LETO VIII.. štev. 159. Petain* plažaaa t *oto*i*>i. V Ljubljani, v soboto, 6. decembra 1924. Današnja številka Din 1-50. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168. Naslov za telegrame: >NaprejKlerikalni tisk ... dolži nasprotnike grehov, ki jih nikdar ne more dokazati. Dolži jih celo grehov in dejanj, ki jih še storili niso. Z drugim stavkom pravi »Narod« nič več in nič manj, kakor to, da je režim grehe, omenjene v prejšnjem stavku, res storil, da jih je pa storil tako prebrisano, da jih ni mogoče dokazati. Mi, ki ne spadamo h klerikalnemu tisku, smo se pri tem spomnili zakona o korupciji, ki so ga klerikalci :>hotelk napraviti, pri čemer so se hvalili, da bodo morali potem vsi ko-rupcionisti povedati, odkod imajo svoje bogastvo. Na ta način bi se dala dokazati tudi najbolj prebrisana korupcija, zato so klerikalci to le »hotelih. Ker »Narod« ve, da klerikalci od tega »hotenja« ne bodo storili potrebnega koraka k dejanju, zatodSŽr za prebrisano storjene grehe nič ne boji. Če bi se pa klerikalci spametovali (ne dr. Gosar, ta se ne bo, pač pa bi se lahko tisti, ki so zadnjič proti njegovi volji vtihotapili v »Pravico« članke proti klerikalnim poslancem) in če bi zahtevali, naj vsak pove, koliko ima in odkod ima, potem bi odzvonilo vsem prebrisanim korupcio-nistom. Kdor le količkaj misli, bo iz-previdel, da se prav nič ne izplača pošiljati mlade ministre v Beograd preganjat korupcijo, njih mlada kri se tam skisa med starci. Treba bo doma razmnožiti organizacije, ki že zdaj zahtevajo od vsakega, naj pove, odkod ima svoje bogastvo. Socialistične organizacije so si s tem pomagale od Kristana, Koruna, Čobala, Prepeluha itd. — Ko bodo backi pri klerikalcih iz-pregledali, jim ne bo več treba zakona o korupciji... »Socialistu« naj odgovorim, pravijo prijatelji. Pa se ne bom razburjal, preveč cenim ljubo zdravje in zdi se mi, da sem tudi delavstvu dolžan ceniti ga. Boljše je, če ubogam zdravnika in se ne razburjam, da se ohranim za boje po volitvah, kakor pa da bi hotel 7. nečloveškim naporom v 2 mesecih prepričati tiste, ki se v 5 letih niso dali. Naša moč je v zavednosti, ne v kartelu tiskarn! — Za zavedne pa niti treba ni odgovarjati, kajti »Socialist je svojo ostudno notico napisal tako, da vsak pameten človek že iz nje same lahko spozna, da razen ostudnosti ni nič stvarnega zraven, kajti vsa notica govori, kakor da bi moral j a z dokazati svoje očitke, šele zadnji stavek daje razumeti, da gre za očitke, ki jih je objavil »Socialist«, in da mora torej »Socialist« nastopiti dokaz resnice. Ker sem vložil dve ali tri tožbe proti njemu in to že davno, ne vem, za katero gre, menda to iz »Socialistove« notice tudi ni razvidno (videl je nisem, neki sodrug mi jo je prečita! pred tednom). Gotovo pa je, da če sem jaz tožil, bo moral Socialist dokazati, kar je pisal. Ta dokaz pa lahko v Socialistu nastopi, prostora ima dovolj, če ga je pa premalo, mu ga gg. Prepeluh in Kristan lahko še veliko več dasta, Blasnikova tiskarna ni majhna in napram . Socialistu ni umazana. Za zavedne je torej jasno, da nisem ušel ali pa se skril, ko me ni bilo na razpravo v Maribor (tam je bila razprava zato, ker se je takrat »Socialist’' še tam tiskal, v Ljudski tiskarni, takrat namreč zveza med strokovnimi in gospodarskimi organizacijami oziroma upravnimi svetniki še ni bila tako popolna). Le moja zmota in >Socialistova< sreča je torej bila, da sem vlak