_____________'" _"_________'—---—---——'L—_______'__——.— '___'_.__________ Najnovejša volitvena poročila. —Primarne volitve v torek 6o se odlikovale z jako slabo udeležbo- V Cuyahoga county se je udeležilo volitev komaj 40.000 volivcev ali 'kakih 30 I procentov vseh, ki so upraviče-Ik ni voliti. Dejstvo, je, da so se Rreputdiikanci bolj zanimali za Blitve kakor demokratje. Za-I čudenje vseh zasluž* nominaci- * ja Mtyron T. Herricka za senatorja na republikanskem tike-tu, Dasi je stranka dajala prednost drugim kandidatom, pa je bil Herrick nominiran z 3 proti 1 glasovom. Herrick je bil •pred letoiri ameriški poslanik •v Parizu, kjer se je odlikoval. k Sledeč je rezultat posameznih f nominacij demokratične stranke Ikot kažejo poročila iz 310 1 precinktov Cuyahoga County: Za guvernerja Cox 8.107, pod-' guverner E. J. Hopple 3249, za senatorja Atlee Pomerene 4949 glasov, njegov nasprotnik Lentz je dobil 2656. Za kon-gre&mana v 20. okraju, kjer se , nahaja glavna slovenska naselbina, so kandidirali štirje. Nominiran je sedajni kongresman Gordon z 2.059 glasovi. Jos. Devney in Vincent Zmunt so dobili le neznatne glasove. Robert Crosser, sedajni kongresman v 21. okraju je bil z vol j en f z veliko večino. Za cl-erka je dobil Ed. B. Haserodt 7.994 |k'4£gov nasprotnik Jerome Wchaffrank pa 2.288. E. J. Han-Iratty je dobil za šerifa 5.984 »lasov, njegov nabližji nasprot-Bfnik Chas. Gilbert pa 2.685 &la* ^ sov. Glasovi na republikanski strani so sledeči: Za guvernerja Frank Wfllis 12.148, za senatorja Myron T. Herrick 9.935. Za kongresmana v 20. distriktu je dobil kandidat E. Quigley 3.634, v 21. distriktu R.\B. Taylor 1953 glasov, njegov nasprotnik Švarc fe dobil 928 glasov. (Štetje šfe ni končano.) —NekdanjiA policijski načelnik Clevelanda, dobro znani Fred Kohler, je kandicfiral na republikanski strani za nominacijo county komisarja. Znano je, da je Kohlerja mestna : vlada nekako sramotno pdsta- : vila. Toda pri volitvah je dobil * zadoščenje. Dobil je več gla- 1 sov kot kak drugi kandidat za 1 komisarja in bo skoro gotovo v jeseni zvoljen.. k4 —Oddbritev mestnih foondov l Hr,vtsočini $3.500.000 za popra- 1 ^vo cest je bila zavržena. Sicer i f so bondi dobili večino oddanfti < f glasov, toda ne potrebne dve-tretinske večine. 'Glasom najnovejših poročil je glasovalo za * bonde 18,058 glasov, proti pa fl.1.457. če bi se«to sprejelo, bi tudi St. Clair ave. dobila svoj ; delež. Zupan Davis se je izja- J vil, da so bili foondi poraženi, 1 ker je bilo netočno in nejasno ( določeno kako se potroši denar. —Volitveni boj ni bil nikjer x oster, vse se je vršilo mirno- Dognalo se je pa, da se ljudje J ne brigajo mnogo za primarne 1 volitve. Številke kakor smo jih 1 i zgorej'navedli niso še popolne, ker se štetje še nadaljuje, in 1 poročila iz vse države ne bode- < jo gotova pred nočjo v četrtek. J IFrimarne volitve v torek so s imele manjšo udeležbo kot pri- ^ mame volitve leta 1914. Priča- * kuje se, da bo oddanih kakih y 15.000 demokratičnih glasov in c kakih 21.000 republikanskih 1 napram 19.000 demokratičnim A glasovom leta 1914 in 22.000 3 republikanskim. 1 , —Najnevarnejša otroška bolezen se je pričela širiti v Cle-- velandu. Davica je zahtevala v pondeljek sedem otroških žr-f tev in 12 slučajev je bilo jav- i } Ijenih zdravtsvenemu uradu, f , Mesto je naredilo vse potreb- I no, da se bolezen ne razširi, r Mestni zdravniki opazujejo 27 i nadaljnih otrok, ki kažejo zna- r ;[ke difterije.xStariši, parite da > imajo vaši otroci čisto grlo, nos in usta. Vnetje teh delov i pospešuje davico. Grgranje s 1 slano vodo mnogokrat prepreči • razširjanje bolezni. Kopajte : otroke in pazite na snago! —Miličarji države Ohio, ki ■ so sedaj zbrani v Columbusu, ■ odpotujejo na imeksikansko mejo v pondeljek. Na volivni dan so bili miličarji odpuščeni domov, da so lahko zadostili . svoji državljanski dolžnosti. —Clevelandska šolska oblast je razdrla pogodbo, ki jo je imela z American Book Co. Ta kompanija je prodajala šolske knjige mestnim javnim šolani. Ker se je pa kompanija branila 1 vzeti nazaj stare knjige na račun novih,knjig, je bila pogod-ba s to konrpanijo razdrta. Sta-riši, ki so poprej imeli navado, 1 da so knjige od enega razreda dajali otrokom druzega razreda, bodejo morali kupiti letos nove knjige, ker bo šolska oblast uvedla popolnoma nove knjige. —Žensko pod. društvo Car-niola, 493 LOTM. priredi dne 1. oktobra veselico ob priliki razvitja društvene zastave. Veselica se vrši v Grdinovi dvorani, in se prosijo društva, da to upoštevajo. —>Dr. Niko Zupanič, ki se je mudil pol meseca po slovenskih kolonijah v državi Illinois, se je 6. avgusta zopet vrnil k nam v Clevelandu. Če želi kdo od rojakov z njim govoriti, ga iahko obišče .v njegovem stanovanju na 1369 E. 40th St . —Slovenski trgovci, če hočete imeti fino izdelane stenske koledarje za prihodnje leto, oglasite se v nttšem uredništvu Naša tiskarna je zmožna in pripravljena vam dobro postreči. 1 —Zadnji ča's, da plačate ra- ! -une ?.a plin j-edo petka, M. av- < gusta, do 10. ure dop. 1 —Avtomobilski tatovi, ki so pretečeno soboto v Detroitu ukradli blagajniku The Burroughs Adding 'Machine Co. i svoto $45.000, katero je nesel iz banke v korapanijski urad, da plača delavce, se nahajajo 1 baje v Clevelandu. Polovica I clevelandskih detektivov je je < zasledovala roparje v Cleve- 1 landu, toda razven da so detek- 1 tivi ustavili napačen avtomobil 1 na Elyria ave. niso dobili ni- 1 česar druzeg*. —Vozniki mlekarskih vozov od največje elevelandske mle- ( karsike kompanije The Belle Vernon Mapes Dairy Co. grozijo s štrajkoin, če jim kompa-r je ne plačajo $15 več na mesec kot sedaj. Župan Davis se tru-1 di, da prepreči štrajk, ker če i vozniki mleka tzaštrajkajo se- < jdaj v tem vremenu, ko ptroci s posebno potrebujejo mleko, se < je bati najhujšega. Leda pri- < manjkuje, mesto svari, da ' se ,( ne sme porabiti preveč vode, ( ker jo bo zmanjl*a!o, in naj š* ( mleko odpove v tej strašni vro- 2 čini, potem je Cleveland izpo- 4 stavljen najhujši stiski. Zdrav- 2 stveni urad nadalje svari prebi- r valce pred naravnim ledom, ka- ^ terega se sedaj pošilja v Cleveland. Naravni led ni dober, s da celo nevaren, če polagate \ hrano na njega ali ga de vate ; v pijačo. Naraven led je edino j za hladiti razne stvari, ne pa za ^ umivanje. c J i * Laški zrakoplov zgubljen, t Dunaj, 8. avg. Neki laški zra- p koplov, ki se je v silni visočihi j približeval otoku Vise, je ma- -hotna padel v morje, ves v ognju. Avstrijske torpedovke so nemška vlada je skušala zaporedoma uničiti ta list, ker je • priobčil nek?ij člankov, v kate- ■ rih se je dolžila nemška vlada , .da je povzročila vojno. ( Kako dražijo premog. Akron, O., 8. avg. Tukajšni prodajalci premoga so naznanili, da s« bo cena mehkemu premogu zvišala od $3.50 do , $4.50 tona, torej $1.00 več kot lansko zimo. Trdijo, da so delavci dobili