol. Stopil sem tja, mu pomeril o-braz z očmi in takoj spoznal: ta bo mnogo mnogo premajhen, da bi bilo možno, urezati nanj brazdo štirinajstih črt. Glede na to torej, da mi je bilo čisto nemogoče, izvršiti to delo in se ravnati po obljuBljenih destruk-cijah--- Instrukcijah hoče reči vaše blagorodje, ne destrukcijah, je opomnil plemenitaš. To hočem reči, je pritrdil Chi-quiznaque. In pravim, da sem glede na to in ko sem spoznal, da je bil tisti obraz preozek in premalo prostoren za določeno število črt, kakor tudi s namenom, da bi moja pot le ne bila popolnoma zaman, oplazil s nožem obraz nekega njegovega služabnika. In prepričan sem. da sem šel celo nekoliko čes ustanovljeno dolžino. Meni bi bilo pa le ljubše, če bi bili zarisali gospodarju brat do sedmih črt. nego da jih je dobil sluga vseh štirinajst, je menil vitez. Na vsak način se nismo bili pogodili tako' Toda nič ne de—radi tistih tridesetih cekinov, ki sem jih dal v U na- MOŠKI—ČISTILCI DOBE NOČNO STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite še danes 1 Ofla^U se Edgewater Befech Hotel EmpJoyment Office 5357 Sheridsn Road DEKLETA IN 2ENE! Potrebujemo DITTO MACHINE operatorice ADDRESSQGRAPH MACHINE t operatorice CALCULATING MACHINE operatorice Oglasite se pri: Sheridan Electronics 2850 So. Michigan—Cal. 2100 ; ŽENSKE (Za čiščenje knjig v knjigoveznici) Bindery Dept. Čisto, prijazno, stalno delo Wilcox & Follett 1355 SO. WABASH AVE. POTREBUJEMO DVE STENOGRAFISTINJE 5V4 DNI V TEDNU Izvrstno delavno stanje Dobra plača—etalna služba Vprašajte za Mr. Maren Phone—Lafayette 750$ Griffith Laboratories 1415 WEST 37th ST. WOODWORKING MACHINE HANDS Izkuieni all brez izkuinje dobe delo pri: MAPLE CREST MFG. CO. 1st Floor, 1455 W. Congress DELAVKE V PRALNICI 1 Ženske za otresanje, zvijanje in podajanje v naši prslnicl. -Employment office 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. State—Washington Potrebujemo DEKLETA - 2ENE STROJEPISKE ln DICTAPHONE OPERATORICE Izvrstno udobno delovno stanje ACME WILEY CORPORATION 457 N. Racine Ave. Monroe 4236 Razni mali oglasi Potrebujemo MIZARJE Unijaka plača, delo znotraj LIGHTNER EQUIPMENT CO. 2320 West Qgden Ave. Potrebujemo delavce aa SHIPPING ROOM HELP POMOČNIKE STALNO DELO NAJVIŠJA PLAČA RELIANCE INDUSTRIES, INC. 1035 SO. LEAVITT 8T. SEEley 2300 Potrebujemo MOŠKE DELAVCE METAL FLUSH CASTER 5% DNI V TEDNU Dobra plača Čas in V^ za nad 40 ur Tu je povojna bodočnost MONROE SALES CO, 1217 W. MONROE ST. MONroe 1117 ČETRTEK, 9. AVCUsta Razni mali ogl*^ deklet a^ dobe stalno sli z*tilsno ČISTO TOVARNIŠKO delo Dobra plača—čas in Vi za nadJL. SCHWEITZER EMBROIDERY rS 3345 No. Wolcott a0' FURNITURET^ SALESMAN PRODAJALEC POHIŠTVA Z IZKUŠNJO VERIŽNI^ PRODAJALEN NA DR0BNQ Dobra plača, dobra pni^ za pravo osebo Kličite takoj: Wentworth 4221 EGG BREAKERS! Potrebujemo izkušene delavce za ubijanje jajc Plačamo čas in Vt za nad 40 urno delo STALNO DELO DOBRA PLAČA ^PIONEER PRODUCE 439 SO. WATER MARKET DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES" ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V V8EH DELIH MESTA Delovne «re od SsSO popoldne do 11 uro ive&or. Vojno nujna Industrija. % Rabimo tndl pomočnice ▼ J< ILLINOISBELL TELEPHONE "EMPLOYMENT OFFICE*' ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street POTREBUJEMO TRUCK DRIVERS VAŠA IZBIRA, NOČNO ALI DNEVNO DELO UNIJSKA PLAČA STALNO DELO SKOZI VSE LETO Priglasite se takoj: DARLING & C0. 4201 S. Ashland Ave. STEKLARJ1-GLASS BLOWERS ZA DELO PRI NEON SIGN TUBING Delo dobe tudi odslušenl vojaki sa učiti se STEKLARSKE STROKE Dobra plača, ko ae učite Vprašajte sa Mr. Webera—MONRO J 4236 POTREBUJEMO TAKOJ SPLOŠNE POMOČNIKE V KUHINJI UMIVALKE POSODE. POSTREŽNIKE ITD. STALNO DELO—DOBRA PLAČA OS NEDELJAH SE NE DELA DE LUZON'S DOLI V LOOPU 131 No. Dearborn St. in dragi naš proatoe »p «a 5*5 Dtversey Parkway ŽENE IN DEKLETA BREZ VSAKE IZKUŠNJE mi VAS NAUČIMO—TO LAHKO. ČISTO DELO ' ZAVIJATI MALE ZAVOJE 4« ur na teden—vse delate sedeče, čas in pol za nad 40 urno delo * Počitek med delom SlŽloUTH'T W do 4 ~ "WEAVERS WEAVER LEARNERS" POVOJNA BODOČNOST Stalno delo, dobra plača E. L. MANSURE CO. 1605 S. INDIANA AVE. DEKLETA s izkušnjo ali brez izkušnje To operate ENVELOPE MACHINES 45 ur na teden—čas in V4 nad 40 ur. BURGESS ENVELOPE CO. ' W«i» tere ure si izberete od 8:00 k H do 2:00 A. M. Npbene izk# ne zahtevamo. Delo je v Slft WAREHOUSE. Dobro delav» stanje. Nujna vojna industriji Plačamo dnevno. Oglasite * od 8. ure zjutraj do 5. popoldM —pripravljeni za delati. CENTRAL STEE AND WIRE CO. 2924 West 51»t Street Potrebujemo ^ DELAVCE Stalno delo, dobra plača DURA-TRED CO. CORP. 357 No. Central Park DEKLET A-2ENE ZA LAHKO ASSEMBLY IN SOLDER DELO Dobra plača, ko se učite Stalno delo 40 ali 48 ur Mala, čista tovarna Prijazno delavno stanje DRAKE MFG. CO. 1713 WEST HUBBARD ST. NUDIMO VAM IZVRSTNO POVOJNO BODOČNOST TOOL AND DIE MAKERS PRVE VRSTE MASINISTI osem m Štirideset uh dela na teden cllne electric MFC. CO. 4550 W. LEXINGTON STREET MOŠKI----- MOStt Ml potrobujamo moiks dala vea FREIGHT HANDLERS • CHECKERS • Nočno dalo—snotraj na pomolu Povpročai saaluiak $60.00 todonako dock rf* FRED OLSON & SON 4724 WEST WALTON