zamudil, ker sem pozabil računati na bolezen, ki mi ne dopušča hitre hoje — in da mariborski odvetnik mojega tozadevnega telegrama najbrž ni dobil pravočasno (poročila še nimam). Da sicer nimam navade zamujati vlake, kakor zna napraviti Golmajer, to pri -Socialistu vedo, vedo pa tudi o moji bolezni, saj so že računali z njo in že tudi o pogrebu so govorili — pa ga še ne bo, moram prei še par sestric napisati h knjigi Socializem in vera , posebno tiste, ki bo govorila o »Socializmu in koruzi«. Kajti iz koruze znajo alkimisti pri »Socialistu zlato delati in škoda bi bilo, če bi se taka iznajdba ne sporočila svetu. Z. Bemot. Op. ur. Za pisavo Socialista ni odgovoren Golmajer, tudi Vidmar ne, pač pa gg. Uratnik in dr. Korun. — O Golmajer ju samem pa je pred dvema tednoma izrekel svojo sodbo delavski forum, katere »Socialist seveda ni objavil. »NAPREJ« KOT DNEVNIK IZHAJA ZAČASNO NEREDNO IN VELJA OD 1. DECEMBRA DALJE TOLIKO, KOLIKOR IZIDE ŠTEVILK. Zaradi Korenovega puča je »N a -prej«, edini slovenski delavski dnevnik v Jugoslaviji, prenehal kot redni dnevnik in je 4 mesece izhajal le kot tednik (avg. do nov. 1923) in se je le počasi zopet razširjal tako, da je nekaj časa izhajal po dvakrat na teden, nekaj časa po trikrat itd., in šele od maja 1924 smo imeli zopet redni dnevnik — toda v Krškem, kjer še nikdar ni bilo dnevnika in ga najbrž niti ne bo ne več. Med dogovori za zopetno preselitev je nastal Boh-mov puč, ki nas je sam na sebi mnogo veljal, ki je pa škodoval zlasti zato, ker je prišel ob takem času (1. avg. je tiskarna v Krškem odpovedala, 1. oktobra je rok potekel, toda šele 5. oktobra je seja pokrajinskega odbora napravila puču konec). Morali smo iti v precej dražjo tiskarno (seveda korunovci so dali še dražjo ponudbo, da bo proletariat prej v enotni fronti...), pa še ta tiskarna nam tiska le tednik, doslej se je le en teden potrudila tiskati nam dvakrat na teden. Naročniki gotovo s tem niso zadovoljni in v blagajni se to poznk. Če bi tiskarna začela jutri tiskati dnevno, bi blagajna ne zmagala tega! v volilnem boju smo. Zato smo prisiljeni izpremeniti stalno naročnino v nestalno in določiti, da bo veljal »Naprej« od 1. decembra dalje toliko, kolikor številk izide v mesecu, za številko na štirih straneh 1.50, na dveh straneh pa 1 Din. ENOTNA FRONTA. Kakor nas drugače vsi napadajo, da nas nič ni, da nismo internacionalno priznani itd., nas vendar najdejo še tudi najhujši napadalci, kadar gre za enotno fronto. Bogve, kaj poreče internacionala, ko bo zvedela, da so tisti »priznani« socialisti v Jugoslaviji iskali pot za enoten nastop s »socialisti«, ki o mednarodnosti nad narodnostjo nič ne marajo vedeti, in s takimi socialisti, ki se sicer svoje mednarodnosti zavedajo, vendar pa niso od internacionale priznani. Pa naj si bo karkoli. Mi se zavedamo, da je socialistični program proti vsakemu kompromisu. Nad priznanim socializmom naj pa sodi internacionala, glavni odbor v Beogradu in javnost sama. Pojdimo k faktom. Enotna fronta vleče. Narodni socialisti so tudi nas prvi povabili k pogajanjem za skupni nastop pod firmo »Socialistični delavski blok« ali »Delavski blok«, tako nekako. Prva seja se je vršila 25. novembra. Navzoči so bili Deržič, Ambrožič, Juvan in Rupnik za NSS, dr. Korun in Svetek za SPJ, Kobler in Hlebec za Neodvisno delavsko stranko in ss. J. Pastorek in Veselko za SSJ in KDZ. Naša dva sodruga sta seveda nastopala