1 DOLENJSKI LIST Nepozabno srečanje na Otočcu Bil je lep in ostal bo nepozaben dan: 4. julij 1963. Srečanje rojakov in njihovih svojcev na pikniku ob zeleni Krki. ob veselih zvokih straške godbe na pihala in fantov Borisa Franka iz Ljubljane. Otočec, čudovito sončno jutro, vesela srečanja, topli stiski rok in veliko dragih pozdravov znancev, prijateljev in tovarišev, ki so se ta dan zbrali v prijetni senci tik Krke. Piknik rojakov, ki so letos na obisku v starih krajih, bo ostal zares nepozaben praznik. K temu je prispevalo svoj delež že vreme, pa dobra volja vseh, ki so prišli ta dan na Otočec na povabilo Izseljenske matice Slovenije, in odlična postrežba, ki jo je rojakom in domačim gostom nudil kolektiv hotela Grad Otočec. Vse je bilo odlično, prvovrstno, ničesar ni manjkalo, predvsem pa smo bili vsi polni prijetne zavesti, da med nami in rojaki ni bilo ta dan prav nobenih razlik. »Zares sem kakor doma, kot da ni vmes tehle fO let, odkar sem na tujem ...« je pripovedoval osiveli možakar sorodnikom, ki so sedeli ob kozarcih hladnega "piva in čakali na program. - »Vsak obisk mi podaljša življenje vsaj za leto dni.« je povedal med drugim Jože Martinčič, naš dobri znanec iz severne Francije, ki se je to jutro pridružil Zaključek tedna izseljencev Grocko in Smederevo je v nedeljo obiskala skupina 250 jugoslovanskih izseljencev iz raznih krajev sveta. Gostom so v starodavni trdnjavi priredili Študentje beograjskega univerzitetnega društva »Branko Krsmanovie« poseben program, na katerem so jim predvajali pesmi in plese jugoslovanskih narodov. Prijeten večer je bil tudi zaključek letošnjega tedna izseljencev. Nov spomenik v Rosalnicah pri Metliki Združenje borcev občine Metlika bo letos slovesno proslavilo 22. julij. V Rosalnicah pri Metliki bodo odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam vojne. V skupnem grobu počivajo P°lrg domačinov borci 8 področja slovenske Koroške in Trsta, ki so v NOB padli v bojih proti sovražnikom. Združene je borcev v Metliki vabi vse svojce padlih, "ivše borce in aktiviste, ki so delali In se borili na tem področju, kakor tudi ostale, da se proslave polnoštevilno u-ucleže. Proslava Im združena s kulturnim programom in »ovariškim srečanjem v Rosalnicah, ki b„ 22. julija ob lu- uri dopoldne. VREME °n U DO 2t. JULIJA splošnem poslabšanje W*mq le 3 d„ 4 posamezne ^"e o*, nevihte. • Dr. V. M. rojakom iz Amerike. »Včeraj zvečer so nam zapeli pevci novomeške Svobode v Šmarjeških Toplicah. Kako šo peli, kakšne pesmi so to! Veste, niso bili samo pevci, tudi kot ljudje so dali vse iz sebe. Bili smo gin j eni in toplo nam je bilo pri srcu ...« je pripovedoval Jože Martinčič rojaku Ludviku Medvešku, ko sta se spet srečala in si toplo stisnila roke. Njun razgovor je prekinila godba na pihala, takoj nato pa je z okrašenega odra pozdravil zbrane rojake predsednik novomeške občinske skupščine Sergej Thorževskij. Toplo jim je čestital za ameriški narodni praznik in jih prisrčno pozdravil v rojstni domovini. Omenil je pomen dneva borcev in zmage naše ljudske revolucije za jugoslovanske narode, takoj nato pa je jedrnato opisal napredek Dolenjske, ki je šele po zmagoslavni vojni lahko začela razvijati svoje gospodarstvo, kulturo, zdravstvo, promet in vse druge veje gospodarstva, številni dokazi prepričljivo govorijo o silnem napredki! rojstne deželice, s čimer se številni rojaki seznanjajo iz leta v leto in sami spoznavajo, kako velike razlike je njihov rojstni kraj doživel v desetletjih, odkar so ga zapustili. Predstavnica - Slovenske izseljenske matice Zima Vrščaj je nato nanizala pred rojaki vrsto spominov na njihovo mladost, trdo življenje in neločljivo ljubezen do rojstne domovine. Prisrčno se jim je zahvalila za veliko in učinkovito moralno kot materialno pomoč, ki so jo nudili stari domovini med osvobodilno vojno, pri čemer je znova pohvalila njihovo visoko narodno zavest, ki je pravi zgled resnične vdanosti slovenski domovini. Rojaki so toplo pozdravili govornico, za njo pa svojega dobrega znanca Milana Medveška, upravnika Prosvete iz Chicaga, ki je nato pozdravil zbor rojakov in gostov ter vsem čestital za oba praznika. »Kot otrok sem se igral okoli Krke in prišel tudi do tega mostu, ki vodi na otok h gradu, vendar čez most nisem prišel nikoli. Takrat je vladal tu drugačen red; tu, kjer smo zdaj, je bilo vse graščakovo ...« je med drugim dejal Milan Medvešek in znova toplo pozdravil rojake doma in v Ameriki. Omenil je, kako lep napredek so vsi opazili tudi ob tem svojem najnovejšem obisku v stari domovini. To je bilo mogoče doseči zato, ker imajo jugoslovanski narodi tako zmožnega voditelja, kot je priljubljeni tovariš Tito. Govornik je primerjal našega predsednika republike s slavnim predsednikom ZDA Georgesom Was-hingtonom in z drugimi velikimi možmi v zgodovini. Govor Milana Medveška so vsi pozdravili z navdušenim ploskanjem. »Vaša borba za socializem je tudi naša borba! čestitamo za dan borca, ki je tudi naš veliki praznik. Nekoč smo šli od doma, ker nam je tu manjkalo vsega; tudi dela ni bilo za naše ljudi, zdaj pa se moramo zahvaliti novi Jugoslaviji, ki nas sprejema na tako slovesen način in vsa prenovljena, zahvaljujemo se naši Matici, ki ima velike zasluge za nas izseljence. Sprejeli ste nas kot brate ...« je nato povedal z govorniškega odra rojak Jože Martinčič iz Lensa. Oglasila se je pesem fantov iz Šentjerneja, ki so jih rojaki toplo pozdravili. Napovedovalec Ernest Petrin je nato večkrat prekinil spored in dal besedo rojakom, ki so želeli pozdraviti udeležence piknika. Tako je med drugim tudi Jože Šetrajčič iz Brezine pri Bežicah pozdravil zbrane rojake, Zima Vrščaj je pozdravom ameriškim Slovencem pridružila še pozdrav Kanadčanom, rojak Popovič pa je pozdravil piknik v imenu Zapadno-slovanske zveze iz Colora-da. Spregovoril je tudi »stric Matic« iz Prosvete, znani šaljivec Frank Česen, ki se je spomnil vseh izseljencev in njihovih slovenskih organizacij v ZDA, omenil nabiralne akcije, OF in naš boj za svobodo ter izrazil prepričanje, da je napredek nove Jugoslavije naravnost ogromen. Vmes so rojaki toplo poz- Pol milijona litijski občini Občinska skupščina v Trebnjem je odobrila litijski občini denarno pomoč v višini 500.000 dinarjev. V litijski občini bodo ta sredstva porabili za obnovo krajev, prizadetih ob zadnjih potresih. Ob Krki so se srečali zadnji četrtek: naš dobri znanec, upokojenec rudar Jože Martinčič iz Lensa v sev. Franciji, Milan Medvešek, upravnik PROSVETE iz Chicaga, njegova nečakinja in žena, ki je bila tokrat prvič na obisku v Sloveniji, na sliki (desno) pa vidimo tudi Ludvika Medveška, znanega organizatorja in prosvetnega delavca med našimi izseljenci v Clevelandu, ki že vrsto let živi v Žabji vasi pri Novem mestu. Takih srečanj rojakov smo na Otočcu videli zelo veliko, vsa pa so bila prisrčna in iskrena dravili folklorno skupino »France Marolt« iz Ljubljane, ki je nastopila v narodnih nošah z belokranjskimi in gorenjskimi plesi, vihar navdušenega ploskanja pa je nato veljal Slovenskemu oktetu, ki je zapel več pesmi. Bogdan Pogačnik je predst&vil oktet rojakom, ki ga bodo že to jesen lahko slišali v Ameriki. Dobra volja, prijeten oddih v senci, srečanje starih znancev, zanimiv pro- gram pevcev, godbe in plesalcev — vse to se je zlivalo v čudovito ubranost in lepo Razpoloženje. Glavna tajnica Slovenske ženske zveze iz Clevelanda Albina Novakova je prisrčno pozdravila zbrano družbo in čestitala domačinom za ljubezniv sprejem: ginjena se je zahvaljevala za toplo gostoljubje in med drugim poudarila, da so ameriški rojaki, ko se vrnejo domov, najboljši agitatorji za nove obiske v staro domovi- no. Pozdrav je ponovila tu> di v angleščini, za njo pa je spregovorila še Mary Prislandova, ustanoviteljica Slovenske ženske zvez«. Spet je zadonela lepa pesem, pa plesi in godba. Razpoloženje se je stopnjevalo in ni ga bilo človeka ta dan na Otočcu, ki bi -mu bilo žal, da se je udeležil srečanja z rojaki z vseh krajev sveta. čez leto dni: na veselo svidenje! Mladi o problemih proizvodnje motornih vozil 3. julija je bilo v Novem mestu posvetovanje predstavnikov mladine v jugoslovanski avtomobilski industriji. Ob navzočnosti gostov iz CK ZMS in okrajnega komiteja ZMS v Ljubljani so ugotavljali, da bi bil delež mladih, ki v mnogih avtomobilskih podjetjih predstavljajo celo 70 odstotkov vseh zaposlenih, lahko znatno uspešnejši, zlasti kar se koristnih pobud in prizadevanja za odpravljanje hib tiče, če bi znali vodilni in starejši oceniti njihovo vlogo. Na žalost gledajo na mlade še vedno precej nezaupljivo, to pa zavira njihovo delo, zlasti še na področjih, kjer bi mladi proizvajalci lahko koristno vložili svojo energijo. Mladina se zaveda, da ob takih togostih in napakah, ki jih je ugotovila, ne more pričakovati napredka, zato je njena naloga, da se vključi v aktivno reševanje teh zadev. Na posvetovanju so pred. stavnikj mladih proizvajalcev podjetij »Avtomontaža« iz Ljubljane, TAM iz Maribora, TOMOS iz Kopra, FAP iz Priboja na Limu, 11. OKTOM-VRI iz Skopja, FAMOS iz Sarajeva, CRVENA ZASTAVA iz Kragujevca, 21. OKTOBAR iz Rakovice in IMV iz Novega mesta našteli vrsto napak in pomanjkljivosti v avtomobilskih podjetjih. Menili so, da so nekatere nastale iz objektivnih razlogov, pretežno pa so bili vzroki tudi čisto subjektivne narave. Naredimo kratek sprehod po podjetjih, kot so jih predstavili mladi proizvajalci! Predstavnik sarajevskega podjetja FAMOS je ugotovil, da je njegovo podjetje zelo obremenjeno z rnaterialnira izpadom zaradi škartiranega materiala, in dodal, da je tako stanje zategadelj, ker primanjkuje sposobnih strokov, njakov. Predsednik mladina iz mariborske tovarne TAM je povedal, da bi morali posvetiti večjo pozornost kooperantom, kajti nepravočasna dobava materiala od kooperanta povzroči zastoj drugih zmogljivosti v podjetju, ki proizvaja finalne izdelke. Sploh se kaže, da je največ-ja slabost naše avtomobilske industrije v površno in nepravočasno izdelanih proizvode nih planih produkcijskih pod- (Nadaljevanje na 3. str.) Pretežni del rojakov na pikniku v četrtek opoldne na Otočcu: »Da bo za spomin na 4. julij 1963 v stari domovini!« Naročnikom in bralcem Dolenjskega lista Tudi letos bomo čez poletje začasno zmanjšali obseg domačega tednika — izhajal bo na 12 straneh. Razen dejstva, da moramo po našem finančnem načrtu v poletnih mesecih, ko ima Dolenjski list najmanj dohodkov, prihraniti določen znesek pri tiskarniških izdatkih, nas k takemu koraku sili tudi znana resnica, da poleti ljudje manj bero in da je predvsem na vasi zdaj za časnike in knjige prav malo časa. Zdaj prihranjeni denar in papir bomo raje koristno uporabili v jeseni in na zimo, ko vas bo Dolenjski list obiskoval spet v zajetnejšem obsegu. K varčevanju nas letos sili razen naštetega še dejstvo, da smo sami sicer skoraj stoodstotno uresničili plan dohodkov za I. polletje 1963, da pa nam n. pr. 2 občini letos kljub podpisani pogodbi nista prispevali še niti dinarja za redno izhajanje domačega glasnika SZDL. List izdajamo z denarjem, ki ga zberemo z naročnino, kolportažo, malimi ki reklamnimi oglasi ter s tiskovnim skladom, razen ■ tega pa prispevajo določen del' sredstev tudi lastniki in izdajatelji — občinski in okrajni odbor SZDL v obliki dotacije za kritje stroškov tiskanja pokrajinskega časnika. Ker nekateri ljudski odbori doslej niso izpolnili svojih obveznosti do uprave lista, nam s tem povzročajo samo težave, hkrati pa v isti sapi zahtevajo, da mora »biti informiranost v domačem tedniku na višku«. Javno prosimo nove občinske skupščine, da uredijo finančne in druge odnose do Dolenjskega lista, ki mora tiskarni v Ljubljani sproti in v redu plačevati delo in papir. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED URESNIČUJMO NOVO USTAVO! Mnoga vprašanja zajamemo s predpisi, še več jih mora zajeti socialistična zavest I Tovariš Tito je v svoji programski deklaraciji, ki jo je prebral ob izvolitvi za predsednika republike, izrazil globoko misel, ki je nikakor ne smemo prezreti. Dejal je, da številnih vprašanj iz našega vsakdanjega življenja tudi ustava ni mogla do potankosti zajeti. Sicer pa je najbolje, da povzamemo to misel dobesedno. Glasi se takole: Še več, vseh teh vprašanj ne bodo mogli obseči niti naši zakoni in drugi predpisi, toda z njimi se je v procesu našega družbenega razvoja treba nenehno ukvarjati, t vsakdanji praksi jih mora obseči naša socialistična zavest, katero nam narekujejo interesi naše skupnosti, katero nam nalaga skrb za enotnost te skupnosti in za njeno nenehno krepitev, skrb za človeka, proizvajalca, skrb za posameznika, državljana, skrb za delovne kolektive.« S to izredno točno ugotovitvijo je razgaljena zmotna miselnost, ki jo še zmeraj tu pa tam srečujemo. Ta miselnost ima več inačic, vsem pa je skupno nerazumevanje procesa, ki se dviga pri nas z utrjevanjem in nadaljnjim razvijanjem družbenega samoupravljanja. Nosilci take miselnosti iščejo rešitev ali pa krivdo za vsako težavo v predpisih, če se kje zatakne, zaženejo vik in krik: Predpise je treba spremeniti! Ako se jim zdi kakšna rešitev sicer zakonita, ne pa najbolj moralna, zmajejo z rameni, češ: Haj hočemo, predpisi so taki! • Predpise je resda treba spoštovati, če bi prepuščali prizadetim presojo o tem, ali je predpis dovolj ali premalo socialističen, bi gotovo zajadrali v pogoje labilne zakonitosti, od katere bi imeli vsi največjo škodo. Predpise, takšne ali drugačne, je treba izpolnjevati, če ugotovimo, da ne ustrezajo več, ker zavirajo hitrejši napredek, je treba terjati njihovo spremembo. Zakonodaja je živa stvar, odraz prav tako žive družbene stvarnosti, zato jo je treba razvijati. Hkrati se je treba zavedati, da se z demokratizacijo našega družbenega življenja spreminja tudi narava predpisov. Kadar nameravamo kakšno zadevo urediti s predpisom, imamo še vse I prepogosto v mislih predpis klasičnega tipa — prisiljeva-nje. Razumljivo, da so na tej stopnji družbenega razvoja se zmeraj potrebni tudi predpisi s sankcijo države. Mnogo pa je stvari, katerih reševanje bi moralo temeljiti na socialistični zavesti. V vsakdanjem življenju — v pogojih razvejanega družbenega samoupravljanja — se čedalje pogosteje srečujemo s problemi, za katerih reševanje nimamo na voljo napisanih receptov v obliki predpisov ta avtoritete v obliki sankcij. V takšnih primerih moramo predpise zamenjati s socialističnimi načeli in sankcije s prepričevanjem. Oboje pa ne sme biti odstotno tudi tedaj, kadar imamo opraviti z zadevami, ki so sicer urejene s pozitivnimi predpisi, za katerimi stoje sankcije, ki pa so le skrajna možnost. Zakaj preden bomo uporabili sankcijo, si bomo prizadevali doseči izpolnitev predpisa brez pri-siljevanja. Resnično učinkovit je samo tisti pravni red, ki ga večina ljudi sprejme za svojega in ki ga uresničuje na podlagi njegovih spoznanih koristi, ne pa zgolj zato, ker se boji posledic, s katerimi grozijo sankcije. Titovih besed bi se morali spomniti tudi tisti sestavljav-ci občinskih statutov, ki so se lotili svoje naloge preveč pravniško ta ki gledajo na statut samo skozj prizmo prava. Očitno je namreč, da občinski statut ni samo pravni dokument. Zaradi tega je treba odgnati nepotreben strah, ki nas žene, da iščemo vsako najmanjšo podrobnost, ki bi se v vsakdanjem življenju utegnila zgoditi, z namenom, da jo utes-nimo v paragraf. Pri tem pa pozabljamo, da vsega ni mogoče do potankosti zajeti Če mislimo na statut le kot na dokument, na podlagi katerega bomo urejali vsa V Moskvi so se zaceu razgovori med zastopniki CK KP Sovjetske zveze in CK KP LK Kitajske. Sovjetsko delegacijo vodi član prezidija CK KP ZSSR Alihail Suslov, kitajsko pa Teng hsioo Ping, eden izmed sekretarjev CK KP Kitajske. Kitajsko delegacijo je na letališču pričakala vsa sovjetska delegacija na razgovorih, ki zuaj potekajo v neki vili na Leninskih gorah v popolni tajnosti. Tudi sovjetski tisk in radio zelo malo pišeta o tem neposredno, čeprav je iz posrednega pisanja razvidno, kako velika nesoglasja obstajajo med obema partijama. Pred razgovori je bilo več incidentov, ki ponazarjajo napete odnose med obema partijama. Iz Moskve so izgnali dva kitajska diplomata in tri kitajske študente, ker so širili kitajske teze. Sovjetski tisk namreč ni priobčil 25 kitajskih »točk« in kitajska stran se razburja, da to ni pošteno. Prišlo je celo do demonstracij pred kitajskim veleposlaništvom v Moskvi, ko so razbili stekleno okno na izložbi, v kateri je bilo kitajsko propagandno gradivo. Peking je na svojevrsten način odgovoril na moskovsko »izzivanje«. Po vrnitvi v Peking so izgnanim Kitajcem priredili veličasten sprejem in visoke odgovorne kitajske osebnosti so jih pohvalile, »da so prav ravnali«. Sovjetska reakcija je bila ostra. Sam CK KP ZSSR je objavil v »Pravdi« sporočilo, v katerem je omenjen miting v Pekingu, ki je pokazal, da »kitajski tovariši še vedno menijo, da imajo pravico širiti pismo CK KP Kitajske v Sovjetski zvezi in da odo- bravajo takšno ravnanje«. Sporočilo pravi, da je tako ravnanje vmešavanje v notranje zadeve socialističnih držav in da so bili zato omenjeni kitajski državljani izgnani iz Moskve. Pred sovjetsko-kitajskimi razgovori je prišlo do incidentov tudi na svetovnem ženskem kongresu v Moskvi, ko so kitajske delegatke z napadi na druge predstavnice, predvsem indijske, skušale uveljaviti »pekinško« linijo. Seveda je k temu treba prišteti še propagandni dvoboj med Moskvo in Pekingom, ki je v zadnjih dneh postajal čedalje silovitejši. Od sedanjih razgovorov si opazovalci dosti ne obetajo, ker so nesoglasja pregloboka. Vprašanje je, če niso že vnaprej obsojeni na neuspeh, da bi potem lahko vsaka stran dolžila Moskovski razgovori drugo nesodelovanja in obstrukcije. Vsekakor pa so ti razgovori samo drobna epizoda v orjaškem ideološkem spopadu, ki je za svetovni socializem usodnega pomena. Obisk predsednika ZDA Kennedvja v Evropi je za nami. Prav tako je za nami obisk francoskega predsednika generala de Gaulla v Bonnu. Zdaj se na dolgo in na široko piše bilanca o teh dogodkih. Večina komentatorjev se strinja, da je Kennedv s svojim obiskom