povečane plače, torej se premog podraži. Resnica pa je, da so delavci dobili le štiri cente več pri toni, dočim so kapitalisti dvignili ceno za en dolar pri toni. Delavec, ti moraš vedeti, kdo te izkorišča. Drugi nemški submarin. Machiasport, Ma-, 8. avg. Blizu Cross Island so opazili danes dva suhmarina, enega »večjega in enega manjšega Večji su'bmarin je najbrž Bremen, ki hoče v kako ameriško Iuko, ali pa Deutschland, ki h6-če na odprto morje, dočim nihče ne ve, kdo je manjši submarin. Submarin se je pokazal le za petnajst minut, nakar je takoj, zopet zgjuiil pod vodo. Nobenega ameriškega su'bma-rina ni v dotičnih vodah, in tudi zavezniki nimajo submarina ob ameriškem obrežju. -o- Italijani pri Gorici Iz Rima se poroča, da so laške čete zavzele mostišče pri Gorica, 22 milj severno od Trsta in da sedaj obstreljujejo Gorico, odkoder se bo avstrijska armada najbrž umaknila. Objednem trdi laško poročilo, da so Lahi ujeli 8000 Avstrijcev. (!) Dunaj prizna, da so se avstrijske čete umaknile izpred Corice, da se ognejo hujšim zguibam, toda pravi, da se boji nadaljujejo. ( Avstrijci so vjeli 1200 Lahov. 'Dunaj, 8. avg. Uradno avstrijsko poročilo se glasi: Hudi < boji se bijejo v okolici Gorice in na Dofberdobski planoti. Italijani so noč in dan obstreljevali goro sv. Mihaela in Monte J Sabotino. Po bombardiranju so 1 Avstrijci napadli laške pošto- i janke, jim odvzeli ozemlje, ka- 1 tero so Italijani dobili en dan 4 prej in zajedno 1200 laških vo-j a/kov. • i . i —iStarišem K romar je umrla deset mesecev stara hčerka Zofija, starišem Zadnik je umrl 1 poldrugoletni sinček Anton- Tri ifemške fronte so prebite. F . ' I Angleži, Francozi in Rusi so napredovali na vseh frontah. Rusi so djbvzeli Tlumacz, Ottynia in Nižnov. Avstrijska armada pri Lvovu v nevarnosti. 8000 Avstrijcev ujetih od Rusov. Iz Rima poročajo, da so Italijani zavzeli mostišče pri Gorici in da Avstrijci izpraznujejo Gorico Katoličani se pritožujejo. Rim, 8. avg. Vsi francoski kardinali, nadškofje in škofje ter duhovniki so v imenu francoskih katoličanov protestirali pri papežu "radi barbarskega početja Nemcev V zasedenih francoskih, krajih in živinskega ravnanja s prebivalstvom." Nadalje se ga prosi, "da pomaga svojim otrokom" in jih varuje "pred kristijanskimi Nemci". (P'apez bo skrbno preštudiral protest, in kot se čjije iz vatikanskih tfrOgov, 'bd poslal nemški vladi oster protest zaje-dno z nujno prošnjo, haj nemška vlada nekoliko bo j po človeško postopa z otroci; ženska-! mi in starimi možmi. .Nemci trdno upajo n^ zmago. Nemški generalni [stan, 6. avgusta. Vsi dopisnikijnemškiih časopisov, kakor tudi (ameriški dopisniki raznih listov, izjavljajo mnenje, da Aiglezi in Francozi ne bodejo i^ogli zavzeti silno utrjenih nemških točk na fronti reke Soiime. Dopisnik Rosner piše, di so do-sedaj Francozi in Angleži za vsako vas, ki so jo vzfli Nemcem, morali žrtvovati 20.000 vojakov, in obe drža»l$kupaj nimate toliko armade,jft&i pognale Nemce iz .FrafWP'Res-nica je, da še Angleži napredujejo, toda toliko žrtev ne bodejo niogli dolgo prenašati. Nemci pobirajo zadnje rezerve. London, 8. avg. Iz Berolina se poroča v Haag, da je zadnja dva meseca nemška j^pjaška vlada porabila za to, da izbere izmed vseh ostalih mož Nemčije vse one, ki so količkaj sposobni, da nosijo orožje. Vse nemške garnizije so skoro izpraznjene, in tudi stražniki pri ujetnikih so se zmanjšali po številu. Na ta način je nemško armadno vodstvo do/bilo 800.-000 novih vojakov, pripravljenih za fronto. .Samo v Kolin (Koeln) je dospelo zadnje tri tedne 130.000 vojakov'za francosko fronto. Nemčija danes nima več sposobnega moža, ki bi mogla poslati na fronto. Vstf je mobilizirano. Nemčija drži danes 4.000.000 mož na vseh frontah. Celo mornarje iz bojnih ladij so pobrali in jih vtaknili med topničarje na suhem1. To je zadnji nemški poskus, da naskočijb zaveznike. Na vsak način bo padla velika odločitev v septembru, kot se strinjajo vsi, ki dobro poznajo vojaški položaj. Hudi francoski udarci za Nemce. London, 8. avg. Nemci so trpeli nadaljne zgube od strani francoske armade med gozdom Hem in reko Somme, kjer so Nesmci zgubili 10 strojnih pu-šk in 120 vojakov. Nadalje so Fran oozi ponovno napredovali pri Verdunu, južno od Thiaumont, kjer so vzeli 'Nemceift pet strojnih pušk in 800 ujetnikov. Angleški boji Nemci so severno in severovzhodno od Pozieres napadli angleške pozicije, pridobljene o\J Angležev v zadnjih dneh, in Nemcem se je posrečilo iztrgati Angležem več važnih točk, toda uro pozneje so se Angleži zbrali in vrgli Nemce iz strelnih jarkov. Nemci so imeli pri tem jako občutne zgur be. Anffkži so se približali važni postojanki MartinpouicJ}, v neposredni bližini Bapaume, ki < je cilj angleške armade. Rusi prodirajo dalje. 1 London, 8. avg. Na bojišču, : kjer prodirajo Rusi proti Ko-• velu, pada že dva dni silen dež, ki je spremenil vso okolico v , veliko močvirje, ki je velika , ovira Rusom kot Nemcem pri , napredovanju. Toda kljub skraj . no slabemu vremenu, pa Rusi nadaljujejo z ofenzivo v okoli-ci reke Sereth in Grabovka. Ob Stokhod. Ob StokliQcl reki, kjer so . Nemci pripravili najsilnejše rezerve, da zaustavijo rusko pro-. diranje, so Rusi vrgli Nemce . nazaj in ujeli 1500 imož. Vse . prizadevanje Nemcev, da zaustavijo Ruse, je bilo brez uspeha. Rusi napredujejo tudi v Volihniji. Boji v Karpatih. Iz Berolina se poroča, da p O nemške rezerve^ki so prišle na pomoč avstrijski armadi, ki je bila vržena od Rusov v Karpa-. te, pognala, Ruse nazaj in odvzela ruski armadi dva hriba, in sicer ob reki Cheremoch. Tlumacz v ruskih rokah. Petrograd, 8. avg. Ruske čete so osvojile mesto Tlumacz v Galiciji, 10 milj južno od trdnjave Stanislav. Ruska ofenziva, ki se razširja proti Lvovu, je silnejša kot zadnji teden. Kljub junaški 'boritvi Avstrijcev na 17 milj dolgi fronti, .morajo ^Avstrijci povsod nazaj. Boji okoli Verduna. Pariz, 8. avg. Skozi 48 ur so (Nemci strahovito bombardirali francoske postojanke pri Fle-ury, nakar je sledil splošen naskok infanterije. Po 14 urnem! nemškem navalu, se je Nemcem posrečilo zopet dobiti • v posest Thiaumont, katerega so' Francozi dobili 5. avgusta. Toda takoj potem so Francozi znova napadli nemške pozicije' in vrgli Nemce ft Thiaumonta.1 ^1230' Nemcev je bilo pri tem! napadu ujetih. Bitka na Jadranskem morju. Berolin, 8. avg:. Iz Dunaja se poroča,da je prišlo dne 2. avgu-| sta v Jadranskem morju do večje bitke med laškim in avstrijskim vojnim brodovjem. Avstrijsko brodovje se je vračalo od nekega napada na laško obal ko so Italijani napadli. Avstrijci so imeli eno križarko.