podtalna plačana ▼ gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16*—, četrtletno din 48*—, polletno din 96*—^ celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po ebsegn. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25*52.
60.
kos.
V LJUBLJANI, dne 28. julija 1937.
Letnik
VIII.
VSEBINA:
404. Uredba o izpremembah in dopolnitvah v uredbi veterinarske fakultete univerz v Beogradu in Zagrebu.
405. Pravila za opravljanje strokovnega državnega izpita za učitelje meščanskih šol.
406. Pojasnilo o denaturiranju kokosovega olja za izdelovanje mila.
407. Dopolnitev uredbe za opravljanje višjega državnega stro-
kovnega izpita raSunsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za finance.
408. Objava banske upave o pobiranju občinskih davščin v 1. 1937/38. v občini Golnik.
409. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
410. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
404.
Na predlog veterinarskih fakultet in univerzitetnih senatov univerz v Beogradu in Zagrebu in na podstavi drugega odstavka § 41. zakona o univerzah predpisujem tole
uredbo
o izpremembah in dopolnitvah v uredbi veterinarske fakultete univerz, v Beogradu in Zagrebu z dne 22. julija 1936, P. št. 30.281.*
Clen 1.
V členu 11. se v prvem stavku za >5. marca.« dodaje nov,stavek, ki se glasi: »V L, III. in V. semester je vpisovanje samd v začetku šolskega leta.«
Člen 2.
V členu 15. se v drugem stavku beseda »šest« nadomešča z besedo: »osem«.
Člen 3.
Člen 21. se izpreminja in se glasi:
»Diplomski izpit je sestavljen iz petih izpitnih skupin. Predmeti se opravljajo posamez, in to takole:
I.	izpitna skupina:
Ta izpitna skupina obsega izpite iz fizike, zoologije (biologije), kemije in botanike, ki se opravljajo po kon-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z. dne 23. junija 1937, št. 138/XLIII/318. - Uredbo gl. »Službeni list« it. 8/2 iz 1.1937,; '
čanem II. semestru, in to v junijskem, oktobrskem in februarskem izpitnem roku. Kdor, ne, opravi do konca oktobrskega roka vsaj dveh izpitov iz te skupine, se ne more vpisati v III. semester. Kdor ne opravi izpita iz enega ali dveh predmetov, opravi pa ostale do konca tega roka, se sme pogojno vpisati v 111. semester, ki se mu prizna, če opravi ta izpit ali ta dva izpita konec tega semestra in hodi redno k predavanjem in vajam, določenim za ta semester.
II. izpitna skupina:
Ta izpitna skupina obsega izpite iz anatomije, histologije z embriologijo in fiziologijo. Izpiti iz teli predmetov se opravljajo po končanem IV. semestru; izpit iz histologije z embriologijo pa se sme opravljati že po končanem III. semestru. Kdor ne opravi vsaj dveh od teh treh predmetov do konca oktobrskega roka, se ne more vpisati v V. semester. Kdor ne opravi izpita iz enega predmeta te skupine, opravi pa do konca tega roka druga dva, se sme pogojno vpisati v V. semester, ki se mu prizna, če opravi ta izpit konec tega semestra in hodi redno k predavanjem in vajam, določenim za ta semester.
III. izpitna skupina:
Ta izpitna skupina obsega izpite iz parazitologije, mikrobiologije, patološke anatomije in interne klinične propedevtike. Izpiti iz teh predmetov se opravljajo po končanem VI. semestru.
IV. izpitna skupina:
Ta izpitna skupina obsega izpite -iz patološke fiziologije, farmakologije s toksikologijo in ordinacijo zdravil, iz patologije in terapije notranjih bolezni kopitarjev in mesojedcev in, higiene'mleka s tržnim nadzorom živil;
sme se pa opravljati po končanem VIII. semestru potem, ko so poprej bili opravljani izpiti III. izpitne skupine.
V. izpitna skupina:
Ta izpitna skupina obsega izpiie iz patologije in terapije notranjih bolezni prežvekovalcev, svinj, perutnine in kuncev, iz kirurgije in oftalmologije, porodništva, nauka o nalezljivih boleznih, higiene (profilakse živinskih nalezljivih bolezni), higiene mesa in mesnih izdelkov, živinoreje in sodnega in upravnega veterinarstva. Ti izpiti se opravljajo po X. semestru in po opravljenih izpitih iz
IV.	izpitne skupine. Predmeti iz IV. in V. izpitne sku-: pine se opravljajo posamez vse leto, in sicer po vrsti, kakor so navedeni v svojih izpitnih skupinah. Rok za prijavo za izpit so vsaki prvi trije dnevi v mesecu. Kdor pade pri izpitu iz predmetov teh dveh skupin, sme ponavljati izpit najzgodneje po 2 mesecih.
Higiena prehrane, živinorejsko zadružništvo in živinsko zavarovanje kakor tudi enciklopedija kmetijstva se ne opravljajo kot posebni predmeti, marveč se izprašujejo pri izpitu iz živinoreje; istotako se opravlja tudi izpit iz kemije živil v okviru higiene mleka s tržnim nadzorom živil; kirurška propedevtika in onihologija se izprašujeta v okviru kirurgije; biologija in patologija čebel in sviloprejk v okviru nalezljivih bolezni, biologija in patologija rib, rakov in školjk kakor tudi pregled perutnine, divjačine, rib, rakov in školjk pa se opravljajo v okviru higiene mesa in mesnih izdelkov.
Člen 4.
y členu 31. se razveljavlja tretji odstavek.
Člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
.V Beogradu, dne 12. junija 1937.
Minister za prosveto Dobr. Stošovič s. r.
405.
Pravila
za opravljanje strokovnega državnega izpita za učitelje meščanskih šol.*
Člen 1.
Na podstavi § 45. zakona o meščanskih šolah predpisujem po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta tale pravila za opravljanje strokovnega izpita za učitelje meščanskih šol.
Člen 2.
Pravico, opravljati državni strokovni izpit, imajo začasni učitelji meščanskih šol, učitelji in strokovni učitelji meščanskih šol, ki so dovršili šolo, ki je po stopnji enaka ali višja od višje pedagoške šole. Za izpit se smejo prijaviti po dveh letih delovanja na meščanski šoli.
Člen 3.
Za izpraševanje kandidatov, ki želijo opravljati državni strokovni izpit, poslujeta stalni izpitni komisiji v Beogradu in Zagrebu.
Člen 4.	. .
Za člane izpitne komisije in njih namestnike se postavljajo aktivni in upokojeni strokovnjaki: redni in izredni univerzitetni profesorji in docenti, profesorji višje pedagoške šole, višje umetniške 'šole, direktorji in profesorji srednjih in srednjih strokovnih šol, ki se odlikujejo po strokovni izobrazbi in učnem delu, pomočniki ministra za prosveto, načelniki in inšpektorji ministrstva za prosveto, referenti ministrstva za prosveto, banski šolski nadzorniki in upravitelji in učitelji meščanskih šol, ki se odlikujejo po strokovni izobrazbi.
člen 5.
Vsakemu Članu izpitne komisije se določi namestnik, ki zastopa veljavno člana, kadar je ta zadržan, da bi prisostvoval izpitu. V odloku o postavitvi je navesti, za kateri predmet je kateri član (ali namestnik) postavljen.
Člen 6.
Za predsednika izpitne komisije se postavljajo osebe iz kategorij, omenjenih v členu 4. teh pravil. Tem se postavijo tudi namestniki.