predvsem podprl Zvezno republiko Nemčijo. Da bi nevtraliziral francoski nacionalizem ta »evropski« separatizem generala de Gaulla, je ameriški predsednik ponovno poudaril ameriško angažiranje v Evropi, »obveznosti« v Berlinu in soglasje ZDA o ponovni združitvi Nemčije. Vse to so Nemci radi slišali, hkrati pa so naglo izkoristili položaj, v katerem lahko izigravajo de Gaulla proti ZDA in obratno. Prav to dejstvo številnim ameriškim krogom ni všeč. Ti krogi namreč poudarjajo, da je pravzaprav cel Ken-nedvjev obisk v Evropi pomagal Nemcem, medtem ko je obisk' v Britaniji in Italiji potekel dokaj hladno. Ti krogi podpirajo Kennedvja v naporih za zbližanje z ZSSR, hkrati pa opozarjajo, da je rezultat njegovega obiska v Zahodni Nemčiji v nasprotju s cilji najnovejše washingtonske »linije«, ker je dobila Zvezna republika Nemčija kot zaveznica ZDA prevelik pomen ta težo v primerjavi z drugimi ameriškimi zavezniki v Evropi. V krogih Kenne-dvjevih svetovalcev se že dlje časa izogibajo temu, da bi se politika demokratske vlade v VVashtagtonu tako močno istovetila s politiko iz dobe Eisenhower-Dulles. Prav ti krogi posmehljivo pripominjajo, da navdušen sprejem, ki ga je Kenneđv doživel po zahodnonemških mestih, ne bo niti pripravil de Gaulla do tega, da bi se odpovedal svojemu evropskemu izolacionizmu, niti preprečil izjalovitev zamisli o multilateralni atomski•• sili,. ki jo je sprejela edino bonnska vlada. vprašanja z odloki ta sankcijami, je še slabše. Na podlagi statuta bo mogoče tudi priporočati, svetovati, prepričevati. Tudi to so lahko akti, toda taki, ki nastanejo kot rezultat svobodnega dogovora — brez sile. Takih družbenih aktov bo moralo biti vsak dan več. V praksi se še pogosto dogaja, da se organi, h katerim se obračajo stranke v določenih zadevah, ki niso zajete s predpisi, izgovarjajo: Nič se ne da napraviti: ni pravne podlage! Včasih je zadeva zelo pereča, v nebo vpijoča krivica, a rešitve ne moremo ponuditi niti svetovati, ker ni predpisa. Kaj pa socialistična zavest? In zavestne sile kot oblikovalke druž bene zavesti na višji ravni? Tudi z vplivanjem na javno mnenje, kar lahko store zavestne sile, je mogoče odpravljati nepravilnosti, ki sicer formalno niso v nasprotju s predpisom, čeprav dejansko grobo teptajo socialistična načela. Zavestno oblikovano javno mnenje je še bolj učinkovito kot sankcija prisiljevanja, čeprav ga pogosto prezremo. Na pravilno, socialistično urejevanje zadev je mogoče vplivati z znanstveno ugotovljenimi dejstvi. Kadar govorimo o prepričevanju, gotovo ne mislimo, da ga moramo spletati iz fraz. Prepričevanje mora temeljiti na znanosti, na točno ugotovljenih dejstvih, na stvarnih perspektivah. Tako prepričevanje bo marsikje lahko zamsnjalo sankcijo prisiljevanja. Pri nrpKrnčervftrvrti akcii bn šec< uspešnejše, ker bo postavljalo vsako dejavnost na temelj spoznanih koristi. To pa seveda ne pomeni, da predpisi s sankcijami niso več potrebni. So so potrebni. Hkrati pa bo iz dneva v dan več vprašanj, ki jih bo treba zaobseči s socialistično zavestjo vsakega izmed nas. »S socialistično zavestjo,« je dejal tovariš Tito, »morejo in morajo biti premagana razna protislovja, ki spremljajo tudi naš socialistični razvoj, zlasti, ako so viri teh protislovnosti v subjektivnih činiteljih.« J. B. rKRATKL '} IZ RAZNIH STRANI j m Tovarna sladkorja v Ormožu bo potrebovala na leto 150.000 ton sladkorne pese. Razen tega bo tovarna dajala 600 vagonov melase in turacijskega mulja. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Tjentisic nu Sutjeski: kdo ne ve za ta kraj, prepojen s krvjo najboljših? Samo iz take prsti je lahko pognal nov cvet: nova, mlada generacija, ki ramo ob rami s starejšimi tovariši, nekdanjimi bojevniki za svobodo, gradi svet sonca in veselja. V taki radosti se je zbrala mladina na Sutjcski, da bi proslavila dan borca in 20-letnico slavne, nepozabne bitke. Hkrati se je veselila otvoritve mladinskega centra, kjer se bodo vzgajali njeni kadri. Z njimi je delil srečo in radost tudi prijatelj mladih, podpredsednik republike Aleksandar Ranković, ki je povedal mladini toliko lepih, spodbudnih besed. Med drugim je tudi dejal: »Mladi rod mora imeti pred seboj jasno persx>eklivo in trdno zavest, da je njegova usoda v njegovih rokah. Kdor ima jasno perspektivo ta kdor ve, kaj hoče, premaguje vse probleme in težave laže. Znati premagovati težave in boriti se za novo, bolj humano, za ljudi, to je posebna radost. To je tisto, kar navdaja človeka z močjo, da vztraja do konca.' Drugače povedano, če nimamo jasne perspektive, človek tudi hitreje idoni pred težavami, postane ravnodušen, zbegan, nastanejo družbene motnje, človek izgubi vero v delovnega človeka, delavski razred in njegovo sposobnost.« Srečen dan, kakršnega je preživela mladina na Tjcntištu, je najlepša oddoižitcv padLim borcem. Zakaj bojevali so se zato, da bi bile prihod je. generacije srečne. O Dan borca so proslavili tudi drugod, po Jugoslaviji. V Sloveniji je bilo več zborovanj. Osrednje je bilo tisto na Jelovici, kjjr so odprli partizanski dom, okrevališče borcev, hkrati pa najlepši pomnik revolucije. Spomenik so odkrili tudi v Kalu nad Kanalom. Znlna slovesnost je bila nadalje v Jasenovcu, v kraj:i,' kjer je bilo zloglasno ustaško taborišče. Marsikje so proslavo dneva borca ubog.:iili še z otvoritvijo nove tovarne, okrevališču, ceste ali kaj podobnega. © Praznovanje dneva vstaje srbskega ljud- stva so Izrabili tudi za otvoritev cestišča novega pančevskega mostu. Most je dolg 1050 metrov, nanj pa delovni ljudje čakajo že 18 let. Popolnoma dokončan bo 20. oktobra, ko bodo Beograjčani in z njimi vred vsa Jugoslavija, ki ji je enako pri srcu glavno mesto, proslavljali 18-let-nico osvoboditve jugoslovanske metropole. Most ob omogočil direktno zvezo med Srbijo in Vojvodino, s tem pa tudi med Jugoslavijo in Vzhodno Evropo. 0 Poleg številnih drugih, nas je prejšnji teden razveselil še en uspeh naših delovnih ljudi: splovitev 30.000-tonskcga tankerja v reški ladjedelnici »3. maj«. Rojstvu velikanke, ki bo plula pod brazilsko zastavo in ki so jo krstili »Prezident Joao Goulart«, je botrovala Jovan-ka Broz. Boriti se za novo fo jo pase t na radost O Tudi dan rudarjev, teh pogumnih »krtov«, Id rij L-jo pod zemljo, da bi drugim svetloba razsvetlila temo, ni minil neopazno. V vseh rudarskih krajih so bile proslave in prireditve. V Trbovljah so na proslavi, ki se je je udclcz.il tudi Miha Marinko, podelili priznanja in nagrade najzaslužnejšim rudarjem. V Hrastniku, kjer so praz:iov:'.li obenem tudi svoj občinski .praznik, so imeli t . .i parado društvene aktivnosti. © Nu seji predsedstva glavne zadružne zveze v Ljubljani so omenili tudi nekatere probleme, s katerimi se je treba brž spoprijeli, da bi jih hitreje rešili in tako omogočili zadrugam še večji razmak proizvodne dejavnosti. Med drugim so opozori!!, da sta zakup in nakup zemlje sicer pcSno potekala, vendar pa to nI vse, ker so potrebna tudi sredstva za organiziranje sodobne kmetijske proizvodnje. Ugotovili so tudi, da kooperacija količinsko lepo napreduje, ni pa še na dovolj visoki kakovostni ravni, ker jc preveč razdrobljena in ker zvečine ostaja v okvirih nižjih oblik sodelovanja. Na seji so omenili tudi izdelavo statutov kot nalogo, ki ji je treba posvetiti dovolj skrbi, da bi prek te akcije kar najbolje uredili notranje odnose, s tem pa omogočili boljšo organizacijo dela in višjo produktivnost. Ugotovili so, da je v nekaterih zadrugah preveč zaposlenih, zlasti v računsko-knjigovod-skih službah, ki stanejo veliko, niso pa zmeraj na tekočem s podatki, kadar so lc-tl potrebni. O Poročali smo že, da jc odšel dr. Vitja Rode, dosedanji predsednik okrajnega odbora SZDL Ljubljana, na novo dolžnost. Namesto njega je bila izvoljena za predsednika Francka Strmole, ki je doslej opravljala dolžnosti predsednice CK LMS. — Kadrovska sprememba jc bila izvršena tudi na IV. skupščini zveze prijateljev mladine Slovenije, kjer so izvolili za novega predsednik« Staneta Keparja. Na skupščini so poudarili, da moru biti delo z otroki v prihodnje vsebinsko še bogatejše in da je treba zagotoviti mladim urejeno, lepo življenje. Zveza prijateljev mladine bo po svojih močeh prispevala k urejsni vzgoji In varstvu, ker brez tega nI mogoče zagotoviti realnega družbenega standarda delovnih ljudi. Q Te dni smo bili priča dvema dogodkoma: s kulturnega in športnega torišča. Na Bledu, kjer jc bil festival slovenskih popevk, je bila žetev še kar bogata: 21 popevk. Presenetilo je tudi veliko število izvajalcev — pevcev in pevk. V Beogradu je naš ljubljenec Miro Cerar pogumno obranil naslov evropskega prvaka v orodni telovadbi. 0 V nedeljo zvečer je preminil ljubljanski nadškof dr. Vovk, ki je že dalj časa bolehal za sladkorno boleznijo. Ob njegovi smrti je Izrekel sožalje Ivan Maček, predsednik Skupščine SR Slovenije. i J Geneialm seitreuu OZN U Tant je sklenil, da bodo do konca letošnjega leta zapustili Kongo vsi oddelki mednarodnih sil OZN. B V Londonu so podpisali spp-razum o ustanovitvi tako Imenovane Malezijske federacije, ki bo obsegala Malajo, Singapur In tri dežele na Severnem Borneu. 0 Velika večina Američanov želi — kakor Je pokazala nedavna anketa — da bi bil sklenjen spo-, razum o prepovedi atomskih poskusov. Za sklenitev sporazuma Je bilo 73 odstotkov anketiranih Američanov, 17 odstotkov jih jo bilo proti, 10 odstotkov pa je bilo neopredeljenih. H Alžirsko ljudstvo je 5. julija praznovalo prvo obletnico neodvisnosti. Po vsej deželi so bile slovesnosti, predsednik vlade Ben Bela pa se je v svojem govoru med drugim zahvalil tudi Jugoslaviji za O V ZDA so nadaljujejo demonstracije črncev, ki zahtevajo enakopravnost z belim prebivalstvom. Težišče demonstracij se je zdaj premaknilo v Baltimore, čeprav tudi v drugih mestih ne pojonju-jejo. Organizirajo celo črnski pohod na VVashington. ■ Konec leta bodo razpustili SrednjcafriSko federacijo Rodezija in Njasc in nastale -bodo tri neodvisne oiriško države — Severna Rodezija aH Zambija, Južna Rodezija in Njasa. iti Prjdstavolk Afrijkega nacionalnega kongresa za Vzhodno Afriko Makivane Je izjavil, da jo Kongres doslej uporabljal miroljubna sredstva v boju za pravico Afričanov v Južnoafriški republiki, da pa to metodo niso rociile nobenega sadu. »Cas Je, da posežemo po drugih metodah,« je poudaril B Scf civilnega doma prodsed-stva brazilske republike Darsl Ri-belro Jo obtožil skrajno desnico in konservativno kroge, da kujejo zaroto proti predsedniku Goulartu, ker so ta zavzema za agrarno ln druge demokratično reforme. B Na povabilo CK KP ZSSR ln sovjetsko vlade Jo prispela na obisk v Sovjetsko zvezo madžarska partijska ln vladna delegacija, ki Jo vodi prvi sekretar CK Madžarsko sorlnlistične delavske partije Janos Kadar. Na sejmišču promet upetda Pretekli teden je bil na * novomeškem sejmišču še -slabši promet kot prejšnje krati. Kupcem, ki jih ni bi'.O dosti, je bilo nn voljo 5'!0 prašičev, odkupljenih pa je bilo le 309. Za prašiče so za- ' htrvnll od 7 s, •t, ■ — od Crke T do 2-' Jul'Ja — za vse ostale in za zamudnike. Komisija za tehnične preglede motornih vozil pri SGP »PIONIR«. Nov« mesto teljstvo in za strokovne delavce, ki jih potrebujejo podjetja; — počasno urejevanje turističnih objektov (restavracije, obnova žužemberškega gradu, urejanje tujskih sob in urejevanje okolja turističnih točk); — slabe prometne zveze za prešolanje otrok z Brezove rebri, Ajdovca, Vrha, Vi-sejca, Lopate in Sel pri Hinjah; — pomanjkanje strokovnega kadra za obrat Iskre v Žužemberku in za zidarsko podjetje Remont; — pomanjkanje učil za vse šole; — zadnje čase pa se odpi- Posvet poslancev Kočevskega zbora 30. junija so se zbrali v Črnomlju poslanci Kočevskega zbora s področja občine Črnomelj. Domenili so se, da bodo zbirali zgodovinski material in dokumentacijo o zboru, ki ga bodo izročili Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani ob 20-letnici zasedanja. Na posvetu, ki se ga je udeležilo 50 udeležencev Kočevskega zbora, so obujali spomine na pomembni dogodek pred 20 leti. Posveta sta se udeležila tudi tov. tov. Franc Krese - čoban in tovariš Vrhovšek, sekretar okrajnega odbora Združenja borcev Ljubljana. J. Š. ra tudi problem ostarelih kmetov. Te probleme začenjajo občina in podjetja že reševati. Tako je za prihodnje ieto predvideno, da bi razširili žužemberško osnovno šolo. še letos bodo dogradili cesto Ajdovec—Brezova reber in tako dobili avtobusno zvezo z Novim mestom prek Prečne in z Žužemberkom do Ljubljane. Zadruga bo zgradila več stanovanj za svoj strokovni kader, stanovanjske izgradnje pa se loteva tudi obrat Iskre. Tudi za uči-teljstvo bodo zgradili več novih stanovanj, obnovo gradu Pa bodo nadaljevali letos in v prihodnjih letih. Verjetno bo gostišče še letos opremilo sobe na Loki in pridobilo 8 postelj za turiste. Tudi turistično društvo se oo lotilo urejevanja okolice gradu in spomenika na Cviblju. Nerešeno ostane še vprašanje glede prevoza otrok z Vrha, Visejca in Lopate in iz Sel pri Hinjah v šolo na Pre-voiah. Načrtno bo treba reševati tudi vprašanje strokovnega kadra; medtem ko obrat Iskra že štipendira nekaj mladih ljudi, se v Remontu tega še niso resno lotili. Brez strokovnih kadrov pa seveda tudi Suha krajina ne bo mogla uresničiti številnih načrtov, ki jih ima za svoj nadaljnji razvoj. Vse pogoje imamo, da te načrte zdaj in v prihodnjih letih uspešno rešimo. Milan Senica Mladi o problemih proizvodnje motornih vozil (Nadaljevanje s 1, str.) jetij. V tovarni FAP so zato »prišli« celo tako daleč, da so jim blokirali račune. Predstavnik koprskega podjetja TOMOS se je dotaknil problema združitve z IMV in nagla-sil, da je mladina zainteresirana, da se vprašanje čimprej reši. Iz pripovedovanj predstavnikov na posvetovanju lahko povzamemo, da je vprašanje neizkoriščenih možnosti v kooperaciji med podjetji za avtomobilsko industrijo ena poglavitnih hib v proizvodnji jugoslovanskih motornih vozil. Tega pa nikakor ne bo mogoče rešiti le s plačevanjem pen-Uov in drugimi podobnimi ukrepi, saj gre pri tem dejansko za čisto nekaj drugega. Kot so poudarili, je treba razloge za to ne preveč zavidljivo stanje iskati v zvezi z vprašanjem planov let nih produkcij. Bržčas bi bili vsi bolj zadovoljni, če bi proizvodne plane sestavili za naslednje leto že sredi predhodnega proizvodnega leta in dobili na ta način seštevek potreb podjetij, ki izdelujejo finalne izdelke. Vsekakor bi morali biti plani »finalnih« podjetij in kooperantov usklajeni tako, da bi se poslej ne pojavljalo vprašanje nadpro. dukcije, nepravočasne dobave delov in sploh zastoja v produkciji motornih vozil. Mladina zaskrbljena ugotavlja, da po tej poti ni napredka, zato je pripravljena sama prispevati delež k izboljšanju stanja. Da bi ta svoj delež manifestirala tudi na zunaj, so se predstavniki na posvetovanju v Novem mestu dogovorili, da bodo uvedli tekmovanje med podjetji jugoslovanske avtomobilske industrije. Kot najvažnejšo svar so pri tem omenili udeležbo mladine v povečevanju delovne storilnosti. Seveda še nimajo meril, s katerimi bi ocenili prispevek mladih. O tem se bodo še pogovarjali v okviru podjetij, tako da bi na prihodnjem podobnem posvetovanju, ki bo septembra letos v Mariboru, izluščili vse podrobnosti, ki bi prišle v po-št.ev pri takem tekmovanju. Udeleženci posvetovanja predstavnikov jugoslovanskih avtomobilskih podjetij so izrazili prepričanje, da bo prihodnji posvet še bolj pripravljen, predvsem pa, da se bodo še večkrat našli za skupno mizo ter razpravljali o problemih in deležu mladih proizvajalcev pri odpravljanju napak in pomanjkljivosti v razvijajoči se jugoslovanski industriji motornih vozil. VSEM DELOVNIM LJUDEM IZ SUHE KRAJINE, ZLASTI PA TOVARIŠEM IN TOVARIŠICAM, KI SE UKVARJAJO S KMETIJSTVOM, ČESTITAMO ZA KRAJEVNI PRAZNIK ŽUŽEMBERKA! KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK IN VSE KRAJEVNE DRUŽBENE IN POLITIČNE ORGANIZACIJE! Spored prireditev OB KRAJEVNEM PRAZNIKU V ŽUŽEMBERKU PETEK, 12. julija: Na predvečer praznika spominska komemoracija pri spomeniku na Cviblju. SOBOTA, 13. julija: Dopoldne bo zborovanje na trgu; po govoru kulturni program in polaganje vencev na grobnico pri spomeniku na Cviblju. Po sporedu in proslavi Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije bo partizansko srečanje z ljudskim rajanjem. Šoferski praznik v središču Suhe krajine Vsako leto praznuje Združenje šoferjev in avtomehanikov Slovenije svoj stanovski praznik. Letošnji praznik je posvečen 20-letnici osnovanja prvih motoriziranih enot v NOB. Proslava bo 13. julija s pričetkem ob 15. uri v Žužemberku, kjer so bile ustanovljene prve bojne motorizirane enote narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji. Svečan spored proslavljanja je prikrojen proslavljanju krajevnega praznika, ki ga Žužemberk praznuje 13. julija. Šoferji in avtomehaniki iz vse Slovenije bodo ob tej priložnosti položili vence na grobnico in pred spomenik padlih borcev na Cviblju. Organizatorji proslavljanja šoferskega praznika vabijo v Žužemberk vse voznike in avtomehanikc, da skupaj počastijo spomin na zgodovinski dogodek pred 20 leti. Jože Marolt, novi predsednik okrajnega odbora SZDL v Celju Predzadnji ponedeljek je bil v Celju plenum okrajnega odbora SZDL, na katerem so analizirali uspehe in probleme idejno-političnega dela v okraju. Ko so ugotavljali predvsem pomanjkljivosti s tega področja, so med dru gim ugotovili, da je v izobra zevanju v delovnih organiza cijah premalo družbeno-poli-tične in estetske vsebine. Žal so prosvetna društva zaradi premajhne usklajenosti z delom delavskih univerz skoraj povsod opustile svojo prej zelo živahno izobraževalno dejavnost, delavske univerze pa se obračajo v ' pretežni meri predvsem na tako izobraževanje, ki jim daje materialno korist. Na plenumu so zato sprejeli vrsto sklepov, da bo poslej delo izobraževalnih ustanov v okraju še plodnejše in predvsem vsestransko. Na plenumu so izpopolnili pomožne organe okrajnega odbora SZDL z vrsto novih članov. Ker je bil dosedanji predsednik OO SZDL inž. Andrej Marine pred kratkim izvoljen za sekretarja okrajnega komiteja ZKS v Celju, so za novega predsednika okr. odbor SZDL izvolili Jožeta Mamila, dosedanjega org. sekretarja OK ZKS. člani plenuma so oba tovariša toplo pozdravili in jima zaželeli na novih dolžnostih mnogo uspehov. Francka Strmole, predsednica okrajnega odbora SZDL Ljubljana 2. julija so na seji okrajnega odbora SZDL v Ljubljani razpravljali o ustavni in predvolilni akciji ter ugotovili, da naj bi organizacije Socialistične zveze tudi v naslednjem obdobju obdržale nepretrgano politično aktivnost, ki se je zadnje mesece posebno močno razmahnila. Kot doslej, naj dajejo tudi v bodoče prav organizacije SZDL pobude za nadaljnje delo, zlasti kar zadeva sestavljanje občinskih statutov. Pomagati bo treba tudi novim občinskim skupščinam, da se bodo usposobile za samostojno delo. Sem sodi prav tako pomoč pri uresni- čevanju vseh tistih odprtih vprašanj, na katere so opozorili vsebinsko bogati prispevki občanov med ustavno in predvolilno razpravo. Na seji Je okrajni odbor razrešil svojega dosedanjega člana in predsednika inž. Vit. jo Rodeta, ki je bil izvoljen za sekretarja GO SZDL Slovenije, in svojega podpredsednika inž. Ljuba Levstika, ki je postal podpredsednik Mestnega sveta v Ljubljani. Za novo predsednico okrajnega odbora SZDL so nato izvolili Francko Strmole, dosedanjo predsednico CK ZMS. POZDRAVLJAMO KRAJEVNI PRAZNIK ŽUŽEMBERKA IN ČESTITAMO PREBIVALSTVU, ZELEČ NOVIH USPEHOV! SPLOŠNO MIZARSTVO DVOR PRI ŽUŽEMBERKU SVOJIM STRANKAM ČESTITAMO ZA 13. JULIJ IN SE PRIPOROČAMO! GOSTINSKO PODJETJE ŽUŽEMBERK MESARIJA ŽUŽEMBERK PISMA UREDNIŠTVU Zadeva je precej drugačna! Tovariš urednik! Pod naslovom »Ali imamo starši pravico zanimati se za otroke?