^pet tor-pedovk in dve topničarki, dočim so imeli Italijani eno kri-žarko in šest torpedovk. Laško brodovje se je po kratkem boju umaknilo v varno pristanišče. ' Nemčija se pripravlja za zimo. Berolin, 8. avg. Kljub temu, da razni vojaški kritiki pričakujejo, da bo vojna v Evropi končana ob božiču, pa s«e nemško uradno vodstvo pripravlja za prihodnjo zimo. Tisoče novih zimskih sukenj za vojake je odposlanih v skladišča blizu fronte. Teško zimsko obuvalo prihaja dnevno v vojaška skladišča. Novi francoski irapneli. Pariz, 8. avg. Francosko vojno tministerstvo je od začetka vojne poskušalo dobiti šrapne-le, ki bi nadkriljevali šrapnele vsake druge armade. Vojno ministerstvo je pravkar sedaj dalo v uporabo take nove šrapnele, katerim je teško dobiti par. Pred kratkim so preskusili novi šrapnel in ga izstrelili v jeklen sod. Dva tisoč zdrob-cev so pozneje našli v sotfu znamenje, da se šrapnel razstreli, na dva tisoč kosov, ko zadene predmet. • Nejmci ne morejo ustaviti Ruse. London, 8. avg. Obupni boji Nemcev napram ofenzivi generala Btusilova, so brezuspešni. Rusi so mahoma zbrali vso svoje moč in se zapodili proti cen-trunui nemško-avstrijske armade, kateri zapoveduje Hinden-burg. Južno od mesta Brody napreduje general Saharov proti armadi generala Bothemer-ja, ki drži Tarnopol-»Lvov železnico. Neuradna poročila na-znajajo, da so Rusi samo dvanajst milj od tega važnega železniškega križišča. Zaporedoma so skušali Nemci pod Hin-dcnburgom prodreti skozi ruske vrste, toda vselej so bili odbiti s hudimi zgubami in pognani nazaj. Turki v Egiptu. Angleška zmaga nad Turki blizu Sueza je popolna.. Turki so se tako hitro umaknili iz E1 Ruimain, da so jih Angleži zasledovali in jih pri begu nad 2000 potolkli. Med ujetimi Turki so dobili Angleži mnogo nemških vojakov. Turki so pustili na bojišču pri El Rumain 2000 pušk, dvanajst strojnih pušk in sedem- topov ter mnogo vojnih potrebščin. Rusi povsod zmagoviti. London, 9. avg. Na vseh frontah zmagujejo zavezniki. V Franciji je general. Joffre prodrl na tri milje in pol nemško črto in- napredoval za 500 metrov, Angleži so zasedli pol (milje sovražnikovega ozemlja, I pri Verdunu so bili Nemci po-I novno tepeni, najbolj pa napreduje ruska ofenziva. Tekom I treh dnij so Rusi iztrgali so-; vražniku 61 kvadratnih milj teritorija. Padla so mesta Niž-1 nov, 15 milj od Stanislava, Tlu^ ,macz važno mesto v Galiciji, , Ottynia. Dunaj pripozna, da se je morala avstrijska armada umakniti v rtove postojanke. 8000 Avstrijcev je bilo ujetih . od Rusov. 1 VELEVA2NA KNJIGA. Izšla je velevažna knjiga za ameriške Slovence, pod naslovom "Slovenija Vstani!" delo našega slovenske- 1 ga učenjaka in delav- 1 nega Jugoslovana dr. | Niko Zupanič a. Ta knji- | ga bi morala priti v j vsako slovensko hišo v j Ameriki Ta knjiga bi | morala biti evangelij za j ameriške Slovence, kar I se tiče naše Jugoslovan- I ske politike I Wad sto I strani obsegajočo knjigo krasi pet izvrstnih ] slik velikega pomena, j To knjigo dobijo v ro- | ke slovenski ujetniki v j Rusiji. 5000 knjig je po- | slanih v Rusijo Sloven- | cem. 5000 knjig je na- I m en jenih ameriškim I Slovencem f Bratje, sezi- I te po tej knjigi, ki velja le 50 centov. Zraven dobite veliko mapo jugoslovanske zemlje t Naroča se pri nas, ali pa naravnost od Dr. Niko 1 Zupaniča, 1369 E. 40th 1 St Cleveland, Ohio. j Glede Narodnega Doma v Clevelandu 18 Kakor poroča tajnik Doma na drugem mestu, je štela blagajna S. N. Doma koncem julija čistega premoženja nad $2600. Delnrc je dosedaj podpisanih za približno 9000 dolarjev. Dasiravno je to lepa svota za dobo kakih štirih mesečev, odkar je bilo zborovanje društev, vendar zapazim, da manjka med delničarji še* veliko rojakov, ki bi lahko prispevali z znatnimi svotami in na te hočem danes apelirati. Nekaterim ni treba več razkladati, kako velikega pomena bo bodoči Dom za celo cleve-landsko naselbino. Društveni uradniki, ki imajo opraviti s prireditvami veselic in banketov v zimskem časti vedo, kako rabimo bolj obsežnih in primernejših prostorov. Kose vršijo politični shodi ali drugi shodi za izobrazbo naroda, nam je vsem žal, da gostom, govornikom in tudi poslušalcem ne moremo dati na razpolago boljših prostorov. Mladina dobro ve, da sedanje dvorane niso posebno primerne za večje- plese. Dom bo imel lepe dvorane za seje, za večerne šole, telovadbo itd. Je pa še veliko takih- rojakov, ki mislijo, da naselbina lahko obstoji brez njih in oni brez naselbine: to je takih, ki nimajo pravega elevelandskega ponosa. Vsi elevelandski Slovenci bi morali delovati za napredek naselbine, ker nam vsem koristi. V te je treba vliti malo več ognja in navdušenja. Vča-si je dobro, da se človek začne zanimati za kako drugo ne samo za vsakdanje stvari. Kdor se ne zanima za nobeno drugo stvar kot za delo, za dom in za spanje, tak človek je nekak avtomat, ki ne more imeti uspeha, Tukaj imamo priliko, da pokažemo, da se zanimamo še za kaj drugega- Ja« sem prepričan, olitične agente za revolucijo na Balkanu. 1 Mi lahko rečemo, da izvajanja katoliškega pisatelja v "Ave Mariji'' povsem odgovar-J jajo dejstvom. Nam je namreč do tega, da dokažemo. kako vsi pošteni in nepristranski ljudje, ki radi Sebičnih interesov ne stoje v službi avstrijske vlade, enako obsojajo Avstrijo, pa r.aj si bodejo socijalisti, narodnjaki ali katoličani. "Ave Ma-rrja'' je glavno glasilo »katolicizma med Slovenci v Ameriki,' in če ta list enkrat zapiše, da je Avstrija iz hudobije napovedala vojno Srbiji, če ta list trdi, da ni Srbija kriva vojne in daje Avstrija nalašč dala umo-1 riti prestolonaslednika, da bi lahko uničila Srbijo, tedaj ^10-rajo to vrjeti slovenski katoli-. čani, ki so bili dosedaj povsem drugačnega mnenja. "Ave Ma», rija" menda ne bo bhffala svojih naročnikov in privržencev v tem oziru, ker ji ne kaže no-bena korist delati tako. kje so pa s-edaj "Aimerikanski Slovenec" in c 1" v elands k a -umazana* ■ -rpa, oba W'.tbliska list:-., ki še vedno pišeta o Franc Josipu, temu morilcu svojega lastnega nečaka, kot o "idealu slovenskega naroda!'1 Nam je naročito do tega, da dokažemo, kako po celem izobraženem svetu sodijo tudi' katoliki o Avstriji, tisti katoliki, ki niso v službi poganske prusko-židovske vlade. V Ameriki je kakih 85 slovenskih duhovnov. Toda razven častne izjeme treh slovenskih duthovnov, ne dobimo imed vsemi ostalimi enega samega, ki bi bil za svoj narod, pač pa so vsi: al* indiferentni in gledajo bolj svetu. Tem ljudem ni mar, da bi vzgojevali nprod v ameriškem svobodnem duhu, tem ljudem ni mar svoboda slovenskega reveža,v Avstriji, ampak žele in delujejo na to, da Av-trija še oi.suji in še n.idl^c atira svoj narod. Mi pa trdno upamo in želi-no, da bo slovenski narod spre 'kdal. Da se mu bodo odprle oči, če ne prej, pa vsaj tedaj, ko ^ariii slovenski duhovni pridigajo v svojih listih, da je Avstrija sama umorila svojega prestolonaslednika. Kateri Slovenec hoče tukaj ostati, naj postane državljan, čim prej tem bol j za njepra, ker pametni ljudje in rojaki se dobijo sko-ro izključno med Amerikanci, oziroma ameriškimi državljani. 