Predsednik izpitne komisije sprejema prijave kandidatov za izpit, razporeja izpite, sestavlja izpitne odbore in jim predseduje, podaja ministrstvu za prosveto poročila, skrbi, da se piše zapisnik, in opravlja vso administracijo, ki se nanaša na izpite.
Člen 7.
Predsednika komisij in njuna namestnika kakor tudi člani in njih namestniki se postavljajo z odlokom ministra za prosveto.
Vsi na tri leta.
Če se v triletnem razdobju mesto predsednika (namestnika) ali člana (namestnika) izprazni, se postavi na isti način druga oseba, ki ji traja članstvo v komisiji do preteka tega izpitnega razdobja.
Člen 8.
Izmed članov izpitne komisije in po potrebi tudi izmed njih namestnikov se sestavljajo po predmetni skupini odbori, pred katerimi opravljajo kandidati izpit. Število članov v odboru ne sme znašati manj ko 3 in ne
več ko 7.
člen 9.
Vsi člani odbora so dolžni prisostvovati izpitu. Odbor sklepa z večino glasov, pri enaki razdelitvi pa odloča
predsednikov glas.
Člen 10.
Državni strokovni izpit se more opravljati v času od dne 1. oktobra do dne 1. maja.
Člen 11.
Kandidat sme opravljati strokovni izpit samo iz tiste učne skupine, iz katere ima izobrazbo po predpisu § 44. zakona o meščanskih šolah.
Upravitelji meščanske šole so dolžni dodeljevati začasnim učiteljem, kandidatom za državni strokovni izpit, predmete glavne stroke vsaj v enem razredu.
Člen 12.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne Kandidat mora izdelati domačo nalogo iz enega pred*
16.	aprila 1937, št. 86/XXXII/190.	meta	glavne	stroke,	iz	katere	opravlja	izpit.
Clen 13.
Temo za domačo nalogo predlaga kandidat sam, odobri jo pa član izpitne koihisije, strokovnjak za ta predmet. Če se ne strinja s predlagano temo, sme dati član drugo temo.
Domača naloga mora pokazati strokovno poznavanje predmeta, mora biti izdelana v pravilnem književnem jeziku in biti čitljivo spisana ali na stroju natipkana.
Kandidat mora navesti slovstvo, ki ga je uporabljal pri izdelavi domače naloge.
Člen 14.
Za opravljanje državnega strokovnega izpita se mora prijaviti kandidat predsedniku komisije s prošnjo' (na celi poli, s predpisanim kolkom), v kateri naj, navede, iz katere predmetne skupine želi’ opravljati izpit. Prošnji je priložiti:
a) izpričevalo o učiteljskem zrelostnem izpitu (diplomskem učiteljskem izpitu) ali izpričevalo o zrelostnem izpitu (višjem tečajnem izpitu) srednje ali srednje strokovne šole;
b) diplomo ali izpričevalo o dovršeni šoli, višji od višje pedagoške šole ali tej enaki šoli;
c) potrdilo upravitelja meščanske šole, na kateri službuje: da je deloval 2 leti na državni ali zasebni meščanski šoli s pravico1 javnosti, da je poučeval svoje predmete, da ima nravne in telesne lastnosti, ki so za učiteljski poklic neobhodno potrebne, in da izpolnjuje vse pogoje, ki se vobče terjajo od državnega uradnika;
č) kratek življenjepis z dnem in mesecem rojstva, imenom obeh roditeljev, očetovim poklicem; navesti je pvitek šolanja, poročene učiteljice pa morajo navesti tudi, s kom so poročene (učiteljice v drugem stanu se ne puščajo k izpitu, dokler »o v tem stanu);
d) potrdilo, da je državljan kraljevine Jugoslavije po rojstvu ali pri rojstvu;
e) domačo nalogo.
Člen 15.
Potem ko izpitni odbor predhodno ugotovi, da izpolnjuje kandidat vse predpisane pogoje, izroči predsednik komisije domačo nalogo v pregled in oceno članu, ki je odobril ali dal tčmo za to nalogo. Drugače zavrne kan-■ didata od izpita in predloži ministrstvu za prosveto obrazloženi svoj sklep s kandidatovo prošnjo in listinami vred. Zoper tak sklep ni pritožbe.
Člen 16.
Kandidatu, čigar domača naloga je ocenjena povolj-no. določi predsednik komisije čas izpita.
K izpitu se ne pripusti kandidat, čigar domača naloga ne ustreza zahtevam člena 13. teh pravil. V takem primeru 'se mu domača naloga vrne, da jo predela, ali pa se mu dž druga tčma.
Člen 17.
Državni strokovni izpit je sestavljen iz občnega izpita, in iz strokovuega izpita.
Občni izpit se opravlja pred strokovnim izpitom.
Clen 18.
Občni izpit se opravlja samo, ustno in traja najmanj ’ 1 uro.
Pri tem izpitu mora kandidat dokazati:
a)	da zna dobro vse dele opisne slovnice srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika, glavne točke zgodovine ju-' goslovanske književnosti in narodne zgodovine;
b) da pozna, glavne dele psihologije in logike, da pozna načela občne pedagogike in metodiko svojih predmetov;
c) da pozna šolsko administracijo, zakone in uredbe, po katerih se posluje na meščanskih šolah.
Člen 19.
Če opravlja kandidat pri strokovnem izpitu katerega izmed predmetov, predpisanih za občni izpit, ne opravlja tega predmeta pri občnem izpitu.
Kandidat, ki je opravil kot učitelj osnovne šole praktični učiteljski izpit za stalnega učitelja in diplomski izpit na višji pedagoški šoli, ne opravlja tistih delov tega državnega strokovnega izpita, ki ju je že opravil ob praktičnem učiteljskem izpitu, to pa sta: občni del tega izpita in domača naloga.
Člen 20.
Po občnem izpitu odloči izpitni odbor: ali je pripustiti kandidata k strokovnemu izpitu ali pa ga je zavrniti od nadaljnjega opravljanja izpita;
Občni izpit se sme ponavljati dvakrat. Presledek med izpitoma mora znašati najmanj 6 mesecev. Če kandidat občnega izpita tudi v tretje ne opravi, izgubi pravico, opravljati državni strokovni izpit.
Glede teh kandidatov predloži predsednik izpitne komisije ministrstvu za prosveto"šamo poročilo o izpitu, prošnjo in vse spise pa obdrži v arhivu komisije do drugega izpita Sklep izpitnega odbora se zapiše na prošnjo ■ teh kandidatov.
Sklep podpišejo vsi člani izpitnega odbora.
Člen 21.
Strokovni izpit obsega: praktično predavanje, pismeni izpit in ustni izpit.
Člen 22.
Praktično predavanje iz enega izmed glavnih predmetov svoje stroke ima kandidat pred izpitnim odborom v razredu meščanske šole, v katerem se ta predmet poučuje. Metodična enota se vzame iz naslednjega gradiva. Kandidat mora napisati pripravo za to metodično enoto. Pri predavanju eksperimentalnih predmetov je treba zlasti paziti na to. ali je kandidat pri eksperimentiranju spreten in znajdljiv.
Če ne more izpitni odbor oceniti kandidatovo predavateljsko sposobnost pri enem predavanju, je dopustiti tudi še drugo predavanje.
Takoj po predavanju sklepa izpitni odbor, ali je predavanje uspelo ali ne. Če odbor spozna, da predavanje ni uspelo, se kandidat ne pripusti k nadaljnjemu opravljanju strokovnega izpita, marveč mora opravljati naslednje šolsko leto ves strokovni izpit.