« je bil objavljen dne 27. junija t l. v rubriki »Pisma uredništvu« dopis Ivana Lavriča iz Novega mesta. Ker je vsebina dopisa neresnična in žaljiva prosim, da objavite naslednje pojasnilo: Piščeva trditev, da njegov sin ni bil izprašan, je popolnoma izmišljena. Njegov sin je bil skozi vse leto med slabimi dijaki v razredu. Ob polletju je imel 3 negativne ocene, ob koncu leta pa celo 4. V redovalnici ima vpisanih v slovenskem jeziku U ocen, od tega so le tri pozitivne, v nemškem jeziku so od 12 ocen 3 pozitivne, v matematiki od 14 ocen 4 pozitivne in v fiziki od 8 ocen le 1 pozitivna. Tov. Lavrič je namerno zamolčal, da je prišel na šolo 15. junija t. I, to je zadnji dan pouka. Prišel ni dopoldne, ampak popoldne ob 16. uri, ko smo se zbrali k redo-valni konferenci. Omenjenega dne in tik pred konferenco se je na hodniku razgovarjal s prof. Camlohom. Prepričan sem bil, da gre za dijaka iz II. letnika elektrorazreda, čudno pa se mi je zdelo to, da prihaja ob takem času nekdo spraševat za svojega sina. Ko sem šel mimo, sem vprašal tovariša, ki se je razgovarjal s prof. Camlohom, kaj zeli. Navedeni mi je dejal, da njegov sin ni bil ocenjen in da ima zaključene negativne ocene. Odgovoril sem mu, da je to izključeno, sicer pa je malo pozno, da prihaja v času, ko se je pouk že zaključil. Na te besede mi je arogantno odgovoril, da starši res nimajo denarja za to, da bi ga kar proč metali. Na te besede sem pripomnil, da to pač ni stvar šole, če se kdo ne uči. To ga je tako razburilo, da mi je zabrusil, da so sedaj počitnice, pedagoških tečajev bo dovolj in bi bilo »treba vas vse poslati v tečaj«. Na te besede sem mu dejal le, da si ne dovoljujem, da bi mi kdo na tak način solil pamet. Ker še vedno ni prenehal z obtožbami o nesposobnosti predavateljev, sem mu dejal, da se z njim nimam kaj pogovarjati, in če misli še žaliti, da naj se odstrani. Po teh besedah sem se obrnil in odšel v zbornico. Ker so bila vrata zbornice odprta, so kolegi slišali razgovor. Sele v zbornici sem izvedel za ime tovariša, ki me je napadel. Tovariš Lavrič se z menoj ni razgovarjal ob navzočnosti svojega sina, kot je trdil v svojem dopisu, če bi bil njegov sin navzoč, bi tovariš Lavrič prenehal s svojo trditvijo, da sin ni bil vprašan. Tega se je ^verjetno bal in je bolj zaupal besedam svojega sina kot pa profesorjem. Da bi hotel s tovarišem Lavričem fizično obračunati, je popolna izmišljotina, kajti v svpjem življenju se nisem še nikdar pretepal in nikomur fizično grozil. Pisec tudi ni omenil, da mi je pisal pismo, kjer enostavno pravi, da se ne strinja s šolskim spričevalom, ki ga je prejel njegov sm, ker ni bil ob zaključku šolskega leta izprašan. V pismu zahteva, da ga izpraša za to jrristojna komisija. Na koncu pravi dobesedno: »Prepričan sem, da zaradi vaše osebnosti do mene ne more biti ogrožena usoda mojega sina.« Na to pismo je prejel tovariš Lavrič uradni odgovor, da je zadevo pretresala konferenca in ugotovila, da njegove navedbe niso resnične in da je njegov sin bil pravilno izprašan. Opozorili smo ga, da ima pravico pritožbe, v njej pa mora navesti vse okoliščine, ki naj po njegovem mnenju utemeljujejo njegovo zahtevo. Do danes nismo prejeli še nobene pritožbe. Ta dogodek bo pa našel svoj epilog na sodišču, ker mislim, da je treba tovrstne ljudi jKučiti o tem, kaj se sme in kaj ne. Ciril Murnik, direktor TSS Videm-Krško Po petdesetih letih spet doma Naša izseljenca Mary in Ignac Zupančič, ki živita v Ameriki že petdeset let, sta nam te dni poslala takole pismo: — Včeraj, prvega julija, sem se po petdesetih letih vrnil v Slovenijo. Ne morem povedati, s kakšnimi občutki sva z ženo v Pari- zu prestopila iz ameriškega letala na lepo najmodernejše jugoslovansko reaktivno letalo, ki naju je pripeljalo med svojce. Prav ta dan je minilo petdeset let, kar sem kot mlad fant šel za zaslužkom v Ameriko. Težki so bili začetki, ker sem moral Zakonca Mary in Ignac Zupančič pozdravljata vse rojake, ki so na obisku pri svojih dragih NK ELAN — zmagovalec nogometnega turnirja v Litiji 4. Julija Je bil v Litiji nogometni turnir v počastitev dneva borca, na katerem se poleg domačinov sodelovali še Partizan iz Škofje Loke, Garnizon JLA iz Litije in Elan iz Novega mesta. V prvi tekmi se je Elan srečal z enajstorico Garnizona Litija in jo premagal s tesnim rezultatom 2:1 (0:0). v drugi pa je Litija premagala Partizana (Skofja Loka) s 3:1 (1:1). V borbi za 3. oz. 4. mesto je Skofja Loka premagala Garnizon JLA z 2:0. V glavni tekmi za naslov zmagovalca turnirja sta se srečala Elan in Litija. Pred 500 gledalci je na 6plošno presenečenje Elan zasluženo premagal domačine s 4:1 (3:0). osvojil prvo mesto ln prejel prehodni pokal ZB Litija. Elan je v obeh srečanjih zaigral od K Ono in zasluženo zmagal. V tekmi z Litijo, ki tekmuje v I. ljubljanskem razredu ln sodi med najboljša moštva, je Elan tehnično in taktično povsem nadigral domačine. Rezultat glavne tekme je realen. Razlika bi bila še večja, če ne bi domači sodnik sodil zelo pristransko in razveljavil dveh pravilnih zadetkov tam hoditi v šolo, da sem dobil boljšo službo v tovarni in sem postal tovarniški nadzornik. 46 let sem bil v službi v isti tovarni! V Ameriki sem se poročil s svojo rojakinjo iz Dobrave pri Trebnjem in tam imam svojo družino. Domovine in svojega domačega kraja pa nisem nikoli pozabil. Vedno sem se zanimal za svoj kraj in vedno sem se veselil, kadar sem v naših ameriških časopisih bral o napredku, ki ga je dosegla moja domovina. Želel sem svoje rojake in drago slovensko zemljo še enkrat videti; ta želja pa se mi je zdaj izpolnila. Solze sem imel v očeh, ko sem po toliko le- tih spet videl naše hribe, naša polja in ljudi. Ni mi žal, da sem se odločil za obisk v domovini! zc nekaj let dobivava z ženo Dolenjski list, ki nam pomeni delček domovine. Najprej pregledava novice iz okolice Trebnjega, kjer sva doma. Za dva dni sva se z ženo ustavila pri sorodniku v Škocjanu, zdaj pa greva na rojstne domove, nato pa bova obiskala še razne kraje v prelepi Sloveniji. Vem, da nama bo zelo težko pri srcu, ko bova odhajala nazaj v Ameriko, saj se bo morala žena za vedno posloviti od svoje edine sestre, oba pa za vedno od rojstne domovine ... Mladina iz vse Jugoslavije v šmihelu pri Novem mestu gostov ln prisodil enajstmetrovke, ki je sploh ni bilo. Na'boljšl 6trelec na turnirju je bil igralec Elana Stefanič, ki je dosegel 4 gole, po l gol sta dosegla Jerkovlč ln Petakovič. jm. Več možnosti za trening rokometa šem! Na mladinskem rokometnem prvenstvu Slovenije je sodelovala tudi ekipa Partizana iz Črnomlja. Ker je sodelovalo IS ekip, so jih razdelili v štiri skupine. Crnomalj-ci so prišli v najtežjo skupino, kjer so izgubili le s Slovanom z rezultatom 3:6, vse ostale ekipe pa so premagali. Ce upoštevamo, da ekipa pred tekmovanjem ni trenirala skoraj mesec dni, ker so v tem času asfaltirali rokometno igrišče, lahko rečemo, da bi mladi Igralci z več treninga imeli lepe možnosti za prvo mesto. J. 6. V vsako našo. družino domači tednik Dolenjski list! V šmihelu pri Novem mestu se je pred dnevi naselila kolonija »Sutjeska«, v kateri je 85 otrok iz vseh jugoslovanskih republik. Otroci se na Dolenjskem zelo dobro počutijo in so navdusend nad lepoto naših krajev. Nekoliko so razočarani le nad tem, da v Novem mestu ni primernega kopališča, saj je med njimi precej neplavalcev. V ponedeljek so posamezne skupine »Sutjeske« obiskale predstavnike družbeno -političnih organizacij v Novem mestu. Ob majhnih zakuskah so pogovarjali o vsem, kar je zanimalo mlade goste. Najbolj sp spraševali za življenje in delo svojih vrstnikov pri nas, saj bi radi navezali tesnejše in prisrčne stike z mladimi Dolenjci. Gostje bodo naredili več izletov po Dolenjski, šli pa bodo tudi v Ljubljano in Postojnsko jamo, za katero vlada največje zanimanje. Gostitelji se bodo potrudili, da bodo mladi gostje odšli domov z res lepimi spomini, -jk ll»l,!ffl!lliSll'!l«llli!i5!li;iM XRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški trans- jj 1 fuzijski postaji: Ivan Božič, Franc Luzar, Viktor MI- g S kcc, Štefan Brajdič, člani kolektiva Industrije motor- j§§ m nih vozil v Novem mestu; Stane Vidmar, Anton Medle, B g Vinko Kcbelj, Stane Ravbar, Slavko Virant, Vladimir g S Foršek, Ciril Celic, Domine Kužnik, Ivan Besek, iz g M podjetja Kovinar, Novo mesto; Angelca Pavec, Tončka H j| Šinkovec, Draga Košmrlj, Marija Plut, člani kolektiva M 3 Splošne bolnice, Novo mesto; Anica Mugerli, član ko- Jf ( lektiva Iskra. Semič; Marija Vidmar z Državnega 3 ij posestva Ruperč vrh; Angelca Grandovcc, gospodinja f§ j} iz Velikega Podljubna; Marija Poreber, gospodinja "iz S m Velikega Podljubna; Marija Bukovec, gospodinja iz M M Velikega Podljubna; Marija Plantan, gospodinja lz j§ H Velikega Podljubna; Neža Smajdck, gospodinja iz Ve- M H likega Podljubna. IMIIIHH»»ill,l;llilHII!to Tako se je pripetilo, da sem bil enkrat še celo na svatbi na Jelovem brdu, takrat, ko je Kalar dajal svojo hčer Ano Skalarjevemu Matičku, ki je pri njem, kakor veste, zvesto in pridno služil. Dal mu je precej sveta, da ima Matice sedaj čedno kmetijo, dal mu je pa tudi svojo hčer. Svatovščina ni bila zadnja. Kalar in Skalar sta sedela za mizo v kotu in bila sta si kakor brata. Luca ni več živela, ali marsikatera beseda na svatbi je veljala poštenemu njenemu imenu. Okrog peči je prežalo obilo šeškarjev; lazili so tudi pod mizo okrog in cukali svate za noge, da so jim kaj dali. Tako je svat pomolil pod mizo sedaj čašo vina, sedaj kos mesa ali belega kruha. Komaj pa si enega potolažil, te je cukal že drugi. Pri peči je prestoloval naš stari znanec Danijel. Prav ostro je vladal nad otročaji, ki so mu preveč snedli, preveč popili in sploh preveč lazili pod mizo. Odcedno jih je pretepaval ter kričal: »Ali mi hočete res vse snesti? Vi imate očete doma, ki vas lahko rede. jaz pa sem berač!« In res je bil berač! Velik koš je bil prinesel s sabo ter ga posadil na zapeček in metal vanj vse, kar je dobil od svatov. Koledoval je brez odmora, a vse je šlo v koš; tam je imel še celo bokal, v katerega je zlival vino. Toliko je že bil diplomata, da je vedel, da se ne sme upljaniti, ker bi potem lahko izgubil napolnjeni košek, na katerega je že prežalo nekaj kolegov zunaj prd hišo. Ali Danijel se ni upijanil, zatorej so zaman prežali. »Alo, Danijel,« — pri tej priliki sem ga prvič videl, kar smo delali pismo v Loki — »alo, kdaj pa si prišel iz Amerike?« »Dva meseca bo že,« mi je odgovoril čemerno, »nekaj več, nekaj manj!« »Ka.i pa v Ameriki?« »Kaj?« se je zadri zaničljivo. »Nič! To ni življenje, to je hudič! Po tistih jamah tiste pse vlačiti, to je dvakrat hudič!« »Torej nisi zdržal?« »Kdo bo zdržal, pa nič jedel? Tam je tako: če hočeš jesti, moraš delati!« »In to ti je postalo dolgočasno?« »E,« je godrnjal, »ali mi je postalo ali mi ni postalo! V Ameriki moraš hoditi, kakor hočejo poli-čarji!« — Tu je imel v mislih policaje. »In sedaj?« vprašam še. »Sedaj?« je tulil. »No, sedaj pa boš blez vendarle vedel, da sem berač! Delati ne morem, pa se mi tudi ne ljubi. Berač sem, kaj je na tem!« apem Uavear/2, w„ mmmtm Ko sem zmajal z glavo, je spoznal moje misli. Zatorej je nadaljeval: »Ko vzanieš vrečo — meni jo je dala Presečnikova mati ■— prvič v roke, te je res sram. Ali že pri drugi hiši, ko ti gospodinja z malo prijaznim obrazom na-trese moke v vrečico, te začne sram popuščati in kmalu je vse dobro! Pri deseti hiši si že rojen berač! To sem ti povedal, da se boš vedel obnašati, če prideš kdaj do beračije. Pa blez ne prideš!« Med glasnim smehom je dodal: »Namesto da me spoveduješ, mi daj kaj vbogajme! Danes mi tako še nisi nič dal. Daj mi krajec belega kruha!« Ko ,)e kruh spravil, je spregovoril zadovoljno: »Za danes je dosti! Košara je polna. Poglej, kako zunaj čakajo in mislijo: kozavi se napije, mi pa mu izpraznimo malho! O, ne!« Oprtal je koš. Ko je odhajal, ga še vprašam: »Kje pa stanuješ?« »Za sedaj še nikjer. V podpečnjarjevi luknji, kjer so ktmenje lomili, tam sem nekaj desak pribil. Tam me obišči. če te je volja! Za zimo bom pa moral že kaj dobiti. Peškulja na Gabrški gori mi je že nekaj obljubila. Haha!« Morda bi rade kaj čule o Lizi? Njeno življenje je življenje dela in edinščine. Kadar hodim mimo karlov-ških bregov, ima skoraj vselej zibelko pri sebi, da je otročaj na delu ne moti, in, če pride v vas, se vleče za njo rep zdravih in debelih otrok — mislim, da jih je sedem. Blagor ji, da Je blagoslovljena, zakaj od tega blagoslova živi slovenska zemlja! Kar pa se mene tiče, naglašam zopet in zopet, da zame Meta ni umrla. Zatorej pozneje nisem poznal nikdar več ženske, in lahko rečem, da do sedaj še nisem prelomil zvestobe, ki jo dolgujem njenemu spominu. Gospa Marica se je ironično nasmehnila: »To se trdi, dokazov pa vendarle ni!« Odgovoril sem ošabno: »Ni mi na tem, da mi verjameš!« »Ali moraš postati takoj nevljuden?« je posegla vmes gospa Mica. Nato pa je nekako nezaupljivo vprašala: »Bi jo bil res vzel, da ni umrla?« »O tem ne dopuščam razgovora, draga prijateljica!« »Ne vem, če bi bil vzdržal recimo nekaj let!« Vse to, ljuba Mica, sem bil dobro premislil. Naša največja napaka je, da sklepamo zakone brez pravega premisleka. V mojih očeh je zakon predvsem tudi gospodarska pogodba, ki daje strankama enake pravice in enake dolžnosti. Ta pogodba pa nalaga po mestih možem zgolj le zaveze, vam ženskam pa zgolj le pravice.« Oglasila se je gospa Marica: »Ti hočeš torej reči, da zakonske žene po mestih ne delamo in da samo jemo?« Malo sem se umaknil: »Tega naravnost ne trdim!« »Pač pa po ovinkih!« je dostavila gospa Dinca. Nadaljeval sem: »Ne prepirajmo se! Toliko je jasno, da so zakoni na kmetih mirnejši in zadovoljnejši. Oba zakonca lahko živita v zavesti, da enakomerno vzdržujeta rodbino. Bil sem torej egoist, ko sem se hotel priženiti na Jelovo brdo. Ni se mi sicer posrečilo, ali vzlic temu upam, da mi bodočnost prinese mnogo posne-malcev. Stvar pa ni malenkostna, stvar je potrebna, če naj izginejo tisti zidovi, ki ločijo dandanes našega kmeta od naših mest! Tako častite prijateljice, sem vam vse razodel, kar mi je ležalo na srcu. Ako ml je ušla tu in tam trda beseda, ne štejte mi v zlo! Časi prihajajo, ko se za malenkosti ne bomo več ruvali. Eno je glavno: naša zemlja se nam ne sme vzeti in narod slovenski mora stati kot večno drevo, ki mu korenine nikdar ne usahnejo! V to moramo delati vsi, na to moramo misliti takoj, ko se zavemo življenja, misliti takrat, kadar se odločujemo za poklic, in predvsem tedaj, kadar se ženimo! Kdor se ženi, na.) se ženi tako, da mu bo zakon oklep, ki ga še bolj zveze v domovino, in otroke naj rodi, ki bodo pomnožili slovensko vojsko in armado slovenskih delavcev!« Jade! Jade! IZBERITE SI, KAR HOČETE! Prisrčne čestitke celjskim umetnikom, ki so na Dolenjskem kulturnem festivalu v Kostanjevici čudovito uprizorili eno najboljših Shakespearovih komedij Gostovanja na kostanj e-viškem odru so nas v zadnjih letih že večkrat ljubo presenetila. Tak je bil tudi uvod v letošnji Dolenjski kulturni festival, ko je ljubljanska Drama v svoji najboljši zasedbi uprizorila Krleževo znamenito delo V AGONIJI. Napoved, da bodo 4. julija nastopili Norec (Volodja Peer): »•..sem bil ubogi vinski brat, saj dež dežuje sleherni dan.« na dvorišču kostanjeviške-ga gradu igralci Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, je obetala svojevrstno doživetje. Vsi, ki smo tokrat srečali Celjane in njihovega Shakespeara, zdaj še dolgo ne bomo mogli pozabiti čudovite umetnine, ki nas je poživila in nam nudila toliko užitka. Treba je iskreno in javno čestitati umetnikom iz Celja, da so starodavno u-metnino velikega angleškega mojstra književnosti tako doživeto in tako popolno presadili na naša tla. Šele 28. junija letos zvečer je bila v Celju pred vodnim stolpom v Kocenovi ulici Premiera komedije, že šest dni nato pasmo lahko pozdravili drage goste v Kostanjevici. Iskreni in vedno znova spontani aplavzi gledalcev niso v Kostanjevici prav nič zaostajali za onimi v Celju, ko je publika sredi predstave vedno znova nagrajevala umetnike za njihovo prelepo igro. Težko je reči, kdo je v Komediji »KAR HOČETE« s igro dominiral; res je, oa zaradi dolgih tekstov ^stopajo Orsino (Sandi Krošl), Olivija (Jana šmi-£°va), viola (Marjanca "•rošlova), vitez Tobija Rig 'Janez škof), vitez Andrej bledica (Slavko Strnad). Norec (Volodja Peer), Malvoho (Pavle Jeršin in Marija (Marija Goršičeva), vendar je treba podčrtati, da so bile tako glavne kot stranske vloge (slednje morda z eno ali dvemi izjemami) tako močno in e-nakovredno zasedene, da smo strmeli spričo dognane igre, mojstrsko obvla-danega besedila in izredne poglobljenosti v komedijo, ki je med najboljšimi, pa tudi med najtežjimi deli svetovne književnosti. Igra Sandija in Marjance Krošl, Jane Šmidove in Volodje Peera je bila zgled obvladovanja zahtevnega teksta, ki ga je v slovenščino prelil veliki mojster Oton Zupančič. , Ne moremo pozabiti, kako-je že v prvi sliki prvega dejanja donel v večerni mrak čudovito obarvan glas Orsina: «... O duh ljubezni, bister ves in živ! Čeprav dovzetnost tvoja vse sprejema kot morje, vate le se se nič ne vlije, naj še tako je vredno in visoko, da ne bi v ceni palo isti hip! Tako je poln podob ljubezni sen, da on edini je zares sanj a v ...