1 Kateri' Slovenec ic postal državljan. je postat bolj inteligenten, izobražen, se zanima za splošno blagostnnie, je zaveden. Kdor pa m državljan, ta ima še vedno avstrijske cesarske muhe v glavi. In Slovenci, ki bodejo šli po v i ni v staro domovino, bi .morali tam ozna-njevati svobodne nauke. Povedati bi morali narodu, kako se v Ameriki svobodno živi, kako naj Slovenči tudi v, rtari domovini svobodno živilo Zato je naloga vseh onih voditeljev naroda, ki imajo neprestan stik 1 7 narodom, da narod pripravljajo na to dobo. Pobesnili slovenski in hrvat- 1 ski duhovniki, ki so avstrijske- 1 ga prepričanja, /e dve 'eti sip-Ijejo ogenj in žveplo proti se- : mu, kar je čistito, proti vsemu, kar ne tuli • prusko-avstrijsko 1 buržoazijo in militarizmom. \ Neuki narod, ki posluš 1 duš- 1 ne pastirje, misli da mu j3og l in cerkev zapovedujeta, da mo- ; ra poslušati cesarja, siromaški narod misli, da mu je dc kon- 1 ca sveta sojeno živeti v suženj- 1 stvu. Kakor bo Bog dal, tako 1 pa bo, pravijo, in duhovni potrjujejo ljudstvo v tej veri. Toda ne tako. Samo sveto \ ismo pravi; Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal! Torej najprvo morate sami nekaj narediti za svoj blagor, potem dobite šele pomoč od drugje. , < Koliko so ti poganski slovenski duhovni nabrizgali strupa narodu, ko so mu pisal*, kako strašno bo, če zmagajo zavezniki. Kolike so se ti katoliški pogani trudili brizgati strup celo na svetem mestu proti »Srhiji in Srhom, s katerimi je vrhovni poveljnik katoličanov, sam papež, skleni! pogodbo za 1 katoličane, da uživajo vse svobodo! Ali je topna ljubezen do bližnjega, če piše katoliški duhoven v listu, da so Srbi in Rusi ušivi? Ali ni po naukih katolicizma ustvaril Bog Srba, Slovenca, Nemca in Rusa enako? Kako more torej katoliški du-1 hoven trditi, jda je Bog ustvaril Srba z ustni, Nemca pa ne? Ali je to ljubezen in nepri-Irtranost slovenskih duhovnov napram svojim nepoučenim ljudem, napram bratom v Kri-1 stu? 1 1 tedaj, ko so podivjani Netn-1 ci, Mažari Bulgari klali ne- > dolžne otroke in ženske po Sr- > biji, ko je ta nesrečni srbski ■ narod gineval lakote po alban- ■ »kili planotah, celo tedaj so se i te zveri v Človeški podobi huj-: skale Slovence na mržnjo pro-I ti Srbom, - zapovedovali so jim , naj se radujejo in veselijo in , naj želijo še večje nesreče te- • mu nesrečnemu narodu! In vse j to v slavo in večjo čast božjo 1' morilcev Franc Ferdinanda, ■ vse v slavo in čast politike rab- • 1 jev katoliškega 'belgijskega na- ■ roda, katerega so Nemci iz-mozgali do krvi. Kaj porečejo ■ slovenski duhovni, napoljnjeni : z avstrijskim dubom, na prote- ■ teste belgijskega .katoliškega kardinala Mercierja, ki je tako kruto in strašno obsodil pruski militarizem, ki je dokazal 1 celemu svetu da so Nemci pobili in postreljali 1300 duhovnov, v Belgiji, da so onečastili 2000 nun, da so vso katoliško prebivalstvo Belgije ponižali in spravili na bankerot ? Ali so to slovenski duhovni res nasledniki Krista, ali so to ljud- JeTaahpS^ivIa^a?četa slovenskih duhovnov je odobravala in se se veselila, ko se je potopil par-nik Lusitanija, kjer je našlo smrt 600 otrok in žensk, m.ed njimi 260 ameriških državljanov. In to so slovenski duhovni Amerike, ki v Ameriki dobijo svoj kruh od nepodučenega naroda, ki vriskajo v veselju nad smrtjo nedolžne dece, ne dolžnih žensk. To so učitelji naroda, kakoršnjih nima noben, narod na svetu. Avstrija je zvezana s Turki. Turki se borijo za Avstrijo. 70.000 Tui"kov se nahaja glasom poročil iz Dunaja v Galiciji, da se borijo s katoliškimi -Slovenci 1 proti kristijahskim Rusom. 'Mohamedanci proti kristijanom v družbi s katoličani! Strašno! Strašno! In Turki so zavezniki Avstrije. Avstr. duthovniki v Ameriki so v svojem časopisju neprestano poročali vsako zmago Turkov, a objednem so dobro vedeli, kako strašno zverinsko počenjajo Turki nad katoliškimi Armenci. 200.000 armenskih katoliških žensk in deklet je bilo posiljenih od Tur-kot in odpeljanih v sužnjost ali pa strašno mučenih in zaklanih. En milijon katoliških Armencev je padlo pod mečem Turkov, kakor nam poroča a-meriška vlada potom svojih poslanikov. I11 ti slovenski duhovniki po Ameriki, ki drže z Avstrijo, držijo objednem s Turki! Molče, toda z notranjim veseljem odobravajo to klanje katoličanov, samo da Avstrija s pomočjo Turkov zmaga. ■ In kaj mržnja teh ljudi! Ti ljudje ne imrzijo, ne1 da bi bili plačani, kje bi mogli šele ljubiti, ne da bi videli zlatnike! Ti ljudje te^a ne delajo iz mržnje, ampak iz puste Špekulacije, da zadovoljijo svoje gospodarje, da ostane- narod še nadalje v temi, da ga morejo temnega in mračnjaškega še dalje guliti. Zato je ta čreda propovedova-la mržnjo namesto ljubezni, suženjstvo namesto svobode. In s tem so služili ti duhovni satanu in belcebubu, ti duhovni, ki zapeljuje ljudstvo na avstrijsko stran, so služili onim silam, ki so izvale to svetovno vojno, ti duhovni so služili vojnim interesom, ki so poklali 100.000 najboljših slovenskih mož in mladeničev, služili so nasprotnim interesom' naroda in napredka in človečanstva da proti interesom cerkve in vere, v imenu katere so fanati-zirali narod in ga liu j skali na imržnjo proti bratom. In ta ban-da še danes govori in piše o "mučeništvu" Avstrije, napo-tuje narod, da ji ponjaga. To so otroci Antikrista, kateri bodejo pogubljeni z istim mečem, katerega so dvignili nad narod, ki hoče biti svoboden. -o- Pittsburg, • 3. avg. Tufcajšni tovarnarji, ki izdelujejo železne tračnice za železnice, so dobili ponudbo od -ruske vlade za izvršitev $150.000.000 vrednosti železniških tračnic. Nikdar v ameriški zgodovini ni s tj nobena kompanija niti država naročila zajedno toliko blavja. Nadalje je naročila Rusm 1500 najfinejših lokomotiv za svoje železnice. Vsaka lokomotiva bo veljala $30 000v Po vj' ni bo napredek v Rusiji veli-1 anski ,in ruska vlada skrbi, dr bo popolnoma pripravljena /a vsak slučaj. --o-— Slabi časi po vojni? Akron, 2, avgusta. Dr, Člen« Frank prerokuje jako slab«? čase za Ameriko po vojni Pravi. da bodejo evropski narodi potegnili na sebe vso trgovino, da se rešijo pogube, in da Zje' dinjenim državam, ki nimajj ladij in prometnih sredstev, ne bo pomagala nobena politika Dr. Frank, ki je žid. se seveda jako moti. Amerika je že. sedaj potegnila eno petino svetovne trgovine na sebe, in ameriški kapitalisti nikakor ne bodejo dopustili, da se jim ta trgovina iztrga iz rok. ^ ^000 fK^^Jii go si O : ' i; : v. ; 11 -- ' Zastopniki Slovenske podružni-* ce J u g o s 1 o vans k e organizacije' Slovenske Lige, zbrani med 25. in I 28. julijem 1916 v Chicagi, 111. na svoji drugi konvenciji, so sklenili izročiti Jugoslovanskemu odboru v Londonu $1000. — Londonski Odbor je bil zastopan po posebnem odposlancu dr. Niko ^upani-ču, znanemu učenjaku in pisatelju,; kateri je podaril konvenciji prav- i kar izšlo sto strani j obsegaj očo knjigo: Slovenija vstani. Več tisoč iztisov se bode razdelilo med njegove rojake in pa med vojne