Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
4
List slovenskih delavcev v cAmeriki
T2fe first Slovenic Daily- ki
the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays.

STEV. 137.
Ewtkrkp as Second-Class matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress
new york, V soboto, 11. junija 1904.
LETNIK XL
Proti unijam.
Rooseveitov konvent.
VOJNA NA IZTOKU.
VLADINI ANARHISTI V COLORA NOMINACIJA FAIRBANKSA POD-DU SO SKLENILI ZATRETI	PREDSEDNIKOM ZJED. DR-
VSE DELAVSKE UNIJE V DRŽAVI.
V Cripple Creeku so sklenili skoraj vsi trgovci odsloviti svoje unij-ske delavce.
DRUGE NESRAMNOSTI.
ŽAV ZAGOTOVLJENA.
Načrt za konvencijo republikanske povsem gotov.
DRUGE POLITIČNE NOVOSTI.
Cripple Creek, Colo., 11. junija. — r<nl< (iiiki in trgovci tukajšnjega sedaj kar sistematično odslav-Ija., voje unijske delavce vseh strok. Odbor tnkozvane "Citizens Allianze" je naprosil tukajšnje podjetnike naj se pismeno zavežejo da v bodoče ne bodo sprejemali v službo linijskih dela vcev. Od vseii jx>djetnikov, kterim so vladini anarhisti predložili v podpis take pogodbe samo dva nista hotela podpisati. Citizens Alliance je pričela Z imenovano gonjo proti naslednjim delavskim organizacijam: Trades Assembly, American Labor Union State Federation of Labor in Western Federation of Miners.
V trgovinah na Bennet Ave., so vsi vslužbenei člani svojih organizacij, todatrgovci jih bodo skušali prisiliti, da izstopijo iz unij, ali pa ostavijo svoje službe.
Takozvana vojaška komisija še vedno iztirava nnijske delavce.
Slovenske novosti.
Washington, 10. junija. Prihodnjo : sredo se prične v Chicagu, 111., zborovanje odbora republikanske stanke, da pripravi vse potrebno za republikansko nacijonalno konvencijo. Seji bode predsedoval generalni poštni i avnatelj Payne. Namen odborovej seji je izgotoviti začasni imenik delegatov in tako delegate združiti za jed-nega kandidata. Petindvajset delegatov je namreč dobilo naročilo, da pri konvenciji ne glasujejo za Roosevelta Ti delegatje so iz držav Wisconsin, Ohio. Texas, Delaware. New York, M issouri, AVest V lrginia. Louisiana in Alabama.
Nacijonalniodbor bode tudi, saj navidezno začasno organizacijo uredil, nziroma tozadevno predsednikovo željo izpolnil. Začasni predsednik bode Elihu Hoot. Roosevelt želi, da postane trajni predstojnik Cannon in odbor, kteri mora izdelati načrt za stalno organizacijo, bode tako sestavljen, da bode Cannon dobil predstojništvo. Z nominacijskimi govori nacijonalni odbor nima opraviti, kajti vse to je že predsednik Roosevelt sam uredil. Ta-kozvane podporne govore bodo govori i senator Beveridge iz Indiane, Geo A. Knight iz Californije, Harry S. Edwards iz Georgije, Jos. B. Cotton
Rusi prično v kratkem z ofenzivo; 2»,MO Japoncev, kteri so se na»eravnli pridružiti Kurtki-jevej vojski, prišlo je zopet k obrežju.
načrt za zjedinjenje obeh ruskih iztočnih eskader. — japonci zasedli siuyen, — boji med ruskimi in japonskimi prednjimi stražami.
Atentat.
Še vedno Perdicaris.