« Zapletenost komedije, ki se je tako duhovito in vzpenjaje razvijala, je vabila k sodelovanju — in zares so tokrat celjski umetniki že v prvem hipu našli živ stik s publiko, ki ni popustil do konca. Ljudje so se od srca nasmejali ljubezenskim težavam in za pletom, ki dajejo razgibani komediji hrbtenico. Dvorjenje, snubljenje, prepletanje komičnih scen in duhovitih dialogov, vse je bilo nazorno in prikupno, hkrati pa tudi bičanje tistih slabih človeških navad, s katerimi avtor v delu temeljito obračunava, pri čemer poriva v ospredje Malvolia in njegovo napihnjeno samoljubje. Razposajenost, ki bogati komedijo, je sproščena igra nastopajočih samo še podčrtala, hkrati z njo pa prijetno hudomušno prikazala dobo, v katero je Shakespeare pred 460 leti napisal to živahno delo. Režiser Branko Gombač je bil zvest renesančnemu načinu Shakespearovega oblikovanja igre in njenih junakov. Elizabetinski oder je kot nalašč ustrezal okolju na grajskem dvorišču. Spomnimo se ob tej priložnosti besed dramaturga Otona Župančiča, ki je v Gledališkem listu (1920-21) zapisal: »Vem: k prvotnosti shakespear-skega odra se naše gledališče ne vrne več. In vendar je goli naturalizem premagano stališče od tistega hipa, ko je prvič blisnilo spoznanje, da je vsa ta odrska iluzija res iluzija, prevara. Doba se izvija iz materia-lizma, in oder, ki je slika sveta, se bo izvil iz t varnosti, ki tlači tvornost, scenograf bo bolj naznače-val nego prikazoval in občinstvo bo smelo zopet soustvarjati in sanjati s poe-tovimi sanjami.« V Kostanjevici se je zdelo, da so se Celjani vrnili k prvotnosti starega angleškega gledališča, saj med gledalci in igralci ni bilo čutiti meje. Naj ne izzveni kot prehud poklon celj- skim umetnikom, če zapišem mnenje mnogih hvaležnih gledalcev tega večera, da smo bili z njimi v poustvarjanju poetovega dela eno. Vsakomur, ki je zamudil ta obisk Celjanov v Kostanjevici, je lahko samo žal, da ni bil deležen edinstvenega umetniškega užitka. Letošnji Dolenjski kulturni festival so celjski umetniki obogatili z veliko gledališko igro, ki je ni moč pozabiti. TONE GOŠNIK Popevkarski dvoboj za Šepeta V soboto se je končal na Bledu drugi festival slovenskih popevk, ki je potekal v znamenju dvoboja med znanima komponistoma Šepetom in Stiasnjrjem. Na zaključnem večeru je pripadlo prvo mesto popevki Mojmira Šepeta »Malokdaj se srečava«, za katero je glasovalo največ poslušalcev. Popevki Stiasnjrja »še enkrat« so poslušalci prisodili drugo mesto, strokovna žirija pa je izbrala za najboljšo popevko Robežnikove-ga »Oriona«. Nagrado za najboljše besedilo je dobil Gregor Strniša, za najboljšo pevsko interpretacijo pa Beti Jurkovič. Na festivalu je prvič sodeloval tudi študent Akademije za glasbo Pavle Mihelčič iz Novega mesta, ki je dosegel s svojo popevko »Zapleši twist« lepo priznanje, saj je živalnost skladbe pritegnila marsikaterega poslušalca. Popevke je tudi tokrat ocenjevala posebna ekipa v Novem mestu, ki je prisodila prvo mesto edini popevki v novem ritmu bosa nuova »Drevo«, drugo mesto skladbi Pavleta Mihelčiča, tretje mesto pa najboljši popevki festivala Sepetovi »Malokdaj se srečava«. Po splošnem mnenju je letošnji festival uspel precej bolje kot prvi, saj je bilo zanj tudi več zani. manja. Pokazal pa je, da imamo v Sloveniji precej borno zasedbo moških pevcev, saj ni bilo med njimi nikogar, ki bi posebno navdušil poslušalce. Olivija (Jana Šmidova) in Norec (Volodja Peer) Nova šolska učilnica v Podzemlju Orsino (Sandi Krošl) in Viola (Marjanca Krošlova) poslušata pesem na vojvodovem dvoru V Podzemlju pri Metliki, kjer je popolna osnovna šola, so imeli vse do konca letošnjega šolskega leta samo tri učilnice, tako da so morali opravljati pouk kar v treh izmenah. To pa je bilo spričo zmerom večjega števila šolskih otrok komaj še vzdržno. Zato je bil na pobudo šolskega upravitelja tov. Otmarja Zorna že leta 1961 osnovan pripravljalni gradbeni odbor, ki mu je načeloval tov. Jože Simonič. Pri gradbenem pregledu je bilo ugotovljeno, da je najboljša rešitev, če šoli prizi-dajo nov trakt, v katerem bo spodaj velika učilnica, kabinet in sanitarije, v nadstropju pa učiteljsko stanovanje in gar- Urejen klubski prostor na Suhorju Na Suhorju je bil pred kratkim končno urejen klubski prostor. Za zdaj je v njem le televizijski sprejemnik in garnitura za namizni tenis, upamo pa, da bomo lahko obiskovalcem v prihodnje nudili še kaj več. Klubski prostor smo uredili s prostovoljnim delom in s pomočjo družbeno-političnih organizacij. Vsako sekundo štiri nove knjige V Sovjetski zvezi objavijo na leto 80 tisoč knjig, izdajo p.z jih v 1,2 milijarde izvodih. Tako je danes SZ dežela, kjer ljudje največ bero, kjer odpade na prebivalca 6 knjig letno in kjer bruhajo tiskarski stroji na sekundo ne eno, temveč po 4 knjige. Založniških hiš je v SZ o-krog 300. če bi vse knjige, ki jih te založbe izdajo — torej 1,2 milijarde — zložili drugo poleg druge, bi po izračunu matematikov dobili tretjino razdalje med Luno in Zemljo. Če bi hotel kak bibliofil imeti v svoji knjižnici-vse nove knjige, ki jih v enem letu izdajo v SZ, bi njegova zbirka dosegla 80 tisoč knjig. Sicer bi lahko izbiral med knjigami z vseh področij zna- nosti in umetnosti, knjigarni za otroke in odrasle, leposlovjem in znanstveno literaturo. Zanimivo je, da izdajajo v SZ knjige v več jezikih kot kjerkoli na svetu. Tako tiskajo knjige v vseh 61 jezikih sovjetskih narodov, prevajajo pa jih tudi v 32 tujih jezikov. Janez Bernik: druga nagrada So vzklil,. r"S-e naSi! Na 8vitlenJc v Chicagu! Fantje, kako lepo pojete!!« — tako in podobno "'»••tnil, ""injeni rojaki Slovenskemu oktetu, ki jc zapel na Otočcu vrsto narodnih in v KanadiPC-i,ni' °ktobra bot,° gostovali pevci našega znanega okteta v ZDA in morda tudi • « zdaj pa se rojaki onkraj velike luže veselijo njihovega obiska in umetniškega užitka Na petem mednarodnem grafičnem bienalu, na katerem razstavlja 342 umetnikov iz 43 dežel blizu tisoč del, Je Janez Bernik iz Ljubljane prejel drugo nagrado za grafiko »Zapis«, prvo nagrado pa so podelili ameriškemu ' umetniku Robertu Rauschenbergu. Razstavo je 9. junija ob navzočnosti zastopnikov oblasti, kulturnih ustanov, konzulatov in gostov iz tujine oprl sekretar za kulturo in prosveto Zveznega izvršnega sveta Janez Vipotnik. Ko je govoril o pomenu takih razstav in umetnosti sploh, je Vipotnik po udaril, da je »prava, resnična umetnost svobodna, enako- Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh! pravna in internacionalistič-na, kakor je internacionali-stično vsako zares kulturno poslanstvo«. sonjera za samsko učno moč. Tako bo sedanje učiteljsko stanovanje sproščeno in bo šola v njem jeseni dobila še peto učilnico. Lani so pričeli kopati temelje, s prostovoljnim delom pa so pomagali skoraj vsi va-ščani obširnega šolskega okoliša, ki so tudi podarili potrebni stavbni les, opravili prevoze itd. Izglasovan je bil tudi denarni samoprispevek vaščanov, večji del gradnje pa je bil financiran iz proračuna občine Metlika in iz medobčinskega sklada za šolstvo. Ker v vasi nimajo tekoče vode, je bila zgrajena tudi cisterna za 70 kubičnih metrov vode in postavljena naprava, ki bo stavbo oskrbovala z vodo. Vsa dela so bila opravljena tik po zaključku letošnjega šolskega leta. Tako je bila 30. junija svečana otvoritev novega dela podzemeljske šole. Svečanosti so se razen številnih domačinov, učiteljstva domače šole in sosednjih šol ter članov pripravljalnega in šolskega odbora udeležili tudi zastopniki metliške občine s predsednikom tov. Francem Vrviščarjem in zastopnik občinskega sveta za kulturo in prosveto. Predsednik šolskega odbora tov. Tone Pezdirc se je v izbranih besedah zahvalil ljudski oblasti in občanom, ki so pripomogli, da je Podzemelj pridobil nove šolske prostore, nato pa je izročil ključe nove učilnice šolskemu upravitelju tov. Ot-marju Zornu. Po lepem pro- METLIŠKI TEDNIK gramu, kjer so z živo besedo, pesmijo in ljudskimi plesi nastopili pionirji domače šole, so si gostje in domačini ogledali nove šolske in stanovanjske prostore. —ar NABAVITE SI DOLENJSKI ZBORNIK 1961 Tehtni članki in razprave s področja Dolenjske. Broš. 1.500 din, vezan 1.800 din. PEDAGOŠKI TEDEN V NOVEM MESTU Nepogrešljiv priročnik za prosvetne delavce, 500 din. DOLENJSKA ZALOŽBA V NOVEM MESTU. Olflilan <7Tlipčie: REICHSTAG V PLAMENIH 26 Dimitrov: »To, kar je Goring trdil, je vrhovni tožilec razvijal dalje, in sicer kot najvišji tožilec. Vrhovni tožilec dr. Werner je dejal: .Komunistična partija je bila v takem položaju, da se je morala ali umakniti brez boja, ali pa sprejeti boj, čeprav svojih priprav ni končala. To je bila edina možnost, ki je pri obstoječih okoliščinah ostala kompartiji. Ali da se odreče svojemu cilju brez boja, ali pa da se odloči za obupen korak in stavi vse, ,va banque\ kar bi pri določenih okoliščinah lahko rešilo njen položaj. Stvar bi lahko propadla, toda tudi tedaj položaj ne bi bil hujši, kot če bi se kompartija umaknila brez boja. Ta teza, ki jo pripisuje kompartiji, ni komunistična teza. Takšna predpostavka je dokazala, da komunistično partijo Nemčije njeni sovražniki zelo slabo poznajo. Kdor se želi uspešno boriti s svojim sovražnikom, ga mora zelo dobro poznati. Prepoved partije, razpustitev množične organizacije in izguba legalnosti so težki udarci za revolucionarni pokret. V februarju 1933. leta je komunistična partija bila v nevarnosti, da jo prepovejo. Komunistični tisk so že prepovedali, pričakovali smo tudi prepoved komunistične partije. Komunistična partija Nemčije je to pričakovala. O tem so govorili i v manifestih i v listih. Komunistična partija Nemčije je zelo dobro vedela, da so v mnogih državah komunistične partije prepovedane, toda da so kljub temu še nadaljevale svojo dejavnost in borbo. Komunistične partije so prepovedane v Poljski, Bolgariji in v drugih državah. O tem lahko govorim na osnovi izkušenj kompartiji1 Bolgarije. Po vstaji 1923. leta je bila kompartija Bolgarije prepovedana, toda nadaljevala je z delom, čeprav je to zahtevalo številne žrtve. Postala je mi nejša, kot je bila pred 1923. letom. To razume vsak človek, ki je sposoben presojati. Kompartija Nemčije, celo kot ilegalna, tudi lahko v primernem položaju izvede revolucijo. To kaže izkušnja kompartije Rusije Kompartija Rusije je bila ilegalna, trpela je krvava preganjanja, toda kljub temu je delavski razred na čelu s komunistično partijo prišel na oblast. Voditelji kompartije Nemčije niso mogli soditi, češ sedaj je vse izgubljeno in se vprašanje postavlja ali — ali: vstaja ali smrt. V vodstvu kompartije se tako neumna misel ni mogla roditi. Kompartija Nemčije je natančno vedela, da bo ilegalna borba zahtevala mnogu žrtev in da bo zahtevala hrabrost in požrtvovalnost, toda prav tako je vedela, da se bodo njene revolucionarne sile okrepile in da se bo pokazalo, da je sposobna uresničiti naloge, ki so pred njo. Glejte, zato je popolnoma izključeno, da bi kompartija Nemčije v tem obdobju igrala ,va banque'. Na srečo komunisti ne gledajo tako ozko kot njihovi sovražniki in ne izgubljajo prisotnosti duha niti v najtežjih trenutkih. K temu je treba dodati, da so kompartija Nemčije in kompartije drugih držav sekcije Komunistične internacionale. Kaj predstavlja Komunistična interna-cionala? Dovolil si bom citirati 1. člen statuta Komunistične internacionale: .Komunistična internacionala — mednarodno združenje delavcev predstavlja združenje komunističnih partij posameznih držav, edinstveno svetovno komunistično partijo. Ker je Komunistična internacionala voditelj in organizator svetovnega revolucionarnega pokreta, nosilec načel in ciljev komunizma, se bori zato, da pridobi večino delavskega razreda in široke sloje siromašnih kmetov za vzpostavitev svetovne diktature proleta-riata, za uresničenje svetovne zveze socialističnih sovjetskih republik, za popolno uničenje razredov in za uresničenje socializma, te prve etape komunistične družbe. V tej milijonski svetovni stranki Komunistične internacionale je najmočnejša kompartija Sovjetske zveze. Le-ta je vladajoča siranka v Sovjetski zvezi, največji državi na svetu. Kominterna, komunistična partija sveta, ocenjuje politični položaj skupno z vodstvi komunističnih partij vseli držav. Komunistična internacionala, kateri so neposredno odgovorne vse njene sekcije, ni organizacija zarotnikov, temveč svetovna partija. Takšna svetovna partija ne more milijonom svojih članov uradno govoriti eno, istočasno pa delati tajno nekaj popolnoma drugega. Takšna partija, dragi dr. Sack, ne pozna dvojnega knjigovodstva!« Dr. Sack se ne more premagati: »Dobro, kar nadaljujte vašo komunistično propagando.« Dimitrov: »Takšna partija, ko se obrača množicam mnogih milijonov proletarcev, ko odloča o taktiki in najbližnjih nalogah, dela to resno, zavedajoč se popolnoma svoje odgovornosti. Navedel bom tukaj sklep XII. plenuma Izvršnega komiteja Komunistične internacionale Ker so ta sklep čitali tukaj na sodišču, imam tudi jaz pravico prečitati ga. Soglasno s tem sklepom je bila osnovna naloga kompartije Nemčije sledeča: ,Da mobilizira milijonske množice delovnega ljudstva za zaščito njihovih nujnih koristi proti ropanju s strani monopolističnega kapitala, proti fašizmu, proti izrednim dekretom, proti nacionalizmu in šovinizmu in da s širjenjem gospodarskih in političnih stavk, z borbo za proletarski internacionalizmi in z demonstracijami vodi množice k splošni politični stavki; da pridobiva odločujoče socialdemokratske množice in da odločno obvlada slabosti sindikalnega dela. Glavna parola, katero mora postaviti kompartija Nemčije proti paroli fašistične diktature — Tretji Reich — in prav tako proti paroli socialnodeniokratske stranke — Druga republika — je parola za delavsko kmečko republiko, to je za sovjetsko socialistično Nemčijo, ki prav tako jamči možnost prostovoljne' priključitve avstrijskega ljudstva in drugih nemških pokrajin.' Ledeno neurje pred kresft nočjo 24. junija popoldne je prišlo nad trebanjsko občino slrch^ho ledeno neurje in v pičlih 20 minutah uničilo pridelke gospodarjev 17 *• Toča je dobesedno rregazila nad 900 hektarov obdelovalnih kmetii^tovšin. Kmetijski inšpektor Tone Zibert iz Trebnjega si ogleduje vinograd v Sajenicah, kjer je toča sklestila celoten letošnji pridelek ZIDARSKO PODJETJE „REMONT" ŽUŽEMBERK POŠILJA ISKRENE ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI ZA KRAJEVNI PRAZNIK ŽUŽEMBERKA! Po mnenju najstarejših ljudi iz predelov okrog Mirne take katastrofe ni bilo najmanj 10 do 80 let. »Toče smo se najmanj nadejali, '/lasti tako .hude,« so nam prejšnji teden povedali ljudje. Spominjamo se, kot bi bilo včeraj: nenadoma se je stemnilo, zahrume-lo, ledeni pas pa je začel biti od Čateža proti Križu. Petnajst minut je padala suha, gosta, kot orehi in kurja jajca debela toča. Bilo je, K*ii bi se utrgal leden strop z neba in se tik nad zemljo razletel v kose. Debeli kosi toče so neusmiljeno bili po poevkih, drevju, zelenjavi, vinogradih, razbijali opeko in šipe. V mnoga stanovanja je začela cureti voda. V Sajenicah, majhni hribovski vais nedaleč od Mirne, so najbolj »radovedni« vaščani za hip puza-bili na ledeni »pokol« in z zanimanjem opazovali na tehtnici kos ledu, ki ga je poslalo neurje. Tehtal je nič manj kot 15 dkg. Tisto popoldne so se mnogi pre bivalci hribovskih vasi mudili \ dolini, na delu in po drugih opravkih. Ko so se vrnili na svoje do* move, se niso mogli načuditi svojim očem: pšenica( l\is je lepo kazala) jo bila pomendrana, brez klasov, z ostrimi stebelci navzgor; krompir — začel je šele cveteti — je Letal kot pokošen; solata, fižol, pesa, zelje — vse je bilo sesekljano. Vinogradi, v teh predelih jih ni malo. so poslej le še nako-Ijenji prisojna pobočja z opustošenim! trtami. Nekdaj lepi sadovnjaki so se po neurju spremenili v pravcato opustošenost. Jablane, hruške, lili-.', orehi, vse, kar je kazalo bogat sad, je tako rekoč v trenutku postalo nevredno golicavo drevje. Nekaj dni po katastrofi se je zdelo, kot da so to hribovsko zelenje oplazili ognjeni jeziki, ne It ti im neurje. Skoda je velikanska, kajti toča je sklestila vse, kar ji je bilo dostopno. V širokem pasu. v katerem je sedemnajst vasi (Zagorica pri Mirni, Cirnik, Seljaka gora. Ravne, Selo, Sajenice, Mihovska gora t delom Mihovca. /abukovje, Dra-ju. Ravnik, Brinje, Rakovnik, Pre-lesje, Puščava, Hrastovica in Bruna vas), je prišlo ob letošnji pridelek pretežno, število posestnikov. Po prvih ocenitvah pa je na po-s.i nt-znih kulturah naslednja škoda: 2ita (pšenica, ječmen, rž) so uničena do H.i odstotkov, jara žita .'tu-odstotno, vrtnine do 70 odstotkov, vinogradi od 95 do 100 odstotkov, sadovnjaki do 100 odstotkov, pesa 50-odstotno, seno 50-odstotno, (druga) detelja 50-odstotno itd., tako da je glavni pridelek (žita, sadje in vrtnine) na spluš* no uničen do 60 odstotkov. Manjše neurje je nad trebanjsko občino divjalo tudi 6. junija in znatno načelo pridelke predvsem — vuinocju, vcnaar rf tywrjj ne da primerjati s kat**fc w k je pripetila 24. jurupv Pred kresno nočjo. po^^a je škodo, nastalo io r*^**™ ledenem neurju, itjći^P&uii v Trebnjem prijavili1^ 5e gospodarjev. To L St taolno število prizade-Lih. (7- tolikšno škodo bo trcW?