Člen 23.
Za pismeni izpit izbere kandidat eno izmed treh vprašanj, ki mu jih izroče pismeno člani, izpraševalci glavnih predmetov. Dve vprašanji se dasta iz predmeta, iz katerega je delal kandidat domačo nalogo, eno pa iz drugega strokovnega predmeta.
Pismena naloga se izdeluje ob neposrednem nadzorstvu enega člana izpitnega odbora.
Kandidat ne sme uporabljati slovstvo in zapiske. Izdelovanje te naloge sme trajati največ štiri ure. Med delom ne sme kandidat oditi in ne *me delo pretrgati brez dovolitve dežurnega člana.
Iz pismene naloge mora biti razvidno, v. koliko je uporaba kandidatovega znanja iz določene učne stroke zanesljiva, in ali zna kandidat napisati to, kar ve.
Clen 24.
Kandidat, ki izjavi, da ne more izdelati nobeno izmed danih vprašanj, se zavrne od nadaljnjega opravljanja izpita. Prav tako se zavrne od nadaljnjega opravljanja izpita, če z izdelavo pismene naloge ne pokaže dovoljnega strokovnega znanja in znanja jezika. Takim kandidatom-je opravljati naslednje šolsko leto ves strokovni izpit.
Člen 25.
Ustni izpit opravlja kandidat iz strokovnih predmetov izbrane skupine, iz katere je bil opravil diplomo.
Člen 26.
Skupine za strokovni državni izpit so tele:
I. a) narodni jezik in narodna književnost; b) zgodovina in drug predmet po izbiri; ali c) zemljepis in drug predmet po izbiri;
II. tuj jezik in drug predmet po izbiri;
III. a) zoologija in botanika; b) kemija in zoologija ali botanika ali zemljepis; ali c) zemljepis in zoologija ali botanika ali mineralogija z geologijo; ali č) kemija in fizika ali kak drug .predmet na izber;
IV. matematika in drug predmet na izber;
V. risanje in opisna geometrija.
Člen 27.
Ustni izpit sme trajati največ 2 uri; sme se pa zaradi odmora pretrgati za krajši čas. Tuji živi jeziki se izprašujejo deloma v teh jezikih.
Ta izpit ni javen.
Člen 28.
Po dokončanem izpitu sklepa izpitni odbor, ali je . kandidat ustni strokovni izpit opravil. Pri sklepanju uvažuje, ali je pokazal kandidat zadostno in zanesljivo izobrazbo iz vseh predmetov strokovne skupine v obsegu predpisanega programa. Boljši uspeh iz epega predmeta se ne sme vzeti v dopolnilo za slabo izobrazbo iz kakega drugega predmeta.
Člen 29.
Za kandidata, za katerega se sklene, da je ustni strokovni izpit opravil, sklene izpitni odbor obrazloženo dokončno odločbo o vsem izpitu in napravi glede na kandidatove pismene naloge, njegove odgovore pri občnem in strokovnem izpitu kakor tudi na predavanje tele ocene:
je opravil povsem odlično;
je opravil soglasno;
je opravil z večino glasov.
Člen 30.
Kandidatu, o katerem se sklene, da ustnega izpita ni opravil, je opravljati naslednje šolsko leto ves strokovni izpit.
Člen 31.
Če opravi kandidat vse izpite, predloži predsednik izpitne komisije ministrstvu za prosveto poročilo, ki ga podpišejo vsi člani izpitnega odbora, z vsemi spisi vred, ki se nanašajo na ta izpit.
Kandidatu se vrnejo izvirna izpričevala, na zahtevo tudi domača naloga, pridrži se pa referat o nalogi za arhiv ministrstva za prosveto*
Diplomo o opravljenem strokovnem državnem izpitu izda ministrstvo za prosveto.
Člen 32.
Strokovni izpit se sme opravljati samo trikrat. -
Člen 33.
Če bi kandidat med samim izpitom odstopil od začetega opravljanja izpita iz vzrokov, ki po oceni izpitnega odbora niso opravičeni, velja, da je kandidat zavrnjen za leto dni.
Kako je ravnati s kandidati, ki odstopijo od začetega opravljanja izpita iz opravičenih vzrokov, odloči izpitni odbor sam.
Prehodne določbe.
Člen 34.
Kandidatu, ki je postavljen kljub §§ 43. in 44. zdkp-na o meščanskih šolah za upravitelja ali rednega učitelja meščanskih šol po § 62. tega zakona, ni treba opravljati strokovni državni izpit.
Člen 35.
Učitelji osnovnih šol, diplomirani slušatelji višje pedagoške šole, imajo ob prestopu za učitelje meščanskih šol pravico, opravljati državni strokovni izpit po teh pravilih, najsi kot začasni učitelji meščanske šole niso prebili najmanj 2 leti pri delu na meščanski šoli, kškor to določa § 45. zakona o meščanskih šolah (§ 55. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931).
Člen 36.
Za šolsko leto 1936/37. se sme opravljati-državni strokovni izpit kljub členu 10. teh pravil v času od dne, ko stopijo ta pravila v veljavo, do vštetega dne 31. maja.
Člen 37.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 12. aprila 1937; S. n. št. 11.915.
Minister za prosveto D. Stošovič s. r.
■ "■i	+ ^	■	■	1
406.
Pojasnilo
o denaturiranju kokosovega olja za izdelovanje mila.*
Na vprašanje posameznih finančnih direkcij, s čim in v katerem odstotku je denaturirati kokosovo olje za izdelovanje mila, dajem na podstavi člena 2. uredbe o banovinskih trošarinah in člena 24. pravilnika o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin tole pojasnilo:
Rastlinska in živalska olja in tolšče, ki se uporabljajo v milni industriji, se morajo denaturirati z rožmarinovim oljem ali s kavstično sodo.
Rožmarinovo olje, s katerim se denaturirajo, mora biti brezbarvno ali svetlorumene barve in močno dišati po kafri; pri 15° C mora imeti specifično težo 0‘895 do 0'920. V alkoholu mora biti toliko raztopljivo, da se
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	julija 1937, št. 154. — Glej »Službeni list« št. 398/59 iz 1. 1937.
10 cm3 tega rožmarinovega olja pri temperaturi 20° C v 100 cms alkohola (s 73'5% alkoholne teže) raztopi ali vsaj slabo skali. Za denaturiranje 100 kg olja ali tolšče 6e sme rožmarinovo olje uporabljati v količini 130 g.
Ker se pa ne dajo izdelovati vse vrste mila ob dena-turiranju s takim rožmarinovim oljem, ker bi njegov duh motil, je dopustno denaturiranje tudi s kavstično sodo, in sicer na vsakih 100 kg olja ali tolšče po 1 kg .kavstične sode v raztopini jakosti 30° Borne.
Če bi kateri tvorničar mila želel, da se mu dovoli denaturirati olja ali tolšče za tehnične potrebe s kakim drugim sredstvom, se mora obrniti za to s prošnjo za dovolitev do ministrstva za vsak posamezni primer posebčj.
Denaturiranje se mora opravljati v tvornici sami vpričo finančnih kontrolnih organov oz. carinskih obla-stev in podjetnika ali njegovega poslovodje po veljavnih predpisih.
Ob uvozu veljajo za blago predpisi razpisa C. št. 11.323/1927.
Tvornica mora znesek banovinske trošarine zavarovati, dokler se blago ne denaturira in ne da tvornici na razpolago.
To pojasnilo je dati na znanje vsem finančnim direkcijam.
