35. številka. Ljubljana, v soboto 13. febravarja 181)7. XXX. leto. IVhaja vsak dan iteler, izimli nedelje in praznike ter velja po p e^t l.prejeinan za avstro-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedem 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za Vse. leto 13 ,gld., za četrt leta 3 gld. 30 k*., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznani la plačuje bo od stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr., če se dvakmt, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nsj se izvole frsnkirati. — Rokopisi se ne vraćajo. — Uredništvo in upravni&tvoje rja Kongresnem trga st. 12. Dpravnistva nsj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volitev štajerskega dež. odbora. Pereče vprašanje, ostanejo li slovenski poslanci v dež. zbora Štajerskem ali izstopijo zopet iz njega, je »laj, po volit vi dež. cdbora, menda rešene, in sicer tako, da so slovenski poslanci opnstili misel na abstinenčno politiko. Štajerski Slovenci imajo zdaj svojega zastopnika v dež. odbora, a dobili so ga na vse drugačen način, nego so mislili. Niso ga dobili v zadoščenje sa brutalno žalitev, katero jim je storil dež. zber povodom celjskega vprašanja, ne v priznanje njih ■arodne eksistence, niso g? dobili niti vsled vladnega posredovanja, niti vsled knrtoazijs klerikalne Bf ranke, nego jedino la vsled sporaznmljenja, katero so dosegli s svojimi najljatejšimi naprotaiki, z nem ikimi nacijonalci. Eobič je bil izvoljen iz skupine kmet • skih občin in sicer 8 pomočjo nemško nacijonalni stranki pripadajočih kmetov. Slovenski poslanci so nemške nacijonalce za to pomoč pošteno in tečno plačali, in sicer s tem, da so volili njih eomišlje nika Postna Robičevim namestnikom ter pri volitvi iz cele zbornice pomagali strmoglaviti nacijonalcem sovražnega, Slovencem pa velene varne ga dra. Schrei narja. Ravnali so ae torej po načelu do ut det, katero je v politiki vedno in povsod igralo jako važno nlogo. Prvotnega namena, kateri so imeli slovenski poslanci pri izstopu iz dež. zbora, prisiliti dež. parlament k priznanju, da ima slovenski živ. lj na Štajerskem pravico, zahtevati kot tak svojega zastopnika v dež. odboru, tega namena slovenski poslanci pač niso dosegli, a če vzlic temu ne krenejo sopet na pot abatinenčne politike, jih navaja k temu okolnost, da upajo a kontrolo dež. odbora več doseči in več preprečiti, nego bi dosegli in preprečili s samo abstinenco. Najzanimivejši moment pri tej volitvi je pa vsekako kooperacija slovenskih poslancev z nemškimi nacijonalci. S tem korakom so slovenski po slanci pokazali, da nečejo več biti samo slovenski pobarvan del konservativne stranke, nego da so pred vsem narodna stranka, katera hoče zastopati narodne koristi slovenskega Življa, samostalno in neodvisno od dragih sknpin, ne glede, če je to komu všeč ali ne. Štajerski konservativci so vakd tega zelo razdraženi, prav kakor da ee jim je zgo dila kaka krivica. In vender so ti štajerski kon aervativci jako kukavno postopali in nimajo prav nobenega u s roka tožiti. Po smrti Hermanovi a* se bili slovenski poslanci dogovorili s konservativci glede dež. odborništva izskopinekmetskih poslancev tako, da bodo volili jedenkrat Slovenca, drugikrat konservativca v dež. odbor. Slovenci so sa držali svojs besede, konservativci pa so sa na svojo usedli in pred se atimi leti drugič rolili Karlona v dež. odbor. Tudi sed^j se svoje beseda n s j hoteli spomniti, nego zopet glasovali z\ Karlona, a Slovenci so se bili naveličali hlapčevaoja na korist konservativcev, iskbli so drupod pomoči in jo (udi našli. Postopanje slovenskih poslancev štajerskih je za nas veliko zadoščsnje. Koliko krika in vika je bilo, ko so se narodna stranka na Kranjsksm postavila na isto stališče, na katero so se postavili zdaj tudi — slovenski poslanci štajerski in nemški nacijonalci! Narodna s!ranka je v nekaterih slučajih postopala porazomno z veleposestniki v do?ego važ nih pozicij in j h za njih pomoč plačala, kakor se je to zgodilo zdaj tudi v graški deželni zbornici. V nas so kratkovidni ali zlobni politiki radi tega kričali in kriče še zdaj na vse grlo, zlasti z južnih krajev je donelo otlo gromenje proti Ljubljani in so letela osebne insulte na naše može, tako da so nas po gostoma navdajala čutila kakor Percjja v nHenrika IV.", ko je prišel k njemu „a certain Lord" in velikemu vojščaku razkladal svoje nazore o vojaških rečeh, o katerih ni sam — nič umel l Državnozborske volitve. Ljubljanski socijalisti prirede jutri kar pet sbodov v Ljubljani. Sploh je socijalistična sgitacija jako živahna, a uporno, račuaajoč ns zdravo razsodnost našega prebivalstva, da ne bodo imela uspehov. + Volitev volilnih mož za V. in IV. kurijo je v Dolenjem Logatcu iztekla povoljno za narodno stranko. Voljeni so samo prav« značaji. Ž veli 1 Iz Dolenjskih mest se nam piše: Ker ae je vest raznesla, da hoeeja Djlsnjci v mestni skupini izvoliti dvernega svutnha gosp. Franca Šnkljeja, in zopet vest, da ta aa sprejme mandata za to volitev v drž. zbor, rastejo zdaj kandidati, kakor gobe is tal. Da si ti ne drdajo nepttrebnih skrbi, moramo izjaviti, da se oni g spodje, ki pri nas na Dolenjskim na svojo psst kandidirati hočejo, ker menijo, da Šnkljeja ni l< blizu, — močno varajo, če mislijo, da uajdejo pri nas kako torišče za kandidiranje na lastno pest. V naših mestih obstoji že 12 let trdna organizacija; ta organizacija, kac ae slov. mett dost-j», se je zvezala z napredno narodno stranko pri zadnji d'žeTno^borski volitvi. Kandidiran bo tedaj le tati. katerega dolenjska navedena organizacija v z v e z i z vodstvom napredne narodne stranke kandidira in bo tudi izvoljen, ker pokazali smo dol. meščani že večkrat slov. svetu, da držimo vknp, ko žekztn trden obroč. Vaak poskus, na lastno pest kandidirati, je tedaj ža naprej nesrečen na takem volišču, ko je našo. Ktrrikalci, ki so v kmetskih oblinah dobro organlzovani, le od daleč gledajo na to našo organizacijo ; poskusili so parkrat jo podreti, pa so vtelej hudo pobiti iz beja cđili, 400—500 slovenskih glasov, to je veČina, o kateri dol. organizacija lahko v drž. volitvi razpolaga. Na tem volišču tedaj ni prostora za kako gonjo kandidatov. Torej škoda za ves trud! Izjavimo, da že imamo tistegi, ki ga bomo volili. Pozna gi v dolenjskih mestih vsak. Tudi drugod ga poznajo in po ljubljanskem potresu posebno tudi Ljubljančan*, ki io mu postali hvaležni prijatelji. Torej nič si ne belite glav, mi Že sami vemo, kje nas čevelj tišči, in vemo tudi najti sami kandidate. In je že danes vse v redu pii nas; mi že lahko jutri gremo zini»govnloi nu volišče. * Dne 11. t. m. je imel o(rednji volilni odbor katoliške stranke aejo in je postavil kandidate za peto kurijo in z\ kmetske cbjine. Za peto kurijo postavil je dr. Janeza Kreka, kateri se je vsaj navidezno dolgo branil kandidature. Včeraj je v „Slovencu" objavil neko izjavo, v kateri pravi, da ni mislil kandidov&ti, ker je vedno se boril za na- LISTEK. G I o 3 e. Minoli teden je bil za Ljubljano jako živahen. V „Slovencu" smo čitali z navdušenjem pisane Članke: „Zakrij si lice, bela Ljubljana!", članke polne duha in nccdiosfi, po Ijnbljansk h cerkvah so ae vršile molitve, da bi dehri Bog edvrnil sraneoto od našega mesta in — „od slovenskega ženstva", stari, sključeni mežički krivih bibtov brezzobih ust in tresočih se kolen — častiti cerkveni ključarji! — pa so tekali drebnih korakov cd hiše do hiše, do vsakega grapedarja in vsake gospodinje, penu-jali in predajali jim dotičre „Slovenčeve" članke v čtivo, pa velikanske pole v pedpis. „Prevzvišeni gospod škof so ukazali", — „gospod župnik so ukazali", tako so podpirali svoje — pele. In mnogi, premnogi pošteni Ljubljančanje in mnogokaka Ljub-Ijanka, katerim vsakdanje sktbi za obstanek, sa-alužek za vzgojo otrok polnijo glave, niso niti vedeli, kaj bi pravo za pravo radi ti sivolasi, toli atrašnu egerčeni možički Možički pa so jim začeli pripovedovati, da preti Ljubljani — kuga, še hujša, *tgQ vlada sedaj v nesrečni indijski deželi vsled nemarnosti Angležev, ki se toli radi posmehujejo „barbarskim8 Rusom, katerim pa ni megla svoje-čj-.j i o niti kolera niti glad do živega, — da preti raši slovenski metropoli »dušna kuga" . . . Po* steni in delaljubni, skrbijpolni Ljubljanec pa ni razum* 1 ničesar o — „duševni kugi". In vreč zacj jo zalival vela lica čaatitih cerkvenih ečetev! Moj Beg. kako nevedni ao ti Ljnbljacci in kako »:*<-delžne te Ljubljanke! — Obrisali so si torej znoj ter začeli na dolgo in šire ko n. zlagati in izvajati pojem pojma, namen in ponsen— „hišo vstrpnosti" (irrecitra bereda io! Pleteržnikov slover ie nima!), katero so pripeljali iz Trste tja doli, tja doli kraj idiličnega Žabjaka . . . Tedaj pa so padle luskine rez cčij VEih reve dne žev in veeh nedolžnih žen; in nekateri so se rcztogctili, druge so pa od srama in egorčmrsti zaiudtle kakor makov cvet In mo-žičkem so kar leteli pedpia? na pt le. Včasih in ne-redkokrat pa eo leteli tudi — možički s polarni vred na ulic \ k; so morali na ukaz svojih gospodarjev šariti po ljubljanskih diužit.iih nemoralne „Slovea-čeve" čl; uke tios;ti mej nedolžno nevedno zakorce pe hujši nje, p« vznemirjati zvedavo mladino, ki je ni tez:-!a sveja tšesa in napenjala svoje oči, dok ni debila v reko t "stili Člankov in dok ji ni povedal