° Politiko do prizadetih C ^ v letošnjem letu „laUT^niti, saj je nemo« Eoć'-i* rane, ki jih je po-JjroS^*' zacelile. I« Z. NEPOTREBNI ^RD[ V prvih mesecih letošnjega leta je bila dosežena že vrsta svetovnih rekordov, za katere pa bi težko rekli, da sodijc na področje športa, a še manj, da so koristni, pomembni ali vsaj pametni. Tom Hill, študent kemije iz Londona, je postal rekorder v rokovanju. Neki Američan iz Kalifornije je od jutra do večera pojedel nič manj kot 367 jabolk. Ta rekord pa je kmalu zatem zasenčil »podvig« nekega Kanadčana, ki je v borih tridesetih minutah pojedel štiri velike kose domačega mila. V ZDA so priredili tudi tekmovanje med pianisti, ki igrajo z nogami. Prvo mesto je seveda dosegel neki Američan, ki je z velikim »občutkom« zaigral Chopinove etu-de. Ob koncu koncerta je ta »genij« odigral tudi lastno skladbo »za noge«. Imenoval jo Je «Pediker«. N^^eškega brivca s0,?vj\ 23 »najvztraj-ne^L • 1962«' saJ »i ur, * ie in eno sekundo. Gramofonske plošče na posodo V ljudski knjižnici v Novem mestu razmišljajo o tem, da bi nakupili zbirko gramo tonskih plošč in ustvarili diskoteko. Plošče bi ljubitelji glasbe lahko dobivali na po sodo proti plačilu 5-odstotn vrednosti plošče. Pri izposojanju dragocenejših plošč bi bilo treba položiti tudi varščino. Ljudska knjižnica bi v svojih prostorih kdaj pa kdaj predvajala tudi gramofonske posnetke raznih koncertov, oper in večjih glasbenih stvaritev. Takšna glasbena dejavnost šteje med naloge knjižnic. Ker novomeška ljudska knjižnica nima dovolj vpogleda v želje prebivalcev, prosi vse, ki jih takšna dejavnost žaru ma, naj pošljejo upravi Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu svoje predloge in želje. To je bilo fotografiranja in filmanja! Vsakdo je hotel ujeti na trak brhke plesalke in plesalce folklorne skupine »France Marolt«, ko so se ob Krki zavrteli v belokranjskih in gorenjskih plesih. Naši rojaki so navdušeni fotoamaterji in prenekatera lepa fotografija jih bo še dolgo spominjala na letošnji piknik ločina, zabava in turizem V vsako hišo: DOLENJSKI LIST! ?(f vročina se je raz-..J"1 naših krajev. Vo-lf jSostala priljubljeno pred toplim s°n' Mgne vsak dan živo c „#««»5 nad črtico f sie>C Turistični WM» °^Ji prave poletne »-SV ta io *>odo obdržal'-vaVptembra in morda j n. Pešci iščejo sen-V° a*Stt hiš in živali se c0rtj Prestopajo. Ceste n^ete In še iz vodo-s°>4 občinsko slcup-**J* ^ curlja, kot da *6y» Prizadela vročina. b1 Restavracijo »Grad« \.>l0 z voza zaboje P1' taJT5 ga gre te dni. K° v*JNa,« pravi eden od ^Waciji je prece Jkot zunaj. Skoraj & jiekaterih Je zraven \*. »ak. Da je pivo bolj WV bolj odžeja ... ^ sewni ni dosti več "j Pri naSi„ pravi na P^io Ukič. »Lepa p"-t»P'okolica nista dovolj toO'm. TuriSu hočejo 1» Wene za kopanje in UP, Tega pa tu nimamo P°*ft i« dvakrat ali tri-# , ni nič,« še V^o. tovarno pa tein ja in vabi s temno-te ttvo, da bi se lwr pognal v vodo. Za trenutek sem v tovarni zmotil Sonjo Sašek in Zinko Jelenčič pri delu. »Ej, zabave je bolj malo, pravzaprav niti ne vemo za njo. Poleti je še bolj pusto kot drugače, ko so vsaj kakšne prireditve. Lahinja pa je precej mrzla za kopanje,« pravi Sonja. Zinka pa je omenila, da je včasih tudi kaj turistov, ko je v hotelu ples. »Za kopanje pa nimamo kopališča, zato se vsi, ki imajo »motorne konjičke« odpravijo na Kolpo ali pa na Lašče, v toplice. Najbolj živo je na Vinici, kjer je pravi turistični center Bele krajine.« Ko sem se vračal v mesto, sem se zapletel v razgovor s starejšim tovarišem, ki mi je čisto »privatno« omenil, da se v Črnomlju bolj malo zanimajo za turizem. »Veliko denarja bi lahko dobili, če bi se bolj zavzeli. Za tako delo pa je ireba delati z navdušenjem in- ne le za plačo. Veste, izjave za časopis so nehvaležna stvar.Ce poveš po resnici, se marsikomu zameriš in te potem grdo gledajo mi je omenil, ko sem ga prosil za ime Ker dolgoletnega predsednika turističnega društva nisem mogel dobiti, sem se odpravil na travnik za internatom, kjer je predsednik mladine pravkar predaval veliki skupini obveznikov pred-vojaške vzgoje. »Uradna uniforma« in pogovor o poletni sezoni ne gresta ravno skupaj, vendar, ker je v bistvu le civilist, sva se kar dobro pogovorila. »Trudimo se, da bi pridobili čim več članov Počitniške zveze, katerim želimo vcepiti ljubezen do spoznavanja domačega kraja, ki ga večina zelo slabo pozna. Radi bi razširili mladinski turizem, ki ga tu skoraj ni. Na Vinici bomo skušali urediti poseben kamping, da bi lahko zagotovili vsaj osnovno oskrbo mladincem, ki pridejo na obisk v naše kraje.« »Slabe ceste ovirajo razvoj turizma, in smo prepričani, da se bo z izgradnjo boljših cest začel večji razvoj te važne panoge pri nas, Že v kratkem bomo začeli prirejati nekatere prireditve, ki naj bi postale tradicionalne. Tako bo 21. julija v Semiču »Semiška ohcet«, na katero bomo privabljali ljudi 7 našo domačnostjo. Prav tako bomo jeseni prirejali trgatve v zidanicah. Večjo pozornost 1 želimo posvetiti tudi domačim izdelkom, predvsem iz Adle-sičev, kot so razni spomin-čki, pisanice, izdelki iz sla- me in podobno. Za osnovo bomo imeli predvsem originalnost naših prireditev. Zavedamo se, da je napredek turizma stvar nekaj let in ne mesecev. Glavna težava pri vseh načrtih pa so finančna sredstva, ki si jih bomo morali še priboriti,« je ob koncu omenil načelnik za gospodarstvo in finance Franc Cimerman. Ko sem pozneje stopil na cesto, mi je udarila v obraz vročina. Prvi Črnomaljci so se že odpravljali s kolesi, motorji in avtomobili proti Kolpi. Drugo leto bodo gradili kopališče tudi v Črnomlju^ Morda bo že tudi boljša ct sta. Turizem terja oboje — in še marsikaj drugega. . Janez Korošec Mll«nill»l!IWHI!I« A n ti s z Oseko: j Majhne usluge j Pred nekaj dnevi me je po telefonu poklicala znanka, prikupna deklica iz ugledne družine, in vprašala; »Ali bi mi storil uslugo? Staršem sem rekla, da jjana nocoj s teboj v kino. Ce se boš kdaj pozneje po ntfc^TŠiu srečal z njimi, prosim, ne izdaj me!« »Zakaj pa jim boš natvezla, da greš z m e n-oj v fciuo?« sem jo vprašal. »Ker si na dobrem glasu. Tebi popolnoma zaupajo. S Karlom pa je drugače: ne marajo ga in čemu bi jih po nepotrebnem razburjala... Saj. boš tako dober, ne ...?« »Seveda,« sem odvrnil, »kar brez skrbi bodi, Eva.« Naslednje jutro sem po naključju srečal njeno mamo. Prijazno me je pozdravila. »Sinoči sta bila v kinu?« je vprašala. »To me veseli. Zelo sem zadovoljna, če kdaj oovabite Evo gledat kak dober film. Deklic potrebuje malce zabave.« »Seveda, prav rad,« sem odvrnil nekoliko zmeden. »Kaj pa sta gledala?« je vprašala njena mama. »Oh, saj veste, nič posebnega, dandanes je film podoben iilmu... Filmska umetnost nazaduje...« »Evi pa je film zelo ugajal,« je nadaljevala mama. »Zelo razigrana, sijočih oči in rdečih lic se je vrnila domov.« »Vaša hčerka je pač dovzetna za romantiko,« sem dejal v zadregi in se brž poslovil. Čez nekaj dni me je Eva spet poklicala. »Prosim, ne bodi hud, toda staršem sem dejala, da poj-dem zvečer s teboj plesat Saj mi boš ustregel in jim ob prvi priložnosti to potrdil?« Tokrat se mi je zazdela stvar že resnejša. »In kam pravzaprav nameravaš?« sem vznemirjen vprašal. »S Karlom greva na domačo zabavo k Petru, kjer se bo zbrala majhna družba. Neznansko prijetni in zabavni ljudje...« »Si ne moreš izmisliti kakega drugega izgovora? Zakaj bi jim tvezila, da greš plesat prav z menoj...?« »Mamica in očka samo tebi zaupata. Stori vendar to zame! Kajne, da boš...?« je moledovala Eva. »Prav,« sem obupano dejal. »Še nekaj te prosim. Bodi tako dober in me pridi zvečer iskat Za to uslugo boš porabil kvečjemu deset minut...« In tako sem šel zvečer, nekoliko nejevoljen nad samim seboj, iskat Evo. Njeni starši so me zelo ljubeznivo sprejeli in me pogostili s konjakom in kavo. Pozanimali so se, kakšne načrte kujem za bodočnost, in četrt ure pozneje smo se že tikali... »Pazi, da se Eva n» prehladi, ko se bosta zgodaj zjutraj vračala! In naj ne pije mrzle limonade,« mi je naročila mamica. — Najvažnejši jc televizor, drugo pohištvo si bova nabavila postopoma ... Več dni preteklega tedna so bUa na novomeškem Glavnem trgu parkirana netatera specialna vozila kragujevske tovarne avtomobilov »Zastava« Novomescani so si tt 'iaj novejše kragujevske izdelke ogledali z velikim zanimanjem. Take avtomobile pa je m ../no kupi« tud?":prodajalni »Avtodeli« oziroma v »železnim«. Nakup je mozer, s kresom. V soboto so »serijo« specialnih »Zastavinih« vozil iz Novega mesta prepeljali v \ im m Krško,7a bi se tudi tamkajšnji interesenti seznanili z zelo praktičnim, avtomobil, m tud. z možnostjo izredno ugodnega nakupa. Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini — hvaležni vam bodo za pozornost! — Pošljite mi kakršno koli knjigo, ki je debela pet centimetrov ... lašč preluknjati površnik, s čimer nas je skušal premotiti, da je bil mož zaboden na prostem... Za to pa mu je šlo.« »Ker je bil zločin storjen znotraj,« je dokončal Moers. »Iz istega razloga si je predrznil prenesti truplo na Trg de la Concorde,« je dodal Maigret. »Si našel kaj sumljivih znamenj?« »Do zdaj skoraj nič. še nisem opravil do konca. Vendar je na privzdignjenem delu podplata čisto malo precej nenavadne nesnage. To je zemlja, prepojena z vinom, kakršno bi dobili v zidanici na deželi, kjer so ravnokar nastavili nov sod.« »Nadaljuj. Telefoniraj mi v pisarno.« Ko je vstopil pri predstojniku, ga je ta sprejel z besedami: »No, Maigret, in ,vaš mrtvec?« Takrat je bila ta beseda izgovorjena prvikrat. Najbrž so ravnatelju Sodne policije povedali, da komisar že od dveh zjutraj ne popusti sledov za storilcem. »Vseeno so ga dobili, kaj!... Priznam, včeraj bi si zlahka mislil, da imate opraviti s šaljivcem ali norcem...« »Jaz ne... 2e ko mi je prvič telefoniral, sem mu verjel, kar mi je pravil...« Zakaj? Tega ne bi mogel reči. Gotovo ne zato, ker je možak klical njega osebno. »Tožilec je izročil preiskavo sodniku Comeliauju . • To dopoldne prideta na Sodnomedicinski inštitut. Co~ meliauja gotovo obiščite ali mu telefonirajte... P'6' cej je občutljiv ...« To je b:lo Maigretu prav dobro znano. »Ali po vašem mnenju ni bil obračun?« »Ne vem. O tem se bom prepričal, četudi nlnW»* tega vtisa.« Ljudem iz podzemlje, se pač ne zdi vredno svole žrtve postavljati na ogled na Trgu de la Concorde. »Torej!.. Storile vse. kar morete... Gotovo S8 bo kdo kmalu prepoznal?« te.«do čudno .., V ^ Trp vliSi ki bi 6a težko pojasnil. 2 Potemt^ de la Concorde, je še zmerom pre-rfligpn tQ V*Kem mu je šlo za to, da bi truplo od" "reči ea • Laže in manj nevarno bi bilo na P^V1' cein .V Seir»o, kjer bi ga lahko ne našli veV ^ bo tednov- •'a nePomatega moža in ludi ne za osebnost' ^HM i"iernbnega, navadnega možaka. J ral vsBmorilec Pozneje razbil obraz in iz &rt - hotei A S čimer bi 8a lahko identificirali, tho f.n a bi se policija z njim ukvarjala? »itf*to. ker .m odParal znamenja v suknjiču. iAtis°c ;Je..vedel. da prodajajo konfekcijske °°ti' p°cirohn .č Primerkih. „ F °sehrm 5 • ki se niso sklepale. Predvsem ersi^ga j^0 dražila. «ii»ii^egov^,OŽ«.zadnJikrat poklical? Poslednje n?ga življenja je bilo pravzaprav spo-r ni',. Postnem uradu v Faubourg Saint— peff Uo ob , fclem dnevu. Od enajstih dopoldne ifOP'riisarimv, oriložnostt, da je prišel ■ .f%LJk°t Dr^Štenkrat obrnil nan.i- ,okrat Sa ,CJc b lke- J' Prosil Ka le celo, naj spravi na jflLPocel od cti^ud OSmo in dsseto uro zvečer. H C sleau ,r! d0 °smih? Nobenega zname-rfiC? ^burii U,m' Molki molki M *e Ogreta „rfiC ^ razw0v mrtvec, ni imel nobenega •;,H''0nf ^živaL-u 10 da te "molknll. Sreli V i, °r-1en m *mh Paskih ulicah niso mceli !>'v ,Vrtl*l domo°R,el b1ti Pred osmo. Po vsem ^''V^vraoH?*- r si 1e Preoblekel suknji«. V>lko,e utS n P°ve*er1al. In nn«.»--M i* JŽJjfia 'eSti ,uh0- POlenovko in Se * °1Čal vsaj štiri ure? Ni si pomišljal "ečkrat zmotiti komisarja, ga pro siti, naj spravi v pogon policijski aparat. Potem, čez štiri ure. kot da se je na vsem lepem premislil, kot da ni hotel v zadevo vplesti policije. To je dražilo Maigreta. Izraz ni natančen, ampak bilo je približno tako. kot če bi se mu mrtvec izneve ril. »Kako je, Janvier?« Inšpektorska pisarna je bila modrikasta od dima in štirje možje so z mračnimi očmi kot pribiti sedeli ob telefonih. »Nikjer ni bilo polenovke, načelnik!« je smešno zavzdihnil Janvier. »In smo že zunaj te četrti.« Tudi Maigret je telefoniral iz svoje pisarne, vendar je poklical manjše gostišče z opremljenimi sobami v Ulici Lepic. »Da, s taksijem... Takoj...« Na p ca. ki so bile posnele ponoči. Zraven so bili tudi jutranji časopisi, poročila, pismo sodnika Comelianja. Potem je odšel k brivcu, potem ko je naročil uradnemu slugi, staremu Joži, naj ga počaka obiskovalec, ki bo kmalu prišel Moral je samo prekoračiti most. Stopil je v prvo brivnico na Bulvaru Saint—Michel. Vedel je, da se ne bo mogel upreti želji, ko se bo vračal, in da bo stopil na kozarček v Beaujolaijsko klet. Rad je imel božolejčana, posebno če ti z njim kot tu postrežejo v vrčkih iz peščenca. Ampak bilo je še nekaj drugega. Šel je za svojim mrtvecem. »Čudno me je pretreslo, ko sem davi bral časopis, gospod komisar. Videl sem ga komaj, saj veste. Vendar če vse premislim, je bil simpatičen. Pred očmi mi ie. kako je mahal z rokami, ko je vstopil. Seveda je bil razburjen, vendar je bil videti dobrodušne na-1: vi>. Veste, stavil bi, da je bil v navadnih razmerah veseljak... Bolj ko se ga skušam spomniti, bolj se mi zdi da je imel obraz šaljivca... Na nekoga me »pominia . « »Na nekoga, ki mu je podoben?« »Imaš nož, Moers?« Dopoldne se je nagibalo in Maigret še ni zapustil svojega mrtveca. »Vtakni konico tjale, kjer je plašč pretrgan. Ne premakni se več ...« Na rahlo je privzdignil blago, da bi spodaj videl suknjič. »Mesta, kjer so raztrgana oblačila, se ne ujemajo... Zdaj suni drugače ... Postavi se na levo ... postavi se na desno ... udari od zgoraj... udari od spodaj ...« »Že razumem ..« Nekaj strokovnjakov in uslužbencev, ki so medtem začeli delati v prostranem laboratoriju, se je oziralo nanju v kot in se veselo spogledavalo. »še zmerom ne gre skupaj... Med luknjo na suknjiču in luknjo na plašču je dobrih pet centimetrov ... Prinesi mi stol... Pomagaj mi...« Posadila sta lutko na stol. »V redu... Kadar človek sedi na primer za mizo, se zgodi, da se površnik privzdigne ... Poskusi.« Vendar sta zaman poskušala dobiti obe luknji drugo nad drugo. »Vidiš!« je zaključil Maigret, kot da je pravkar rešil težavno enačbo. »Hočete reči, da ni nosil plašča, ko je bil ubit?« »To je skoraj gotovo.« »Vendar je plašč raztrgan kot od ubada z no žem.« »Raztrgan je bil pozneje, da bi bilo tako videti Vendar nihče ne nosi nepremočljivega plašča v hiš: ali v restavraciji... Morilcu se ie zdelo potrebno na Na ulici je Evo prevzel mrk fant, čuden tip. Kazalo je, da je že dolgo čakal. Najbrž je tisti Karel. Naslednji dan mi je telefoniral Evin oče in me povabil na partijo šaha. Odgovoril sem mu, da žal ne morem priti, ker imam hudo vročino. Obljubil je, da pošlje k meni Evo. Dan pozneje se je pozanimala za moje zdravje Evina mati. »Nič za to,« je dejala, »če bo morala Eva več noči bedeti-ob tebi. Glavno je, da boš čimprej spet zdrav!« Hudič naj vzame to Evino hčer Evo! Čez mesec dni sem zvedel, da sva midva, Eva in jaz, preživela štirinajstdneven dopust v gorah. Takoj po njegovi vrnitvi sem spet šel »z njo plesat«. Naslednje jutro me je njena maina vprašala, zakaj se je vrnila Eva domov objokanih oči... Rekel sem ji, da je neki znam filmski igralec nekajkrat plesal z njo, kar jo je ganilo do solz. Naposled mi je bilo tega že dovolj in najrajši ne bi nikoli več videl ne Eve ne njenih staršev. Zato sem si globoko oddahnil, ko mi že lep čas ni več telefonirala: očitno ni več potrebovala mojih majhnih uslug. Kaj kmalu sem povsem pozabil nanjo, toda prav na dan, ko sem proslavljal zaroko s Suzano, so me na zelo neprijeten način spet spomnili na moje majhne usluge. To so storili Evini starši, ki so nenadoma vdrli v našo družbo in v navzočnosti številnih gostov izjavili, da sem podlež in goljuf, ki si je zvijačno pridobil zaupanje njihove družine, zapeljal nedolžno dekle in jo pahnil v pogubo. Naša proslava se je nadaljevala, toda brez moje zaročenke ... Sedaj vsak mesec plačujem Evi alimente in moj dober glas je šel po vodi. To je posledica malih uslug... Knez Miloš ni bil posebno radodaren. Ko je odhajal iz dunajskega hotela, je dal uslužbencem zelo majhno napitnino. Tedaj je nekdo omenil, da bi bil lahko bolj darežljiv, tako kot je na primer njegov sin Mihajlo, ki slu-žinčad vedno knežje obdaruje. »Njemu je lahko,« je zagodel stari knez, »on je knezov sin, jaz pa sem samo sin govedarja.