V GLAVNEM MESTU ŠVICE JE SIN TANGERSKEGA SULTANO-NEK ANARHIST STRELJAL	ViiGA NAMESTNIKA BODE
Prijatelj naš^a lista nam poroča iz Minnesote in kakor že omenjeno.
iz Braddoeka, Pa., da je v gozdu pri Johnstowuu, dne 7. t. m .ubilo rojaka Fran Suhadolnika. Pokojnik je bil
zamorski delegat S. Cummings iz Baltimore. Glavni nominacijski govor bode pa govoril bivši governer new-
star 28 let, doma iz Borovnice, kjer	vorške države, Frank Black.
ima očeta, mater in dva brata. Jedna	Predsednik je določil, da mora biti
sestra ie v Ameriki, kjer je bival po-	imenovan pod predsedniškim kandida-
kojnik 13 let.	tom senator Fairbanks iz Indiane in
T	^	. slednji je izjavil, da bode ponuieno
— Tz Kansas Citv, Kans., nam pri- ; nil_ -D - . . \ . , 1 "J. , -	, * j •	i * mu east sPreJel> ako P" konvenciji ne
liaja vesela vest, da se ie pričela ta-	j-j * >T	: , .
I	. / , , , , • protikandidata. Naravno, da bi
mošnja mala slovenska kolonna bu-	t •• ,	.. .
.... .	.....	. bll° vmesno, ako bi konvencija ime-
diti in se reševati iz rok nemskutare- ,,nv„in x_	i	, ...
.. , .	,. . ..... ^aia se kakega druzega kandidata
nja. Do sedaj so imeli tamošnji naši ,a podpredsedniško mesto, rojaki svoje društvo imenom avstnj-;
fko dr; štvo sv. Petra in Pavla', v ka- I	o---
terem se je gojil le neke vrste nemški jezik. Gospodarji v društvu so bili sami nemškutarji. Prišlo je celo tako daleč, da je nemški frater povodom
ZNIŽANA VOŽNJA.
neke društvene seje dejal vsem navzo čini, naj goje svoj materini nemški jezik. Take drzovitosti se zamore po-služiti samo kak podli Nemec. Zajedno moramo obžalovati Slovence, ki so rojeni ob Kulpi, da so mirno poslušali njegov govor in pri tem pozabili svoje pravo narodno ime, kar je velika sramota.
Toda sedaj se je stvar spremenila. Oni Slovenci, kterim je kaj za svojo čast. so ncmT-iirje ostavili in osnovali svoje društvo pod imenom ''vitezi sv. Jurija". Predsednikom je bil izvoljen Ivan Janžekovič, podpredsednikom Jurij Veseli?, blagajnikom Peter &pehar, tajnikom Mazi. Društvo ima sedaj 21 članov. Mi želimo društvu vso srečo in napredek, ker so se otresi onih ljudi, kteri 30 na ljubav nem-štva in Avstrije spremenili celo svoja imena n. pr. iz Medved v Baer, Kure v Koer , Bukovec v Buche, Štrk v Staerk itd., dasiravno so vsi doma iz Poljan pri Knlpi.
Priporočati bi se bilo, da svoje dru-stvo imenujejo slovensko, a ne samo kranjsko, in merjeni smo, da
se bode tudi to zgodilo. -
PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo Se v zalogi po 10 centov poštnino prosto. V plačilo »prejemamo tudi noetne znamk a. "Glas NaraU.*
Sledeče parobvodne družbe so zni žal« vožnje cene za potnike iz Kranjske, Hrvatske, Istre, Dalmacije in
Ogrske:
Red Star črta:
Iz Ljubljane do New York a $32.95 iz Reke (Fiume) do N. Y. 34.00 iz Zagreba do New Yorka 34.05 iz Karlovca do New Yorka 34.35 Parniki te družbe so fino urejeni in pljujejo 8 do 9 dni preko vode.
North German Lloyd:
Iz Ljubljane do New Yorka
regularni parniki . . .	33.95
brzoparniki .....38.95
iz Reke (Fiume) do New
Yorka, regularni parniki .	35.15
brzoparniki .....40.15
iz Karlovca do New Yorka
regularni parniki . . .	33.65
brzoparniki ............38.65
H a m b u r g - A m e r i c a m črta: Iz Ljubljane do New Yorka
regxdarni parniki .... 31.30
brzoparniki......36.3#
iz Reke (Fiume) do New
Yorka, regularni parniki . 31.80
brzoparniki..... 36.8C
iz Karlovca do New Yorka regularni parniki . . . 31.50
brzoparniki......36.50
Listke za črte prodaja Frank Sakaer. 109 Greenwich St., ter daj# vsa potreba« navodil« im pojasnila. .
London, 11. junija. Semkaj se poroča, da so Japonci po dva dni traja jočem boj 11 zasedli vas Pangtao pri Port Arthuru in pričeli od tam streljati na Port Arthur.