kak pokvarjence— vsega. Otroci 7—10 let, ki so bili v cerkvi 8 svojimi varuhinjami, so spraševali doma svoje mamice: kaj so hoteli povedati gosped? — in cela dvanajstletne deklice so raznaša!e z veliko vnemo (menda po naročilu svojih očetov cer-kvenikov!) tiste v katoliški tiskarni izišlo pole. la tako so govorili miceli tedeu i puudke i fantki, i šolarji i šolarce. ratžje, žene, nedolžne devoike in doslej eeatitner.ta'no-idajatni mladeniči, pa starci in sterke uni-sono o — „bi3i v strpnosti" . . . Gospod urednik, vidite tako rešujejo ljubljanski klerikalci „moralo", pa „čast — slovenskega ženstva"! — V Šertpeterski cerkvi pa je govoril gospod celo raz lečo o — „duševni kugi" Ljubljane! In polneč srca poslušajoča nedolžne mladine s pojmi in razlagami „dušne kuge", zašel je ta nadarjeni pripovedovalec še na vspešno polje — živih izgledov. In glejte, g. kaplan jo je „zadel" ! Za eklatantan izgled, kam dovedo — „duševna kuga", na-vel je tragično smrt nesrečnega velikošolca, o ki-terem je bilo citati pred kratk'm. Ljudje božji, ki imate še mehko srce, ki poznate eočutjo, a'i se ne zgraž te ob toliki brezčutno 8 ti in krivičnoati slovenskega fanatizirauega clu- Celo, naj delavec krščanskosoci jalne organizacije zastopajo svoj stan. Ko ae je pa pri seji osrednjega odbora prepričal, da ne marajo za Josipa Gosti o-Carja, ja on ae odločil dati svojo osebo na razpolago. Kdo ve, bodo li krščanskosccijalni delavci, zadovoljni a takim postopanjem svojega voditelja? Za gorenjska kmetske občina je postavila katoliška, Rt ran kn Josipa Pogačnika, za notranjska dr. Ign. Žitnika, za kmetske občine Ijubljanake okolice, Litije, V. hm ko, Lašifie in Ribnice dr. Iv. Su-š t e r š i č a , za kmetske občine okrajnih glavarstev Novo mesto in Črnomelj Viljema Pfeiferja., za Irebanjako-kočevske kmetske občine Frana Povše ta. Na Dolenjem Štajerskem ho neki klerikalni gospodje začeli rnvati zoper kandidata peta knrije g. Dragotina Hribarja. .Slovenski Gospodar" je objavil več v redakcji skovanih dopisov, katerim se že po slogo pozna, da jih je pisala jedna in iata roka, proti temu kandidatu, in tudi .Slovenec" je objavil dopis is Spodnjega Žtajerja, ki prihaja aeveda tudi iz iste kovačnice Pred baci va se Hribarju mladoslovenstvo, katero je na Kranjskem že davno pczabljeno. To rovanje najbolje dokazuje, da klerikalci povsod delajo prepir. R*di bi g) za n» sli na Štajersko, kjer so dosedaj bili Slovenci vsaj za silo de jedini. Tako herostrjitsko postopanje je najhujšega obsojanja viedno, ker na Štajerskem preti od nemštva največja nevarnost Slovencem in je treba največje jedinosti. Zato pa mislimo, da bodo r vzhodni volilci se strogo držali discipline in vol li kandidata, katerega je postavil shod zaupnih mož. t' > se sedaj dajo ustrahovati, utegne nastati razpor. Kakor ee iz gori omenjenih dopisov vidi, sovraštvo izvira največ iz tega, kor je g. Hribar osnoval časopis .Domovin o", ki dela konkurenco ,S'ov. Gospodarju*, torej v prvi vrsti iz umazane dobičkarije. * Iz Velikovca se nam pise: .B*uer-bund ■ bede rogovibl v nedeljo 14. pri Raku na Raštatu. Svoj sbod naznanja z dvojezičnimi plakati, kjer so bera, da beda na 3'2. .Kmečkem zboru" (Bauemtag) posl. Kiršner poročal o svojem delo vanju v drž. zbora. Shod ima namen, občino Smar-jeto, ki je pri deželnozborski volitvi slovensko volila, zopet iztrgati Slovencem. Isto nedeljo prirede tudi olovenci shod v Porečah v bližini gori omenjeni gostilni pri Rikn, da pouče ljuditvo o na-mečih .Bancrnbnrda" in o vnžnosti volitve. V četrtek dne 18. t. m. prično so prvotne volitve v tukajšnjem glavarstvu, v celovškem pa v soboto 20. t. m. O ujih iz du bom po možnosti poročal. * Volilno gibanje na G riškem V nedeljo dne 11. t. m. bo votilni sbod 7 Nabcežini , dne 22. t. m. shod slovenskih veleposestnikov v Gorici, dne 25. t. m. pa splošen volilni shed v Gor ci. Lahi so imeli v nedeljo volilni hcd v Gradišči, kjer je dr. Pajer imel prvo besedo. Kaže se, da bo dr. Pajer kanlidoval s<»m za drž. zbor. * * * Mej pravaši in stranko prava v D tlmaciji se sedaj vrše pogajanja zaradi kompromisa za držav hovnika?! — GMo bnzverci, masoni in židovski liberalnhi navadno poznajo pošteni .de mort.ius nil nisi bene", a pristaš „Slovenca" meče blato in kamenje na grob mladeniča, ki je padel kot žrtva — lakote in skrajne, obupa polne bede!! Laž je bilo „Slovenčevo" poročilo, da je bil pokojnik socijalen demokrat, ker nesrečnik se ui v svojem življenju niti jeduo uio brigal za kaj drize^-a, nego za vedo, zlasti pa za filozofijo. Ostudna laž je takisto, da je bil pokojuik žrtva — .dušne kuge". Presiradal se je skozi vso gimnazijo, prestradal se je skozi vse svo#'e vseučiliščne uke ter se dostradal do — smrti. Toliko lakote, toliko mraza, toliko poniževanja in samozatnjavanja ni prestal menda še nihče slovenskih vseučiliščnikov, kakor prav nesrečni B. — Vidite, gospoda „Slo-veučeva", t o je tista .dušna kuga", ki požira naše najbolj talentirane in najbolj vztrajne mlade-nič»)! Ce hočete, da jo zadušimo, pustite svoje na-tolcevalne notice in pohujšjvelne pridige, pa podprite našega . R a d o g o j att in .podporni zalogi za slovenske v i s o košo Ice I" Že za živega rešite našo mladino .kuge" lakote in obupa, potem Vam ne bo treba basniti o mrtvih nesrečnikih, da so propali radi, — „liberalnoga in socijalno - demokratičnega časopisja" 11 — Ali ni tako, g. urednik? Justin. nozborake volitve, in so se v glavnih točkak baje že sporazumeli. e * Pogajanja zaatran kompromisa mej Mlado- in Staročehi za državnozborake volitve no ae baje raz bila. Mladočeška stranka ae je izrekla proti kom-promisn, ker bi vstop Staročehov v državni zbor le prikrajšal složno postopanje čeških poslancev. Deželni zbor. (VII. aejs dno 10. februvar j a.) Po p roči tanj i in odobren j i zapisnika zadnja seje se došle peticije in predloge dež. odbora od kažejo pristojnim odsekom. Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji Elizabetne otroške bolnice v Ljubljani za podaljšanja letne podpore v znesku 300 gld. za tri leta in predlaga, naj ee prošnji ngodi. — Sprejeto. Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji vdove okrožnega zdravnika Julija M*yerja za pokojnino in predlaga, naj aa dovoli dosmrtna pokojnina letnih 200 gld. — Sprejeto. Posl. Modi c poroča o promji županstva na Črnem vrhu, okraja ljubljanskega, za podporo za nasipanje ceste iz Zaloga na Crni vrh in predlaga, naj se naroči dež. odboru, da o stvari poizveduje in občini eventavalno podeli primerno podporo. — Sprejeto. Posl. Glob očni k poroča o uvrstitvi v cest nem okraju blejskem pod Bodeščami novo napravljenega mostu čez Bohinjsko Savo mej okrajne cestne stavbe in predlaga, naj se uvrsti. — Sprejeto. Posl. Globočnik poroča o prošnji občin -odbora v Predosijih za izločitev davčne občine Primskovo in ustanovitev samostojne občine Prim-skovo ter predlaga, naj se prošnja odstopi dež. odboru z naročilom, da po izvršenih poizvedbah stavi primerne nasvete. Po priporočilu po posl. Kalanu vzprejme zbornica ta nasvet. Posl. Povše poroča o prošnji občine Stara-loka za uvrstitev občinske ceste od Stareloke do okrajne csste pri Sv. Duhu mej okraj ae ceste in predlaga, naj se odstopi dež. odboru v poizvedovanje in poročanje. Po priporočilu po posl. Kalanu vzprejme zbornica ta nasvet. Posl. dr. Tavčar poroča o prošnji mestnega magistrata ljubljanskega, da naj dež. zbor sklene zakon, s katerim se upeljejo direktne in tajne de-želnozborske volitve in zajemno o prošnji slovenskega katoliškega delavskega društva v Ljubljani za prenaredbo deželnozborskega volilnega re la ter predlaga z ozirom na to, da dež. odbor itak še v tem zasedanju predloži načrt zakona glede pre-membe volilnega reda, naj se obe prošnji odstopita bodočemu odseku, kateri se bode bavil z načrtom dež. odbora. — Sprejeto. Posl. Povše poroča o prošnji vašČanov z Brezovega Rebra, Sela i. dr. za izločitev iz občine Mirnape^ in priklopitev k občini Ajdovec ter predlaga, naj se pr:;šoja oditopi dež. odboru v poizve do vanje in poročanje v prihodnjem zasedanja. — Sprejeto. Posl. Povše poroča o prošnji gospodarskega odbora v Saoaboru za podporo za napravo cestnih kanalov mej vasjo Sanabor in Zavetniki ter predlaga, naj se izroči dož. odboiu, da o njej poizve duje in eventvalno nakaže primerno podporo. — Sprejeto. Posl. V iš ni kar poroča o prošnji krajnega šolskega sveta v S Rcipertu za u vrd.il o v naduči-telj»ke službe v Št Rupertu v II. plačilni razred in predlaga, naj se odstopi dež. šolskemu svetu s priporočilom, naj jo ugodno reši, če le mogoče. — Sprejeto. Posl. Višnikar poroča o prošnji Josipine Janzekovič, vdove okrajnega ranocelnika na Vrhniki, za podelitev pokojnine ali miloščine in predlaga, naj se dovoli 150 gld. pokojnine. Posl. Jelo v še k poroča o uvrstitvi v cestnem okraji vipavskem sa nahajajoče, z Vrhpolja držeče, pri Logu v vipavsko gorsko državno cesto se stikajoče občinske ceste mej okrajne ceste in predlaga, naj se uvrsti. — Sprejeto. Posl Jelovšek poroča glede uvrstitve v cestnem okraja vrhniškem se nahajajoče, cd Borovnice po dolini proti vasi Sobočevo držeče občinske ceste mej okrajne ceste in predlaga, naj se uvrsti. — Sprejeto. Posl. dr. Papež poroča o prošnji županstva v Račni za podporo za osuševanje račenske dolina ter nas ve tu je, da se