vjetnike na Ruskem, Te nesrečne žrtve je poslala v klavnice nemoralna in brezobzirna Habsburška avtokracija. Boriti se morajo proti krvnim bratom za' tuje koristi in ne pričakujejo v slučaju, avstrijske zmage druzega kot popolno narodno vničenje, ' Do zdaj* je bilo ubitih nad se- ] denideset tisoč žrtev. Na tisoče in , tisoče jih je pokvarjenih in bolnih. Kaj pomenja to za narod, ka- i terena je jeden milijon in pol, si lahko vsak misli. Militarizem jih je oropal vseh pravic s tem, da so dali vsakemu J častniku božjo moč nad civilniiri < prebivalstvom — oropani so vse- 3 ga, zaxkar se izplača sploh živetih — ljudstvo prosi iu strada v ob- ; upu. Da še bolj ostraši revno ljudstvo. je nemško-mažarska vlada nastavila sedem novih rabljev — na tisoče Slovanov je že bilo obešenih. Ječe so polne žrtev, ženske in otroci umirajo od lakote. In to vse za večjo slavo nemške ''kultu-re*' in "njegovega apostolskega veličanstva." Zastopniki Slovenske Lige izre kajo v-imenu članstva in državljanov svojo najudanejšo zahvalo in lojalnost tej veliki Republiki, katera jim nudi kot draga mati neomejene možnosti za gmoten in duševen razvoj. Oni obsojajo tiste, ki izrabljajo gostoljubnost, svobodo in demokratski duh te velike dežele s tem, da pomagajo aspiracijam Hohen-zollerncev in Habsburžanov. Oni izrekajo svoje največje simpatije vsem tem narodom evropskim, ki prelivajo svojo najboljšo kri na velikih vojnih poljih za svobodo, združenje in varnost malih narodov, ki se bore za principe svobode i o človekoljubja proti požrešni militarični oligarhiji. Slovenci, ki žive na Kranjskem, južnem Štajerskem in Koroškem, na Goriškem in Primorskem, v Trstu in zapaclnem Ogrskem kot severni del južnih Slovanov, smatrajo žrtve in nesrečo Srbije Za njih lastno. Združeni po krvi, jeziku in trpljenju s Hrvati in Srbi, upajo v svoljodo in združenje v neodvisno, prosto in demokratsko Jugoslavijo. . M. Kebc, predsednik. --o- Strahote v Nemčiji. 1 -- Neki grški, torej nevtralni trgovec, ki Je dalj časa potoval po trgovskih opravkih po Nemčiji, in se potem podal v Rusijo, tudi po trgovskih poslih, je povedal dopisniku lista "Ruskoje iSlovo" sledeče resnice o svojem potovanju po Nemčiji: "Mudil sem se v Nemčiji šest tednov, en teden v Berolinu, kjer sem zvedel, da so dobili vsi nemški duhovni skrivno povelje. da pripravijo narod na to, da nastanejo še hujši časi kot so sedanji in da se po vseh cerkvah moli za dobro žetev. Skozi Nemčijo so me neprestano Nspremljali detektivi, tako da nisem imel nikdar mir pred njimi. Danes vsak Nemefc ve, da bo nastala silna lakota v Nemčiji, če ne bo letošnja leti-njr izvanredno ugodna, boljša; kot druga leta. Ze danes umirajo ljudje od lakote. Pa kljub temu je neštevilno špekulantov, ki delajo dobro trgovino s to ljudsko lakoto, Bogati junker-ji in trgovci so kupovali zaplenjeni živež na Poljskem in prodajali so ta živež sirotam za strašne cene. Vlada ne nastopi' proti velikim tatovom, za to pa z vso silo preganja male tatove. Splošno je znano v Nemčiji, da je eden izmed velikih be-J rolinskih bankirjev, ki ima tes-' ne zveze z nemškim cesarskim dvorom, kupil od nemških vojakov in tatov, ki so se mudili na Poljskem, za $1.750.000 hra- $11.250.000 in je torej zaslužil ■ pri tem deyet in pol milijonov i dolarjev! I "Drugi nemški plemič, baron Konrad von Sehoeffen, osebni prijatelj nemškega kaj-zerja, je dobil od vojakov pro-vijanture na iPoljskem nešteto govedi i/i konj. Tekom petih tednov je on to prodal za 30 i krat večjo ceno druginl ljudem, in poleg tega mu je vojaška vlada dala še brezplačno prevoz iz Poljske v Nemčijo, in konje, katere so mu vojaki dali skoro brezplačno, prodajali so jih po 30 mark, je on prodal vojni upravi za 300 mark pri konju. Vsi ti konji so bili ukradeni Poljakom v imenu nemške vlade, češ, da se jih potrebuje za vojne namene. Narod v Nemčiji vse to dobro ve, toda časopisje tega ne sme pisati, in ljudje ne smejo zahtevati računov od svojih izkoriščevalcev, Ti špekulantje so dali nekaj tisoč mark za bolnišnice in tako so natnetali javnosti peska v oči. Pa vendar se narod punta in na mnogih mestih je prišlo do prelivanja krvi, kar je morala priznati sama nemška vlada. V krito govorijo, da so to v|W sko povzročile kronane glave,^ in da bo skoraj prišlo v Nemči- ' ji do splošne revolucije. Jako drago bodejo plačali nemški tirani vojsko in prelivanje naro- "Neki socijalist mi je rekel: Vsi pametni ljudje so govorili, da ako Nemčija popolnoma ne porazi svojih nasprotnikov v prvem letu vojne, da, je Nemčija propadla. To se je zgodilo in propast Nemčije je pred durmi. '^Mudil sem se v ogromni nemški luki Bremen.' Toda danes to ni več ogromna nemška luka. Tupasem pride v Bremen kaka ribiška ladija, in to je vse. Vsa trgovina počiva, vse da kakor bi izumrlo. "Najbolj čudna stvar pa, kar« sem jih videl v Nemčiji, je ttf^ da dobiš na vsak korak pijanega človeka- Mudil sem se v Nemčiji ob mirnih časih, toda nikdar nisem videl toliko pijanih ljudij. Živeža nimajo ti siromaki, toda pijače je dovolj. Ljudje in gospoda pijejo, nekateri iz žalosti za svojimi' zgubljenimi ljubljenci, drugi da si utolažijo lakoto, tretji pa da pozabijo strah na bodočnost. Dalje na tretji strani. 3 • H f A Piavi starokrajski brinjevec t V j Cena 6 steklenic . . $6.50 ItJ Cena 12 steklenic . . . $13.00 PVn čista slivovka kuhana iz pravih jkil čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 ^^B r Imamo najHnejli tropinjevec in drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 Bg^pp^S Pristna rudeča ohioska vina ^^^^^^ Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. fapj H Vinska potoda ob * do 10 gal. velja $ 1.00, za 25 ffM^H s*1- P**od» $2.00. Pri večjih naročilih je tod brez-RJjfgOl pUčen. Te cene ao aamo za na deb*lo. Naro---------- aaj «e priloži denar in natančni naslov. g^^gg The Ohio Brandy Distilling Co. HPSS^^H Prrm aloT«n*k« druiba aa prodajo finih 6102-04 St Clair Ave. • - Cleveland, 0. FARE $322 jMRILY BETWEEN f jik. CLEVELAND & . flP J Th# tarrnt ud roort coatlj atoamer on any Inland water at th* world. BWpfa* taooonnoda- JJ Bi tiona far 1500 |ia—iman ___ __ an EP "CITY OF EWE"-3 M*mific«nt St—men- "CITY OF BUFFALO" y Sk BETWEEN C CLEVELAND-D&ily, May lat to Nov. 15lh-BUFFAlD g Leave Cleveland • • 8:00P. M. Laara Buffalo • > I.■CO P. M. Li M JSWBUIWO • - - 6M^^ffi^Ci*^ • • W0A.fi. • Sf towuettona at Buffalo for Niagara Fajy.aad ali llaatemand[Canadian potata. Railroad UA- J r «ta reading between Cl«*«lan.l and Buffalo ara good foe traaaportatxn on our ataaoyan. Aah k yoor tJckst agent for tlekaU »Ta C. a B. Lina. S »^i?