Iz Liao-Yanga se poroča, da so japonske vojne ladije streljale na železnico za Port Arthur.
Petrosrod. 11. junija. General Ku-ropatkin brzojavlja, da so se Japonci dne 7. t. iri. napotili iz Takushana in Feng-Wang-Chenga proti jngoiztoku. Dne S. junija so prišle njihove prednje straže in del vojske pred Siuyen, kjer so jih pa Rusi z streljanjem iz topov vstavili. Potem so pričeli japonski pešci na iztočnej strani mesteca bližati se mestu, kjer so jih j»repodili kozaki. Slednji so se po dvournem boju umaknili. Japonski topničarji so se morali tudi takoj po prvih ruskih strelih umakniti. Tekom boja so pa Japonci dobili par batalijonov pomoči, radi česar so se naši umaknili 5 milj daleč in pri tem neprestano streljali na Japonee. Izgubili smo kozaškega vodjo Heremisineva, kometa Kamarovskega in podpolkovnika Po-sakova.' *
Tz boja pri Siuvenu sledi, da se Japonci še vedno umikajo iz Mandžura nazaj proti Koreji.
Pet ni<rrad, 11. junija. Deseti kor je sedaj na potil proti Iztoku. Prva divizija, ki šteje 20,000 mož, dospela je že onstran Urala. Njej slede vojaški vlaki v ne pretrgane j in nepreglednej vrsti. Z adnji oddelki možtva 10. in 17. kora pridejo v Liao-Yang koncem julija, dočim bodo prvi tamkaj že koncem junija.
Mobilizacija 1. kora hitro napreduje. Dva polka 22. divizije sta v Novgorodu, jeden v Pskovem. Prvi kor odpotuje 23. t. m.
—o—
Fusan, Koreja, 10. junija. Prva japonska vojska rekogniseira sedaj na [Kitu proti Liao-Yangu, Hai-Chen~u, Saimbiezi in Siu-Yenu. Pri tem so iz-gubili Japonci 65 deloma usmrtenib, deloma ranjenih vojakov.
Liao-Yang, 10. junija. Japonsko živahnost v soseščini Siu-Yen, zapadno
od Feng-TVang-Chenjra, tolmačijo tukaj kot navidezni manever, čegar namen je pozornost na Port Arthur odvrniti, kajti Japonci so poslali proti Port Arthur ju več nego polovico vse svoje vojske. General Kuropatkin je sedaj v položaju takoj pričeti z ofenzivo, ako razmere to zahtevajo.
Chef00, 10. junija. Kitajci, ki so dospeli semkaj iz Takushana, trdijo, da se je japonska vojska, ktera se je v minolem mesecu tamkaj izkrcala in ki šteje 20,000 mož, vrnila v Taku-shan. Kitajci trdijo, da so Rusi imenovano vojsko, ktera se je hotela pri družiti četam generala Kurokija, porazili in pognali nazaj do obrežja.
Liao-Yang, 10. junija. General Ku-ropatkin pričakuje pomoči, ktero dobi te dni, na kar ostavi Liao-Yang. Pričakovati je važnih dogodkov.
Vesti o bitki pred Port Arthurom še vedno prihajajo. Japonci so trdnjave napadli od kopnesra in od morja, toda bili so povsodi poraženi.
Petrograd. 10. junija. Načrti za pomorsko bitko in združenje vladivosto-škega brodovja s portartburskim so že gototi. Toda Rusi bodo ostavili portarthursko Iuko le tedaj, ako bodo Japonci vzeli mesto Port Arthur.
Po napadu na japonsko brodovje se bode portarthurska eskadra združila z vladivostoškim brodovjem, na kar odpljujeta obe eskadri v Port Arthur. Sieer je tako združenje težavno, ker je korejska morska ožina polna min. toda Rusi bodo pljuli iz Vladivo-stoka raje po imenovanej morskej oži-rfi, nego krog japonskega otočja, ktera pot je doltra kakih 2000 milj. Ruska oklopna ladija "Pobjeda" je sedaj tudi popravljena.
Moskva, 11. junija. Tukajšnje oblasti pripravljajo stanovanja za japonske jetnike. V kratkem do vedo semkaj 20 vjetih japonskih častnikov in 40 vojakov.