brez vsakega mandata kot člana stranke in z izrečnim poudarkom, da smatrata navzočnost za potrebno zaradi informacije, da pa more sklepati o enotnem nastopu pri volitvah edinole strankin zbor. Debate so bile burne in se o priliki še povrnemo k njim. Na drugi seji, 29. novembra, so zlasti Korunovci zahtevali obvezno izjavo od nas, da se moramo do 7. t. m. definitivno odločiti. Naša izjava, da do kongresa 25. in 26. ne moremo izjaviti nič obveznega ter da naj le oni po svojih vidikih sklepajo in razpravljajo, jim ni zadostovala. Tako se je zgodilo, da je šla na tretji seji dne 1. decembra enotna fronta v nič, pa to še ni gotovo Dne 3. decembra se je zopet vršila seja brez neodvisnih. Tudi nas ni bilo tam, predvsem zato, ker smo dobili vabilo prepozno in tudi zato, ker se nam zdi vse skupaj precej brezpomembno. Vzrokov je več. O vseh bomo še govorili. Po naših organizacijah (do zdaj se je pa še samo šoštanjska oglasila, Celje in Brežice so nam dale slutiti podoben veterček) krožijo na posameznike okrožnice, ki jih pošilja Korunova partija z gorečimi pozivi na enoten nastop. Značilno je pa zlasti to, da v tej okrožnici omenjajo, da naše vodstvo nikakor ne mara nič slišati o zedinjenju" itd. To pišejo gospodje prej. nego so tajništvu poslali dopis s pozivom na enotno fronto. Če misli kdo, da je to odkritosrčna želja po enotnem nastopu, se vara. Brez organizacijskega edinstva ni uspehov v volilnem boju. Poslanci brez organizacij so nam že in nam še bodo škodovali, če bodo izvoljeni brez organizacijskega sodelovanja. Zato organizirajmo in v organizacijah bomo vzgajali ljudstvo in dvignili stranko tudi do parlamentarnih uspehov. Sicer je pa danes reakcija taka, da bi bilo upravičeno misliti na geslo: delavci vkup!... Toda tudi tak enoten nastop lahko zagovarjamo samo tedaj, če bomo imeli listo, na kateri bodo imena pravih proletarcev, ročnih in duševnih. Imena mož, ki s svojim delom še nikdar niso oškodovali delavskega gibanja. Ljudi, kakor so Brandner in Deržič, ki sta glasovala za »Obznano«, Kristan, dr. Korun, Uratnik, Čobal, Svetek, Kocmur, dr. Perič itd., ki so ofmažili delavski po-kret za dve tiskarni, ki so v kartelih s kapitalisti itd. itd., takih ljudi naša stranka ne more priporočati svojim Zato predlagamo vsem enotnofront-larjem: Postavite kandidate, ki zanje veste, da niso nikdar škodovali delavstvu, postavite jih javno, da bodo tudi naši in drugi delavci lahko povedali, da so to res možje na svojem mestu. Ta pravica bo ostala seveda tudi vam za naše kandidate. Odločite se! Naš kongres bo najpoznejši, zato izvršite svoje delo prej, da bo naš strankin zbor lahko končno veljavno sklepal, če lahko sprejmo vaše kandidate. Razmišljajte o tem v organizacijah delavci sami med seboj! Toda kakor poslanci brez organizacij za delavstvo nimajo pomena, (naša stranka ima že izkušnje), tako tudi poslanci brez tiskarne ne bi mogli pomagati. Res bi n. pr. 10 poslancev, če bi bili poštenjaki, lahko dali stranki tiskamo, toda imeli bi zato la vpliv v stranki, da bi se o demokraciji ne dalo več govoriti. Milijon in milijon ni eno in isto, ampak je velika razlika, ali ga je zbralo 10 ljudi, vsak po stotisoč ali pa 10.000 ljudi vsak po 100. V naši stranki bi moral dati vsak član 1000 dinarjev, pa bi imeli tiskarno, ki bi je nam ne mogla vzeti nobena diplomacija. Razmišljajte med seboj, delavci, kaj bi pomenilo, če bi res vložil vsak član 1% svojega