c da topi dež. odboru z naro- čilom, naj izposlnje od poljedelskega miniatarstvs prispevka, in sicer tri petinke svote 1353 gld. 85 kr. Posl. Kaša k priporoča prošnjo. Zbornica, sprejme predlog. Konec seje interpelirajo klerikalni poslanci na čelu jim Povše radi javne hiše. Prihodnja seja bo v sredo. V IJublJunl., 13, febravarja. Dunajski mestni zbor je sklenil, da vai pro-vizorični učitelji ostanejo v dosedanjih službah in bodo še nadalje dobivali dosedanja remuneracije, ns pa nižjih, kakor so določene v substitutskem nor-m da. Vidi se, da je mestni zaatop se nekako ustrašil gibanja, ki se ja bilo začelo« ko so se formalno odpustili začasni učitelji in bi zanaprej bili imeli biti plačani le kakor diurnisti. Sadaj je položaj le v v toliko preme a jen, da se pri imenovanji stalnih učiteljev, na začasna učitelja ni treba ozirati in se bode mestni zbor ložje odkrižal židovskih učiteljev. Deželna naklada na premog. V češkem deželnem zboru je poslanec Kaftan predlagal, - naj se naloži deželna priklada na rujavi premog, ki ae izkoplje na češkem. Nemški poslanci so tej prikladi ugovarjali, kar bi zadela le nemški del dežele. Tudi taka naklade ne dopušča carinska in trgovska pogodba z Nemčijo. Predlog ss je izroči' odseku. Izstop italijanskih poslancev iz dalma -tinskega deželnega zbora. Italijanski poslanec Salvi je v dalmatinskem deželnem zbora predlagal, naj se osauje v Spletu italijanska šola. Poslanec Borčič je odgovori), di je zahteva Italijanov neopravičena, ker v Dalmaciji prav zi prav italijanskega prebivalstva niti ni. Ko je deželni zbor odklonil Sal-Vijev predlog, so italijanski poslanci izjavili, da ae sedaj ne morejo več udeleževati razprav deželnega zbora in so odšli is dvorane. Ta korak Italijanov pa ni Hrvatov d isti prestrašil. Italijaostvo v Dalmaciji nima posebnega pomena, kajti raztreseno je le po mestih. Skupnega italijanskega dela dežela pa ni. Grško in Turčija. Kralj grški je le prisiljen se odločil, ukazal odpluti brodovja na Kreto. To je tako odločno zahtevalo prebivalstvo, da bi drugače se bil moral odpovedati. Turčija hoče sedaj poslati na grško mejo večje vojaške oddelke in bode začela vojno, ako bi na Kreti Grki pomagali ustašem. Turčija oborožuje že mohamedance po vseh evropskih pokrajinah. Boji se namreč, če Grška začne boj, da tudi Bolgarija in Srbija napovesta vojno in se spuntajo kristijani na vsem balkanskem poluotoku. Anglija pa najbrž na skrivnem hujska Grke, če tudi javno taji. Diplomacija je v največji zadregi. Sama ne ve, kako bi si pomagala omejiti gibanje, ki se je začelo. Kreoanska vstaja. Pri Kaštelu v pokrajini Karineja je bil hud boj mej kristijani in moharae-dani. Ubitih je 30 kristijanov in 100 mohame-dancev. Dragi boj je bil pri samostavnu Krisopigli poleg Kaneje. Osnovala se je že začasna krščanska vlada. V Heraklejonu so zadnje dni mohamedanci oropali več hiš. Nekateri Turkom prijazni listi hočejo vso krivdo izvreči na Grke, kjer je prišlo do vstaje. I) v pa mohamedanci niso tako mirni, je pač vidno iz tega, da je generalni guverner Beroviij moral bežati pred njimi in biva sedaj v grškem konzulatu v Halepi, kjer ga stražijo oboroženi kristijanje. V Kauki in Retmu so zadnji čas tudi ropali mohamedanci. V več krajih so zadnji čas mohamedanci vlomili v orožna skladišča. Kristijanje se zbirajo blizu Kaneje in vodno še prihajajo iz notranjih pokrajin krečanskega otoka. Poljiska debata v pruski zbornici poslancev. Nemške poslance je nulo osupnilo, ko je v j dni zadnjih sej v pruskem deželnem zbora poslanec -l.i 'kol odločno oporekal, da bi bila kje mej praškimi Poljaki kaka velikopoljska agitacija. On sam je Nemec, a odločno obsoja nemški šovinizem proti Poljakom. Poslanec Tiedemann jo na to Jackla očital, da je bil v deželni zbor voljen s poljskimi glasovi. Poslanec Jazdzevviki je obžaloval, da Nemoi in vlada sovražno postopajo proti Poljakom. O a želi vedeti, če je res, da je cesar leta 1894. govoril ostre besede proti Poljakom vsled upliva Tauschevih in Ltzevih poročil. Oa torej zahteva pojasnil, zakaj so se prepovedale poljake narodne barve. Poljaki žele mir z Nemci, a ta mir pa moti društvo za pospeševanje nemštva v vzhodnih pokrajinah. Minister Recke je ugovarjal očitanja, da vlada sovražno po* Dalja v prilogi. ~^HB Priloga „Slovenskemn Narodu" St 35, dnž 13. ffcbrnvarja 1897. itopa proti Poljakom. Vlad« ne krati pravic Polja kom, temveč le želi ž njimi mira. Poljaki pa vedao hojskajo proti Nemcem. Glede cesarjevega govora ni hotel dati nobenih pojasnil, kar že potrjnje mnenje, da je cesar zares govoril po uplivu omenjenih dveh mož, katera je sodišče označilo za obrekovalca. Glede poljskih barv je rekel minister, da ao ae zlorabile za velikopoljsko agitacijo. Poljake je opominjal, naj bodo Prosi. Poslanec Limborg Stirem je izrekel željo, da bi se še odločneje postopalo proti Poljakom. Jazdzevvski je rekel, da vlada odreka Poljakom pravico do obstanka. Czarlinski je pa izjavil, da si znajo uradniki a tem, da napačno poročajo, nare jat i denarne dobičke. Poslanec Jackel je ugovarjal, da bi bil voljen e poljskimi glasovi. Poslanec Nadbvl je odločno oporekal, da bi bila velikopoljska agitacija v Sleziji. Slovansko Sokolstvo. .Gorenjski Sokol". Iz Kranja se nam piše: Telovadno društvo »Gorenjski Sokol v Kranji" imelo je dne 17. jannvarja t. 1 svoj redni občni zbor, pri katerem se je izvolil nov odbor — večinoma stari odborniki — in se konstituiral sledeče: Br. dr Fran Prevc, starosta; br. Fr. Omersa ml., podstarosta; br. Janko Rozman, tajnik; br Ivan Jagodic, b'a-gajmk; br. Aloizij Pubar, načelnik; bratje Avgust Drukar, Vinko Majdič, Ciril Pire in Ivan Valenčič, odborniki. Ker je že dolgo časa izostalu poročilo o napredka in delovanja »Gorenjskega Sokola", naj narišem vse to v kratkih potezah. Doba, v kateri je „Gorenjski Sokol" pričel napredovati, — in to moramo z veseljem konštatovati — je kratka. Od izleta .Ljubljanskega Sokola" v Kranj štejemo le nekoliko mesecev in v tej kratki dobi se je »Gorenjski Sokol" v marsičem predra-gačil. Da je ravno telovadba pri omenjenem izletu to učinila, to amo si popolnoma v zvesti in radi tega se more napredek našega drnštva le od te dobe naprej šteti. T »-mu v dokaz svedoči število 66tib telovadcev, in sicer 31 rednih telovadcev, 12 sta rejših telovadcev in 23 gojencev. R •dni telovadci telovadijo vsak torek, četrtek in soboto od 8 do 10 ure zvečer in ob nedeljah popoludne od 2. nre naprej. Gojenci so večinoma rokodelski učerci in telovadijo s* daj le ob nedeljah od 3 ure naprej. Zadnji čas pa ee je sestavila de iz 12 starejših bratov sestoječa vrsta, ki ima svoje vaje ob torkih, četrtk h in sobotah od 6.—8. ure zvečer. Glede na to, da »Gorenjskemu Sokolu" nedo staje vaditeljev, se je telovadilo v prvih dveh oddelkih sprva večinoma le preste vaje. Da pa telovadba na orodjih preveč ne zaostane, sklenil je od bor že v minulom društvenem letu, da pohaja nekaj telovadcev k vajam .Lubljanskega Sokola", kar se pa dosedaj še ni moglo uresničiti vsled neugodnih fiaancijeln h razmer. Naročili smo namreč še lansko leto nekaj telovadnega orodja, katf ro je vsled boljše kvalitete — samo ob sebi umevno — tudi razmeroma drago. Pripomniti je še, da smo imeli desedaj dva zelo animirana jour fixi. Pri zadnjem so nastopili v prvo društveni tamburaši, 10 po Številu, pod vod s tvom br. J Depoli ja Kakor je bilo čuti pri prvem nastopa, so ti tamburaši Že dobru izvežbani, za kar gre hvala omenjenemu bratu voditelju, kajti udarjali so po štirimesečnem učenju že 6 točk. O napredku »Gorenjskega Sokola" ni torej več dvoma, Kar je bilo do sedaj mogoče, to se je storilo. In še večji us eh bi lahko dosegli, ko bi imeli dovolj prostorno telovadnico. Ako je prvi pogoj telovadnega društva nepopolen, je stvar težavna. Vse kako pa smemo pričakovati, da se tndi ta nedo-statek odpravi v kratkem. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. februvarja. — (Duhovščina ljubljanske škofije) se je 7. t. m. poklonila novemu krškemu škofu dr. A. M ah niču v Gorici z deputacijo, katero je vodil kanonik dr. Elbert. Duhovniki ljubljanski so izročili novemu škofa za Krk dragocene darove in prav iskrene čestitke. Kakor je poročal »Slovenec", je bil dr. MahnlČ z deputacijo tako nenavadno prijazen, da se je zdelo, da je »Prevzvišeni" pozabil skoro na svoje dostojanstvo. In premilostlivi gosp. škof „so dejali" : da ,so" se kot devetletni nrednik »Rimskega Katolika" do cela prepričali, da so bili ljubljanski duhovniki najbolj goreče vneti za .njihove" ideje, in da so baš iz Ljubljane dohajali »Rimskemu Katoliku* denarni prispevki za .mlade pisatelje" v največji meri. Iu »Prevzvišeni so tudi še rekli, da zapuščajo Slovenijo s to tolažbo, da je ustanovljena po naporu .Rimskega Katolika" učena .Leonina", kiiroanamen: na znanstvenem polju delovati po istih načelih, katere oo zagovarjali — dr. Mshnič, ki bodo tudi še kot škrf delovali v procvit .Leonine". — Načela dr. Mahniča o slovenski politiki, o državi, o naši literaturi, naši umetnosti, o naših društvih (čitalnicah in .Sokola") ao našim čitateljem znana; pobijati jih mora veak Slovan. Ako bo delovala .Leonina" po istih načelih »Rimskega Katolika", potem vemo, da bo .Katoliški Obzornik" v še hujši meri napadal narodno stranko, vse odločno slovanake stranka, naše