^ I IS ~ for our M-paaa pictorial and daawriptfra hooklat frw. ) ■ J^ THE CLEVELAND A BUFFALO^TRANSIT CO.. Clar^d^Ohlo^ \ Slovenska Društva po vseh Zjed i njenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI druStrene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi Izdelaj emo ra« društvene, trfortke In prlratne tiskovine. Naša tiskarna ja najbolj moderno opremljena izmed vaak alovenakih tiakaren ▼ Ameriki. Pilite aa eana vsake tiskovina nam, predao se obrneta kam drugam. Pri naa dobita lepše, cenej ie in boljie ■ tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA 6119 St. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. '■Uii ff , ur ' tirč i<:m 1 • ' WZ- % art i m || 1 • n Slovenski Narodni Dom, (Qfyr #U>orntait National $mttr) IIW P'f—'itn / — : ust an. s. avgusta. ifl 4. inkorp. 17. AVGUSTA 1014. V DRŽAVI ohio Jl ' y] ji; " r * 4v ' ■ UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Dr. FRANK J. KEEN, 6202 BT. OLAIR Am Podpredsednik: JOBIP KALAN, «101 PVT. CLAIR AVE. Tajnik: FRANK HUDOVEKNIK, 1052 E. 62n4 STREET. Blagajnik: MIHAEL SBTNlKAR, 6305 GLASS AVE. NADZORNI ODBQR: Frank Cenae, 6033 St. Clair ave. Frank M. JaUtMC, 1203 Norwood R4 Mat. PetroYich, 10U6 E. 67th St. STAVBENI ODBOR: Josip žele, 6108 »t. Clair ave. Anton M. Kolar, 3222 Lakeside av< Louis J. Plrc, 611» St. Clair are, FINANČNI ODBOR: Rudolf P&rdan, 6802 tProeeer ajve. Zoft BInk, «006 St. Clair are. Louis J. Pire, Joslp Kalan to Frank Ceme. Seje direk-tarija ee vrfie vaaik drugI In četrti petek v mesec na 6029 Glass ave. Vse dohodke In korespondenco tikajoče se S. N. D. naj se p< ždljajo na prvega tajnika. Nadaljevanje iz a. strani. Vsi Nemci pijejo in strašno pijejo. Videl sem tudi višje častnike kako so se premetali po jk ulicah in tpadali od pijanstva. Ležijo ti častniki na ulicah in še vedno psujejo na priprosto občinstvo, toda ljudje jim ne • .; smejo ničesar reči, kajti so lastniki nemškega kajzerja.. Dve leti ječe ne manjka nikomur, kdor bi se drznil odgovarjati nemškemu častniku-Pijanstvo je postalo ena najbolj ialystnih ran Nemčije, ki se nahaja v Vojni, "Videl sem tudi takozvani ; 1 "vojni kruh". Nekaj strašnega je to: črno, blatno, slamnato, odurno. In to ljudje uživajo. "Vlada poleg vojnih stroškov izdaja silno rtinogo denarja za , dobivanje hrane preko nevtralnih držav. In ljudje se čudijo, jjj^od kje dobiva vlada ta silni de-Miar. Toda stvar je jako pripro-B sta: Vsi fondi, vse lokalne ban-Vke, ves sirotinski denar, vse ^glavnice raznih -društev, ves ' prihranjeni denar je odvzet narodu. (Pa tudi zlata je že zmanj-Ttalo in denar se danes kuje- iz ieleza. Nemčiji se nikakor ni posrečilo, da bi dvignila vrednost svojega denarja, in tako ' je zgubila silne milijarde, ko je špekulirala v inozemstvu s ! 4em, da je pošiljala ven zlat de- j nar. R U iT VE NA~NAZ NA NILA, M lkrat po ...............4c vrata M Za večkrat po....>.........3o vrata ■ 4 do 6 bwsed se rakuna en« vrata. M NICKEL PLATE R0AdT| 1 Dobro sdnrji dobite ▼ I I Green Springs, Ohio I I (adravlU«) H m Mineralna veda mm idarj«, dovolj Kotalov H M S1 .dO 1} Vil tobolni vlaki dobri sa vrnitev prihod- H m nji p«nd«ljak. ■ M E. A. Akera, agent, Cleveland, O. H & Waa. Avg. Mth. $10.00 nagrade. Pozor! ■ $io nagrade dobi kdor mi na- M znani uzmoviča, ki mi je ukra~ m > del 4. avgusta v društveni dvo- ■ rani v Yukon, iPa. god'beni in- M štruiment, vreden $65. Pri gum- M bih je utis No. 16338, King m Cornet H. N. White, Cleveland M Ohio. M John Kosec, Box 2og m Yukon, Pa. f Pošteni fantje sprejmejo na ■ stanovanje. Kopališče in elek- m trika. 1210 Norwood Rd. (95) m Naprodaj je trgovina s toba- ■ kom, cigarami in moško opra- m vo. Slovenec ima lepo priliko, m R. Koses; 5405 St. Clair (95) M POZOR! 1 Hiše naprodaj, hiša za dve m družini, 10 sob in klet, hiša za ■ eno družino, 6 so»b in klet, hiša m za čno družino, 4 sobe in klet. m Jako v dot>rem stanu. Oglasite 9 sejia 19708 Shawnee ave. Stop m 125 Shore Line. (95)'C* m u mm (Borba za življenje, je vsak dan hujša, če ne bolj nevarna, je škodljiva posebno onim, ki ne mislijo na sebe, postanejo brezbrižni, zanemarjajo svoje lastno telo in zdravje. Posledica tega .prenapetega življenja je, da se izmučijo; nastanejo neredi nerprebavnosti, duševna slaibost in fizična slabost. Tak položij zahteva takojšno pozornost in prava stvar v takem položaju je, da vzamete TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO Zboljša razdejano delavnost iprebavljalniih organov, ki so prenapeti radi dela ali iz drugega vzroka, s tem do odstrani iztelesa vso nečisto snov in ZBOLJŠA APETIT . REGULIRA PREBAVNOST, PREPREČI GNJITJE, OZDRAVI ZAIPRTJE UTRDI TELO Trinerjevo ameriško grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Rabite ga kadar imate ZGUBO APETITA SLABOST PO JEDI NAPETOST, SLABO SAPO, PREVLEČEN JEZIK KOLIKO 'IN KRČE, ZAPRTJE BLEDOST, TELESNO SLABOST. Trinerjevo Vino vam zagotovi zdravo spanje, da lahko opravljate svoje dnevno delo. Stari ljudje bi morali vselej imeti zanesljivo zdravilo pri roki in je redno rabiti. Ženske, katere /boli glava, naj poskusijo Trinerjevo ameriško grenko vino. CENA $1.00 PO LEKARNAH Joseph Triner, IZDELUJUČI KJEM1ST 1333-39 SO. ASHLAND AVE, CHICAGO, ILL. če imate otrple mišice, revmatizem, nevralgijo, lumbago, rabite Trinerjev liniment. Mišice otrple radi trdega dela, naj se drgnejo s Trinerjevim linimentom Cena 25 in 50c, po lekarnah* po pošti 35 in 60 centov. VAŠA ŽELJA JE URESNIČENA Krasen fonograf s kabinetom samo * 15.001 Dolgo ste si zaželeli fonograf, krasnega izdelka, s stojalom, ki bi bil po nizki ceni. In sedaj se je želja spolnila — v naši zalogi imamo sedaj perfekten inštrument za vašo ženo in otroke, da H ^ se razveselijo. Vsa krasna glazba najboljših | umetnikov se lahko igra na tem fonografu, in cena je tako nizka, da vsakdo lahko plača za ' enega. IB Nekaj krasot Carola fonografa. 'Po vseh ameriških državah se je ljudstvo začudilo, ko je prišel ta fonograf na trg. Ljubitelji lepe godbe Iz vseh krajev so se začeli kar trgati za te fonogra-fe. Tovarna ima toliko naročil, da komaj sproti izdeluje vse zahtevane fonogra-fe. Kabinet tega fonografa je mahagonijevo delo, toda tehta samo 11 funtov, se lahko prenaša po hiši, se vzame s seboj na avtomobil na izlet. Ta fonograf je si avček med vsemi fonografi. Naročite takoj se danes, Visok je 22 palcev, močan, trpežen in krasnega glasu, popolen mehanizem in vsi rekordi se lahko rabijo na tem fonografu. Otrok lahko igra ta fonograf. Zavarovan je proti prahu in ima posebno shrambo za plošče, ker zaloga je majhna in bo kmalu pošla. Kdor prvi pride, prvi bo postrežen. Cena kompletnemu fonografu je samo $15, in v nekaj dnevih je bilo nad desetti-soč teh fonografov prodanih, tako so se priljubili ljudsvtu. Dobi se samo pri _ , v FranK. Cerne, SLOVENSKI URAR IN ZLATAR. Zaloga grafofonskih plošč v vseh jezikih. Pošiljamo tudi po pošti na druge kraje. 6033 St. Clair A*>e., Cleveland, O. SPISAL J. STO REK CL0U3TEN. la v'\ . W iW i-- w ■ -i i .k?