zaslužka kot hranilno vlogo »Sloge«. OBleke OB N A ROKE B MESTNI TRG 5 ERNATOVIČ, ČLOVEK, NE JEZI SE! s slabo uro, kajti za mal denar dobiš pri sUivnomani tvrdki ur. H. SUTTNER v LJUBLJANI št. 990 prvovrstno, zanesljivo in dobro uro, s čvrstim in preciznim ustrojeni. Isto tako lepo in moderno zlatnino in srebrnino po umerjenih cenah. Z urami znamke •IKCk je firma Suttner dosegla svetovni glas! Zahtevajte cenik! NEMIRI NA LJUBLJANSKI UNIVERZI. •Jugoslovenski minister prosvete z instinkti avstrijskega »feldvebeljna«, Pribičevič, je pred par dnevi posegel tudi v zakonito garantirano avtonomijo univerz. Upokojil je čisto sa-molastno 4 zagrebške univerzitetne profesorje, ker so nastopali javno kot republikanci. Razumljivo je, da je to nekulturno dejanje zbudilo ogorčenje vseh, ki jim oblast in materialna premoč še ni nobeno opravičilo za lopovščine. Del zagrebške akademske mladine je protestiral in napovedal protestni štrajk. Prišlo je do nemirov z dijaki, ki se navdušujejo za Pribičeviča. Celo del ljubljanskih akademikov se je zbudil iz svojega duševnega mrtvila in 3. t. m. popoldne s protestnim zborovanjem pokazal svojo solidarnost z zagrebškimi visokošolci. Tudi tu pa so Žer-javovci' motili zborovanje. Prišlo je do pretepa in univ. tajnik je v rektorjevem imenu moral prepovedati nadaljno zborovanje na univerzi. Nato so akademiki nadaljevali zborovanje v Akad. domu in sklenili zadevne protestne resolucije in sim-patijski štrajk. To je prav! Tole pa je treba vendarle povedati pri tej priliki: akademiki bi morali skrbno čuvati akademsko svobodo pred vsakim napadom vedno in povsod. Varovati bi morali svobodo in čast univerze iz lastne iniciative in ne šele na migljaj te ali one stranke! Jugosloveni govore o zakonitosti tega Pribičevičevega dejanja. No, mi, ki vemo, da je kultura v človeku, ali pa je ni, vemo tudi, da se z »zakonitostjo« morejo zagovarjati tudi najstrašnejše lopovščine. Odvisno je vse od tega, kdo zakone daje in tolmači. Kaj bodo storili vseučiliški profesorji? Ali bodo imeli toliko poguma in toliko nadrežimske širokosti, da bodo primerno odgovorili na ta nezaslišani napad na njihovo svobodo? O, pri nas je to vprašanje potrebno! človeku se studi. Iz stranke. s Ljubljana. Kraj. pol. organizacija bbJ v Ljubljani sklicuje svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 13. decembra 1924 v prostorih gostilne pri Mraku, Rimska cesta. Dnevni red: 1. poročilo funkcionarjev; 2. volitev delegata za kongres; 3. razno. — Udeležba vseh članov — dolžnost! — Odbor. s Štore. Občni zbor kraj. pol. organizacije bo v nedeljo, dne 14. decembra 1924 ob 8. uri zjutraj v gostilni g. Krevla. Dnevni red: 1. poročilo funkcionarjev; 2. volitev novega odbora; 3. volitev delegata za strankin kongres; 4. razno. Vsi člani naj se občnega zbora točno udeležijo. Sprejemali se bodo tudi novi člani. VOLILNI SKLAD. Zadnji izkaz Din 30.— 2. Stanko Tomšič, D. M. o v Polju Din 20.—- 3. Fr. Kosec, Ljubljana Din 2.— 4. K. Kisovec, Ljubljana Din 29.25 5. Lovro Klemenčič, Novo mesto Din 25,— Nabrano na članskem sestanku SSJ in KDZVe-lenje-Škale 30. XI.: 8. Martin Pistotnik Din 7. Jakob Sevčnikar Din 8. Rafael Kolar Din 9. Jože Mulej Din 10. Miha Leskošek Din 11. Anton Mravljak ml. Din 12. Anton Herlah Din 10. 13. Franc Obu L Din 10, 14. Ivan Tamšek Din 15. Franc Glazer Din 16. Hinko Marn Din 17. Jože Koželj Din 18. Andrej Martinšek Din 20, 19. Franc Znoj Din 5 20. Anton Mravlak Din 21. Jože Rednak I. Din 22. Jože Rednak II. Din 23. Miroslav Pevec Din 20. 