V Beogradu, dne 27. maja 1937; št. 6230.
Minister za finance Letica s. r.
407.
Dopolnitev uredbe za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za finance.*
Na podstavi pooblastitve iz § 51. zakona o uradnikih v zvezi s § 1. zakona o organizaciji finančne uprave je predpisal minister za finance tole dopolnitev v uredbi za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za finance št. 117.100/11 z dne 8. avgusta 1935, z izpremem-bami št. 30.220/11 z dne 21. marca 1936.
Člen 1.
V členu 1. uredbe za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za finance*1" se dodaje nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»Računsko-blagajniški uradniki, ki so prebili do uveljavitve uredbe za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za finance več ko 3 leta v VII. položajni skupini, so oproščeni opravljanja višjega državnega strokovnega izpita.«
Člen 2.
Ta dopolnitev stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«.
Iz oddelka za državno računovodstvo pri ministrstvu za finance, dne 16. junija 1937; št. 55.120/11.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. junija 1937, št. 136.
** »Službeni list« št. 479/71 iz 1. 1935.
Banove uredbe.
408.
Objava
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38.
II.	No. 16.446/2.
Občina Golnik v srezu kranjskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1.45 (štirideset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 100'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od 100’kg uvoženega mesa, perutnine, masti in rib din 50'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. julija 1937.
409.
Izpremembe
v stalezu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No..6214/1,.je bil Bradač Rudolf, podnadzornik agentov I. razreda IX. skupine pri sreskem načelstvu v Celju, postavljen za pod-nadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6225/1, je bil Gruden Josip, podnadzornik I. razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. št. 6291/1, je bil Kodelja Franc, podnadzornik agentov I. razreda IX. skupine pri komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dr—'’-e banovine z dne 23. junija 1937,1. No. 4086/3, je bila Kosem-Pivk Marija, obrtna učiteljica IX. položajne skupine državnega osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani, dodeljena na čipkarsko šolo v Železnikih, postavljena za obrtno učiteljico VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6294/1, je bil Lovrečič Branislav, upravnopisarniški uradnik IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. št. 6297/1, je bil N e ž i č Josip, podnadzornik agentov I. razreda IX. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6299/1, je bil P i š o r n D r a g o t i n , podnadzornik agentov II. razreda X. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. št. 5251/1, je bil Podobnik Ivan, podnadzornik agentov I. razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlol om kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. julija 1937, I. No. 897/2, je bil postavljen Semrekar Franc, cestni nadzornik pri sre-skem načelstvu v Mariboru — levi breg, za cestnega nadzornika v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. junija 1937, I. št. 5144/3, je bil postavljen Simončič Josip, arhivski uradnik IX. položajne skupine s 1. periodičnim poviškom državne pro-tezne delavnice v Ljubljani, za skladiščnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No, 6303/1, je bil Štrukelj Alfonz, policijski agent-zvaničnik III. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za upraVno-pisarniškega uradnika. X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6306/1, je bil T e g e r Ivan, podnadzornik agentov I. razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6308/1, je bil Tomič Ignacij, podnadzornik agentov I. razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda Vlil. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. julija 1937, I. No. 6276/1, je 'postavljen Troha Janko, cestni nadzornik — uradniški pripravnik X. položajne skupine pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu, za cestnega nadzornika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu,
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6309/1,'je bil Ujčič Matko, podnadzornik agentov I. razreda IX. skupine
pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika agentov I. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenenr mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, L No. 5837/2, je bil Gračner Franc, policijski stražnik 1. razreda pri pred-' stojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega nadstražnika v 1. a) položajni skupini zvaničnikov.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, I. No. 6330/1, je bil Kokol Franc, policijski stražnik II. razreda — zvanicnik II. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega agenta II. razreda — zva-ničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
*Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. julija 1937, I. No. 8090/3, je bil na osnovi § 104., točka 16., zakona o uradnikih odpuščen iz državne službe Jesih Ivan, policijski stražnik-pri-pravnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 645/3, je. bil L e g i š a Anton, policijski stražnik L razreda pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega nadstražnika v! I. a) položajni skupini zvaničnikov.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 6486'1, je bil Lupine Franc, policijski stražnik L razreda pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega nadstražnika v La) položajni skupini zvaničnikov
Z odlokom kraljevske Lanske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 15. julija 1937, I. No. 5136/2. je bil na osnovi § 104., točka 16., zakona o uradnikih odpuščen iz službe Merhar Milan, policijski agent-pripravnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 1754/2, je bil Razbor-še k Ciril, policijski stražnik 1. razreda pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega nadstražnika v La) položajni skupini zvaničnikov.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne.18. junija 1937, L št. 5843 2, je bil Roškar Leopold, policijski stražnik I. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega nadstražnika v I.a) položajni skupini zvaničnikov.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 6796/1, je bil R u d e l Franc, policijski stražnik L razreda pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega nadstražnika v I.a) položajni skupini zvaničnikov.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 2. julija 1937, I. No. 8131/1, je bil na osnovi §104., točke 16., zakona o uradnikih odpuščen iz državne službe Ziherl Pavel, policijski stražnik-pripravnik III. skupine zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. julija 1937, I. št. 6904/2, je bil premeščen po službeni potrebi Apih Vilko, administrativni uradnik IX. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Novem mestu, v isti lastnosti in položajni skupini k banovinski bolnici'v Mursko Soboto.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. junija 1937, I. št. 6906/1, je bil postavljen dr. Bedjanič Milko, sekundarij VIII. skupine banov, bolnice v Mariboru, za asistenta VII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. junija 1937, I. No. 5823/1, je bil postavljen dr. Bregant Marjan, uradniški pripravnik banovinske bolnice v Celju, za sekundarnega zdravnika
VIII.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 12. julija 1937, I. št. 8181/1, je bil premeščen po, službeni potrebi dr. C h o 1 e w a Josip, šef oddelka IV. položajne skupine 1. stopnje in v. d. upravnika banovinske bolnice v Brežicah, v isti položajni skupini in stopnji za šefa banovinskega inštituta za raz-iskavanje raka in zdravljenje rakastih bolnikov v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. julija 1937, I. No. 5812/3, je bil premeščen po službeni potrebi Hladnik Jakob, banovinski kmetijski ekonom VII. položajne skupine, k sre-skemu načelstvu v Škofjo Loko, kjer bo vršil posle sre-skega kmetijskega referenta.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. junija 1937, I. št. 6739/1, je dr, Lutman Stanko, vršilec dolžnosti šefa internega oddelka banovinske bolnice v Mariboru, napredoval v VI. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. junija 1937, I. No. 6527/1, je postavljen Marinko Janez, banovinski upravno-pisar-niški uradnik Vlil. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega glavnega arhivarja v VIL položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. julija 1937, L No. 5812/3, je razveljavljen tukajšnji odlok z dne 15. V. 1937, št. 1-5812/1, o premestitvi Rupija L u d o v i k a , banovinskega ekonoma za v. d. sreskega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Škofji Loki.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. junija 1937, I. No. 6314/1, je bil po službeni potrebi premeščen Ulil Florijan, banovinski tehnik IX. položajne skupine pri sreskem cestnem odboru v Slovenjem Gradcu, k sreskemu cestnemu odboru v Gornji grad.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske bano- ■ vine z dne 30. junija 1937, I. No. 6924/1, je bil postavljen dr. Vakselj Serafin, sekundarij VIII. položajne skupine banovinske bolnice v Mariboru, za asistenta
VII.	položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 5292/1, je bila sprejeta Volčič Anica, sestra-pomočnica dnevničarka zdravstvenega doma v Tržiču, v banovinsko službo v lastnosti uradniškega pripravnika za X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. junija 1937, L No. 5507/1, je postavljen ing. Zupanič Ivo, banovinski kmetijski svetnik V. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v
Ljubljani, za banovinskega kmetijskega svetnika v IV/2 položajni skupini na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. julija 1937, I. No. 2187/3, je bil postavljen Kump Rudolf, zvaničnik II. skupine z 2. periodičnim poviškom obče državne bolnice v Ljubljani, za zvaničnika I. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. junija 1937, I. No. 6406/1, je bil M a r -chisetti Vinko, banovinski zvaničnik III. skupine pri kralj, banski upravi dravske banovine v Ljubljani, postavljen za banovinskega zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. junija 1937, I. No. 6588/1, je bila postavljena Pantar Frančiška, babica ženske bolnice v Novem mestu, za zvaničnio® III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
' ' ■■	—	♦ —	■ m
410.