Seoul, 11. junija. Oddelek ruske vojske dospel je v Ceng-Yong, na kar je odšel dalje proti jngn.
V severnej Koreji je vedno več ruskih vojakov.
NA RUSKEGA POSLANIKA.
Napadalca so vjeli, toda njegovo ime Še ni znano.
POSLANIK RANJEN NA GLAVI.
Berne, 11. junija. Včeraj popolu-dne je nekdo na ulici streljal na tukajšnjega ruskega poslanika V. \Y.
OBRAVNAVAL Z GLAVARJEM.
Upati je, da doseže povoljni konec afere in osvoboditev jetnikov.
FRANCIJA POŠLJE V TANGER VOJNO LADIJO.
Paris, 11. junija. Francoski poslanik poroča ministerstvu inostranih del
Sadovskega, kterega je na glavi težko,.	„ , , .
ranil.	iz- langera, Maroko, da je governer
Napadalca so zaprli. Najbrže je kak l"™!* danger, Mohamed el Tores do-
inozemec, toda ime še ni znano	loc"' da mora Jtl njegov Iastni sin k
roparju Ras Ulahu, da se tamkaj za
Berne, Švica. 11. junija. Tme na
Vihar, dež in sneg.
Ballston, N. Y., 10. junija. V mino-j noti in zjutraj je tukaj neprestano deževalo. Vse reke in potoki so narasle in voda je napravila mnogo škode.
Saratoga, N. Y., 10. junija. Vsled viharja so jezera .in reke narasle za 10 do 18 palcev. Pričakovati je večjih povodnji.
Leadville, Colo., 10. junija. Tukaj razsaja snežni vihar. Do sedaj je zapadlo štiri palce snega.
Mnogo ljudi v nevarnosti.
Lyons, Colo., 10. junija. Nasip ob Lelft aHndu, kjer se nahaja 350 oral velik vodni rezervoar, se je podrl, na kar je pričela voda s tako silo vhajati da je nas! da med Wardenom in Lyon-som povodenj. Prebivalci so k sreči vili nevarnosti.
MILIJONE
goldinarjev je bilo ie po Slovencih in Hrvatih poslanih po Fr. Sakierjn, 109 Greenwich St., New York, y staro domovino, a nijeden cent ni zgubil. To priporoča to tyrdko bolj nego debela knjiga.
Pontrejeni bankovci.
St. Le lis, Mo., 10. junija Tukaj so aretirali ona dva lopova, ktera sta mi-nolo soboto pri konjskej dirki na dirkališču Gravesend pri New Yorku z ponarejenimi stotaki prigoljufala $1200. Tukaj so ju prijeli na konjskem dirkališču Delmar. Pri njima so našli 30 ponarejenih stotakov. Lopova sta imela pri stavi na konje vedno srečo. Najpreje sta stavila $50 na "Mildred" in sta stavo dobila. Iz vplačanega stotaka sta dobila naravno $50 in vrhu tega še stavo. Na to sta stavila $50 na "Wissendino" in sta zopet dobila. Detektivi, kteri so jima sledili iz New Yorka, so ju pa prijeli, ko sta hotela spraviti novo dobljeno stavo.
Vkradel za $22.000 zlata.
Detroit, Mich., 10. junija. Pred letom dni je na tukajšnjem kolodvoru Union zginol komar zlata, kteri je bil vreden $22,000. Danes so tukaj zaprli natakarja Edward Delaneja, kteri je na sumu, da je ukradel imenovano zlato.
padalcu ruske en poslanika Šahovske- I . ™ «°^ovori ^lede P°g»jev, ktera j?a je Ilieinsk i j. Lopov Je bil že več !J6	r°P^rje,V ™ <*vobodi-
tednov v tukajšnjem mestu in se jo '?V 1	»» Vancya. Toresov
vedno pritoževal, da so ruske oblasti	/e odpotova v gorovje Pot tra-
zaplenile njegovo posestvo	ja kake tIav dnK Uradniki pričakujejo
Ilieinskij je inozemec in je bil preje da. h°dc} KCdaj ne!juba, »^ končno častnik ruske vojske. Vendar je pa ,e?n°' kaitl marokanRka vlada se za njegovih listinah turški podanik. Rir fdevo ?a™» bo,J' Je bil° Pri" skemu poslaniku je pisa^4več grozilnih I CalOV..n ...	.