24. Rudolf Špendal Din 21. 5.- 3.- 5.- 3.- 5,- 3,- 5.- 10,- 5.- 5,- 5, 5, 5, Od 1. nov. do 4. dec. 1924 Din 256.25 JESENICE. 0 Tonetu in še kaj. Papir je potrpežljiv, pravijo ljudje, ampak res je le nasprotno. Pa kaj hočeš, če poje Konsument svojo kramarsko pesem o sloviti zmagi A. Kristana na Jesenicah in ga pri tem spremlja še z naročenimi akordnimi krilaticami »Socialist«, potem mora že biti res, da so takozvani bernotovci končali na Jesenicah. Nerodno je le to, da imajo ti salamenski bernotovci še vedno obstoječo organizacijo na Jesenicah, čeprav res ni tako velika, živa pa je in delavna in verjetno je, da bo kmalu res podelala, pa le s ki'istanovci, katerih je menda veliko, saj je to mogočno fronto sam Socialist izdal v zadnji številki, ko je pel slavo Kristanovi zmagi na Jesenicah. Tiskarski škrat pa ima posebno veselje nad Socialistom in mi ga pa prav sovražimo, ker je izpustil poročilo o organiziranih kristanovcih in svetkov-cih, odnosno poročilo o njihovi mogočni krajevni organizaciji na Jesenicah. Poštenim ljudem se ni treba bati policije, zato naj tiskarski škrat to kar objavi, kajti kdor je pod okriljem kraljevega zaupnika, se mu pa ja ni treba česa bati. No, mi, nebodi-nastreba, objavljamo svoje krdelce javno, seveda Socialist se s tem ne mara baviti, ker bi mu potem ne pre-ostajalo prostora za druge budalosti. Pa ta Socialist« je čuden ptič, zelo sličen zmaju pred Katoliško tiskarno, zobe pa perutnice pa tiste noge, o jej, pa še to nič ni, pa tisti rep ... Čudna pošast, ampak kakšen kontrast, glas ima pa neverjetno prijeten, seveda je precej razlike, kdo mu mu namigava takte dr. Korun, potem kaže sliko z A. Kristanom v žrelu, da je groza in veselje, če pa te posle opravlja kak nebodineroda dr. Likar, pa spusti iz žrela A. Kristana in boža z repom, med tem pa cmoka in požira bemotovce drugega za drugim, joj, kar mraz gre po kosteh... od smeha. Ta navidezno nevarni konkurent klerikalnega zmaja potrebuje seveda tudi zadostne hrane in ker je za njegove lastnike nevarno, da v pomanjkanju požre njih same, si hočejo pomagati na ta način, da lovijo po pokrajini koline, ki naj bodo za vabo za lint-vem-futer. Tako je prejel dopis tudi ij2Š s. Jeram, v katerem se vabijo vsi sodrugi naŠC krajevne organizacija v enotno fronto s poudarkom, da vodstvo SSJ ne mara niti slišati o zedinjenju in da razbija vse in še to, kar je ostalo, pozneje pa je prejelo dopis tudi pokrajinsko tajništvo, torej tajništvo tega vodstva, s pozivom v enotno fronto... zato, ker je menda zmaj lačen, da nas za volitve v parlament par tisoč požre, za obresti pa izpljuje par poslancev, ki naj bi šli potem preganjat -šiča, -vica, -diča in mačka v Beograd. Stvar je sicer resna, ampak res je, da nam ni treba, da bi nas požirali klerikalni in laži-sociali-stični kristanovski zmaji. Če hoče delavstvo res kaj doseči, naj se združi v enotno organizacijo na enotnem programu in pravilniku, ki je smrten recept za vse zmaje, tako ljubljanske kakor zagrebške in beograjske. Naivno je, kdor misli s tako nizkotno politiko, kakor jo uganjajo gg. okrog »Socialista«, doseči sporazum delavstva z A. Kristanom in njegovimi trabanti Svetki, Koruni i. dr. Nas ta zmaj, ki spada v muzej, ne straši več, čeprav ga g. A. Kristan jaha sem in tja, spoznal pa je, da je na Gorenjsko celo