Razne objave iz »Službenih novin‘\
Številka 65 z dne 23. marca 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. januarja 1937 so napredovali v VIL položajno skupino dosedanji učitelji (ce) VIII. položajne skupine: Sva gel j Ana, učiteljica ljudske šole v Litiji, Cepe Otilija, učiteljica ljudske šole pri Sv. Križu, srez Maribor-levi breg, Šlibar Anton, učitelj ljudske šole v Litiji, v službi v Gladbecku v Nemčiji, Koželj Alojzij, učitelj ljudske šole pri Sv. Marjeti, srez laški, Golobič Peter, učitelj ljudske šole na Jesenicah, Ferk Ivan, učitelj ljudske šole v Limbušu, Grad Elizabeta, učiteljica ljudske šole na Bledu, Kotnik Zorko, učitelj ljudske šole v Rečici ob Savinji, Tratnjek Martin, učitelj ljudske šole v Dolnji Lendavi, Bolha Roza, učiteljica ljudske šole v Mokronogu, Kopfiva Alfonz, učitelj ljudske šole v Mariboru, Resman Ivan, učitelj ljudske šole v Toplicah pri Novem mestu, Fajon Rudolf, učitelj ljudske šole v Predoslju, Bregant Albert, učitelj ljudske šole v Ribnem, srez radovljiški, Prislan Marija, učiteljica ljudske šole v Pilštajnu, Penko Pavla, učiteljica ljudske šole v Črnomlju, Velkavrh Kristina, učiteljica ljudske šole v Dolnjem Logatcu, Vagner Ljudmila, učiteljica ljudske šole v Ljubljani, Čibej Marija, učiteljica ljudske šole v Lescah, Trtnik Marija, učiteljica ljudske šole v Moravčah, Ogrizek Marija, učiteljica ljudske šole v Kostrivnici, šorn Terezija, učiteljica ljudske šole na Brdu, Kotnik Bogdana, učiteljica ljudske šole v Rečici ob Savinji, Petrač Franjo, učitelj ljudske šole v Gorici, srez gornjegrajski, Bušen-Elsnik Marta, učiteljica ljudske šole pri Sv. Križu pri Mariboru, Selak Kristina, učiteljica ljudske šole pri Sv. Ani, srez Maribor-levi breg, Serajnik Zmagoslava, učiteljica ljudske šole v D. Lendavi, Sturm Franica, učiteljica ljudske šole v Slivnici pri Mariboru, Kunst Ana, učiteljica ljudske šole v Žužemberku. Zaman Stanislava, učiteljica ljudske šole v Cerkljah pri Kranju, Horvat
Janko, učitelj ljudske šole v Kapci, srez lendavski, Petrun Josip, učitelj ljudske šole pri Sv. Lovrencu na Pohorju, in Kralj Marija, učiteljica ljudske šole y Vurbergu.
Številka 66 z dne 24. marca 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. oktobra 1936 so napredovali: dr. Piskernik Angela, profesor 2. realne gimnazije v Ljubljani, iz 2. v 1. stopnjo IV. položajne skupine, Stiplovšek Franc, profesor realne gimnazije v Ptuju, iz VI. v V. položajno skupino, Kozak Josip, učitelj veščine 1. realne gimnazije v Ljubljani, iz VIL v VI. položajno skupino, in Pungartnik Josip, učitelj veščine 2. realne gimnazije v Ljubljani, iz VII. v VI. položajno skupino.
Številka 68 z«dne 26. marca 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. marca 1937 so bili imenovani pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: v IV. položajno skupino 1. stopnje za višja svetnika dr. Mauri Anton in inž. W e i n -berger Friderik, svetnika IV. položajne skupine
2.	stopnje; v IV. položajno skupino 2. stopnje za svetnika inž. Urbas Frančišek, svetnik V. položajne skupine; v VI. položajno skupino: za poverjenika Hvastija Frančišek, višji pristav VIL položajne skupine, za višjega kontrolorja Kartin Jožef, kontrolor
VII. položajne skupine; v VII. položajno skupino: za višjega pristava inž. Jagodič Franc, pristav
VIII. položajne skupine, za kontrolorje Skuk. Anton, Pretnar Jakob, in Potočnik Stanislav, tehnični uradniki VIII. položajne skupine, ter Š č e -glovski Vasilij, administrativni uradnik VIII. položajne skupine.
Številka 69 z dne 27. marca 1937.
Z odlokom ministra za promet z dne 10. marca 1937 so napredovali iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani: v VIII. položajno skupino: za oficiala Verbovšek Josip in Zupan Oton, oficiala
IX. položajne skupine; za daktilografe: Knajzel Marija, Pogačnik Julijana, Šuler Antonija in Poznič Pavla, daktilografi IX. položajne skupine; za strojevodje Simončič.Karel, Strajnar Ernest, Balog Šandor, Burger Emilijan, Hajnriher Alojzij, strojevodje IX. položajne skupine; za nadzornika proge Obersnel Fedor, nadzornik proge IX. položajne skupine; za nadzornika telegrafa Ileršič Janez, nadzornik telegrafa IX. položajne skupine; v IX. položajno skupino: za oficiala Stropnik Marija, pomožni oficial X. položajne skupine; za prometnika Koštijal Evgen in Zupančič Josip, pomožna prometnika X. položajne skupine; za strojevodje Sever Matevž, Dolenc Karel, Mrak Jožef, Arhine Karol, Hval-a Josip, Bertoncelj Franjo, Kermelj Alojzij, Pelko Franc, Snoj Anton, Pavlin Gregor, Osredkar Maksimilijan, Legvart Anton, Prešern Alojzij, Zalokar Ciril, Kušar Kancijan, Jerše Frančišek, Fraj-tag Ivan in Benedičič Matej, pomožni strojevodje X. položajne skupine.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odlokom z dne
17.	marca 1937, I. št. 4988, uvažati v našo državo in v
njej razširjati knjigo »D e r K a p i t a 1 i s m u s«, izdano v Ziirichu od Emila Walterja.
Številka 70 z dne 29. marca 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 13. marca 1937 sta bila premeščena po službeni potrebi k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 2 Deržaj Franc in Jeglič Kristijan, kontrolorja VII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1.
Številka 72 z dne 31. marca 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. januarja 1937 je napredoval pri direkciji državnih železnic v Ljubljani dr. Meliva Viktor, višji pristav VIL položajne skupine, za poverjenika VI. položajne skupine.