literate in umetnike, pa aaša narodna društva. Po načelih „Rimskega Katolika' bo vsgajal tndi „Katoliški Zbornik" s denarnimi prispevki »mlade pisatelje", rskše gimnazijske in akademične vohu nčko, ki bodo nadaljevali kmalu še fanatičnejše delo dr. Mabničevih naslednikov . . . Veseli nas, da je objavil »Slovenec" toli laskavo pohvalo dr. Mah niča o ljubljanskem dnhovništvn, da spoznajo i obmejni Slovenci, da je res Ljubljana gnezdo klerikalne reakcije, katero treba pobijati! —č. — (Občinski svet ljubljanski) ima v torek, 16. t. m. ob petih popoludne v mestni dvorani izredno javno sejo. Dnevni red priobčimo v prihodnji številki. — (Brezmiselna agitacija,) zaradi katere se bodo imele pred sodiščem zagovarjati ženske, ki so se sprle v sv. Petra cerkvi, gre Čedalje bolje v klasje. Danes je prejel mestni župan brezimno pismo, v katerem mu neznani pisalci naznanjajo, da bodo njega in deželnega predsednika, poleg nju pa še veliko ilruzib, z dinamitom usmrtili. Gospodje, ki so gori omenjeno agitacijo uprizorili, lahko se vesele svojih ubogljivih ovčic. — (Repertoir slovenskega gledališča.) V torek se bode predstavljal jako priljubljeai in velezanimivi igrokaz .Fužinar", katerega že dlje časa nismo videli na odru. — (Voliloev v peti kuriji) je v Ljubljani 6519 in sicer: v I. okraju 714, v II, — 1071, v III. — 1920, v IV 1848, v V. 456, v VI. — 510. Kar ho drugi listi v tem ozira poročali, je bilo na pačno. — (Zgradba .meščanske bolnice".) Z zgradbo monumentalnoga poslopja, ki se ima sezidati na mestu bivše .meščanske bolnice" v Špital-skih ulicah, pričelo se bode že tekom prihodnjega meseca. V seji magistratnega gremija dne 10. t. m., katere so se udeležili tudi člani odseka za nadzorovanje meščanskega premoženja oddala so se zidarska in tesarska dela projektovane zgradbe .kranjski stavbinski družbi''. Kot najcenejšemu oferentu; nadalje cddala so se klesarska dela tvrdki Feliks Toman, dobava železnine pa tvrdki Hammer-scbmidt Ostala dela razpisala ne bodo pozneje. Ob jedaem se je določilo, da mora biti zgradba do 15. okrobra letos pod streho; prodajalnice morajo biti dogotovljene do 1. maja, prihodujega leta, vse poslopje pa mora b ti popolnem dovršeno do 1. novembra 1898. Načrte za poslopje, ki bode pravi ukras našemu mestu, izdelal je arhitekt prof. Thever v Gradca. Gradnjo nadzoroval bo višji mestni in žener Duffe, poleg njega pa še poseben komite; Stroški za novo zgradbo znašali bodo Čez 300 000 goldinarjev. — (.Slovensko planinsko društvo") priredi, kakor smo že pred nekaj dnevi na kratko omenili, v ponedeljek, dne 15. t. m. zabavni večer v čitalntški kavarni v .Narodnem domu". Pričetek bode ob 8 uri zvečer. Ta večer bode predaval društveni častni član, gosp. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, o optičnem telegrafu (sistem Aljaž). Ta sistem, kateri rabi Morsejeve znake izumil je g. župnik sam. Ta telegraf je posebno za turiste velike važnosti. Sistem, katerega bode gosp. predavatelj razkladal, je desetkrat laglji, kakor so drugi, je lahko u rulji v in ga lahko rabi vsakdo, tudi naj-priprostejši človek. S pomočjo po gospodu župniku izumljenega ključa, se tega sistema vsakdo lahko v jedni uri priuči. Udeležniki, kateri se hočejo že ta večer praktično prinčiti in sodelovati, naprošeni so, da prineso soboj polo papirja, svinčnik in črtalo. Kaže se veliko zanimanje za ta večer, in to opravičeno tembolj, ker je zadnji zabavni večer, pri katerem je gospod župnik tako prijetno predaval, vsem »deležnikom ostal v prijetnem spominu. Ker tndi pevski kvartet »Ilirija" ta večer iz posebne prijaznosti sodeluje, pričakovati je izvanredno lepe zabave, ter opozarjamo vse društvenike in prijatelje, naj nikar ne zamude te prilike — (Vodstvo muzejskega društva za Kranjsko) opozarja s tem častite člane, da bode prihodnji ponedeljek (15. februvarja) zvečer ob šestih v bralni sobi mmeja društveni občni zbor, na katerem 89 bode volil nov odbor. Povabljeni so člani, da se obilno udeleže zbora. — (Sokolova maskarada.) Po raznih in mnozih pripravah sodeč bode letošnja maskarada /arcm „velika maskarada". Pomnoženemu odboru posrečilo se je za ta večer pridobiti dvanajstorico najimenitnejših muzikaličnih klovnov iz sveto vno-znanega Španjolskega cirkusa „Don Alkazar de Salamanca." Bratje .Ernesto" (tako se zovejo ti klovni) proizvajali bodo na različnih glasbilih vsakovrstne komade, vesele iu žalostne, poskočne in turobne, pametne in neumne, okrogle in na štiri vogle. Staroslavna domača „brnj a" se je tudi že oglasila in bode se svojemu stanu primerno graci-joznostjo nastopila, seveda v dostojanstvenem spremstva. Velika potujoča američanska komedija z vele-zanimivimi produkcijami in nekaterimi posebnimi komičnimi točkami se je tudi že naznanila in dospe točno ob 10. uri zvečer na pustni torek na lice mesta. Sploh je pričakovati najboljše in najrazuo-vrstnejše zabave, ki mora in bode ugajala vsem obiskovalcem, starim in mladim, krasnemu in trdo-kuhanemu spolu, sploh vsakemu, kateri se le bode hotel zabavati. Pridite torej vsi na Sokolovo ma-škarado, ki ste dobre volje, pridite v fraku ali pa tudi ne, ker isti ni predpisan, pridite vsi, če prav ne bodete osebno po deputaciji vabljeni, ker se je letos sklenilo, da se principijelno več ne vabi osobno po deputaciji, kakor so ta princip tudi druga tukajšnja društva opustila. Na veselo svidenje torej na pustni torek ? — (Veliki ljubljanski semenj) Po pripravah aodeč boda .Slavćeva maskarada* jedna naj prijetnejših veselic let šojega predpusta Obširna telovadna dvorana bode tako urejena, da se bode ples vršil na Valvazorjevem (Vodnikovem) trga, vojaška gobba bode pa na Cesarja Jožefa trgu igrala, za kar so bo potrebni prospekti naročili. Ob stranskih prostorih pa bodo nameščeni ostali že omenjeni prostori iz semnja. Z» sedaj ja največje zanimanje za .F gabirtav vrt-, kjer bodo imeli .Mešetarji" ob mamljivo zapeljivih glasih .Harmonike" svoj poseben .Bal". Na semenj so pripelje z vozmi velika skupina »Bošnjaških ciganov", s svojim poglavarjem in prerokoval kam i sreče. Uiiljiva Žida .J a j t e 1 e s" in »Tatileben" pa bodet* imela svojo kramo na .Tandelberku" razpostavljeno. „Drajtajfel" opozarja vse udeležence tega semnja da morajo imeti .P o s e" s seboj, sicer bode vsakogar z a r u b i 1 in na .Boben" dajal. — (Klub slovenskih bioiklistov .Ljubljana" imel je včeraj zvečer izredni občni zbor, pri katerem se je vršila dopolnilna volitev v odbor in razpravljalo o slučajnostih. Izvoljeni odbor se je nastopno konstituiral: Gg. dr. Albin Kappus predsednik, Fraa Barle* podpredsednik, Fran Souvan tajnik, Fran Gombač blagajnik, Zmagoslav Bohinec 1. reduik. Ivan Devčič 2. rednik, Fran Žužek odbornik. Po občnem zboru dogovorili so se Člani kluba, da ustanovilo delniško zadrugo za zgradbo dirkališča. V osnovalni odbor so f>e izvolili gg.: dr. Fran Tekavčič, dr Edvard Volčič, dr. Josip Košar, Pavi Skale in Fran Barle". — (Stavbene zadeve) Te dni odstranjujejo porušeno zidovje spodnje polovice .Katoliške hiše" št. 1 na Turjaškem trgu, prihodnji teden prično z demoliranjem zgornje polovice. Pri deželnem dvorcu se je pričelo že s snemanjem oken in odstranjenjem dražih hišnih delov, podiranje pa pride koncem tega meseca v tir. Na av. Jakoba trgu pričelo se bode istotako podiranje dveh nevarno poSk dovanih hiš. Krejčijeva hiša v Wblfovih ulicah se je pričela že uporabljati. — Razširjenje deželnobrambovske vojašnice prične se letošnjo pomlad. Od sedanjih poslopij odpade trakt (baraka) ob Gruberjevem kanalu za začasno nastanjenje novincev in rezervistov, ter severni mejni zid dvorišča. Novo ae bode zgradilo poslopje za bataljonski stab, ki bode odslej v Ljubljani, oficirsko poslopje, podrti trakt (baraka) se pa prizida zahodnemu skladišču. Zgradba bo dodelana do prihodnjega leta. — .Gasilski dom", t. j. poslopje, ki se bode jelo graditi letošnje poletje na cesarja Jožefa trgu, ko bodeta odobrena dva zahtevana načrta, obsezalo bode jedno dvorano ter 12 manjših prostorov za razne svrhe. Perične lope ondu pod gradom se odpravijo, priman j kajoči svet za zgradbo tega poslopja odvzel se bode vznožju on-dotnega zemljišča. Poslopje bode v središči jedno-nadstropno. — (Nerazumljive stvari.) Bistroumna Američanka je rekla, da se jej tri stvari na svetu zde nerazumljive : 1 zakaj paglavci hruške klatijo s krepelci, ker bi same z drevesa padle, ko dozore ; 2. zakaj moški aa dekleti letajo, ker bi drugače te za moškimi hodile in 3. zakaj bo moški mej seboj streljajo, ker jih Bmrt že tako prezgodaj pobere. V Ljubljani pa bi lahko še prašali, zakaj sneg kidajo tam, kjer potrebe ni (na pr. okoli Rwdecke-vega spominka v Zvezdi, v Subičevih ulicah), ker ga bo jug tako kmalu vzel. Nij bi raje ona peš-pota s peskom posipali, kjer je blata do čleukov ! — (Krščanska ljubezen) Nekateri hišni go spodarji so komaj čuli o nameravanem zvišanju mestaih doklad. a že so zvišali najemš^ino svojim strankam po 40, 60 in več goldinarjev. Tako postopanje v itak že zarad« draginje razupiti Ljubljani — je pač vse graje vredno I — (Za kidanje in odvažanje snega) izplačala je mestna blagajna za čas od 23. do 31. ja-nuvarja 1231 gld. 47 kr. in za čas od 1. do 7. febravarja znesek 568 gld. — (Iz Šiške) se nara piše: V ŠiSki primanjkuje vedno bolj stanovanj, zato zida, kdor le more, da si zagotovi streho ali vsaj oskrbi prostor, kamor bi postavil dom zase in za svojce. Mej one, ki hočejo v Šiški bivati, ki si morajo tukaj primerno stanovanje zagotoviti, spada društvo .