nevarno prijahati ž njim, kjer žive ljudje v veri, da je tudi zmaja premagal junak. — Ob vsem tem se spomnimo še na dvoboj Svetka z dr. Lemežem, kateremu je dejal nekoč na shodu na Jesenicah: »Ko smo videli, kaj dela A. Kristan in ko smo ga videli v rdečem avtu, smo se obrnili v stran in rekli, fuj, tak socializem, fuj, A. Kristan, in ko smo videli vas, dr. Lemež, ko ste se vozili pri ljubljanskih občinskih volitvah pod firmo zveze delovnega ljudstva skupno s klerikalci, (takrat je Svetek napisal v »Napreju«: »Megla je zmagala!«), smo pravtako rekli: fuj, tak komunizem, fuj, dr. Lemež!« Pred kratkim pa so videli Jeseničani Svetka v avtomobilu na potu na volilno kampanjo, pardon, šel je na zadružne tečaje«, in Svetek si prav lahko tolmači, kaj je za njim čisto logično sledilo. Za danes končamo, po potrebi se bomo pa k stvari še povrnili, ker nas je k sreči še nekaj ostalo, kar se lahko razvidi v tabeli v zadnjem Lj. glasu«, kot triumf pa naj stori to še Socialist« s svojimi...!? To bi nas znalo res združiti! Glede tistega glasovanja na Kristanovem predavanju na Jesenicah pa bodi omenjeno ponovno, da ne bodo sodrugi, ki so čitali »Konsu-menta« in »Socialista«, nasedli lažem, da ni res, da so samo trije glasovali proti črnim fondom, temveč je res, da je glasovala zanje komaj polovica navzočih in še ti večinoma le radi .tega, ker je g. Kristan prav prefri- gano zavito naglo zahteval odglaso-vanje brez debate. Pa še tisti, ki so glasovali, so se po spoznanju branili, da niso glasovali za kaj takega in so to tajili. S tem smo pa s to stvarjo tudi končali. Pika. Lastnik: »Sloga«, r. z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. 6. XII. 1924. — 2900. Samo na 1 besedo! in sicer na varstveno znamko „Elsa" moramo paziti, če nam je za najboljše MILO LEPOTE IN ZDRAVJA. To se edino le FELLERJEVA MILA V OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO „ELSA", s katerimi umivati se je pravi užitek! Nežna, dobra, čista, zelo peneča, diskretnega vonja v 5 različnih vrstah! ELSA-LILIJINO-MLEČNO MILO prvovrstno cvetlično milo, stori kožo mehko in nežno. ELSA-GLICER1NOVO MILO, vpliva izrečno na roke, ki trpe radi dela in mraza. ELSA-BORAKSOVO milo je najpriljubljenejše sredstvo za odstranjenje fatalnih peg, priščev itd. ELSA-KATRANOVO MILO za lase in glavo. Končno ELSA-M1LO ZA BRITJE, posebno fine vrste. ZA POIZKUS 5 kosov Elsa-mila v obliki steklenic, z zavojnino in poštnino 52 dinarjev, toda le tedaj, če se pošlje denar vnaprej. Po povzetju 10 dinarjev več, torej 62 dinarjev. Naročila nasloviti na: EUGEN V. FELLER, lekarnar V Stubici Donji, Elsalrg 252, Hrvatska. Zadruge poaor! PERHAVEC & VAE.JAIC Tovarna za izdelovanje likerjev, desert vinin sirupov d. z o. z. Maribor. nililiilijlllllliiiilll« i Proletarci! | Gostilne in kavarne, : ■ ki nočejo vašega lista, \ najbrže tudi vašega j denarja ne marajo. : II s Srezi te jiml 18 let priznane id • (odobrene od ministrstva za J : narodno zdravje) zdravijo naj- • j sigurnejše gnojno kapavico : • (triper) in bolezni mokril. • : Škatlja 20 Din v vseh lekarnah, j j Direktno: Apoteka BLUM, : Subotica. ; s • IZDELUJEMO TOCASNO: Chartreuse Benediktinec Alaš-kimovec Jajčji konjak Venilija Grenčak (želodčni liker) Vermouth Maršala Marsaletta Malinov sok Punč Rum Medic konjak Naši likerji, fina vina in sirupi so samo pristni, prvovrstni izdelki, iz najfinejših zelišč izdelani in prekašajo vsako tu-in