« — Vidiš, to jc pa fototemnica mojega moža! Od 7. do 13.30: PROBLEMI OBČANOV V soboto, 6. julija, je bila v Vidmu -Krškem 2. seja občinske skupščine. Predsednik inž. Franc Dragan je otvori] sejo, zatem pa so tovarišice in tovariši odborniki precej na Stroko obravnavali vse točke dnevnega reda in tudi v razpravi, ki je bila dokaj obširna, lepo sodelovali. Podatki o doseženem družbenem planu za letošnje prvo polletje so pokazali, da smo z rezultati lahko zadovoljni, čeravno na vseh področjih niso uspehi taki, kot so predvidevali. Po nepopolnih podatkih je industrijska proizvodnja v primerjavi z lanskim letom napredovala, zlasti pomemben uspeh pa je dosegla v zadnjem času tovarna celuloze z izgradnjo papirnega stroja roto II, ki že poskusno obratuje. Prav lepo kaže tudi v kmetijstvu, posebno na obratih družbenega sektorja. V obrti je večina podjetij dosegla ali presegla planske naloge, pokazalo pa se je, da nekatera podjetja nimajo razvojne perspektive, zato bi kazalo razmisliti o nekaterih združitvah. V trgovini je bil sicer dosežen napredek, vendar vse premalo, ker velika večina kupcev odhaja v Zagreb, Sevnico, Brežice ali Novo mesto, kjer je večja izbira in kjer imajo specializirane prodajalne. V gostinstvu in turizmu se promet veča, s preskrbo, ki jo gostinska podjetja nudijo turistom, pa ne moremo biti zadovoljni. Na Gorjance prihaja čedalje več hrvaških avtomobilov, katerih potniki zaman sprašujejo za okrep-čilom. V razpravi so posebno naglasili, da bi večje uspehe na vseh področjih lahko dosegli le z boljšo organizacijo dela v kolektivih, z doslednejšim nagrajevanjem po učinku in z vse večjo vlogo organov samoupravljanja. S TEM DENARJEM NE BO ŠLO Bivši ljudski odbor je izdal priporočilo, naj vse delovne organizacije prispevajo določen odstotek lastnih skladov za potrebe socialnega varstva, šolstva, zdravstva in družbenega standarda. Priporočilo pa ni zaleglo, saj se je doslej od predvidenih 6 milijonov nabralo v skladu za socialno skrbstvo le milijon 151.000 din, v skladu za investicije v zdravstvu 267.141 din, v skladu za šolstvo je 84.280 din (od predvidenih 8 milijonov!), na komunalnem skladu pa je vloženih 10.000 din. POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO Jasno je, da s tem denarjem ne bo mogoče uresničiti zastavljenih načrtov in da ne zadošča niti za najnujnejše potrebe, zato so odborniki sklenili, naj delovne organizacije ponovno proučijo možnosti in naj nakažejo predvidena sredstva. Potrebe so namreč na vseh teh področjih silno velike. PRISPEVEK, BANKA IN IZVOLITEV SVETOV Ker stroški za zdravstveno zavarovanje močno presegajo povprečje za območje Komunalne skupnosti Posavje, so odborniki po daljšem razmo-trivanju te zadeve sprejteli sklep o dodatnem prispevku za socialno zavarovanje, ki znaša 2,06 odst. in gre v breme gospodarskih organizacij. Poudarili pa so, naj v podjetjih in zavodih ostro ukrepajo proti vsem tistim, ki neupravičeno prejemajo ugodnosti socialnega zavarovanja ali jih izkoriščajo. Dalj časa so razpravljali tudi o podružnici komunal- ne banke in sprejeli sklep, da se podružnica KB Videm-Krško priključi celjski komunalni banki, če bo ta sprejela vse stavljene pogoje, sicer pa ustanovijo v Vidmu-Kr-škem lastno komunalno banko. Ker je potekla mandatna doba svetom pri občinski skupščini, so na tej seji odborniki izvolili nove predsednike in člane svetov (razen sveta za zdravstvo in za šolstvo, ki bosta izvoljena na prihodnji seji) ter člane posameznih komisij. RAZREŠITVE IN IMENOVANJA Dosedanji direktor Termoelektrarne Brestanica Anton Javorič je prevzel novo dolžnost kot podpredsednik občinske skupščine Videm-Kr-sko, zato so odborniki za v. d. direktorja brestaniške elektrarne imenovali dosedanjega tehničnega vodjo podjetja Leona Likarja. Na prošnjo Edija Slapšaka, upravnika Invalidske delavnice v Brestanici, je občinska skupščina razrešila omenjenega tovariša te dolžnosti in na njegovo mesto imenovala za v. d. upravnika Pavla Petana. Zaradi združitve nekaterih šol in reorganizacije so bili za ravnatelje šol v Leskovcu, Vidmu-Krškem in Gor. Leskovcu imenovani novi upravitelji. V Leskovcu bo upravitelj šole Ciril. Plut, v Vidmu-Krškem Jože Urbanč in v Gor. Leskovcu Marija Urban-6ič. DODELITEV PARCEL IN JAMSTVA Na priporočilo sveta za družbeni plan in finance so odborniki sprejeli sklep o dodelitvi zemljišča Konfekcija papirja in tovarni celuloze »Djuro Salaj« ter zasebnici Franji Leskošek. Občinska skupščina je dodelila jamstvo tovarni perila »Labod«, obratu v Kostanjevici, v višini 18 milijonov dinarjev, brestaniški zadrugi za 25 milijonov dinarjev ter Počitniškemu domu v Materadi, ki je v lasti občine Videm-Krško, 2,600.000 din za nabavo avtomobila. Jamstveno izjavo za 10 milijonov dinarjev so dali tudi gradbenemu podjetju »Sava«, ki bo s tem denarjem kupilo potrebno mehanizacijo. Ra BREŽIŠKA RAZGLEDNICA: Takle je danes prvi poskusni nasad topole, ki so jo na Vrbini, posestvu KGP Brežice, posadili pred 5 leti. Zdaj imajo debla hitro rastočih, zdravih dreves v višini moža že 80 cm v premeru.. • Tudi v Loki so počastili obletnico Rdečega križa Odlikovanja v Krmelju Na predvečer dneva borcev so se zbrali člani Zveze borcev iz Tržiča, Krmelja in Šentjanža v Krmelju, kjer so skupno proslavili svoj praznik. O pomenu tega dne je govoril predsednik obč. odbora ZB Sevnica Rudi Mejak in čestital vsem, ki so bili odlikovani. Z medaljo za hrabrost so bili odlikovani: Jožefa Per-haj, Alojz Mlakar, Berta Bastardi iz Krmelja in Lojze Udovč iz Malkovca. Medaljo za zasluge za narod so prejeli: Jože Pečnik iz Kamnice, Ivan Alpacin, Marija Papež, Anica Vitman in Ignac Kumar iz Krmelja ter Karel Klembas iz Mokronoga. Z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo so bili odlikovani: Ciril Flajs iz Sp. Jeperjeka, Terezija Sipelj iz Pavle vasi, Angela Pire iz Kaplje vasi, Janez Zakrajšek iz Škovca, Antonija Urigelj ta Slavko Levstik z Malkovca, Ciril Renko lz Tržišča, Marija 2ur iz Gabrijel in Ludvik Drobnič iz Skrov-nika. Red za hrabrost pa sta prejela Franc Hribar iz Pl-javic in Ludvik Drobnič iz Skrovnika. Po proslavi Je bila zakuska s skromnim kulturnim sporedom, ki sta ga izvajala člana ZB Tržišče. Prostovoljno gasilsko društvo Rok pri Mokronogu Je v počastitev 4. Julija priredilo Finžgarjevo dramo »Raz- valina življenja«. Njihovo delo Je hvale vredno, morali pa bi popraviti slabo izgovorjavo, predvsem pa naj bi vloge znali na pamet. M. L. Preteklo nedeljo je bila svečanost ob stoletnici organizacije Rdečega križa v Loki. Na svečanosti je govoril tov. Skočir, ki je spregovoril nekaj besed o lepih uspehih organizacije v Loki. Povedal je, da so v zadnjem času priredili že tri tečaje za zdravstveno vzgojo, prvo pomoč in nego bolnika, zbrali kar 120 prostovoljnih krvodajalcev in s pomočjo okrajnega odbra bivšega okraja Novo mesto pomagali pri izgraditvi vodovoda v Celovni-ku ta Radežu. Izročili so tudi tri omarice za prvo pomoč vasem čelovnik, Žirovnica in Radež (izdelal jih je brezplačno tov. Slavko Hočevar) s pomočjo Trgovskega podjetja Sevnica, Kmetijske zadruge Sevnica — obrat Loka ta Zdravstvenega doma V vsako hišo DOLENJSKI LIST! v Sevnici. Po slovesnosti so pionirji ta mladinci prikazali pravljično igro Frana Roša iz Celja, ki se je slovesnosti tudi udeležil. Pred pričetkom igre so pisatelju poklonile tri najmlajše igralke šopek rdečih nageljnov. Dvorana je bila kljub vročini dobro zasedena. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ana Germovšek iz Pisec — Antona, Marija Cesar iz Zigarskega vrha — Hedviko, Matilda Jaklič iz Vel. Podloga — Marijo, Milena' Zagrajšek iz Grže-če vasi — Bojana, Jožefa Strasner iz Bizeljskega — Rada, Ana Bibič iz Piršenbrega — Milena, Marta Ban lz Arnovih sel — Metko, Milka Krzen iz Malega vrha — deklico, Marija Novak iz Breganske-ga sela — Brigito, Marija Suša lz Zg. Pohance — Bernardko, Marija Sutlar lz Vukovega sela — Anki-co, Ana Hribar iz Pristave — Ano, Karlina Lekše Iz Senuš — Irmo, Marija Molan lz Sel — Ivana, Marija Jalovec iz M. Cirnika — Ljudmilo, Štefka 2mavo iz DramelJ — Bojana, Jožefa Grame iz Dobrave — Jožico, Terezija Zlender iz Bre-zakovca — Viktorja. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Mirko Cigrovsld, delavec iz Zagreba, si je pri padcu z mopeda poškodoval desno roko; Justina Mam, gospodinja iz Poloma pri Kostanjevici, si je pri padcu poškodovala glavo ln levo ključnico; Jože Bevc, upokojenec z Bizeljskega si Je pri padcu s kolesa poškodoval levi kolk; .loško Jurman, sin posestnika iz Mrtvic, si je pri padcu z voza poškodoval levo nogo; Rudolf Jesih, uslužbenec lz Zagreba, si je pri igranju nogometa poškodoval levo nogo; Alojz Klemenčič, delavec iz Velika Doline, si je pri padcu poškodoval glavo; Franjo Močila, posestnik lz Radohovega, si je pri padcu i voza poškodoval glavo ter levo roko; Stevo Radič, vojak iz Cer-kelj, si je pri padcu z avta poškodoval glavo; Agat Vodopija, gospodinja iz Zaprešiča, si Je pri padcu na cesti poškodovala desno nogo; Marjan Zorko, sin delavca iz Le-skovca, si Je pri skoku s kozolca poškodoval levo nogo; Marija Zupančič, upokojenka iz Klanjca, d )e poškodovala levo nogo. Dopisujte v DOLENJSKI LIST! RAZPIS ŠTIPENDIJ KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM-KRŠKO razpisuje po čl. 7 ta 25 temeljnega zakona o štipendijah za šolsko leto 1963-64 15 ŠTIPENDIJ za dvoletno poklicno sadjarsko šolo v Krškem Štipendije bodo podeljene v višini sredstev, ki jih bodo prejeli organi delavskega upravljanja. Prošnje za podelitev štipendije naj pošljejo interesenti Kmetijski zadrugi Videm-Krško do 30.' julija 1963. — Prošnji priložite prepis zadnjega šolskega spričevala o dovršeni osemletki in potrdilo o premoženjskem stanju. SEVNICA: še več stikov z volivci! Ered dnevi smo se obrnili na tovariša Jožeta Kneza, predsednika občinske skupščine v Sevnici, da bi nam odgovoril na nekaj trenutno najzanimivejših vprašanj iz te občine. Vemo, da so v sevniški občini na zadnjih volitvah dosegli najboljše volilne uspehe na področju bivšega okraja, pa nas je zanimalo, kje so vzroki za tako visok odstotek volilne udeležbe. O nekaterih problemih sevni-ške občine smo zadnje čase sicer že večkrat pisali, nova občinska skupščina pa se je medtem že lotila njihovega uresničevanja. Tovariš predsednik, kaj je po vašem mnenju vzrok za tako visok odstotek udeležbe volivcev v sevniški občini pri zadnjih volitvah? Izicl volitev v zbor občinske skupščine s 94,4 odst. udeležbe in v republiški zbor s 95,4 odst. udeležbe je nedvomno dokaz velike zavesti naših občanov ta pravilnega dela političnega aktiva kot drugih činlteljev v občini. Morda Jo k visokemu odstotku udeležbe na volitvah največ pripomogla prav živahna dejavnost političnih in drugih organizacij v zadnjem letu; vse so si namreč prizadevale vzpostaviti čim tesnejše ta prist-nejše odnose z občani. Naša naloge Je, da stika z volivci ne zgubimo, temveč ga moramo z različnimi oblikami dela samo še dopolnjevati. Nova skupščina je medtem že začela delati; zanima DaS, kako boste zagotovili dobro povezavo ined delom bivšega ObLO Sevnica in novo občinsko skupščino? Na zadnji redni seji nove občinske skupščine je bilo izvoljenih 8 svetov, 20 komisij in 11 upravnih odborov skladov. V te organe je razen novih odbornikov izvoljenih tudi precej dosedanjih odbornikov kot drugih družbenopolitičnih delavcev in gospo, darstvenikov, ki so že doslej uspešno sodelovali. Od njih pričakujemo tudi v bodoče vsestransko plodno in živahno sodelovanje na vseh področjih družbeno-gospodar-skega dela. Menim, da le s tako izjavo izražam njihovo osebno željo, ker želijo tudi v bodoče takšno sodelovanje. Prav to pa želijo tudi novoizvoljeni odborniki, katerim bodo bogate izkušnje dosedanjih odbornikov dober kažipot za bodoče, še zahtevnejše naloge. Izrabljam priložnost, da se vsem dosedanjim odbornikom v imenu nove občinske skupščine, družbeno-politič-nih organizacij ter v imenu občanov zahvalim za njihovo aktivno delo. Kaj mislite, tovariš predsednik: ali vsi člani nove občinske skupščine poznajo osnove družbenega plana občine in njen n-daljnji razvoj? O družbenem planu ln proračunu občine smo razpravljali na zborih občanov, preden Je bil sprejet. Nedvomno so tu sodelovali tudi sedanji odborniki in se tako sezna-nili z osnovami občinskega družbenega plana. Razen tega nameravamo v najkrajšem času dati vsakemu novemu odborniku družbeni plan občine s priporočilom, naj ga dobro prouči in se tako spozna z osnovami družbenega plana občine ln z njenim širšim nadaljnjim razvojem. Pripravili bomo tudi več krajših seminarjev, kjer se bodo odborniki seznanili z nalogami nove občinske skupščine in z vsemi vprašanji, ki so pred našo občino. Katerih konkretnih nalog se bo vaša občinska skupščina najprej lotila? Narodni dohodek ni edini, je pa eden izmed glavnih pokazateljev materialne osnove občine; kaže nam tudi možnosti za sodelovanje pri investiranju v nadaljnji razvoj proizvajalnih sredstev. Doseženi narodni dohodek na prebivalca je znašal lani 184.000 dinarjev, kar je pod okrajnim m republiškim povprečjem v SRS, to pa kaže, da bo morala skupščina hitro ukrepati, da bi industrijo in ostalo gospodarstvo učinkovito razvijali. Skupščina bo morala posvečati skrb razvoju vseh dejavnosti, predvsem pa kmetijstvu in gozdarstvu, posebno družbenemu sektorju. Kljub temu da je že prejšnji ljudski odbor sprejel odlok o progresivni davčni osnovi za nižinske in višinske predele našega področja, menim, da bomo morali takšno davčno politiko šo nadaljevati. Tudi razvoju turizma in spomeniškega varstva bo morala naša skupščina posvetiti precej skrbi. če bo uspela restavracija Lutrove kleti pod znamenitim sevniškim gradom, bo to nedvomno prip°" moglo k razvoju turizma v Sevnici. Seveda je osnovni pogoj za razširitev turizma ureditev glavnih cest. Izrabljam to priložnost, da ponovno opozorim okrajne in republiške činitelje, naj se odi0-čijo čimprej za že tolikokrat obljubljeno rekonstrukcijo e8" ste Rimske Toplice—Krško-S tem bi dobila tudi Sevnica ugodnejšo povezavo z drugI* mi kraji. Posebno pereč problem, ^ no spada samo v pristoji'03 občinske skupščine, a tarfl pristojne organe m občan* že vrsto let, je vprašanje m°" stu čez Savo. Zahteva po n0" vem mostu Je najbolj up1* vičena, saj Je v bodoče spi0" nemogoče govoriti o načrt0* gradnji industrije in stanovanj, čo v najkrajšem iaS ne bo rešeno vprašanje m stu čez Savo v Sevnici. S tem sem skušal niišt*^ le nekaj prvenstvenih nal('»' ki jih bo morala rešiti obči"" ska skupščina s pomočjo dr» gih družbeno-političnih teljev izven občine. P°n°VD< poudarjam, da stoje prea činsko skupščino številne ^ zahtevne naloge; od nas v bodo zahtevalo mnogo naP^ rov, predvsem pa bomo ^ rali pametno ocenjevati v SEVNIŠKI VESTNIK OBČANI, NE TAKO! V parku pod Gričkom v Črnomlju raste vrsta lepih lip, ki so pravkar najlepše cvetele. Tedaj pa se je nanje usula množica obiralcev lipovega cvetja, ki so pri obiranju začeli lomiti vejice in ve-fc, da se je park spremenil v pravo vaško gmajno. Upe so izgubile lepoto in na tleh je bilo vse nastlano. Mnogi občani že 'lolgo pripominjajo, da bi morali zadolžiti človeka, ki bi skrbel za varstvo parkov v mestu, da bi ohranili lepo podobo teh nasadov. Lahko bi bilo več uspehov! 1. julija je bila v Črnomlju skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Odborniki so v glavnem razpravljali o realizaciji družbenega plana in občinskega proračuna za prvih pet mesecev, o predlogu za sestavo sedemletnega plana gospodarstva in družbenega razvoja občine ter o nekaterih pomembnih gospodarskih vprašanjih. •V občini so uresničili letni plan za leto 1963 v prvih petih mesecih v industriji s 35,1 odst., v obrti s 36,5 odst., v trgovini s 36 odst., gradbeništvu s 30,8 odst. in v go- stinstvu s 37,6 odst. Skupno so dosegli v gospodarstvu 36,5 odst. plana. Med podjetji je dosegel največji uspeh obrtni servis v Semiču (109,8%), slede pa mu »Novost«, obrat v Črnomlju, s 57,1%, »Lič« z 48,7 odst., »Iskra« (Semič) z 48,5 odst. in drugi. Slabše pa so izpolnili planirano proizvodnjo v Komunalni upravi (24,4 odst.), Opekarni Kani-žarica (26,5 odst.) in Belsadu (28,5 odst.). Podatki, ki so prikazani s plačano realizacijo, so pri nekaterih podjetjih, ki nimajo prodanega blaga, znatno višji. V raz- pravi o vzrokih slabih uspehov so poudarili, da podjetja še vedno ne plačujejo delavcev po učinku. Večina podjetij tudi še nima izdelanih programov za kadre. Za izboljšanje proizvodnje NOVICE CRNOMAjUSKE Romune „Hoćemo prelomnico v delu!" Zdi se, da bodo te besede (zahteve), ki jih je na petkovi seji občinske skupščine v Trebnjem izrekel neki odbornik, odslej osnovno načelo pri vseh obravnavah. To je toliko bolj pomembno, ker si s tem skupščina oblikuje svoj delovni načrt, upoštevajoč vsa pozitivna načela, ki "»j odpro poti k uspehom. Ze na prvi delovni seji pa je bilo čutiti, da so odborniki pripravljeni uspehe doseči na takle način: da bodo o stvareh razpravljali le ob doslednem poznavanju problemov, ukrepali hitro in zaostrili odgovornost zaradi neizpolnjevanja ali slabega izpolnjevanja nalog. Dnevni red petkove seje je obsegal okrog 16 točk, vendar so polovico časa (skoraj Štiri Ure) porabili za razpravo o predlogu za odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev, premoženja in zgradb, spremin je valni odlok o občinskem proračunu in za obravnavo o ureditvi zdravstva. Odborniki io najprej razpravljali o novi lestvici za °bčinsko doklado, vendar pa So jo sprejeli le pogojno, ker m°ra posebna odborniška ko-rnisija popraviti razvrstitev v razrede vasi, ki bodo po novi lestvici plačevale doklado od dohodkov iz kmetijstva. Nabije so ugotovili, da je tre-bar»iska občina med zadnjimi v.Jll8oslaviji glede zdravstve-nin storitev in zdravstvenih .