/i .i"* !k ' ...i •• Siaj vidite, Eva, kaj ste •očili," je zaklicala gospa neux in glas se ji je tre-.zburjenja. kaj pa, imilostiva?" je alo dekle. uharica je šla — to se l zahvaliti vam. Divjala r ste jo danes samo pustili zdaj zadovoljni?" aga Harriet," jo je pre-moz, "tega Eva vendar igla slutiti. Sicer pa bodi-iseli, da smo se izneSili te e ženske..." obed za škofa?" se je oglasila gospa. , v :aj trenutkov je vladalo ; konec ji je naredil go-Molyneux z vzdihljajem: nebeška milost." :koliko znam kuhati," je Eva, "in storila bom, mi-" 1 gospa, kar mi bo mogo- . ubo dete, tjeba je pripra->ed za bedfordskega ško- ; j j odgovorila gospodinja- 1 "Vas namen je gotovo dober," je ječal Molyneux, "toda | škof je eden prvih pojedežev, 1 fc — kaj ne, ljuba Harriet, saj ne I pretiravam, če rečem, da cele j Evrope?" < "Svojemu francoskemu kuharju plačuje na leto stoinse-denideset funtov," je odgovorila gospa Molyneux. "Ce bi ti hotela sama kuhati, ljuba Harriet..." je menil so-, prog, "to bi,bilo nekaj. Prepričan sem, da ne zaostajaš za nobenim francoskim kuharjem. Eva bi ti lahko pomagala." "In kdo naj servira?" Molyneux je žalostno sko-micgnir z ramama. "Ali, milostiva gospa", se je končno Eva osmelila opomniti. "Kaj bi ne bilo mogoče škofu t pojasniti položaja?" Zakonska sta se spogledala in potom odmajala z glavama. "Ne gre," je menil Moly-Ij neux. I • "Nikdar bi nam tega ne odpustil," je dostavil mož, "tudi krivice mu nečem delati, a vendar moram priznati, da je naj- I večji bahač kar jih poznam. On je zadnji, kateremu se sine ponuditi preprost obed z navadnim opravičenjeim. Če ga ne sprejmemo, kakor pričakuje, potem je za vselej konec našega prijateljstva." Tedaj se je zasvetilo v očeh hišne gospodinje in zaklicala je: "Rešilna misel mi je prišla." V. Škofje se ne pokažejo nikdar v tako dobri luči, kakor če 1 uživajo fin obed v družbi, ki' se J j^m globoko klanja. Redford-ski škof ni bil izjema tega pravila. Njegovo tolsto telo z ve- : likini rdečim obrazom in skrb-1 jats ., - no gojeno brado je v »mali, a ' jako okusno opremljeni obed- ni/d v hiši Molyneux ustvarilo 1 nekako vzvišeno atmosfero. Nič ni bilo tako impozantno, ' kakor nastop tega dostojanstvenika, nič ni tako zapovedovalo spoštovanja, kakor pogled tega škofovskega očesa. Holy-ncux pa se nikakor ni vedel tako, kakor bi se smelo pričakovati od toli znamenitega pisatelja. njegova vljudnost je bila že skoro podobna plahosti; bil j-e tako nervozen in razmiš-ljen, da se je moral poroditi sum: ali je bolj plah, kakor se spodobi za pisatelja, ali pa ima kaj na vesti. Obedoval je sam s svojim prevzvišenim sorodnikom ; Eva jima je stregla. "Res, silno mi je žal, Irvin, da ni tudi tvoje ljube soproge tu," je rekel škof. "Meni tudi," je odgovoril hišni gospodar hitro". "Rekel si, dragi bratranec, da je bila nepričakovano poklicana na deželo; ali smem vprašati kam?" V enem svojih zadnjih spisov je bil Molyneux izrazil svoje neomejeno občudovanje do popolnosti izvežbanih- lažnjiv-cev. t »*Dobefr družabnik", je tamkaj trdil, "mora imeti na vsako vprašanje pripravljen odgovor in naj se z resnico ba-vi samo v svoji tihi sobi." Pričakovati bi bilo, da se pisatelj, ki daje drugim ljudem nasvete, pred vsem sam po njih ravna. Vendar je Molyneux potrati! več sekund, da je eno samo ribjo koščico odstranil, predno je mogel odgovoriti in še potem je govoril počasi, jecljaj e in negotovo. "Da — mislim, nekam — v bližino Briglitona." Skof ga je z začudenjem pogledal, toda Molyneux ni pogleda umaknil od krožnika. "Naj-li to razumem tako, da ti Harriet še kraja ni povedala?" je vprašal škof. "JPrav — da, prav majhen kraj je; hotel sem ga poiskati — na zemljevidu," je odgovoril gospodar. "Tako — tako," je menil škof. "Ali se je peljala k prijateljem T "Da, k prijateljem, da, da, k prijateljem," je hitel pritrjevati Molyneux in je izgledal, kakor da mu je ta na jezik položeni odgovor povzročil veliko [»lajšanje. Posebno okusna medjed je - za nekaj trenutkov potegnila ■ nase vso pozornost škofa. Naslednja njegova opomnja je bi-1 la; "Jrvin — čestitati ti moram, da imaš tako kuharico." Estetičnemu gostitelju bi bil ta poklon v drugih razmeralr zelo ugajal; danes pa ga je . spravil le še v večjo zadrego in mrmral je na svoj krožnik popolnoma nerazumljiv odgovor. 1 "Ali je že dolgo pri hiši?" je ' zopet vprašal škof. v ] "Nekam — nekam," je zo- : pet začel Molyneux, a je Intro J končal z besedami: "Tega res 1 ne vem..." Obenem je vrgel na svojega ' gosta pogled, o katerem si je 1 rekel škof, da je bil prestrašen. I Škof je bil očividno začuden. ^ Nagubal je čelo in potem zav- [ žil kar j^ od medjedi še bilo na J mizi. s Z dobrohotno skrbnostjo je 1 potein vprašal: r 'Ta vendar ni kak neprijeten dogodek vzrok, da tvoje žene ni pri tebi." I "Ne, nikakor ne, ošpice so vzrok," je rekel Molyneux, ko se je bil pokrepčal s požirkom vina. ^ "Je-li mogoče?" je vprašal škof z največjim začudenjem. "Tvoja žena je zaradi slučaja ošpic odpotovala tik pred mojim prihodom?" "Morda je imela še kak drug vzrok," je odgovoril Molyneux že z nekoliko hripavim glasom. "Se kak drug vzrok? A kateri vzrok vendar?" "Tega ne veni; jaz to. le menim." t ' Med uživanjem naslednjih dveh jedil je odlični prqlat resno in zamišljeno molčal in če je svoj pogled obrnil no hišnega gospodarja, je ta dobro zapazil, da izraža pogled veliko nezaupanje. Naposled je škof vendar vprašal: "Ljubi Irvin, kdaj se pa vrne Harriet?" V pavzi pred tem vprašanjem je Molyneux brez dvoma premišljal o svojem prej omenjenem spisu in prišel do sklepa, da je zadnji čas, da svoje principe praktično uporabi. Zato zdaj ni odgovoril jecljaje, kakor prej ves čas, nego s presenetljivo naglostjo. "Jutri ob desetih in eninpet-deset miput, dragi bratranec." Z-elo žalostna resnica je, da naitti naše kreposti navadno povzročajo več zla, kakor naši pregreški. Skof je nekaj trenutkov premišljeval, potem se mu je poznalo, da se je odločil. (Napravil je jako važen obraz in je na to rekel: "Ljubi Irvin, nekaj te morami prositi." Ce prosi škof, je to tako, kakor če prosi član kraljevske rodovine; taka prošnja je seveda za vsakega povelje in zato je odgovoril Molyneux mehko in ponižno in ne da bi imel ka* , ko slabo slutnjo. "Na razpolaganje' sem ti, \ dragi bratranec." ' * "Spalnica v ojem klubu, , kjer sem hotel prenočiti, je ne- * prijazna in tam tudi vleče; če } dovoliš, bom tja telefoniral in t si bom dal svoj" kbvčeg semkaj j poslati. Saj lahko v vaši tujski sobi dobro prenočim, kaj ne, J Irvin. Tako bam imel jutri dopoldne tudi veselje, da bom lahko pozdravil tvojo ženo, če J se pripelje z vlakom Ob deseti * uri eninpetdeset minut." Hišnemu gospodarju so pa- c die vilice iz rok in zažvenketa- r_ le na krožniku. Njegov že od narave bledi obraz je še huje p prebledel in glas se mu je tre- £ sel, ko je odgovoril: z "Z največjim veseljem, dragi • n ® bratranec. r Skof je seveda zapazil poja- ~ ve, ki so spremljali izraz vese- p lja njegovega gostitelja; ostro ti je motril svojega bratranca in b potem