inozemsko konkurenco. ZAHTEVAJTE NAŠ CENIKI priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. Ribje olje medicinsko, norveško sveže v zalogi Drogerija ANTON KANC, sinova Ljubljana, Zidovska ulica 1. Razpošilja tudi po poštnem povzetju. Steklenica po 9 in 12 Din. < > NAŠI IZDELKI: Dvojnosladna ržena ŽSK.A J v rdečih] zavitkih, ♦ + Dvojnosladna ječmenova ŽIRA ♦ v modrih zavitkih. Slajena ječmenova ŽIKA v zelenih zavikih so najboljši 1 Zahtevajte le Žikol Najboljši šivalni stroj je edino le Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Popravljeni na razpolago Grletzner m Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah Josip Peteline, Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika) ■p s | ja ostanejo ve- Trame vrednosti bra, ker obdrže še po proteku mnogih let svojo prvotno vrednost. Ure, verižice, prstani, zapestnice kakor tudi vsakovrstna zlatnina in srebrnina, nakit in predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najboljši kakovosti dobi se dobro in poceni pri tvrdki Suttner — Zahtevajte divno ilustrirani cenik, za katerega je treba poslati samo 2 dinarja na: Odpošiljainico ur H. Suttner Ljubljana štev. 990 (Slovenija.) Za udobnost odjemalcev se morejo za nadopolnliev pakete primotati tudi dobra in fina Elsa*mila lepote In drugi kosme-tični preparati lekarnarja Fellerja. Ivan ]ax in sin Ljubljana/Gosposvetska cesta 2 priporoča svojo bogato zalogo: Pisalnih strojev „ Adler" in „Urania". Šivalnih strojev za rodbino in obrt. fljvt Voznih koles Styria - Diirkop- Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in franko. Zimske suknje v vseh modernih oblikah iz češkega in angleškega blaga'’ priporoča po jako zmernih cenah' | | mm LJUBLJANA Gosposka ulica št. 7. Bolni na pljučih. TlsoCe ozdravljenih I Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti zdravljenju, ki jc že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen [hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina se poveča, lerjpo splošnem poapnenju olajša bolečine. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo prednost moje metode, ter jo rodi priporočajo. Cimpreje začnete z mojim načinom prehronjenja, lem ggS I LLfaolic bo zo* aPopolnomaTzastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste izčrpali mnogo koristnega znanj«, ker bo moj založnik izdal vsega skupaj samo 10.000 kom. zastonj in razposlal, pišite takoj, da ;e boste mogli ludi Vi prištevati krogu srečnih dobitnikov te knjige. Naslov: AUGUST M^RZKE Bcrlln-WUmersdorf DruchsalerstraBc S Ablt. 868. 4 JOHBN se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah NI Vam več potrebno godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobite vse vrste blaga za obleke in perilo pri tvrdki I. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 po zelo znižani ceni na pr. sukno po 60‘—, 70’—, 90’ , 100 Din itd., platno po Din. 11’—, 14’—, 16’—, 20’— itd., izgotovljene srajce Din. 44’—, 50’—, 56’— itd., spodnje hlače po Din’ 32’—, 34'—, 40’— itd., Izgotovljene obleke, in drugo za vsako ceno. Železničarji dobijo blago tudi na obroke. K UČITELJ SKA TISKARNA Ljubljana — Frančiškanska ulica štev. G registrovana zadruga z omejeno zavezo, Tiskovine za Sole, županstva in urade, najmodernejSe plakate in vabila za veselice, letne zaključke. NaJmodernejSa uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur Hd. STEREO TIPI J A LITOGRAFIJA "3&C Ni w