Čitalnica". Nje poklic je, izobraževalno uplivati na društvenike in sploh, ter vtrjevati narodno zavest. Skrb, da bi „ Čitalnica" za mogla prej ali slej izgubiti sedanji društveni prostor in da bi težko dobila druzega primernega, da bi zgolj zato morala morda prestati ali vsaj ne zamogla zasledovati domoljubni, kulturni svoj namen, ta skrb rodila je misel, željo in sklep, da si oskrbi šišenska čitalnica prej ko mogoče svoj dom, „Vodnikov dom". Zrn do zrna pogača, kamen do kamna palača, tako bo dejali bratje Čehi in si zgradili v Pragi gledališče. Posnemali so jih rodoljubi ljubljanski in postal je „Narodni dom". Po teh vzgledih se hoče šišenska čitalnica ravnati in delati na to, da dobi svoj skromni „Vodnikov dom". V Zgornji Šiški častili bomo Vodnikov rojstni dom, v Spodnji Šiški pa gojiti hočemo v .Vodnikovem domu", kar je Vodnik učil: Domoljublje, pesen in knjigo slovensko. Za zgradbo .Vodnikovega doma" prosilo se bo in nabiralo doneskov, kakor so to storili drugi, priredi se pa tudi spomladanska veselica. Naj bi s pomočjo častilcev Valentina Vodnika, prijateljev šišenske čitalnice in rodoljubov sploh .Vodnikov dom" kmalu — .beseda meso postala". Poverjenik za zgradbo .Vodnikovega doma* v Šiški je podpredsednik čitalnice g Zakotmk, tesarski mojster in posestnik. — (Od Device Marije v Polji) se nam piše: V 29. štev. .Sloveuektga Nareda" z dne 6. t m. brali smo neki dopis od tu, v katerem se neka po polnoma nepoklicana oseba v dražbi svojih duhovitih sodrugov spodtika ob našem cerkvenem petji. Ni kakor bi ne odgovarjali na ta dopis, ko bt m videli v njem zLbnega namena eirckoastnega dopiso valca, kateri se v svoji bujni domišljiji celo drzne kritikovati stvari, o kojih čisto nič pojma nima. Res, da naše petje ni bogsigavedi kaj posebnega, vendar pa mora vsak resaicoljab pripoznati, oziraje se na naše zelo težavne okoliščine, da je petji že tako, kakor navadno po dragih cerkvah na deželi. Ako bi je ccenjeval kdo drugi, ki ima nekaj strokovne vednosti, pa ne toliko ko gospod dopisnik (!), izrekel bi gotovo še ugodnejšo sodbo o njem. Kar pa zadeva ustanovitev pevskega drnštva, pri-pcmmti moramo, da se je to že dvakrat bilo ustanovilo in prvič tudi nekaj časa obstalo in delovalo; a drugič se je že po prestanka dveh mesecev zopet razšlo, in vse je ostalo pri starem. Ako je pa mo goče gospodu dopisniku, kateri ima gotovo neprecenljive (!) pevske zmožnosti, ustanoviti pevski zbor, pričakovati sme zanesljivo naše podpore in splošnega priznanja. Prepr čan naj bode, da si bode pridobil neminljivih zaslug, in ljudje se in bodo več smejali cerkvenemu petju, — kar je baje dotičnik v svoji domišljiji in vsled osebna mržnje do njemu neljube osebe videl na Svečmco v cerkvi, a razun njega nhče drugi, — ampak gospoda ustanovitelja z ne popisnim veseljem pozdravljali. Sploh pa dvomimo, da bi se mogla uresničiti njegova želja, ker vsakdo ve, kdor le količkaj pozna, ali bolje rečeno, poznati heče M:it razmere, da je kaj jednacega tukaj ustanoviti pri najboljši volji silno težavna reč. Bralno društvo hira že dalja časa in prrd tednom dni ni prišlo toliko udov k občnemu zbora, da bi bili sklepčni in volili nov odbor. Temu krive pa so osebe, katere hočejo na vsak način nositi veliki zvonec, a nimajo nikakošne zmožnosti za to. Več o tem, ako bede potrebno, sporočimo v prihodnje. K sklepa pa priporočamo gospodu dopisniku, naj se v prihodu e ne utika v reči, katere presojevati je on — kakor vsakdo brez posluha — toliko zmožen, kakor slepec soditi o barvah. — (Požarna hramba v Dol. Logatcu) napravi v nedaljo dne 14. t. m. plesni veuoek v prostorih gostilne Arko. Čisti dohodek namenjen je društvu v napravo orodja. — (Iz Rov t nad Logatcem) se nam piše: Tukajšnja posojilnica in hranilnica imela je v preteklem letu 59.849 kron prometa ; udov šteje 97, uložnikov je 71, posojila je dajala sedaj proti 61/1%. Kmetijska podružnica bode oddajala letos iz svoje drevesnice prva vzgojena dre7esca domačim posest-nikom-sadjerejcem. Na novo bo zasajenih in cepljenih pa 1200 drevesc — jablan in hrušk. Za občine Rovte, Vrh in Zavrac nameravajo letos ustanoviti gospodarsko zadrugo. — (Za lovce) Lovski Čuvaj Franc Mibevc vjel je dne 11. t. m. logaškem lovu na Požgani v stavo jako lepo divjo mačko. — (Mestna hranilnica v Novem mestu) V mesecu januvarjn 1897 je 165 strank vložilo 24.261 gld. 35 kr., 99 strank vzdignilo 13 697 gld. 48 kr., torej več vložilo 10 563 gld. 87 kr., 12 strankam posojil se je izplačalo 5040 gld., stanje vlog 352.092 gld 25 kr, denarni promet 58.72b gld. 55 Vi kr. — (C. kr. priv. meščanska garda v Ko stanjevici) priredi s prijaznim sodelovanjem gosp stud. iur. Miroslava Javančiča veselico e koncertom. Vzpored koncertu: 1. Ouvertnra, svira vojaška godba. 2. Nedved: Nazaj v planinski raj. mešan zbor 3. Kreutzer: Romanca iz opere „ Prenočišče vGra-nsdi". Biriton solo, poje g. Miroslav JuvanČič ob spremljevanju vojaške godbe. 4. Nedved: Venec slovanskih narodnih tesmii, poje mešan zbor s spremljevaojem crkestra. Dr. B. Ipavic : Danici, mešan zbor in bariton solo, poje g. Miroslav Jn-vančič. G. F^erster* Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi za meški zbor, ženski zbor in bariton solo s spremi jeva njem orkestra, — (Iz štajerskega deželnega zbora) V seji daa 12. t. m. stavili so dr. Ivan Dečko in drugovi naslednjo interpelacijo, seveda v al o venskem jezika: .§ 23. volilnega reda za državni zbor predpisuje, da se razpis občnih volitev razglasi po plakatih v vseh občinah dežel, zastopanih v državnem zboru. Samo ob aebi umevno je, da mora ta razpis biti v jezika, ki se govori v do tični občini; ravno tako samo ob sebi umevno pa ja, da se ta razpis v občioah, kjer ae govorita dva jezika, razglasi v dotičnih dveh jezikih. V mestu Celju se pa pri raspisa sedanjih volitev za državni zbor ni postopalo tako. Akoravno je mesto celjsko dvojezično mesto, in akoravno so Slovenci uvažavanja vreden del voliloev mesta celjskega, nabil je mestni urad celjski razpis volitev samo v nemškem jeziku. Istotako je razglas od 5. februvarja 1897, št 32 praes., s katerim županstvo naznanja, da je volilni imenik za občni volilni razred zavoljo reklamacij vsakemu na ogled, nabit samo v nemškem jeziku. Ta način objavljanja tako važnih razglasov je proti namenu, katerega imajo ti razglasi, je kršenje narodne jedaakopravnosti ter je nadalje žaljivo preziranje slovenskega živjja v mestu celjskem. Podpisani usojamo si torej staviti sledeče vprašanje: Jeli visoka vlada rači nemudoma potrebno ukreniti, da se razpis volitev, ter aploh vsi razglasi, zadevajoči volitev objavijo, oziroma objavljajo v Celja tadi v slovenskem jeziku. Dr. Ivan Dečko, dr. Franc R osina, Lendovšek, Rjbič, dr. J os. Sernec, Žičkar, dr. Jartela." Pri današnji seji utemeljeval je nadalje dr. Ivan Dečko svoj predlog, naj se naloži deželnemu odboru, da stopi v dogovor z vlado v ta namen, da se Savinjina stroga od Cdja do Zidanega mosta sa v letošnjem poletju sčisti. Taka j je namreč na mnogih krajih toliko kamenja, da plavi ne morejo se spravljati po Savinji, mnogokrat obtičijo in se raztrgajo. Namestnik marki Bacqaebezn je koj po govora dra. Ivana Dečka izjavil, da bo vlada skrbela, da se gotovo še to poletje, ako le velika voda ne bo zavirala, kar pa ni misliti, ščiščenje struga izvrši in zavire plavljenju po Savinji odstranijo. — Zadruga „R>nka" vložila je po dru. Ivana Dečka peticijo na deželni zbor za napravo ceste iz Solčave v Logarjevo dolino. — A kad društvo .Slovenija" na Dunaji) priredi v soboto dne 13. febravarja t. I. svojo V. redno zborovo sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2) Poročilo odbororo. 3.) Be rilo t. iur. Voduška: „Kaj loči nas jnriste od dru-zihV 4. Slučajnosti. — Local: Kastnerjeva restavracija „Zum Magistrat" I. Lichtsnfelsgasse. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gosti dobro došli. — (Razpisane službe) M-sr ■> poštnega od-pravitelja pri c kr. uradu v Brusnicah (okr. glav. Rndolfovo) proti pogodbi in kavciji 200 gld. Lstna plača 150 gld, uradni pavšal 40 gld. in pavšal 200 gld. za vzdrževanje poštnega pota mej Brus nicami in Rndolfovem. Prošnje v teka treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. * („Othello" ali — .Brat Martin"?) To vprašanje je rešilo dunajsko, za umetnost baje toli vneto in navdušeno občinstvo tako, da je C os ta premagal Shakespeareja. V Raimundovem gledališču se je mogel namreč klasični „Othello" predstavljati samo dvakrat, ker ga ni hotel ni kdo več priti gledat, priprosta narodna igra pa ss predstavlja sedaj Že preko 200tič. To je torej nov dokaz, kako resničen je izrek ,Vox populi, vcx Dei", kako imeniten okus ima ploskajoča masa in kako postane pisatelj najlažje — popularen ! * (Spomenik Matej ku ) Krakovski mestni svet je te dni sklenil, postaviti pokojaemu slavnemu poljskemu slikanu Janu Matejka spomenik v Marijini cerkvi v Varšavi. Izd«lal ga bode kipar Godebski. * (Strašne ženske.) V Szbelvjn bliza TemeŠ-vara je prišlo sodišče celi vrsti groznih hndodelnic na sled. Aretovalo js doslej ossmnajst žen, glede katerih je sumilo, da so zastrupile svoje može. So dišče je dalo mrliče izkopati in zdravniški izid je pokazal, da so bili možje res zastrupljeni. Ženske so umorile svoje može, da so mogle brez ovir občevati s svojimi ljubimci. * (Požar v vojašnici) Blizu Varšava je v neki veliki vojašnici nastal ogenj. Mnogo vojakov ni moglo iz vojašnice, ker so stopnice zgorele. Po-skakah so pri oknih in se je precej iz njih ubilo, ranjenih pa je jako mnogo. Kakih 15 vojakov ni moglo ni pri oknu skočiti, ker ao bila omrežena. Ti vojaki so zgoreli. Slovenci ln Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Darila, i Dražbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ao zadnji teden poslali: po goipej Iv. Gutnikovi v Ljubljani 16 gld. 20 kr. in sicer: 9 gld. 20 kr. je nabral na Silvestrov večer pri pevskem društva „Ljubljana* g. Vidmar in po 1 gld letniia eo dale gospe in gospice: N«žika LTioviČ, M. B «rgant, M. Počkar, Meta Sterle, Uršula Turk ia Josipioa Janša. — G. L. Fursager v Radovljici je poslal 10 gold. 30 kr., katere je nabral g Alojzij Vengar. — Č. g. Ivan Nep. Marovec, dekan v Cerknem 6 gld. iz nabiralnika v žnpniftču. — Po g. dr. A Mhaliča v Ljutomeru 10 gl. 47 kr.. namreč: 1 gl. jt daroval g. Ant. Božič, župan v Rtdoslavcu in 9 gl 47 kr. je z vrgla v kavarni g. Sršena dražba „Šiip šnap-šnorum-apostoloram". — Po g. A Keceljna iz nabiralnika v .Ntrodnem domu" v Ljubljani 3 gld. 61 kr. — Gdč. Lj. Roblek znneek 6 gld. 25 kr., kateri se je nabral v zaani narodni gostilni pri For tuui v Litiji ob osnovanju litijskega bralnega društva. — G. Nik. Saddikar v Kamnika 6 gl. 21 kr, nabrane od grspice Josipine Jeruc v nabiralnik pri veselici pevskega drufitva .Lira". — Č. gosp. Peter Koprivec, kapelan v Radeći-h pri Z d. mostu 5 gl., nabrane na predlog gosp Fr. Uro v* ta pri občnem zbora .Sov. bralnega draštva" v Rtd«čak — G. A. S. Tolmioec v Gradcu 5 gld. kot mesečni prispevek. — Gdč. Milka Mankoč-eva v Trsta letnins ondotne ženske podružnice v zneeku 324 gl. 45 kr. — Požrtvovalnost necmahljivih tržaških rodoljubkinj in nabiralcev darov pri raznih društvih nam daje čvrsto nado, da bode družba naša ostala punčica v očesa slovenskega naroda Blagajništvo drnžbesv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Književnost. — .Popotnik" ima v št. 3. naslednjo vsebino: Iiejabst: Naša organizacija ; Brinjos: Utrinki iz socijalne pedagogike; J — K: Drugi deželni jezik v ljudskih šolah na Kranjskem ; I. Lasbacher: Nekaj o risanju v ljudski šoli; L. Lavtar: Načrt za računanje na lednorazredni ljudski šoli; Društveni vestnik ; Listek ; Dopisi in razne nt vari; Natečaji. Dunaj 13. februvarja. Ministerstvo je naroČilo vsem dež. šolskim svetom, naj urede, da na dan volitev ne bo šolskega pouka, da se bodo mogli učitelji udeležiti volitev. Dunaj 13. februvarja. Srbske pravoslavne cerkvene obline bosanske in hercegovske so pred kratkim vložile v kabinetni pisarni pritožbo zoper postopanje bosanske vlade napram njim. Sarajevska in mostarska občina sta dobili na to obvestilo, da se njih pritožba meritorno sploh ne preišče, sedaj pa je vlada mostarsko cerkveno občino razpustila in upravo poverila vladnemu komisarju. Dunaj 13. februvarja. V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da so velesila sporočile grški vladi, da preprečijo vsak naskok grškega brodovja na turške 1,uli je in vsak poskus izkrcati grške vojake ali bombardirati turška mesta. Dunaj 13. februvarja. Sodi se, da položaj na Kreti ne provzroči motenja evropskega miru. To je tudi vzrok, da so se danes na borzi zboljšali vsi kursi. Dunaj 13. februvarja, Znameniti dvorni igralec Friderik Mittervvurzer je umrl vsled kapi. Zadar 13. februvarja. Laški drž. poslanci, katerih je šest, so se odpovedali man datom. Pravaši, narodnjaki in Srbi so se zje-dinili, da preprečijo volitev grofa Bonde dež. poslancem. Budimpe&ta 13. februvarja. Na Kossu-tovo interpelacijo je BanfTv odgovoril, da postopa Grška v nasprotji z nasveti vseh diplomatičnih zastopnikov in da žele velesile, naj se v orijentu ohrani status quo. Atene 13. februvarja. Ministerski svet je imel celo noč sejo. Kraljica je ruskemu carju brzojavila, da je vse grško prebivalstvo silno razburjeno in to je prisililo kralja, da je odposlal brodovje Krečanom na pomoč. Bro-dovje pojde najbrž danes v Retvmo. Atene 13. februvarja. Grško brodovje se nahaja bliza Kariga. Princ Jurij ima določni ukaz, preprečiti, da bi se turške ladije bližale Kreti. Razširjeno domaće zdravilo. Vedno voCja po-praSevanja po ,,H(>ll-ovein francoskem žganja in noti" dokazujejo uspe&ni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteaujoco, dobro znano antirevmaticno mazilo. V steklenicah po 9() kr. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekarA. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in pod-piBom. 4 (S>7—2) Listnica uredništva „Veleslavni dvoboj na kolesih" (M. L.); anjet je vsekakor hnmoristicen, a Vala pripovedna tehnika je Se toli nespretna in dialog toli neokreten, ds vasa hnmoreska ni aa *rabo. — ,.Pod lipovim cvetjem" (I. St) Nedvomno imate pripovedovalen dar, vender pomnite : senti-inent.ilnnst je znak nezrelosti! Zdi se nam tndi, da smo o „»ekiru-r' čitali slično povest le v listka „Edinosti". Pošljite nam kaj krajSega — nepretiranega! — ,.Č rtiče" (It. K.) Vas spisek je za nase občinstvo premalo zanimiv. Prosili hi Vas pa, da mm morda v obl ki pisem označite namen in pomen različnih leposlovnih Sol v Čehih ter jedrnato karakteriznjet« glavne zastopnike dotičnih straj. Morda bi Vam bila vzorec velezanimiva spisa gg. Hoffmeiatra in dr. Foersterja v ,,Ljubljanskem Zvona". Zdravi! — Tomanov. Spis o boju ženstva za politična prava je za naS list predolg in sodi bolje v „Slovenko". Spis je na razpolago! — ,,Danajske sličice" nam bodo dobrodošle, ako bodo boljše od poslane! Pozdrav! — O. F. S—1, c. kr. prof. Spis priobčimo prihodnji teden. Hvala; Priporočamo se! 8MF~ Pomirljivo filiz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antikataralične pastile lekarja Plccolli-ja v Ljubljani (Dunajska cesta) katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena skatljici 25 kr., 10 ftkatljic 2 gld. 5 (44—6) 1'rotl zot>ol»olii in |gu)IIol*l zol» taborno deluje Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. .1 od lun /.ulo^a lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I, zraven mesarskega raoBtu. (91—5) Iz uradnega lista. izvrsiln*- aH ekMekutl vne dražbe: Antona Srebota posestvo v Ilotederfiici, cenjeno 405 gld., dne 18. februvarja in 20. marca v Logatcu. Jakoba Stalzerja posestvo v Čermošnicah, cenjeno 80 gld., dne 1'j. februvarja in 17. marca v Črnomlju. Jure Verbanca posestvo v Učakovci, cenjeno 183 gld. 50 kr. in Marka Babica posestvo v Zapndji, cenjeno 50 gld., obe dražbi dne 19. februvarja in 17. marca v Črnomlju. Matije Dej a k a posestvo v Gorenji vasi, cenjeno 2436 gld., dne 19. februvarja in 27. marca v Ribnici. Josipa Kaste lica zemljišče v Kosezah (vdrugič) dne 22. februvLija v Ilirski Bistrici. Meteorologično poročilo. Febrnvar Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 19. 9, zvečer 7374 24 si. jug oblačno 13. M 7. zjutraj 2. popol. 737 2 7374 03 5-3 si. szah. si. jvzb. oblačno del. jasno o-o Srednja včerajšnja noroialom. temperatura 1'50, za ,21° nad IDuinsijslset "borza, dne 13 februvarja 1897. Bkupni državni dolg v aotah ..... 101 Bkupni državni dolg v srebra , . . . 101 Avstrijska zlata renta....... 123 Avstrijska kronska renta 4*/«..... 100 Ogeraka alata renta 4c/0....... 122 Ggerska kronska renta 4n„..... 99 AVBtro-ogerske bančno dolnioe . . . 951 Kreditne delnice......... 364 London vini a........... 119 gld. 70 , 80 . 20 , 45 , 05 . 40 ki. NercAki drž. bankovci %a 100 mark 90 mark ......... 90 frankov........, Italijanski bankovci..... C. kr. cekini........ 58 11 45 6 90 72«/, 74 62«;, 15 67 Dne* 12 februvarja 1897. »•/o državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. 150 Državne srečke ii 1.1864 po 100 gld.. . 188 Dunava r«g. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 Zemlj. obe. avstr. 4»/,•/- clati east. listi . 99 Kreditne srečke po IOO gld...... 198 Ljubljanske srečke......... 22 Rudolfov« srečke po 10 gld...... 26 Akcij« anglo-avatr. banke po 200 gld. . . 150 Tramway-drnit. volj. 170 gld. a. v ... 458 Papirnati r uhelj......... 1 gld. 50 90 50 50 50 26»/4 Zahvala. Za dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in snu 11 mojo nepozabljive soproge in matere, gospe izrekam lem potom vsem svojo najiskrenejSo zalivalo. Posebno se zahvaljujem čast i tim sestram za mnogi trud za čas* bolezni ranjce, si. pevskemu društvu „Lira" za ganljivo žalostinke, dalje darovalcem vencev, kakor tudi vsem onim, kateri so Bpremili prerano rajneo k zadnjemu počitku. V Kamniku, dne 13. svečana 1897. (2G4) Emil Keržisnik, soprog. Britko užaljeni javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je nas predragi ofle in brat, gospod (262) Janez Hafner meščanski posestnik, mesar in ključar mestne župne cerkve v Škofji Loki danes v petek, ob 4. uri popoludne, po kratki bolezni, prejemSi sv. zakramente, v 82. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v nedeljo, dne 14. februvarja, ob 3 uri popoludne. Sveto maSe zaduSnice darovale se bodo v mestni župni cerkvi škofjeloški dne 16. februvarja ob polu 8. uri zjutraj. Nepozabni rajnki bodi priporočen v molitev in blag spomin. VŠkofji Loki, dne 12. februvarja 1897. Žalujoči ostali. Ces. kr. avstrijske gfcfc državne železnice. . o 1 S ° mm & > M B *fi o ■BV >v> ^jg d aMSJS £ * 2 > <=> c 2 -2 •= jsj -g* •B«« J X S m • I s s O . _ o _. -T- o »oq rt > «- .S G m n _£ '—1 a> -tS3 Težko prebavjenje, katar v želodci, dyspepslja, pomanjkanje slasti do jedij, zgago i. t. d., dalje katari v sapniku, zaalizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, (III.) v kojih se (14—V) BVtR 13. iu j po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (specerisl) želi Nprenieuill aluxl»o, najraje kje v Ljubljani. — Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda". (219—3) Oddajo se takoj v najem P*67) 3 sobe in kuhinja v Hilšerjevih ulicah hiš. št. 1. (Anslage) s portalom in atrclio prodia se po jako nizki ceni pri Lovro lilnziii K-ji v Ljubljani, Stari trg št 11. (259—1) V rej en a prodajalnica za n|»C('eri|Mko blago Iu železiilno, z 2 primernimi ftltludiit*!, v isti hiši «lvo|no alaiaovaiife, na najboljšem prostoru na tilav-iieiai trgu V Nkofjl Loki Ii. nI. »ii, se daje pod ugodnimi pogoji v najem. Več s# izve v isti h i Si II nadstropje. (250-1) na razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahval-n h pismih, katerih število gre v tisoče, priznana kot jedino, zares reelno in neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospodih lopa in bujna rast las in se prepreči, da ne izpadajo in da se ne dela mej njimi prnot; mladi gospodje dobe po nje rabi motne brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. Lonček 80 kr., če fo posije po posti ali proti povzetju 90 kr. K.HOPPE, Wien, XV., Zinkgasse 14. ___ (2790—25) jujoce 0 spričeval (31- Kaiserjevih prsnih bonbonov dokazuje nad 1000 spričeval izbornost (3147—16) gotovo iu bitro učiujakuOih pri kaal)is9 liri« puvoati, ltutitru in %AMlizeii|u. Največja specijaliteta Avstrije, Nemčije in Švicarske. Zavojček 10 in 20 kr. Zaloga v LJubljani: Viljema Maver-j a, lekarna, Marijin trg* ln Mr. P h. M Mardet-sohlaegor-ja, lekarna, Prešernov trg. Izvod iz voznega reda Trol3a.-vxie>g-ot od 1. oktobra 3_SS<3 Nutopno omenjani prthajalnl lo odha>j»lni iul ointitnl to t ■r«dn|»«Trop(k«in tMD (15-35 Odhod im I^JoblJan« (jnl. kol.). Profra 6ez Trhli. Ob lt. ari 6 min. po noći oiobnl r\mk ▼ Trbit, Beljak, ObIotm, FrmnsBinfetti., Ljubno; &«■ Selstlml t AuiMe, Iachl, Omnndni, 8olnogr»d| 6aa Klnui-Keirtiutf t Mnyr, Ialno, na Dunaj r)» Amit«tt«u — Ob 7. on 10 min. ajutraj oaobni Tlak ▼ Trbii, l'.nitnl.nl. Beljak, Olovno, Pransanav fe«tn, l.juhno, Dunaj; Aaa Salathal ▼ Solno^Tad, iaa Amatattan na Dunaj. — Ob 11. ari A0 min. dopoludne oiobui vlak t Trhla, Pontabal, Beljak, Oa-loTeo, Ljubno, S«lathal, Dum »j —Ob 4. uri popoludne oeobnl vlak r Trbla, Beljak, Celovec, Ldabao; če* Belithal ▼ Solnofrrad, I^nd genoa, Inomoata, /.••lin na jeaeru, Iiend-Oaataina, Ljubna, Oelovoa, I.....•«, Pontabla — Ub t. ari 66 min. popoludne oaobni vlak a Dunaja, rjubnn, Snlathala, Beljaka, Celovoa, Franaenafeate, Pontabla. — Ob 0. ari 4 min. ■večer oaobni vlak a Dunaja via Amatatten, i» Ljubna, Beljaka, Oelovoa, Pontabla. Proga ls Novega mosta ln is Kočevja. Ob 8. nri 10 min. ajutraj meaani vlak. — Ob 9. uri tj min.Jpo-polndue meaani vlak. — Ob 8. ari 86 min. aveaer meaani vlak. Odhod i m. LJubljane (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. ari 38 min. ajutraj, ob 3. url 6 min. popoludne, ob fl. to 60 min. aveoer, ob 10, nri 36 min. avečer. (Poalednjl vlak le v oktobni ob nedeljah ln praenlkih.) Prihod v L.]nhl|n,no (drž. kol.) la Kamnika. Ob 6. uri 68 min. ajutraj, ob II, uri 16 min. dopoludn«, ob 6. url 10 min. avečer, ob 0. uri 66 min. avečer. (Pualednjl vlak le v oktobra ob nedeljah ln praanlkih ) Prodajalnica s kuhinjo oolatnbon-Ooaollaohaft Adler * Comp., Bndapeat".(3393-14) Matko Malovič stavbeni in pohištveni mizar Hradeckega vas št. 1 (dolenjska mitnica) v Ljubljani ae priporoča in naznanja slav. občinstva, da je tu na novo <»i-l Hvojo (263—1) delavnico 35 in vzprojema naročila za vsa k mizarstvu pripadajoča dela ter izdeluje vsu vestno in po coni. V nedeljo, 14. svečana 1897 bode se vršil domač plesni venček v gostilni „Pri Raku" | M na Krakovskem nasipu h> ^1 h kateremu uajuljudneje vabi ^ z velespoštovanjem BP H ,2i2> Ivana Kovač. E 89 Hoff-a gladni lzdell za slabotne in bolnike pneebno pri boleznih na prsih, pljučih in v goltanca, za kaželj, bripavost, influenco, malokrvnost, bledičnost, bol v želodca, hemoroide, kakor tudi za nervozorat in splošno telesno slabost kot dijetetično sredstvo Že 50 let izborno izkušeno in od zdravnikov priporočeno. (3314—13) Zaloge v Ljubljani: pri gg. lekarjih J. Mayru, Mardetschlagerju, P. Lassniku: naravnost pa pri I. Hoff u, dvor. dobavitelju, Dunaj, I., Grabsn, Braunerstrasse 8. Pronpektl In cenllnlkl h>re»pla*no In franko, m^^^g^^^ Semenski grah v vseli vrstah, [posebno zgodnji logaški in prl-tlikovec pri (66—6) Petru li.issii.lt-u v l,Jiilil juni. um Mraza ln mokrote branijo Jedino lo moje ■ votovno-znano ^3399— 9) Častniško-konjske odeje katere priznavajo ekonomi, posestniki konj, grajski oskrbniki kot gorke, trptžne, nepokončljive konjake odeje. Iste so jako velike, z živimi progami in bordurami opremljene in s« tudi rabijo kot gorke posteljne odeje. Cena je za vrsto A gld. 160 in za vrsto B gld. 2—. Ru-menodlakaste fljakarsko odejo s B različnimi progami in bordurami, kompletno dolge in Široke, m metra dolge, 1*/, metra Široke, iako fine. gld. 3 50 komad. — PoSi-lja s jamstvom proti povzetju. Za neugajajoče se povrne denar. Jedini kraj za naročila: M. Rundbakin, W priporoča Karol Recknagel. Offersko-hrvatsko delniško pomorsko (6o) parobrodno društvo v Reki. i7) Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantui, z največjim komfortom oprem Ijeni, električno razsvetljeni parniki) Hitre vožnje: V noči od 80-bote na nedeljo ob 1. uri in vsako sredo dopoludne v Kotor preko Zadra - Spljeta in Orača. Vsak pondeljek v Spljet-Metko-vi<\ Vsak petek v LoSinj-Zadar-Spljet. Vsak četrtek poštni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora-Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj v Opatijo in LoSinj, povratek isti dan ob 8. uri 45 minut. Voinl redi se nahajajo v Waldhelm-ovem „Kondukterja" Štev. 593-604. Učenec in učenka vzprejmeta se v trgovino z mešanim blagom; prvi v popolno preskrbljevanje. — Ponudbe pod Šifro „Učenec" vzprejema iz prijaznosti npravništvo .Slo-venskega Naroda*. (193—5) NoditrNki moj m ter (61—6) v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem se priporoča stav. občinstva in naznanja, da izdelaje in popravlja veavbovratu« sode la hraetovega ln meh - rKes;a lesa po najnižjih cenah. Tudi prodajam in kupujem »taro vinsko posode. cd c/1 c3 o B & CD o. > > > o U 8 ERA IIVO R R ATH IG. 17 MfDfll (S* SUCHARD NEUCHATEL{sctfWBZ). ACAO (109) Ljudevit Borovnik m puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušefc za lovce in Btrelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelu)* stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vso puške so na c. kr. praskuSevalnici in od mene presku&ene. — Rastrovanl ceniki zastonj. Vozni listu t Sey. Ameriko ! (6—6) pri Holandsko-Ameriški črti (Nizozenisko-Amoriški parobrodni družbi) I Kolowratring 0 J) |J N A J I IV Weyringergasse 7" I Vsak dan otlitrava z Dunaja. (j PoinNullti, zamton,j. "US"«5" priporoča Narodna Tiskarna. P m m m m |gs P aSS BI k.t ' Za ženine in neveste posebno priporočam svojo veliko in bogato zalogo vsakovrstnih poročnih prstanov, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Uljudno vabim na ogled in se priporočam za obden obisk. Fran Čuden (202 - 4) urar v LJubljani. i i n I m ['sojurn si p. n. občinstvu in vcločastitim odjemalcem naznanjati, da sem se dne 8. febrnvarja preselil a svojo obozdravnik A. Paicliel Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I, nadstropje ustavlja na najnovej&i in najboljši način (16—10) •umetne zobe in zobovja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo v unja in vse sobne operaelje. < ) (> 1«•<"• i n «- iiHmrtonJom Žlvoa« I iz svojih prejšnjih prostorov na Kongresnom tr^u v Kirbischevi hifii v svoje novo opravljene (261—1) pj>odajalxiične prostore v \Volfovih ulicah (starih Gledaliških ulicah) &5 in prosim, da sc mi še nadalje ohrani naklonjenost, katera se mi je skuzovala tekom 23 let. Z velespoStovanjem ^ IteST Eavnotam je tudi modistovsko podjetje. "SSU i F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr. unif. blagajnice drž. železnic uradnikov I_ijTo."blJGLnI, ŠelenTDurgr^ve ulice št. -3= * se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek po najnovejši faconi » in najpovoljnejSih cenah. Anglcfiko, francosko in tuzemsko robo ima na Bkladifiču. 1 Nepr emociji ve liaveloke izdeluje po najnižji, brezkonknrendnl oenl. — Gospodom uradnikom Be priporoča za izdelavunjc vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, mode, klobuke za parado itd. (2191—46) Velika SO~krajcarska I Žrebanje loterija o S no mostu. J že v soboto! (76 16) Glavni dohil« k 75.000' v gotovem z 20°/0 odbitka. Srečke po 50 kr. priporoča J. C. Maver, banka v Ljubljani. 496106 Bilanca ^Hranilnega in posojilnega društva v Ftuji" xa leto 1896. št. l! 2 3 4. 