rekel: "Upam, da uni bo Harriet kaj natančnejšega in zanesljivejšega povedala o svojem potovanju — ti boš gotovo 11a to ravno tako radoveden, kakor ■ „ »» jaz. Ni ga bilo dostojanstvenika anglikanskega veroizpovedanja ki bi znal svojim podložnikom tako imponirati, kakor bedfor-dski škof: edina izjema je bil mogoče kanonik na Fidži — otokih, ki je bil v svoji mladosti ljudožerec. Z orlovskim očesom je zapazil že prvi simptom slab'* vesti in držal se je načela, da ne neha in ne neha, dokler ni dognal, kak greh je storil njegov brat v Kristu, ki je stopil s pravega pota. •Podvojil je sedaj svojo pozornost ; nič, pa že prav nič ni ušlo njegovemu ostremu pogledu in kmalu je imel zadošče-tije, da je nekaj zapazil, kar je znatno povečalo respekt, ki ga je sam imel pred svojo bistroumnostjo. Ko sta gospoda stopila v cnjižnicb, da bi tamkaj pila :rno kavo in pušila, je Škof za-)azid, kako čudolepa je hišna-Vied obedom, ki mu je bil tako >ri srcu«, kakor sveta cerkev, e paič zapazil, da se giblje v obi še neka tretja oseba, ali ned jedjo je njegova pozor-lost veljala le temu, kar je bi-o postavljeno na. mizo in vse Irugo zanj sploh ni eksistiralo. zredna lepota mladega dekle- -, ia je zdaj vzbudila v njem tež- j , ke misli. Če je bil zdaj tudi škof j — nekoč je bil tudi mož. A tu- s d i pozneje se je vsled svojih : službenih drznosti seznanil z [ mnogimi mioškimi slabostmi j in — kakor je vsakemu pripo- : vedoval, kdor je hotel posluša- f ti — s takimi, da bi jih najraje [ ne bil nikoli izvedel. Zdaj je i nekako čutil, da je nevarnost v s bližini. Pazno je ogledoval [ mlado dekle, ki se je s popol- ■ noma nepotrebno ljubeznjivo- § stjo nagnilo k hišnemu gospo- | darju in 11111 ponudilo skodelico. | Ni mu ušlo, da se je Irvin S nervozno igral z žličico, ki mu s je potem padla iz rok in ki jo | je na to s posebno nespretno- g stjo sam pobral: niti je pre- | zrl, kako bedasto se je Mbly- | neux smehljal, ko se je lepi ob- S razek k njemu nagnil. Prise- j gel bi bil, da je tedaj tudi na | njenih ustnicah pojavil lahen | nasmeh in smrtno gotov je bil, | da je v naslednjem trenutku 1 vidno zarudela, ko jo je zadel I pogled iz njegovega škofovske- I ga očesa. Takoj na to je zapu- 1 stila sobo. t Skof je zamišljen izpil svo- E jo kavo in ugibal nekaj minut, | predno je rekel: "Ko sem bil zadnjič tukaj, £ nisem videl tega dekleta, lr- s vin." Zapazil je, kako se je njegov jratranec pri teh besedah zganil in si je znal to s svojo nenavadno bistroumnostjo hitro raztblmačiti. (Dalje prihodnjič.) I MIMIK DRLI A TV t N~< H URADNt-KOV S. O. Z.v "tLOVBNIC" it 1, preda. AL »temtoerfer, 863 B. 117. BL taj. Frank Zori«. 6909 Proaser are. Zboruje Vitko prvo nedeljo v m* ■ecu ob I. pop. r John Ordlaort dvorani, «016 BL Clalr it«. »9VOB. •COVINKE" ftt t predi. A*. Kalen, 6101 8t Clalr ave. lr ave. ! taj. John Viden voli, 1163 B. 61st St. bla«. Anton Bafica, 1016 E 61et St ! zdrav. J.M. Sellškar, 6127 8t.Clatr ave. Zboruje vaako četrto nedeljo v me- | aecu ob 2. popoldne v fiolskl dvorani i sv. Vida. OPOMBA: Vsako apremembo naslova teh uradnikov ae mora takoj naznaniti na vrhovnega tajnika. Prodaja se kvaliteta! Kuponi in premije se še niso dajale s Prince Albert tobakom, ker bi njih vrednost mogla priti iz tobaka. Mi vemo iz [Prince Albert velikanske prodaje, da imajo kadilci raje kvaliteto! — Ne vladna in ne državna prepoved z ozirom na premije in kupone nima pri EP. A. prodaji učinka. Užil bodeš pipo Prince Albert, ker ima dober okus in ker ne grize in ne peče ali žge tvojega jezika. To je odstranjeno s patentiranim procesom po katerem je ta tobak narejen. fruNGE Albert the national joy $moke je dobrodošel zato, ker ga možje lahko ka- ggpMg; dijo, kolikor in kakor dolgo hočejo. Prince Albert prestoji vsako preskušnjo. w Copyright m« bjr ^^^^ __ R? K. J. Reynold« Kupi zavoj (Prince Albert še danes in T<,b*c' "c" // uvidel bodeš, da bo popolnoma po tvojem okusu. Prepričal se bodeš tudi, zakaj se ga kadi po vsem civiliziranem svetu I V cigareti je ravnotako dober, kot v pipi. Kupi Prince Albert ipovsod v rudečih vrečkah po 5c; rdečih škatljah po ioc; \l/2 funtnih ikositarjevih humidorjih in funtnih kristalnih humidorj N» dragi »trani Priac« Albert zavoja bal čital: "Proča* PatanUraa 30. junij* 1S07 kar ia nar*dUo. dm trija molim kadijo pip* k jar. j« ja praj I« adan kadil. JVoVi model stroj ep is OUVER/ n» rnmimi nih mttrn KUPITE GA SEDAJ! Da triumf strojepisa je tu. Pravkar je izšel — prišel je leta prej, predno so eksperti p«su. Ima vse naše posebne znajdbe, vidno pisavo, avtomatičen predelovalec, d vojno spremembo za črke, trak, ki ki piše lahko-v dveh barvah in vse druge iznajdbe. Kljub temu smo se odločili, da prodamo ta stroj vsadeomur xa" 17 centov na dan. Vsak, ki ljubi stroj, popolnoma lahko dobi ta strojepis, najboljšega sestava na svetu. Dvojna vrsta pismenk, kaikor želite. DANES PIŠITE ZA PODROBNA POJASNILA in bodite eden izmed prvih, ki se tseznanijo s tem ikrasnim strojem, /Prepričajte se, zakaj skoro vsakdo najraje ima OIhrer. Pošljite nam dopisnico. Nič se vam ni treba zavezati, 'Nam je v največje veselje, da vam razložimo^ kako se Oliver rabi, THE OLIVER TYPEWRITER CO. 946 Prispet Aw., Cknlul Ota Vi lahlco dobite Oliver v najem za 3 mesece ota $4.00. Kalbfleisch, 6426 St Clair Ave. ——— .- . J Govori se slovensko in hrvat-' sko. Točna postrežba, časo-! piti na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravnic ki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko. Uradne urei Od 9.30 do II18O dop. I Od 1:80 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8K>0svečer I Telefon urada: Eaal 408 J. Telefon atanoranja: 1 Eddy 1856 M. faiTMnp*?«, d* 2« ni nJegoT r*c«ipt uUa «m mmJn la ad naj^ Utaji ih >dr*vU. d« *a m mor« •xdrarKi. V«4i xdrarnUki racapti morajo priti i nate lakarno, kjor bodajo zdalani natan£a< po lolji idmailu. Inula tudi popoln« laio pa fumijavih pradmotor, toalatoih potrab Min, d liar, cigar in liadkorja. , Guenthers Sloven. Lekarna, Addison Rd. vogel St. Clsir Avs. SLOVENSKA GOSTILNA kjer dobite fino pijačo, dobro postrežbo. Prodajano iganje in likeije ; tudi s« domaČo potreb« na steklenice in galono. Caaa šmarno I Dobra saloga 1 JOSIP KALAN, 6101 ST. CLAIR AVE. Išče se slovenako dekle, ki zna angleško, za v zlatarsko trgovino. -Stalna služba. Hueter Jewelry Co. 5372 St. Clair ave. - (x86) FINO VINO vedno dobite pri Josip ; ; Koželu. Belo niagara in ; ; concord vino. Posebno ; ; ženskam je moje vino zna- ; ; ; no. Po stari navadi Joaip |; .; ; Kozely, 4734 Hamilton ave \\ 1 A. M. KOLAR, Slovenska gostilna. 3222 LAKESIDE AVE Sa priporoča Slovencem v obilen obisk. Točna postrežbe. Vedno areše pijače. < National Drug Storof Slovenska lekarna. vogal St. Clak ave. in 61. ceite. S posebno Skrbnostjo izdefuje-mo zdravniške predpise V zalogi hnsT^o vse, kar je treba i v najboljši lekarni. (45)