Z odlokom ministra za finance z dne lO.marca 1937, št. 9414/V, je bil premeščen na prošnjo v katastrsko upravo v Ljubljani Lorber Miroslav, katastrski pomožni geometer IX. položajne skupine ministrstva za finance.
Z odlokom ministra za promet z dne 8. marca 1937 sta bila upokojena iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani Smrtnik Jakob, strojevodja
VIII.	položajne skupine s 3. periodskim poviškom, in Kolenc Ivan, administrativni uradnik VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom.
Javna notarja. Z odlokom ministra pravde z dne 19. marca 1937, št. 27054, sta bila postavljena na prošnjo: za javnega notarja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah H a n -žič Ivan, javni notar v Velikih Laščah; za javnega notarja v Velikih Laščah Jagodič Karel, javni notar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Številka 73 z dne 1. aprila 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. januarja 1937 so napredovali v VI. položajno skupino dosedanji ljudskošolski učitelji(ce): Golobič Angela v Jesenicah, Mervar Franc v Žužemberku, P e t -kovšek Marija na Vrhniki, Resman Mihaela v Toplicah pri Novem mestu, Uršič Berta v Metliki in Kavčič Ivan v Izlakah.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 16. marca 1937, III. št. 8578, je bil premeščen po službeni potrebi dr. Surina Anton .pristav VIII. položajne skupine komisariata železniške in obmejne policije v Mariboru, v komisariat železniške in obmejne policije v Kotoribi.
Z odlokom ministra za promet z dne 8. marca 1937 je bil upokojen iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani Žumer Franc, prometnik VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom.
Z odlokorrt ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 11. marca 1937, št. 22916, so bili premeščeni: k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 Vojska Zlata, pomožni uradnik IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Poljčane, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 2: Hauptman Jožef in L a d t s t a 11 e r Karel, prometnika VIII. položajne skupine, Cuderman Leopold in Uršič Emilij, pomožna manipulanta X. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1, ter Škerjanc Alojzij, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 7, vsi po službeni potrebi.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, [flfrn in	tfrftfpia	VUrkur	i	4,	X-LftbUuU pJca predstavnik; Otmar Mihalek s Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 60. kosu VIII. letnika z dne 28. julija 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
11. No. 18634/1.	2153
Razglas.
Na podlagi rešeuja generalne direkcije državnih železnic od 11. junija 1937, G. D. it. 37441/37, namerava uprava jugoslovanskih državnih železnic premestiti oziroma preurediti železniško postajališče v rttočah. Na prošnjo direkcije državnih železnic v Ljubljani razpisuje kr. banska uprava dravske banovine o tem na podstavi predpisov ministrske nared-be od 25. januarja 1879, avstr. drž. zak. št. 19, stavbenih predpisov, vodnom-av-nega zakona kranjskega ter zakcna od
18.	februarja 1878, avstr. drž. zakona št. 30,
na petek, dne 13. avgusta 1937' politični obhod v zvezi s stavbeno in vo-dnopravno ter razlastitveno razpravo za
razlastitev v označeni namen potrebnih, v kat. občini Zaloše ležečih zemljišč,
Komisija se sestane imenovanega dne na mestu samem ob 9. uri.
Načrti ter razlastitveni pripomočki so od dneva objave tega razglasa do dne
12. avgusta i937 razgrnjeni pri občini Ovsiše, kjer jih morejo prizadeti med uradnimi urami vpogledati.
K političnemu obhodu in ostalemu gori omenjenemu poslovanju se vabijo vsi prizadeti s pristavkom, da morejo do dne 11. avgusta 1937 vložiti pri sreskem načelstvu v Radovljici pismeno ali ustno ugovore proti premestitvi oziroma preureditvi omenjenega postajališča ter proti razlastitvi zahtevanih zemljišč; najkasneje pa se umrejo taki ugovori prijaviti vodji komisije pri poslovanju samem in to do njegovega zaključka, sicer se bo smatralo, da se strinjajo s preureditvijo postajališča ter z zahtevano razlastitvijo in se poznejši ugovori ne bodo upoštevali.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 27. julija 1987.
.V. No. 273/107.	2144—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem ključavničarskih in parketarskih del pri gradnji nadzorovalnega oddelka za moške v drž. bolnici zn duševne borzni na Studencu
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo »a dan 14. avgusta 1937 ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih Stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta Oudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: L ključavničarska
dela din 117.322'30, 2. parketarska dela din 66.801‘84.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
*" dne 24. julija 1937,
•£
V.	No. 7393/17.	2118-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo železobc-tonskega mostu preko Kobiljskega potoka na banovinski cesti 1/25 v km 1*791 pri Dolnji Lendavi
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. avgusta 1937 ob 11. uri dop.
v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/11., soba št. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 259.03275.
Predpisana kavcija znaša din 26.000'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. julija 1937.
V.	No. 289/3.	2108-3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo 1. skupine gradbenih del novega hotela v Rogaški Slatini L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. avgusta 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za.
L težaška, zidarska, betonska in kanalizacijska dela din 1,922.513'54;
2. železobetonska dela din 663.118*22,;
3. mizarska dela din 752.201'G0.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 20. julija 1937.
V.	No. 4850/3,	2117—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo ceste Sv. Ožbolt—Kaplja, zemeljska dela in objekti v odseku km 0—1
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. avgusta 1937 ob 11. uri dop. pri sreskem cestnem odboru Maribor, Koroška cesta 26/11.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 209.998'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskega cestnega odbora Maribor.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 20. julija 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 20/37-1.	21.48
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljub-. 1 jan i z dne 9. junija 1937, opravilna številka III R /63/37, je-bil Lah Franc, prej stanujoč na Jesenicah, Pod gozdom št. 5, sedaj v bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika-pomočnika je bila postavljena Lah Marija, posestnica Pod gozdom št. 5.
Sresko sodišče v Kranjski gori, odd. Lv dne 26. julija 1937.
•K
S 28/37—1.	2141
Sklep.
Skrbstvena stvar Ceglarja Franceta, užitkarja v Vel. Dobravi št. 8.
S sklepom okrožnega sodišča v Novem meslu z dne 31. maja 1987, II R 145/85—2, je bil Ceglar Franc, rojen
12.	marca 1898, užitkar na Vel. Dobravi st. 8, občina Stična, zaradi slaboumnosti delno preklican.
Za skrbnika se mu je postavil Anžlo-var Ignac, posestnik v Vel. Dobravi 5. Sresko sodišče v Višnji gori, odd. I„ dne 16. julija 1937.
Og 19/37—5	*	2129
Uvedba postopanja radi amortizacije listine.
Na prošnjo Jutra/. Marije, zasebnice v Trebnjem št. 11, se uvaja postopanje za amortizacijo sledečega legitimacijske-
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
I 185/37—11.	1998
Dražbeni oklic.
Dne 28. avgusta 1937 o poli devetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 40, prvo nadstropje, dražba nepremičnin po posameznih vložkih.
ga papirja, ki se je zgubil okrog 20. marca 1937 ter se njega imetnik pozi vi je, da uveljavi v roku šestih mesecev, počenši z dnevom razglasitve, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je predmetni legitimacijski papir brez moči.
Oznamenilo legitimacijskega papirja:
Povučnica br. 178 železniške stanice Trebnje na Dolenjskem z dne 12. marca 1937, glaseče se na ime Jut raž Marija in na znesek din 5.900'—.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V.,
dne 22. julija 1937.
I 301/37-8.	1825
Dražbeni oklic.