5 6 7 9 10 11 12 13 k t 1 v a avBtr. kr. glđ. 4800O-— „ 170O — Fliia vi. St. 346 Ptuj . Inventar te hise . . . Hifla vi. St. 52 Ptnj . Inventar v pisarnici........... Posojila 4311 zadružnikom....... Zaostale obresti od posojil......, Naloženi denar v hranilnicah ..........gld. 57208 56 Nevzdignene obresti od tega........... „ 498-50 V postni hranilnici . . . gld. 3f>U i\J Nevzdignene obresti.. . „_24 til Menice in tiskovine........... Prehodni zneski............. Gotovina v blagajnici dne 31. dec. 1&96 49700 65D0 150 792833 7656 57707 375 92 1800 6380 67 97 06 23 08 923195 01 St. X3 a s i v a avstr. velj. gld. kr. Glavni deleži od 4322 zadružnikov .......gld. 2000 — Opravilni deleži od 4322 zadružnikov...... . 50704 30 Hranilne vloge s kapi-talizovanimi obrestmi vred od 1873 vložnikov ................... Za leto 1897 predplačane obresti . . . 1 Splošni rezervni fond . . gld. 13919*85 , Specijalni rezervni fond za slučajne zgube . . , 57008-93 Penzijski fond za ur.idnike....... Čisti dobiček leta 1896 ......... 52701 779323 8098 30 40 70928 78 nas 33 9858 20 923195 I ( 1 V 1'tiiji, dne 31. decembra 1896. Ravnatelj stvo. Zadružniki vabijo se k občnemu zboru kateri se bode vršil ir soboto dne 2O. t. ob 10. ari dopoladne v zadružnih prostorih. I. 2. lEDz^e-v^ii led: Poročilo ravnateljstva* Poročilo nachoiet-a in nasvet o porabi čistrga dobička* Nasveti. Ako ob 10. uri ne pride zadostno Število zadružnikov, da bi mogli sklepati, skliče se na. 11. uro dopoladne Utog-a dne v istih prostorih in a taistim dnevnim redom dragi občni zbor, kateri Bine brezpogojno sklepati. V Ptnjl, dne 9. februvarja 1897. (255) Ravnateljstvo. s konfekcijami za dame iiajfineje upravljena, na najobljudcnejscm prostoru notranjega mesta, se zaradi rodbinskih razmer takoj proda. Lokal je velik in prostoren, da se lahko ustanovi oddelek za klobuke ali Čevlje ali za trgovino s krojnim in drobnim blagom. Gotovine treba 4000 gld. Ponudniki naj blagovolijo natančne naslove oddati v upravuištvu ^Slovenskega Naroda", 0siroma tam poizvedeti več. (1209—5) Popolne strojne uprave (1015—5) parne opekami dobavljajo kot glavno ppecijaliteto Priderik "Wannieck & Comp. p \ tovarna za stroje v Brnu (Moravsko). | = Nad 800 tovarn instaliranih. = pf C. kr. ruđniiko ravnateljstvo v Idriji od Jaja v imenu visokega c. kr. erarja v Idriji ležečo gostilno ^Pri zlati kroni" 'takozvano „malo gostilno") z zraven spada jo£i mi prostori in inventarjem s 1. junijem 1897 v najem. Zaradi najemnih pogojev se lahko poz ve v pisarni c kr. rudniškega ivnateljstva v Idriji mej uradnimi urami in so tudi is'i na željo dotičnikov pismeno doponljejo. Osebna predstava ki želi, znanje obeh deželnih jezikov je neobhodno potrebno. Tisti, kateri sn za ta najem zanimajo, naj svoje p'smane, kolekovane ■ in zapečatene ponudbe z napisom: „Ponudba za najem gostilne" "vdtevftl do 2S. Nveemia 1S!>7 pri podpisanem uradu ulože. r~~ C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji dne 6 svečana 1897. (282—S) Podpisani si u soj a m slavnemu p. n. občinstvu uljudno nazna- J njati, da sem z današnjem dnem otvoril J v Ljubljani na Jurčičevem trgu štev. 3 ^ (preje prodajalnica gosp. Ed. Mahra) V svojo novo in elegantno urejeno (223—2) ^ m m v • t Ker sem si pridobd v Ljubljani, knkor tudi na Dunaju potrebne ^ spretnosti in doslej užival slavnega občinstva zaupanje in zadovolj- 0\ nost, upam, da me bode slavno p. n. občinstvo v mojem novem Al poJjetju podpiralo s svojim obiskom. 2 Potrudil se bodem slavnemu p. n. občinstvu najbolje postreči J ter se najtopleje priporoča _ „j,,JLi_ ____.__ 1^ z odličnim spoštovanjem Engelbert Franchetti. V LJubljani, dne 6. februvarja 1897. Št. 4905. Ustanova za vojaške sirote. (238- Pri podpisanem magistrata podeliti je za tekoče leto Jon1|» ttiiluil-ovo ustanovo za vojaške mirote v znesku H7 glfi. HO k r. Prošnje za podelitev te ustanove, do katere imajo pravico uboge sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali pi nezakonske, vložiti je ilo konca lega nieaeea v magistratnera vložnjm zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 8. februvarja 1897. 000000000000000003000000000 o Konkurenca nemogoča! § O C. kr. pri v. s 112 svetinjami In častnimi diplomami odlikovana ^ g tovarna q O ognjegasnih oprav, vsakovrstnili tarizgalnic, O čelad, pasov, konopnih in gumijevih cevij, O kmetijskih strojev i. t. d. O o o Čech pri Prostejevu Praga-Smihov, Zagreb J* (Moravsko^ (podrnžnici) «| priporoča svoje solidno izdelane predmete opnjegasnira druStvom, občinam in zasebnikom po zdatno znižanih, conah franko vsaka fttaoija, £*% PeroiioMpora-ln'i/.jfjjInieo z bakrenim kotlom, zračnjakom, z O- dvema curkoma po 18 |rl p s j o .H o M o ta hal ilfnn, gladka praa, bra> aarTatalka, br«a maaiat JT vrat, I koaaaJ po gld I 10 do a 70 • komad. a „ « it, m \t — aaraajc* «»» JfrLr v 4 Tallkoatlb, kakor agoraj I komad po «1.1 1-— do l«a t komad. , . »-76 „ I-T« Rpoalaije hI««« (gcmtm) ■a* foapad« I kakofoatij 1 kota. po |ld. —-eo do 1 40 • koaa. . . « tO . T M I> ..»ramlfcoT fld. 1M do gM. Ilo 13 paro? mniMrt ud Rld. (30 do 4-CO. ia kaiaadoT pradaraJtnlkoT od gld.I H do » 0 - M t* ■» n H 3 H E 3 £ 7 £ o S 3 ■ A a* O ^ O TJ III s j- • 3 h ^ _ * 2. B oso "b — S Za brezhiben kroj in najaolldnejao postrežbo jamči Ivrdka C. J. Hamann v Ljubljani aalagatelj perila več c. kr. častniftkih uniformovaliM in uni-fonnovaDJa v naai c. in kr. vojni mornarici. Dr. Rose balzam za žolcdec iz lekarne B. FRAGNERJA v Pragi je že več kakor 30 ltt občno znano domače zdr&vllo -.l.t t vzbujajočega, prebavlanje pospe-šujedega in milo odvajajočega učinka. Svarilo! Vsi deli anbalaže imajo y£oi»^ zraven stoječo postavno depo- novano varstveno znamko. (1700 —26) Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja pri „crnem orlu" l*ra*gw, na Mali Strani, ogelj Sporn»:rjevo ulice. Velika steklenica l gld., mala 50 kr.po pošti 10 kr. več. Fo posti raipošilja so vaak dan. Zavlog-o) T7- avatio-ogaiaklh. lolca-metla.. LINIMENT. CAPSICI COMPOS. iz Rlchterjevo lekarne v Pragi. Priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 10 kr., 70 kr. in 1 gld. M dobiva v vsoh lekarnah. /. i ..ti naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno na kratko kut Richterjev Liniment $ „sidrom" in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „Sidro". (3301—16) Kicbicrjpva lekarna pri Blaten levo v Pragi, Svarilo! Neki človek, z imenom 1,. ftelivulk, ki je bil pred 31 a Mi pri mnni ril m r as i v kuptijskih zadevali, ima jedno pooblastilo od m1-ne, kat« ro mi že m uazaj izročil, zhtorej svarim vsakogar, da se in u ne sire pioti izkazu t-ga pooblastila n.i moje ime nič dati. G1 i n c e pri Ljubljani, 10 fVbruva rja 1897. (254) Lorentj ^cIojt-*«,!*. Pekarija v Ljubljani odda se s 1. majem letos v najem. Kje? pove upravniatvo nSlov. Naroda". {237—2) Oso"be tres službe si lahko prislužijo lin ilini oil 9—& slcl,. Ponudbe pod šifro ,0 A 14 naj se blagovolijo pr> Blati upravo šiv ii „Slovenska Naroda". (208—2). Knjigovodja vzprejiue se za večjo tovarno. Ponudbe naj se pošljejo pod „T. 80" na upravniatvo „SIovenskega Naroda". i256) Koncipijenta išče in takoj vzprejme (252-2) notar Stajor v Motliki. pije ro kdor hoče svoje zdravje ohraniti in utrditi, pa ob enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobova kava je, kakor zrano, škodljiva, kor preveč živce razburja; ako se jej pa Kath-reinerjeva primeša, jej odvzame škodljive učinke. **************** VSSlC *° JPliQ' ^' SG nG ^Jtl Prav zc*raveSa« Posebno za take, ki bolehajo _____ na živcih ali v želodcu, izkazala se je Kathrcinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača.******* **»***********»******«***************< VScalC °*r°k 'n vsa' j Kathreiner-KneiFpova sladna kava čist prirodan plod v celih zrnih, iz najboljšega slada Izdelana in po Kat h' einorjovem, v vseh deželah priznanem In od najveljavnejšlh strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave prekisana. Katbroinerjova kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuja boLove kave In vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačoga slada. A**.«**************************:**** Prošnja: Kdor noče biti goljufan in oškodovan, naj pazi pri nakupu na varnostno znamko in na obliko na strani JJ^/L %t&ty*&%> naslikanega Izvirnega zavoja z Imenom *\ • Zavoji brez imena „Ka^hreiner" niso pristni. C/O \y najpriljubljenejši toaletni predmeti elc^antiu'^.i sveta. — Po njih porabi se doseže blesteče bela m brezporečno čista polt Koža postane haržunasto mehka in prosta vseli nečistostijj Učinek je presenetljiv in neprekošeiij' (3120—G) G-arantirano riešlccdlji^ro! <«iavna Mlogn *»» A.VMlro>Ogeralco : lekaznu .pri sv. Dubu" E. Toiumju ii»Hi«Miiiii4 v. i: 1 :;»-r. Zagreb, I lici« Hi. 12. Knlo^u zh l,;ni»i{uii<»: DeSelnti lelcarua t,prl Mariji Pomagaj**^ Iti. I,imiis1<>U, ltfNt'1 |«'va a št. 1, polr^ mesarskega mostu. /iV*''* *i* ** *X* *(* *>1* *I* »K» <»X* 'i* *X» »X« *t* *t* *X* •X* *X* *X* *<• *X* *X* •** . .1 .»asm - »K* $r. cfosip Maš ur alfjadno naznanja, da je otooril soojo odvetniško pisarno v £jubljani g«|$— It)- i235—3) le Vegooe ulice št. 6. • - * Srlatf •» •«» «?» w» •& •& «w w «X« ^» *!» 4» ^ ^ «f» Izdajatelj iu cdgovomi uradnik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".