^ogijivostt. Dodali so, da le treba Čimprej najeti posojilo za gradnjo zdravstvene Postaje na Mirni in zdravstvena doma v Trebnjem. Skup-vrednost teh investicijskih *reditov naj bi znašala okrog 10 milijonov dinarjev. Zatem ^° se ustavljali pri drugih Problemih. Ponovno so načeli jPrašanje rekonstrukcije ce-Trebnje—Mokronog, ki bi jo morebiti začeli graditi že prihodnje leto, na vsak način pa bodo morali priti do načrtov že letos. Tudi gospodarjenje z gozdovi je zaskrbljujoča stvar, saj razdrobljenost (5000 lastnikov, vsak povprečno 2,5 ha gozda) skoraj povsem onemogoča smotrno gospodarjenje (ne samo izseka-vanje, ampak tudi nego) z gozdovi. Podatek, da je na celem področju občine le še 40 odstotkov ohranjenih in 60 odstotkov degradiranih gozdov, naravnost sili k razmišljanju in ukrepanju. Stvar bo urejena ]e tedaj, če bodo imeli gozdovi v naši občini le enega gospodarja — uprav- TREBANJSKE NOVICE ljavca, so menili na seji. Tako pa bo tudi odpadla meja med delom gozdov, ki pripadajo brežiškemu gozdarskemu območju, in delom, ki pripada novomeškemu območju. Seveda bi stvar z ne dovolj proučenim posegom lahko še bolj zakomplicirali, zato so se odločili, da bodo o vprašanju ponovno razpravljali. Tudi vprašanja kmetijstva odborniki ne bodo reševaU z zali sn j enim očesom. Kmetijstvo je poglavitna panoga trebanjskega gospodarstva, zato mu je treba dati vso podporo. Odborniki so sklenili, da ne bodo oklevali, kadar bo šlo za garancije za investicijske kredite v to panogo, zlasti -v nadaljnje jačanje družbenega sektorja. Na dnevnem redu je bilo še več drugih vprašanj, ki so jih odborniki reševali s premislekom in s čutom odgovornosti. Za začetek je skupščina zelo dobro prišla do načina, kako biti najbolj konkreten in dosleden, čeprav je za to na petkovi seji porabila malo več časa. v drugem polletju je skupščina sprejela sklep, da naj komisija za družbeni načrt prouči vzroke za slabe uspehe in predlaga smernice za rešitev tega problema. Na seji so odborniki tudi poudarili, da bi bilo zelo potrebno ustanoviti v Črnomlju šiviljsko delavnico, ker bi lahko zadovoljila potrebe občanov, ki so sedaj odvisni od mnogih šušmarjev v tej stroki. Ob razpravi o realizaciji proračuna občine do konca maja so ugotovili, da so dosegli v tem obdobju 39 odstotkov plana. Jože Skof Imenovanja v Trebnjem Za novega upravnika Kovinskega podjetja v Trebnjem je občinska skupščina imenovala Staneta VeUkonjo. Hkrati Je razrešila upravnika zdravstvenega doma v Trebnjem dr. Jožeta Pavlina in imenovala dr. Petra Male žica za novega upravnika tega doma. »SEMIŠKA 0HCET« nas vabi pod lipo! V počastitev dneva vstaje bo v Semiču več prireditev. Dne 20. julija zvečer bo v kino dvorani ustni časopis, ki ga bodo priredili novinarji Ljubljanskega dnevnika. V nedeljo zjutraj se bo nad 200 vozil, ki spadajo v avto-moto sekcijo Semič, udeležilo vožnje mimo Dajčbirta v Črnomelj in skozi Gradac nazaj do Semita. Isti dan popoldne bo v Gorencih pod 600 let staro lipo izvedena »Semiška ohcet«, star belokranjski običaj, ki ga bodo izvajali člani folklorne skupine »Jože Mihelčič« iz Semiču. Sodelovali bodo tudi folkloristi iz Adlešič in tamburaši iz Metlike. Program bo snemala radiotelevizija Ljubljana, verjetno pa bodo »Semiško ohcet« posneli tudi za filmski tednik. Zaradi navedenih zanimivih prireditev bo v nedeljo, 21. julija, peljal posebni motorni vlak iz Ljubljane do Metlike, kjer si bodo turisti lahko ogledali belokranjski muzej in se v Kolpi prijetno ohladili; po 14. uri bo vlak prišel v Semič, kjer bodo prireditve, zvečer pa se bo vračal v Ljubljano. Prav bi bilo, če bi posebni vlaki v Belo krajino postali stalni. Turistični biro J2 iz Ljubljane bo oskrbel cenen prevoz, saj stane vožnja do Metlike in nazaj le okoli 600 din. Turistična društva bi lahko v zvezi s tem našla pomembno torišče dela. Posebni motorni vlak bo odpeljal iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj in bo ob devetih v Metliki, ob pol dveh pa bo odpeljal iz Metlike v Semič. Ob 21. uri se bo posebni vlak vrnil v Ljubljano, kamor bo prispel pred 24. uro. F. D. Spomenik bratstva in enotnosti Več kot šesto Ljudi se je v nedeljo popoldne zbralo v Adlešičih, da prisostvujejo spominski svečanosti, na katero so se dolgo pripravljali: odkritju grobnice in spomenika padlim slovenskim in hrvatskim partizanom. Prišli so z obeh strani Kolpe, med njimi tudi predstavniki občin Ozalj, Duga Resa, Karlovac in Črnomelj, ki so skupno financirale gradnjo grobruce in spomenika v Adlešičih. V imenu domačinov je vse pozdravil šef krajevnega ura- da Alojz Cvitkovie. Podčrtal je enotnost in skupni boj slovenskega, srbskega in hrvatskega naroda v drugi svetovni vojni, ker se je zlasti manifestiralo na tem področju. Za skupne ideale je bila skupno prelita kri, zato je tudi to spominsko obeležje spomenik bratstva in enotnosti naših narodov. Prikazal je enoten in odločen boj Adleši-čanov in okoličanov ter njihov prispevek v narodnoosvobodilnem boju bi ljudski revoluciji za zmago pra- Pogled na del udeležencev proslave ob odkritju spomenika v Adlešičih vice. Sestindevetdeset domačinov je padlo v boju ali izgubilo življenje v internaciji in zaporih, tri sovražne akcije niso ukrotile upornega duha tega prebivalstva, ki je tudi danes prav tako zavedno kot takrat. Tik pred osvoboditvijo, to je 22. marca 1945, se je fašistična drhal poslcdnjič zdivjala nad temi n' rerl i t, nalogmembn°St P°Sa" Zanima nas še dvoje: ako gledate vi osebno na ""sedanji in na bodoči a.*yoj industrije ter kme-^'jstva v občini? Se eiriSrtm° d«Jstvo, da so na- °r^iSJS" gospodarske Pitami Je (Ju6otanin, Ko- letje u' več kot celo deset- Ustvar^iPešn° Proizvajale in Utežni donoc;ek, ki je v Hte ° «e industrijske ob-in so se rugih krajih dežele, Pove d- , tem iztrošile, nam °m°8očiti ,res *e skrajni čas organizanV m Gospodarskim vo. V oh!"!?0? DOPolno obno-P01°vico „'nL lmam<> več kot °Be v r>.nT"lih Površin, za-JeJ°. d« k Pa jasno nareku-bo'J srnr.fl reba les kar naj-S ° l2k°riščati. ve- lzđ«lke v^S Samo končne > *e'vcvc mhkarne, k^r sedanja lokaciji ne ustreza zahtevam in pc-"rjem mlekarske Industrije. O tem teko še posebni -azgovcii med prizadetimi. Vedno večji razvoj turizma zahteva razširitev zmogljivosti pri hotelu "Grad Otočec«. Čeprav so bile z izgradnjo motela povečane nastanitvene zmogljivosti, niso bili zgrajeni novi restavracijski prostori. Zato so se odločili za novo gradnjo restavracije v neposredni bližini motelov, ki bo imela 292 sedežev v zaprtem prostoru in 200 sedežev na terasi. Zaradi večjega obiska domačih in inozemskih gesto v v Dolenjskih Toplicah so izdelali program rekonstrukcije zdravilišča, s katerim naj bi povečali nastanitvene in prehrambene zmogljivosti, zmogljivosti notranjih bazenov in zunanjega bazena in uredili terapevtske prostore, s tem bi tudi izboljšali pogoje za sprejem Inozemskih gostov. Zato bo treba nadzirati ln modernizirati kopališki in zdraviliški dom, zgraditi nov zvezni trakt ln dopolnilne objekte v zunanjem termalnem kopališču. 2e v začetku leta 1961 je bil sprejet načrt o graditvi nove bolnice v Novem mestu, s katero bi Dolenjska pridobila okoli 500 novih postelj in vse ostale prepotreb-ne objekte in prostore. Zgrajena naj bi bila v štirih etapah, s tem da bi v prvi etapi zgradili kirurški oddelek s 138 posteljami in otroški oddelek s 63 posteljami. Sklad za zgraditev novomeške in brežiške bolnice je bil ustanovljen v bivšem okraju v Novem mestu. Ker pa se bo- Novomeška kronijka • Kopalci, ki »o si izbrali novo »kopališče« na desnem bregu Krke pod »Kremenovo« pralnico, se vprašujoče' ozirajo na nasprotno stran, kjer so že poldrugo leto razdrte kopališke naprave. Zadeva z novim kopališčem pa se noče in noče premakniti. AH je s tem, ko opozarja napis na ograjenih prostorih, da je »Vstop na kopališče in kopanje prepovedan«, problem rešen? • vsak mladinec ve, da se je mladinska organizacija na zadnjem zveznem kongresu preimenovala v Zvezo mladine, le naročnik (izdelovalec?) plakata, ki vabi na mladinski ples vsako soboto na Loki, je očitno pozabil na to »formalnost« ln namesto ZMS z velikimi narisal LMS. No, formalnost, ki pa le ni več samo formalnost, mar ne? • Trgovine v našem mestu so za poletno sezono dobro preskrbljene z ustreznim blagom, kar je za razliko od prejšnjih let zelo razveseljivo. Kaže, da so trgovci naposled le prisluhnili željam potrošnikov. • Marljivi Jamar jd, ki se zbirajo v svojem klubu v prostorih bivše okrajne Zadružne zveze, so naredili obsežen spored za nadaljnje raziskovanje kraških in drugih jam širom po Dolenjski, Pred kratkim so se spustili v neko zelo težavno brezno pri Semiču. Nedvomno so fantje, ki se zbira.'o v okviru Jamarskega društva, ena najbolj delavnih ln samoniklih organizacij te vrste v okraju, če ne tudi v republiki. • Prebivalci našega melase ob pogledu na oglasne deske In druga razglasna mesta zaskrbljeno sprašujejo, ali nemara ne bo treba ponovno iti na volitve . . No. ko plakate vidijo boj od blizu, si oddahnejo. hkrati pa godrnjaje ugotavljajo, da Je pri nas »plakaterska služba« silno zanemarjena. Res: koliko časa in komu na čast še visijo takj in drugi plakati na Javnih mestih naše metropole? • Ni bilo enkrat, ko smo slišali, da ;e izložba -Elektroteh-ne« na Glavnem trgu skladišče mrtvih muh, prahu in podobne navlake, o tem pa smo se sami -prepričali. Ali ne spada tudi .iščenje izložb (zlasti sodobnih) k olepšavi našega mesta? • Nedeljski in praznični dnevi so v našem mestu skoraj dolgočasni, saj navadno se prebivalci ob teh dneh, zlasti če so sončni, radi odpeljejo iz mesta, v naravo ali pa v druge kraje, ki so turistično čedalje bolj privlačni. Sele ob poznih večernih urah se mesto spet napolni. • .ilbanje prebivalstva: rodile so: Ninel Kobič iz Novega mesla, Ulica Majde Sile 7 -dečka, Krna Penea lz Novega mesta, Mej vrti 5 — Marjano, Frančiška Koplna Iz Novega mesta, Kettejev drevored 4G — Matejo. — Poročila sta se: Oskar Veber, lesni tehnik, ln Nada Domovič. tarmacevtka, oba iz Novega mesta, Nad mlini — vrstna hiša. — Umrla sta: Boris Klemene, urar Iz Novega mesta, Majde Sile, 31 let, in Simon Tepina, upokojenec iz Nuvega mesta. Kratka ulica, 65 let. • Cene na trgu: bmovnice M din, čebula 120 din, češnje 100 dmr zelje 50 din, karfiola 150 din, kumare 130 din. solata 0 din, marelica 250 din. breskve 180 din, grah «0 din. pa B BO din, krompir 30 din, solata 70 din, mleko 60 din. - Gospodin/e so rekle, da Je novomeški trg še vedno nezaslišano drag v primeri s koprskim, kjer prodajajo breskve po 80 din kg, paradižnike pa po 30 din kg . . . do gradile bolnice v sedanjem ljubljanskem okraju še v Ljubljani, Trbovljah in Kočevju, je okrajna skupščina sprejela sklep, da se ustanovi pri OS poseben sklad za gradnjo novih bolnic. Vanj bi prispevale sredstva občinske skupščine glede na število prebivalcev in narodni dohodek. Iz sklada bi potem razdeljevali sredstva proporcionalno za gradnjo bolnišnic, s tem da bo za osrednjo bolnico v Ljubljani kot bodoči učni center prispevala precej sredstev tudi republika. Ker se je gradnja bolnice v Novem mestu podražila že v prvi etapi od predvidenih 700 milijonov na 771 milijonov, je občinska skupščina sprejela sklep, da prizna le tiste podražitve pri gradnji, ki so posledica podražitve dela v okviru potrjenih in odobrenih načrtov, vse ostale pa odkloni kot neutemeljene. Odborniki so tudi potrdili odlok zaključnega računa družbenega investicijskega sklada občine Novo mesto za leto 1962 in odločbo o ustanovitvi srednje šole za zdravstvene delavce ambulantno-bolničarske smeri v Novem mestu, ker se bo ukinilo uči- Imenovanja občinske skupščine Na zadnji seji občinske skupščine Novo mesto so imenovali člane 12 svetov, izvoljeni pa so bili tudi predsedniki posameznih svetov: svet za splošne ln notranje zadeve bo vodil Zvone Suštaršić, svet za družbeni plan in finance Niko Križanec, svet za industrijo in obrt inž. Edo Tavčar, svet za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Jože Petrič, svet za blagovni promet in turizem Zvone Pere, .svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve inž. Drago Mišic, svet za prosveto in telesno vzgojo Ivan Bru1tr.1t, svet za kulturo Nada Gustič, svet za zdravstvo dr. Milan Adamčič, svet za zdravilišča Tone Skerlj, svet za socialno varstvo ln varstvo družine Marija Prah in svet za delo in delovna razmerja Jože Idovič. Odborniki so imenovali tudi člane 18 komisij in 10 upravnih odborov. Prijetno popoldne na Kamnem vrhu Čeprav ni kazalo, da bo popoldne najboljše vreme, se je na dan borca zbralo v Puglje-vera vrtu na Kamnom vrhu pod Trško goro precej članov iii. terena ZB NOV iz Novega mesta, kjer je odbor terena pripravil tovarlško srečanje. Predsednik terena tov. Kolih je pozdravil vse člane, tajnik pa je spregovoril nekaj besed o pomenu praznika. Ko sta pionirja Jožek in Bturtica recitirala dve pesmici iz. NOB. je predsednik podelil 22 članom odlikovanja. Po slovesnosti jc bila prijetna zabava, oglasila se je partizanska pesem, borci so obujali spomine, mladina se je igrala z žogo na travi in tudi za ples je bilo poskrbljeno. Dovolj je bilo dobre jedače in še boljše pijače s Trške gore. Udeleženci so se domenili, da se bodo dobili vsako leto na ta praznik v naravi ln obujali spomine na velike dni NOB. -trm- » Predvidevajo, da bo turistično gostinstvo Dalmucije povečalo devizni priliv od lanskih 10 milijoncv na 11.8 milijona dolarjev v letu 1663. Za zgraditev novih hotelov, kampingov, restavracij in drugih komunalnih objektov so lani in letos v Dalmaciji porabili 5.2 milijarde dinarjev. V tej sezoni jc komercialno gostinstvo pripravilo 12.000 ležišč. tcl.jišce in jo potreba po takih zdravstvenih delavnicah p.i področju Novega mesta, Trebnjega, Metlike in Črnomlja izredno velika. Sprejeli so tudi pravila o organizaciji in poslovanju občinskega sklada za kmetijstvo. Potrdili so sklep delavskega sveta podjetja Oprema-les, Novo mesto, za razširitev predmeta poslovanja na de-koraterstve, avtoličarstvo in izdelovanje prešitih odej, sklepa delavskega sveta gostinskega podjetja hotela Kandija za opravljanje prevozov z osebnim in tovornim avtomobilom pa niso potrdili. Sprejeli so še sklepe premoženjsko pravnih zadev in poroštvenih izjav za investicijska posojila zdravilišču Dolenjske toplice, Zeleznini iz Novega mesta in Kmetijski zadrugi Novo mesto. Ob koncu so imenovali na podlagi razpisa za tajnika občinske skupščine diplomiranega jurista Franca Kuharja in imenovali veterinarske in tržne inšpektorje ter določili odbornike za sklepanje zakonskih zvez. Janez Korošec »V POČASTITEV LJUDSKE REVOLUCIJE« jc vzidana marmornata peterokraka zvezda na gasilskem domu v Podturnu in na njej imena padlih junakov, borcev NOB, ter žrtev fašističnega nasilja te zavedne doline Junakov NOB ne bomo nikoli pozabili Proslave, ki jo je za letošnji dan borca priredila delav. na krajevna organizacija Zveze borcev NOB v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah, se je udeležilo nekaj nad 500 ljudi. Proslavo je začel Lojze Murn, o deležu Podturnsko-Poljanske doline v letih naše revolucije pa je govoril predsednik organizacije Jože Poglajen. V zgoščenih besedah je opisal složnost prebivalcev te lepe doline pod Rogom, v kateri skoraj ni bilo hiše, ki ne bi sodelovala v letih upora proti okupatorju in njegovim sodelavcem. Kot en mož se je zavedna dolina odzvala klicu naše Partije že leta 1941, potem pa so njeni prebivalci do konca vojne nudili borcem pomoč v hrani, obleki in drugem. 2e maja 1942 se je večja skupina borcev iz te doline priključila partizanom na Rogu, okupatorji pa so odpeljali v zapore prve aktiviste. Italijani niso zaman imenovali Podturna »mala Rusijn«. Po roški ofenzivi so Italijani odpeljali v razna taborišča 40 prebivalcev; 12 jih je umrlo v tujini, 6 pa po vojni zaradi posledic internacije. Po kapitulaciji Italije so prebivalci doline še bolj pomagali partizanom. Tu je nastala tudi VDV brigada, delale pa so tudi druge partizanske enote, etapne kuhinje od Podhoste do Starih Zag, v Poljanah je bil štab VII. korpusa, v Občicah pa relejna postaja in razne delavnice. Od tod so vodila pota partizanov v Stare Žage vse do Crmošnjic, aktivisti te doline pa so vzdrževali stalne zveze z glavnim štabom in izvršnim odborom OP na Bazi 20, s partizanskimi bolnišnicami In z drugimi enotami. Velik je tudi delež žena in deklet te doline, pa tudi mladina je častno pomagala svoji ljudski vojski. Za svobodo je dala ta zavedna dolina 38 svojih prebivalcev. Njihova imena so vklesali na veliko marmornato ploščo v obliki peterokrake zvezde, ki so jo izdelali po zamisli Jožeta Zamljena-Drcjčeta. Ko je tovariš Poglajen ploščo odkril, so jo izročili v varstvo predsedniku občinske skupščine tovarišu Sergeju Thor-ževskemu; ta je ob prevzemu novega spomenika dejal, da ljudstvo ne bo nikdar poza- bilo junakov revolucije, ki so v najtežjih dneh ostali zvesti klicu svobode in svojemu narodu. Spet je zaigrala godba iz Straže, predstavniki organizacij pa so položili vence pred ploščo. Zapeli so še pevci iz Dol. Toplic in pionirski pevskj zbor iz Toplic, nakar so se ljudje zbrali v prijetni družbi v gasilskem domu in okoli njega. Proslave so se udeležili tudi predstavniki občinske Zveze združenj borcev NOB, komandant garni-zije JLA polkovnik Ivan Ni-nič iz Novega mesta, zastopniki krajevnih organizacij iz Toplic in številni domačini. V večen spomin padlim RAZPIS DELOVNEGA MESTA Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja podjetja »KROJAČ" v Novem mestu razpisuje delovno mesto računovodje Pogoji: ekonomist s petletno prakso ali srednješolska izobrazba z desetletno prakso v računovodstvu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in dosedanje prakse pošljite do 31. julija 1903. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Krojaško podjetje »KROJAČ«, Novo mesto Na razpotju ob cesti v Hi-nje so v živo skalo vsekali gtobnico ter vanjo prenesli posmrtne ostanke več kot 50 padlih partizanov in žrtev fašističnega nasilja, doma iz raznih krajev naše domovine. Na tej kraški zemlji so izkrvaveli v zagrizeni borbi s fašističnimi sovražniki raznih brani v drugi svetovni vojni, ki je bila še zlasti na področju Suhe krajine krvava. Tudi spomenik ob grobnici stoji na guli skali. Oboje so odkrili na dan borcev, 4. julija. Na spominski slavnosti se je zbralo nekaj sto ljudi, domačinov, predstavnikov raznih organizacij in svojcev padlih partizanov ter žrtev fašističnega nasilja. Lepi uspehi zadruge v Dol. Toplicah S košnjo številnih travnikov in ko.šenic jc kmetijska zndru-ga v Dolenjskih toplicah že spravila velike količine sena pod streho, nekaj krme pa so tucii silirali. Zelo velik je tudi pridelek zgodnjega krompirja, saj so ga pridelali Okoli 100.000 ku in. gid prodajajo tudi na novomeškem trgu. Posadli so tudi več vrst dobrega po^ne ga krompirja, ki bo verjetno tudi dobro obrodil. Ječmen so že zaceli žeti. dober pa bo tudi pridelek rži. Zaradi dol ge In oslre zime bo letos slabše obrodila le pšenica. Ker ima zadruga težave s skladiščenjem, bodo dogradili pri hmeljski sušilnici v Jurki vasi skladišče za vse vrste pel j skih pridelkov. V zadrugi predvidevajo, da bodo imeli letos za okoli 90 milijonov proizvodnje. D. G. ». .. Sppmenik odkrivamo v večen spomin padlim junakom in v opomin vsem tistim izdajalcem, ki bi se še kdaj obrnili proti svojemu ljudstvu in njegovi svobodi,« ;e med drugim naglasil v govoru pred spomenikom član okrajnega komiteja ZKS tov. inž. Jože Legan. Domačin Jože Roje je zatem odkril spomenik in ga izročil v varstvo predstavniku občine, potem pa so predstavniki organizacij in svojci padlih obložili spomenik z venci tn cvetjem. Pred spomenikom so se nulo zvrstili pionirji osnovne šole Prevole in pod vodstvom učiteljev izvedli lep kulturni program, deležni velike pozornosti navzočih. P0" poldne je bilo v Hinjah tudi tovariško srečanje borcev aktivistov NOV ter njihovih svojcev. — Osnutek za spomenik je izdelal Jože Zamijeti, član občinskega odbora ZB NOV. Pametna odločitev staršev in otrok Konec lanskega in pred-lanskega leta smo že pisali o težavah, ki nastajajo pri **' poslovanju otrok, ki so W* čali obvezno osemletno lanje, pa niso dovršili osmega razreda. V proteklih le'"1 se Je sorazmerno maj""0 število takšnih otrok odločalo nadaljevati šolanje v os** tetki do končanega osmeB8 razreda. Letos je stanje » tem že. veliko boljše: K3/ 208 takšnih otrok nii Pr0[e'.'a na večina so je že oclUj1'" nadaljevati šolanje, dokfjs ne končajo osmega razred8. Cerar spet evropski prvak Naš znani telovadec in evropski prvak Miro Cerar je Ha evropskem telovadnem prvenstvu v Beogradu zopet dosegel velik uspeh in prvič v zgodovini tega tekmovanja ponovno osvojil naslov najboljšega telovadca stare celine. Postal je prvak v šeste-roboju ter osvojil štiri zlate medalje, srebrno za preskok čez konja in bronasto v parterju. Naš drugi predstavnik .