Dne 30. avgusta 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kraljevci XA vi. št. 66.
Cenilna vrednost: din 33.998'45.
Vrednost priteklin: din 5090'—.
Najmanjši ponudek: din 22.66575.
Vse do polovice.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni,
dne 11. junija 1937.
$
I 6/37.	1959
Dražbeni oklic.
Dne 30. avgusta 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stojanski vrh vi. št. 736.
Cenilna vrednost: din 3851'25.
Najmanjši ponudek: din 2567'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kostanjevica, dne 1. julija 1937.
$
I 720/36.	2055
Dražbeni oklic.
Dne 30. avgusta 1937 o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vrhpolje vi. št. 412.
Cenilna vrednost: din 1296'—.
Najmanjši ponudek: din 864'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Okrajno sodišče v Kostanjevici,
dne 10. julija 1937.
I 109/37—10.	1929
Dražbeni oklic.
Dne 28. avgusta 1937 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 8 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dobležiče vi. št. 269 do polovice.
Cenilna vrednost: din 1872'—.
Najmanjši ponudek: din 1872'—.
Varščina: din 188'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 29. junija 1937.
I 521/37-17.	1926
Dražbeni oklic.
Dne 28. avgusta 1937 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Presečno vi. št. 109.
Cenilna vrednost: din 44.096'—.
Vrednost pritekline: din 1.605'—.
Najmanjši ponudek: din 29.397'50.
Varščina: din 5.528'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 30. junija 1937.
$
I 161/37-10.	2010
Dražbeni okfic.
Dne 28. avgusta 1937 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Verače vi. št; 274.
Cenilna vrednost: din 14.986'—.
Najmanjši ponudek: din 9.990'—.
Varščina: din 1.498'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na 'dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deBki tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 8, julija 1937.
Zemljiška knjiga Stara žaga vi. št. 219:
Cenilna vrednost poslopij, zemljiških parcel in priteklin: din 156.730'—.
Najmanjši ponudek: din 104.486'66.
Vadij: din 15.673'—.
Zemljiška knjiga Stara žaga vi. št. 223:
Cenilna vrednost: din 6.820'—.
Najmanjši ponudek: din 4.546'66..
Vadij: din 682'—.
Zemljiška knjiga Stara žaga vi. št. 506:
Cenilna vrednost: din 3.910'—.
Najmanjši ponudek: din 2.606'66.
Vadij: din 391'—.
Zemljiška knjiga Črmošnjice Koč. vi. št. 34:
Cenilna vrednost: din 25.663'—.
Najmanjši ponudek: din 17.108'66.
Vadij: din 2.566'30.
Vi. št. 35 k. o. Črmošnjice Koč.:
Cenilna vrednost: din 15.935'—.
Najmanjši ponudek: din 10.623'32.
Vadij: din 1.593'50.
VI.	št. 89 k. o. črmošnjice Koč.:
Cenilna vrednost: din 11.157'—.
Najmanjši ponudek: din 7.438'—.
Vadij: din 1.11570.
VI.	št. 204 k. o. črmošnjice Koč,:
Cenilna vrednost: din 2.064'—.
Najmanjši ponudek: din 1.376'—.
Vadij: din 206'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. Il.a,
dne 28. junija 1937.
I 151/37—10.	1920
Dražbeni oklic.
Dne 28. avgusta 1937 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Planina vi. št. 16, 125, 132 in zemljiška knjiga Golobinjek vi. št. 159.
Cenilna vrednost: din 82.314'50.
Vrednost pritekline: din 2.290'—.
Najmanjši ponudek: din 53.350'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
{'e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-tenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 28. junija 1937,
I 725/36—7.	2123
Dražbeni oklic.
Dne 28. avgusta 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Št. Janž vi. št. 120, zemljiška knjiga Crnova vi. št. 46.
Cenilna vrednost skupaj din 17.348'15.
Vrednost priteklin: din 140"—.
Najmanjši ponudek: din 11.565'42.
Varščina: din 1734'81.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. II.,
dne 26. junija 1937.
1 105 37—8.
*
1976
Dražbeni oklic.
D n e 28. avgusta 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin vi. št. 253 k. o. Žužemberk.
Cenilna vrednost: din 18.320'—. Najmanjši ponudek: din 10.714'—. Varščina: din 1832'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Žužemberku,
dne 26. junija 1937.
Konkurzni razglasi
557.	2151
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Lo-renza Karla, trgovca v Slov. Javorniku, j"egistrovanega pod firmo K. Lorenz v Javorniku.
Konkurzni sodnik: dr. Bregar Stanko, starešina okrajnega sodišča v Kranjski Kori.
Upravnik mase: dr. Stanovnik Aleš, °dvetnik na Jesenicah.
Oglasitveni rok do 25. avgusta 1937. Ugotovitveni narok dne 10. septembra U>37 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Konjski gori.
^krožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. julija 1937.
St 18/37—1.
558.	*	2131
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Fra-a Simona, veleposestnika na Vilkomu, Pašta Sv. Marjeta ob Pesnici.
K°nkurzni komisar: dr. Lešnik Alojz, dnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Komavli Danilo, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 80, dne 4. avgusta 1937 ob 11. uri.
Oglasitveni rok do 21. oktobra 1937. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 28. oktobra 1937 ob 11. uri. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. julija 1937.
St 8/37-2
$
559.	2150
Odprava konkurza.
Prezadolženec Engele Walter, trg. v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka St 1/37—3 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 169. k. z., ki je postala pravnomočna 19. maja t. 1.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 17. julija 1937.
St 1/37—107.
$
560.	2152
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Lampreta Ivana, trgovca v Ljubljani, Florijanska ul. 30.
Poravnalni sodnik: dr. Šenk Josip, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Brejčeva Zdena, advokat v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljani, dne
1.	septembra 1937 o poli devetih.
Rok za oglasitev do 24. avgusta 1937. Okrožno sodišče r Ljubljani, odd. III., dne 22. julija 1937.
Por 23/37-2.
561.
*
Poravnalni oklic.
2132
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Kelca Jakoba, krojaškega mojstra v Mariboru, Rotovški trg št. 7.
Poravnalni sodnik: dr. Lešnik Alojz, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: dr. Ravnik Rudolf, odv. v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 80, dne 23. avgusta 1937 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 15. avgusta 1937. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 22. julija'1937.
Por 10/37—2
Razglasi raznih uradov in oblastev
Mag. št. 44393/37.	2136
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo javno zmanjševalno ofertno licitacijo v roku 14 dni za dobavo notranje opreme v prizidku Delavskega doma ob Bleiweisovi cesti, in to: železne
postelje, posteljnino, perilo, odeje, leseno pohištvo in razne drobne predmete.
Kompletni razpisni pripomočki se dobe od 26. julija 1937 dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Nabrežje 20. septembra št. 2,
11.	nadstr.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu do dne 9. avgusta 1937 do 9. ure dopoldne, kjer se takoj nato vrši javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 25. julija 1937.