šrot je dobil bronasto medaljo za tretje mesto v preskoku čez konja. To je gotovo eden največjih uspehov jugoslovanskega športa, in tako mlada slovenska telovadna generacija dostojno sledi največjim uspehom slovenskih predvojnih tekmovalcev, med katerimi so bili tudi No fi-•neščani. KOŠARKA, KI NAVDUŠUJE Ilirija (Ljubljana) : Novo mesto 91:66 (41:36) V počastitev dneva borca je No-vomeščanom uspelo pridobiti enega najmočnejših slovenskih košarkarskih kolektivov — ljubljansko Ilirijo, ki je po dvanajstem kolu na petem mestu slovenske košarkarske lige z istim številom točk kot tretjeplasiranl Branik. Zanimanje za tekmo je bilo precejšnje in ob začetku tekme se je zbralo na Loki veliko gledalcev, ki so takoj v začetku z vzkliki »beli, beli« začeli spodbujati domačine. Na veliko presenečenje vseh košarkarskih strokovnjakov so domačini brez strahu pred renomiranim nasprotnikom in z željo po zmagi zaigrali več kot izredno in v deseti minuti prvega polčasa že vodili z 22:16. Taka igra seveda ni mogla dolgo trajati in izkušeni Ljubljančani so po izrednih bratih Senčar-jih do polčasa obrnili rezultat sebi v prid — 41:36. V drugem polčasu so Ilirijani demonstrirali domačemu občinstvu vrhunsko košarko, pretkano z izvrstnimi podajami in nezgrešljivi- mi meti na koš.. Kljub temu se partizanove! niso dali ugnati v kozji rog in prednost Ljubljančanov niti v enom trenutku ni prekoračila trinajstih točk. Ko je že vse kazalo, da bo poraz domačih presenetljivo majhen, je v petnajsti minuti drugega polčasa pri rezultatu 72:59 moral Splihar igro zapustiti in tedaj je nastal preobrat. Ljubljančani so silovito navalili na koš domačinov in v zadnjih petih minutah svojo prednost skoraj po- dvojili. Ko je sodnik Zule iz Domžal odpiskal konec tekme. Je bil rezultat 91:66. Kaj naj rečemo o tekmi: O Ljubljančanih se lahko Izrazimo le v superlativih. Bili so skoraj nezgrešljivi in so odlično skakali pod obema košema, česar ne bi mogli reči za domače, ki se jim je le poznal strah pred renomiranimi gosti. Lahko pa rečemo, da tako lepe tekme morda več let nismo videli v Novem mestu. Delavske športne igre ODBOJKA: ŽENSKE PIONIR, MOŠKI NOVOTEKS Pretekli teden je bil zaključen odbojkarski turnir, ki je bil organiziran v okviru delavskih športnih iger. Letošnja udeležba kot tudi sama organizacija nI bila ravno najboljša. Vendar moramo glede udeležbe na turnirju omeniti čas dopustov, ki ima v tem primeru precej vpliva. Sama organi- - Zaletelj med rekorderji SFRJ Državna štafeta 4 x 100 m, v kateri je tekel tudi Tine Zaletelj, je v Sofiji dosegla nov odličen državni rekord (41.2) Poročali smo že, da sta letos Prvi« med atletskimi izbranci tudi Qva Novomeščana — sprinter Tine Zaletelj in metalec kopja Marija11 Spilar. Oba sta v Sofiji tudi nastopila in popolnoma zadovoljila. Tine Zaletelj se je letos uveljavil v državni atletski reprezentanci. V Sofiji je pripomogel k novemu državnemu rekordu Delavske športne igre 2 razliko od lanskoletnega tur-nirja so letos brez večjih težav SV0We najvišji naslov kegljačice t}?mtJa, in to z izvrstnim rezul-ttp v preteklem letu šo prvo ekiS? °svojile v ogorčeni borbi z B,.PD Novoteksa, ki je zaostala za uJ»ni za en kegelj. iTenutna (neuradna) razvrstitev 1 dveb disciplinah naslednja: im^Voteks 245 točk, 2. Pionir f- 3. ObLO 160, 4. KGPK 130, °5 Krka in Socialno zavarova- še več, Zaletelj je zelo presenetil z odličnim tekom v štafeti, ko je precej pripomogel k novemu državnemu rekordu — 41,2. Ker so se poročila lz bolgarskega glavnega mesta zakasnila, lahko šele sedaj postrežemo z rezultati obeh Novomeščanov. špilar je bil v metu kopja sicer četrti, toda njegov rezultat 70,70 m je več kot zadovoljiv, če bi imel le malo več sreče, bi lahko osvojil tretje mesto in se uvrstil v reprezentanco Balkana, ki se bo prihodnjo soboto in nedeljo spoprijela z reprezentanco Skandinavskega polotoka. Sicer pa ne smemo biti prezahtevni. Njegov nastop v reprezentanci je uspel, zato lahko pričakujemo, da bo še večkrat oblekel modro majico z državnim grbom. Kot smo napovedali, je Tine Zaletelj nastopil v reprezentančni šta- feti 4x100 m kot tretji tekač, čeprav je imel v Zagrebčanu Mikulcu m Rečanu Kar asi ju (oba sta letos že tekla 10,9 na 100 m) močna konkurenta. Zvezni kapetan mu je zaupal. Zaletelj se mu je z odličnim tekom v krivini oddolžil in opravičil zaupanje. Precej je pripomogel k odličnemu rezultatu in novemu rekordu Jugoslavije — 41,2. Ce doseženi čas razdelimo na vse štiri tekače (nastopili so Sta-nojev, Pavlovič, Zaletelj in Ajdič), lahko ugotovimo, da je vsak tekač pretekel svoj del proge v izvrstnem času 10,3! Zaletelj je izven konkurence nastopil tudi v teku na 100 m (v konkurenci sta nastopila Pavlovič — 10,7 in Ajdič — 10,6) in dosegel, rezultat 10,9. S tem je izenačil svoj letošnji najboljši rezultat in si odprl pot v reprezentančno štafeto, fm zacija pa bi bila z malo več volje lahko boljša. Tako pa smo bili priče neljubih spodrsljajev, ki se jim moramo v bodoče izogniti. Pri moških so zmagali igralci Novoteksa, odprta pa je ostalo vprašanje preostalih treh mest. V nadaljevanju je teklo vse tako, kot smo pričakovali. Drugo mesto je zasluženo osvojila ekipa ObLO, ki je bila edina sposobna nuditi večji odpor zmagovalcu. Tretje oz. četrto mesto sta si delili ekipi KGPK oziroma Krke. Mnenja smo, da je tretje mesto požrtvovalne ekipe KGPK precejšnje presenečenje. Ekipa Krke pa je po uspeš, nem startu v finalu nekoliko omagala. Končna razvrstitev: 1. Novoteks 6 točk, 2. ObLO 5 točk, 3. KGPK 4 točke, 4. Krka 3 točke. Pri dekletih so premočno zmagale odbojkarice Pionirja, ki so tako ravno kot Novoteks pri moških obranile lanskoletni naslov. Zanimivo je, da na celotnem turnirju niso izgubile niti enega niza, kar kaže, da so brez konkurence. Drugo mesto je zasedla ekipa ObLO, tretje oziroma četrto pa Novoteks in Socialno zavarovanje. O preostalih treh ekipah bi lahko napisali, da so se borile z začet-niškimi težavami, s sistematičnim delom pa bi iz njihovih vrst lahko v kratkem času prišle dobre odbojkarice. Vse tri ekipe so precej perspektivne ln bi verjetno medsebojna srečanja znatno vplivala na njihovo, kvalitetno rast. Končna razvrstitev: 1. Pionir 6 točk, 2. ObLO 5 točk, 3. Novoteks 4 točke, 4. Socialno zavarovanje 3 točke. Barbič - prvak Dolenjske v balinanju V nedeljo, 7. julija, Je bilo v Krškem prvenstvo posameznikov v balinanju za naslov prvaka Dolenjske. Tekmovanje se Je odvijalo na. dvosteznem igrišču v kopališču, ki je bilo izredno lepo pripravljeno. Za to gre pohvala domačim balinarjem, ki so se izkazali z dobro organizacijo. Tekmovanja se je udeležilo najboljših šest tekmovalcev z občinskih prvenstev: iz Novega mesta Mraz, Barbič in Hren, iz Kočevja Pušnar in iz Krškega Suštarič ter Gelb. Republiško prvenstvo pionirjev v Novi Gorici Nov, "eđeljo, 30. junija, se je v rijj.jp , ricl zbralo okrog 100 pio-Rli.ii! Pionirk iz cele Slovenije. lJr°. .močni vročini so bili do-korrt , r dobri rezultati, celo re- skok kok ob P°llci 3'51 m ln Se Y_v aalJino 5,92 m). Prvenstva Dirisv "Otežilo tudi šestnajst pio-clani Pionirk iz Novega mesta, ga ^„"^^stanovljenega atletske- Gorifm'VU ~ moški: 60 m: 1. Tone c« (M ?° 7'5- 4- Ivan Kocjanom) »„ 8'5' 6- Jože Smrekar (lj> 600 m: 1- Borut Jurčič 1:34». 7'?. 3- Tone Novak (Nm) (CO) \ "al J'"a: 1. Dušan Urbančič 5. Ivan Kocjančič (Nm) 4,57; višina: 1. Vojko Orel (GO) 1,60, 3. Miran Slak (Nm) 1,55; kopje: 1. Vojko Slokan (GO) 46,05, 5. Jože Konda (Nm) 34,81, 6. Tomaž Možina (Nm) 33,57; štafeta 4x60 m: 1. AK GORICA 29,6, 4. Novo mesto 32,9 (Kalčič, Smrekar, Kocjančič, Novak). Ženske: 60 m: 1. Milena Bambič (Nm) 9,1, 4. Marjana Bencina 9,6; višina: 1. Sonja CeJ (GO) 1,37, 2. Sonja Potočar (Nm) 1,25, 3. Cveta Hrastar (Nm) 1,25; krogla: 1. Marija Kastrin (Nm) 8,24; 2. Majda Jug (GO) 8,18; štafeta 4x60 m: 1. Gorica 34,8, 2. Novo mesto 36,5, 3 Branik (Maribor) 37,0. Jelka Hude Muhasti žreb Je tekmovalce razdelil v dve skupini tako, da so vsi trije Novomeščani prišli v eno skupino, ostali pa v drugo. Tako so v prvi skupim igrali lanski prvak in drugi v Sloveniji Mraz ter člana Pionirja Barbič in Hren. V prvi igri sta se srečala Mraz in Barbič. V tej zanimivi igri Je Mraz vodil skozi celo igro, vendar je pri vodstvu 10:6 dvakrat pogrešil in to Jc izkoristil Barbič ter zmagal 13:10. V drugi igri sta se srečala klubska kolega Hren ln Barbič, zmagal pa je Barbič 13:9. Zadnja igra mid Hrenom in Mrazom je odločala za plasma v finalni del tekmovanja. V tej Igri je Hren zmagal s 13:6. Tako sta se plasirala Barbič in Hren. V drugi skupini pa sta se srečala najprej.Gelb in Pušnar iz Kočevja; po zanimivi igri Je tesno zmagal Gelb 13:10. Gelb je bil boljši tudi v drugi igri, kjer je premagal Šušteriča 13:8. Sušterič pa Jo nato premagal Pušnarja 13:6 ter se tudi plasiral v finalni del tekmovanja. Pričetek finalnih borb Je dal slutiti, da se bosta borila za prvo mesto Gelb in Barbič, ker sta zmagala tudi v prvih finalnih igrah in sicer Gelb proti Hrenu s 13:10 in Barbič proti Sušteriču s 13:5. Hren jo nato izgubil s Sušteričem 13:11, Gelb pa je premagal Barbiča 13:6. Odločina za nastop na republiškem prvenstvu je bila igra med Barbičem in Sušteričem. Barbič Jc OBJAVE — RAZPIŠI dom Novo meslo Shiran le ^.skom letu 10G3-64 v nosI°unjo 5ole. ln studcnte za "? v'Lluhn'11,za medicinske se-2. S0l„,ub,J'>nl — 2, k,?lnekolo^^dravstvc,,e delavce -blžka foSf^-Porodniška smer (bale3- s°la L V„,I,JUbIJanl - 4. 4VMr> mestu StVCne deIavc0 T rednja šola v RazPis Zavoda za i gospodinjstva "MSTVA NOVO MESTO 0 postopku pri odda. * Padltev oblnlrt°v m del ^daJo^L^TKCAj * Sr*«h đrt"«'obrtn,h ,n n„ n"flstropia 20 Preureditev 20 ^tvenSm". "a,te'*>vo stavbo n zivnrt,, lu- uri v pro- Rozpis kreditiranja za dijake in študente 5. šola za zobne asistentke v Ljubljani (2 leti) — I. Pogoji: pod 1. končana gimnazl. Ja, od 2. do 5. končana osemletka. Interesenti naj vložijo pravilno kolkovane prošnje pri upravi Zdravstvenega doma Novo mesto do 25. Julija 1963. Prošnji je treba priložiti: prepis spričevala, potrdilo v vpisu v šolo, potrdilo o premoženjskem stanju staršev oz. višini mesečnih dohodkov in mnonjo mladinske organizacije. napredek gostinstva v Novem mestu Predračunska vrednost del maša 21,984.614 din. Pričetek del je v začetku avgusta, rok dograditve 30 oktober 1963. Vso potrebna dokumentacija Je Interesentom na razpolago na zavodu. Ponudbo morajo biti opremljene v skladu s pravilnikom (Ur. list SRS št. 8'63) ln oddane do 8. ure dne 19. Julijo 1963. Zavod za napmlrk gostinstva In fcnsniirtln.tstvn Novo mesto NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! Cvet: kamilice (cena 1000 din). Nabirajo se cele, ne preveč zrele glavice marjetice, ranjaka, bele deteljice, rdečo deteljice, bezga, lipe. List: beladone — volčje češnje, pelina, oreha, grenke deteljice, Smernice, gloga, lapuha, melise, arnike. Rastline: arnike, zlate rozge, hribsko rese, metlike, betonlke, tovžentrože- rumene lakote, medene deteljice, melise, vodne kreše, črnobino, ptičjega dresna (morav-kc). Korenine: bodeče neže-kompave (300 din), angelike-gozdnega korena (300 din), regrata, pastinake, medvedovih tac, malega divjega janeža, srčne moči. Lubje: krhllke. češmina, hrasta, bezga (od mladih palic). Itn/no: seme jesenskega podleska (650 din), gomolje Jesenskega podleska. Odkupujomo še veliko dragih rastlin. Pojasnila dobite pri GO-SADtl v Novem mestu. Je le s težavo odločil v svojo ko. rist, kar priča tudi rezultat 13:11. Tako sta se srečala v finalu za naslov prvaka Dolenjske Barbič in Gelb. V tej igri je Barbič porazil Gelba kar z rezultatom 13:1. Tako sta se v republiško prvenstvo posameznikov plasirala Barbič in Gelb. Lep podvig je naredil član Pionirja Barbič, ki je lani šele začel balinati, sedaj pa je že postal dolenjski prvak. Želimo mu, da bi častno zastopal dolenjske balinarje na republiškem prvenstvu, (cn) NESREČE Nevarna igra z ročno bombo V nedeljo, 30. junija, sla se pred hišo Jožeta Gerjeviča v Zgornjem Obrežju igrala sinova 10-letni Andrej ln -1-letni Pepi. V rokah sta imela njima neznano igračo, ob cestnem jarku najdeno ročno bombo. Pri igri je Andrej udaril s kladivom po njej in nevarni predmet je eksplodiral. Drobci bombe so obema prizadejali hujše poškodbe, zlasti še Andreju, ki je močno krvave! ln mu je poškodovalo obraz ln desno oko. Na srečo so ju takoj odpeljali v brežiško bolnišnico ln jima nudili pomoč, kar je preprečilo še hujše posledice. Nesreča je ponoven opomin vsem staršem ln otrokom, da morajo biti pazljivejši z najdenimi ostanki pretekle vojne. Franc Glogovšek Uboj na Sotelskem 4. Julija Je odšel Vinko Kote-llč, 82-letni domačin iz Vidma-Krškega na breg Save po dračje. Cez nekaj ur pa so ga našli mrtvega blizu vasi Sotel-sko. Njegovo truplo je ležalo na pot; med Savo in železnico. Prve preiskave so pokazale, da je bil Kotelič ubit s sekiro, ki Jo je imel s seboj. Ubijalec še nI znan. Požar v Račmanovem «. 'ulija Je v Račmanovem nenadoma lzbruhnU požar v vinskem hramu, ki Je last Jožeta Pintariča iz Gornjih Po-hancev. Povzročil Je okrog mi-UJon dinarjev škode. Vzroke požara še raziskujejo. Bomba je eksplodirala 5. julija popoldne sta Branko Muren, 12, in Ignac Rogelj, 14, orna lz Podturna pri DolenJ-'-Jdh Toplicah, kosila travo med smrekami nedaleč od gozdne uprave v Poljanah. Gredoč z dela, sta našla ročno Italijansko bombo ln Jo razdrla. Muren Je 7. eksplozivom udaril Prireditve »Mladina avtomobilske industrije Slovenije za vas«, se je udeležil tudi zabavni ansambel »Avto-montaže« iz Ljubljane, ki je navdušil poslušalce predvsem z znano skladbico »Ko svetniki korakajo« ZABAVNI VEČER MLADIH IZ AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE Preteklo sredo je bil v Novem mestu ob zaključku posvetovanja mladih delavcev iz tovarn motornih vozil zabavni večer, na katerem so sodelovali mladi kulturniki Tomosa iz Kopra, Tovarne avtomobilov Maribor, Avto-montaže iz Ljubljane ta novomeške Industrije motornih vozil. Zanimanje za zabavni večer je bilo zelo veliko, saj je bila dvorana doma ljudske prosvete že na popoldanski predstavi skoraj zasedena, za večerno predstavo pa je zmanjkalo vstopnic. Veseli večer je bil skoraj popolnoma posvečen zabavni glasbi, saj smo slišali pevce iz Maribora, Kopra, Novega mesta ta obrata IMV iz Brežic. Prav tako so nastopili tudi trije ansambli iz Ljubljane, Novega mesta in Brežic. Na prireditvi je sodeloval tudi domači jazz ansambel Dizzy combo s pevcema Tatjano Gros ta Borisom Bla-žonom. Izredno razpoloženi gledalci so sprejeli skoraj vse gosto svoje točke ponavljati ta nekaj točk tudi dodati, ker nastope z velikim navdušenjem in so morali izvajalci po-zadovoljni gledalci niso pustili, da bi se program nemoteno nadaljeval. Tradicionalna prireditev mladih članov slovenskih tovarn motornih vozil je požela zopet veliko priznanja, saj so nastopajoči mladinci in imadtake z neprisiljenim nastopom takoj osvojili simpatije v dvorani. Sam uspeh prireditve pa je tudi dokaz, da imajo ti kolektivi dovolj mladih in nadarjenih izvajalcev. To pa je potrdilo, da vodstveni organi posvečajo v svojih kolektivih skrb kulturni dejavnosti in rekreaciji po delu. Za 12,5 odstotkov več »Mladina naj odpravi nedisciplino in namišljene bolniške dopuste ter tako ustvari realne pogoje za povečanje proizvodnje za 12,5 odst., kolikor je potrebno, da bi lahko imeli sedemurni delovni dan,« je povedala Erika Levičar, predsednica mladinske organizacije v obratu »Krka«, ko smo jo vprašali, kako si ta aktiv predstavlja tekmovanje za povečanje produktivnosti. Tekmovanje pojmujejo kot pričetek dela za skrajšanje delovnega časa. Sodelovali bodo z vsemi organizacijami v podjetju, borili se bodo za boljšo izrabo delovnega časa ta tehnične izboljšave. Močan poudarek bodo dali tudi štipendiranju, saj je zdaj v podjetju okrog 120 delavcev brez kvalifikacij. Ce bo dovolj pri-javljencev, bodo ustanovili tudi oddelek za kemijske tehnike. Seveda pa sama mladin-sak organizacija ne bo zmogla široke aktivnosti. Uspehi bodo le s pomočjo organov samoupravljanja. Tako pravijo v »Krki«. Tekmovanje za povečanje produktivnosti je organiziral okrajni mladinski komite v Ljubljani z namenom, da se poveča delovna storilnost v gospodarskih organizacijah, ta tudi razpisal nagrade za najboljše. Tako tekmovanje je pred leti že bilo, a ni uspelo. Da ne bi doživeli podobnega neuspeha tudi zdaj, je pripravil nagrade za manjše kolektive v občini tudi občinski komite ZMS ta tako dal spodbudo za delo vsem organizacijam. In namen tekmovanja? Dati priznanje posameznikom za njihove iniciative. Do sedaj so navadno vse zamisli posameznikov ostale neizkoriščene, ker so dejavnost mladih veli. kokrat dušili. Vsekakor je hvale vredno, da je mladina pobudnik te široke in dobro organizirane akcije. Seveda pa bodo mladinski aktivi vedno ta povsod upoštevali koristne predloge starejših ta zrelejših tovarišev. Ker mladinske organizacije akcije v začetku niso razumele, je komite v Novem mestu sklical posvetovanje, na katerem so sklenili, da se bodo vsi aktivi prijavili k tek-movanju. Do zdaj so to storile: Krka, IMV in Tovarna obutve. —al ob Vnmen. taradl <*-*-ir. «"