*
Narodna banka 2154 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. julija 1937.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . 1.685,240.165-96 (-)- 1,143.560-67) Devize, ki r!.
so v podlogi 757,201.886-29 (— 4,807.377-14) Kovaoi novec 419,806.103-50 (+13,684.799-50) Posojila . . . 1.564,297.758-96 (—33,634.219-50) Vrednostni
papirji , , . 129,929.692-31 Prejšnji predjeml
državi .. .1.650,803.178-84 (+	62.483-30)
Začasni predjeml gl.
drž. blagejni 600,000.000'—
Vrednooti rezervo, fonda 154,713.801-85 V rednosti ostalih fondov .. .	.	28,457.772-68
Nepremičnine ............. 160,473.928-29	(+	237.950-50)
Razna aktival.433,599.797 -(+ 74,662.788-22)
8.584.524.085-68
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni fond .... 168,722.853-32 Ostali fondi .	31,660.003-24
Novčanice v
obtoku . . 5.413,302.800-—(— 46,287.900-—) Obveze na
pokaz .	.	2.397,450.262-94(+ 82,189.546-17)
Obveze z rokom ....	50,000.000-—
Razna pasiva 343,488.166-18 (+15,448.329-38)
8.584.524.085-68
Obtok tn obveze .... 7.810,753.062-94 Celotno kritje.... 27-72 */»
K ritje v zlatu .... 27-21 °/„
Obrestna mera:
po eskomptu	5%
po zastavah: na zlato in varante ....... 5%
na vrednostne papirie ...... 6%
H*
No. 7113/6—37.	2116—2—2
Komisijski ogled.
Oklic.
Direkcija pošte in telegrafa iz Ljubljane namerava postaviti bencinski tank za potrebe poštnega avtobusnega prometa ob banovinski cesti v Brežicah na parceli št. 68 k. o. Brežice oziroma na poslopju pošte in pod cestiščem.
To se daje v smislu določb § 119/III zakona o obrtih na znanje in se razpisuje komisijska razprava na mestu samem na dan 3. avgusta 1937 ob 9. uri.
Komisija se snide na kraju ogleda in
razprave.
Komisijska razprava se bo izvedla glede na določbe zakona o obrtih,
IV.	poglavje, po določbah min. naredbe o prometu z mineral, olji, drž. zak. št. 12 iz leta 1901. in upoštevaje polic, predpise za bencinske tanke na cestah.
Interesenti morejo pregledati do dneva razprave načrte na sreskem načelstvu, soba št. 2, ter podati morebitne ugovore pismeno do dne razprave ali ustno pri razpravi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, ako ne bo javnih ovir.
Sresko načelstvo v Brežicah, dne 16. julija 1937.
T. No. 136/4.
*
2119a—2-1
Razpis licitacije.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani razpisuje za oddajo vzdrževalnih gradenj in del na državnih cestah v skrajšanem roku
II.	javno pismeno licitacijo na dan
4.	avgusta 1937 ob 10. uri dopoldne v sobi št. 55 tehničnega razdelka, Ljubljana, šempetrska vojašnica, z istimi pogoji kot I. licitacijo.
Natančnejše podatke glej prilogo k 59. kosu »Službenega lista« z dne 24. julija 1937.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani, dne 24. julija 1937.
No. 1257.
*
Razpis.
2127
Občina Tomišelj, srez ljubljanski, razpisuje mesto občinskega tajnika. Prosilci morajo imeti pogoje iz čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih. Cas za vlaganje prošenj je v roku 30 dni. Varščina: din 5.000’—.
Občina Tomišelj, dne 20. julija 1937.
$
Št. RU 33/95-54.	2146
6t.RU 283/14-47.
Št. RU 630/29—32.
Agr. oper.: Dolnja Težka voda.
Agr. oper.: Hmelčič.
'Agr. oper.: Gor. in Dol. Gradišče.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je last posestnikov iz
1. Dolnje Težke vode,
2. Umeičiča,
3. Gor. in Dol. Gradišča.
K 1., 2. in 3. Načrt o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je vpisano k 1. pri vi. št. 129 k. o. Težka voda,
k 2. pri vi. št. 424 in v seznamu I Javna last k. o. Hmelčič, k 3. pri vi. št. 142 k. o. Toplice, k 1., 2. in 3. bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. X. 1887, kranj. dež. zak. št. 1/1888, k 1. od dne 3. avgusta do 16. avgusta 1937 v hiši Štrajnarja Antona, pos. v Dol. Težki vodi št. 16, k 2. od dne 3. avgusta do 16. avgusta 1937 v hiši Fabjana Franca, pos. v Hmel-čiču št. 1, k 3. od dne 2. avgusta do 15. avgusta 1937 v hiši Hreua Antona, pos. v Gor. Gradišču št. 1, k 1., 2. in 3. razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
K 1. in 2. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
K 3. Obmejitev načrta s.kolči se bo izvršila dne 2. avgusta pred pojasnjevanjem.
K 1. Načrt se bo pojasnjeval dne 3. avgusta 1937 od 8. do 9. ure v hiši štrajnarja Antona, pos. v Dol. Težki vodi št. 16.
K 2. Načrt se bo pojasnjeval dne 3. avgusta 1937 od 14. do 15. ure v hiši Fabjana Franca, pos. v Hmelčiču št. 5.
K 3. Načrt se bo pojasnjeval dne 2. avgusta 1937 od 17. do 18. ure v hiši Hrena Antona, pos. v Gor. Gradišču št. 1.
K 1., 2. in 3. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. k 1. in 2. od dne 3. avgusta do 1. septembra 1937, k 3. od dne 2. avgusta do dne 31. avgusta 1937, k 1., 2. in 3. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije II v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Ljubljana, dne 17. julija 1937.
Komisar za agrarne operacije II: Dr. Mnršič s. r.
-j-
Broj: 31.159/1937.	2064-3-3
Oglas licitacije.
Središnji ured za osigurnnje rndnika održati če u prostorijnma Okružnog ure-da za osiguranje radnika u Osijeku na dan 31. jula 1937 u 11 sati prvu jnvnu pismenu ofertalnu licitaciji! za izdava-nje gvoždjarskih (brnvarskih) radova za novogradnju uredske zgrade Okrimiog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponuda gvoždjarskih (bravar-skih) radova za novogradnju Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili nepro-pisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otseka
Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/III, soba br. 416, ili kod Gradjevne uprave Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Osijeku, Nodilov trg 4, za vreme uredoV-nih sati uz naplatu od Din 30'—.
Središnji ured za osiguranje radnika.
U Zagrebu, dne 13. jula 1937.
Broj: 30.829-1937.
*
2075-3-3
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održače u prostorijnma Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku na dan 31. jula 1937 u 11 sati drugu javnu pis-menu licitaciju za izdavanje radova od umjetnog kamena za novogradnju uredske zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponuda za radove od umjetnog kamena za novogradnju Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.
Sa ponudom imade se položiti i kaucija, prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili nepropisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otseka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu. Mihanovičeva ul 3/1 V., soba br. 416, ili kod Gradjev. uprave Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Osijeku, Nodilov trg 4, za vreme uredovnih sati, uz naplatu od Din 30-—.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, dana 14. jula 1937.
Razne objave
Objava.
2147
Izgubil sem izpričevalo z dne 5. septembra 1938, št. 20, o dovršeni višji narodni šoli v Sv. Juriju ob j. ž. in ga proglašam za neveljavno.
Kresnik Leopold s. r., Sv. Jurij ob j. ž.
*
Objava.
2149
Izgubil sem orožni list št. 1242, izdan od sreskega načelstva v Ptuju za nošenje ene lovske puške, in ga proglašam za neveljavnega.
Marin Andrej s. r.»
Mihovci 12.
*
2143
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za k°'3 evid. št. tablice 5073, ki jo proglašam
za neveljavno.
Teržan Drago s. >'■»
Petrovče.
Izdaja kraljavaka banika uprava dravaka banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tlaka Ja zalaga tlakama Markur d, d. t Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek t Ljubljani.