pisem, ktere je pn poslanik izn-čil po- ' , .S' I0'	Tllkaj se zatrJ«ja
liciji. Včeraj zjutraj vpra5.il -a i da se .1° rainisterstvo vojne mornarica Ilinicki] glede njegovega p..^tva ! Podadmiralom Igonom v Toulonom Ker je pa dobil nepovoljen o<l«^vor f Posvetovalo glede odposlanja dveh skušal je poslanika ustreliti. ^ francoskih vojnih ladij v Maroko.
Napadalec je evropskej policiji dobro znan. L. 1891 so «ra izgnali iz Ko-danja. ker je skušal earn vročiti neko prošnjo. L. 1901 je bil na Dunaju zaprt. On se pritožuje, da je vsled podkupljivosti ruskih uradnikov izgubil svoje premoženje in vrhu t etra moral Še 40 mesecev po nedolžnem sedeti. --o—-
Otvoritev podulične železnice v New Yorku.
Sre<li septembra bodo z velikimi davnostmi otvorili newvorsko i>oduli-čno železnico. Tako nam saj obetajo podjetniki, vendar je pn o tem zatrdil u dvomiti. Predsednik mestne prometne komisije, Orr. je včeraj predlagaj naj se k otvoritvi povabi tudi an-prležke in francoske inženerje in je pri tem dejal: "Podzemska železnica, ktera bi morala biti najkasneje do 21. avgusta gotova, bode izgotovljena po zatrdilu pogodbenikov sredi septembra. Vendar se je pa bati, da pogodbeniki svoje obljube ne bodo mogli izpolniti in bodo najbrže zahtevali, da se jim dovoli novi rok."
Prebivalci mestnega dela Bronx bodo morali najbrže še par let čakati, predno bode podulična železnica vozila v "Woodlawn in pod Girard Ave., kakor tudi iz Bronx Parka in "White Plains Roda v Mt. Vernon.
Vest še ni potrjena.
o-
Štejte jih dvojno.
Van Orbeeck, holandski slikar, gin so vit vsled svojega razuzdanega življenja. je zbolel in zdravniki so se zbrali ob njegovi postelji in našli dokaj upanja vsled njegove starosti. A umetnik je rekel: "Gospoda, ne glejte na mojih 46 let; šteti jih morate dvojno, kajti živel sem dan in noč." Mož v najboljši starosti, a obnemogel, ker nipoznal vrednosti življenja. Mnogi izmed nas delajo isto; zanašajoč se na svojo telesno moč, ne dajejo počitka svojemu telesu in duhu, ne obnavljajo izgubljene kreposti in energije, im navadno^ umirajo prerano. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino bi jim spet dalo moči, obnovilo njih kri, jih
napravilo zdrave in krepke. Isto ------ —K ~ ^a*,
ozdravi vsak želodec, vsako prebav- I poslovi od srečnih potnikov.
nner tr»»«/1» *>r. „ 1. . 1 _	lv	•
Zopet okradli Slovenca.
Jakob Mevla iz Lokev pri Divači in John Čepirlo iz Kala pri Št. Petru na Krasu, sta se te dni vračala v domovino. Preskrbeli smo jim seveda vozne listke in jim nekaj dnij predno sta prišla v New York, dali pismena navodila, da ne smeta zaupati ljudem na železnici, da naj se v New Yorku nikomur ne dasta v roke, zlasti pa, da naj od nikogar nič ne kupita ali menjata denarja.
Vse dobre svete sta dobro hranila, le zadnjega ne, zato ker smo ga in ga še vedno posebno polagoma na srce rojakom.
Na newyorških ulicah sreča ju neki gospod prijaznega obraza, se ustavi pred njima in izvleče iz žepa lep nov bankovec za 50 dolarjev.
"Jaz imam potnike iz Vašega kraja posebno rad", dejal jima je nepoznani, "zato pa vama hočem dati ta pet-desetak takorekoč za spomin. Petdeset dolarjev je in bode vedno petdeset dolarjev, a jaz ne zahtevamm od Vaju več kot od vsacega no 10 dolarjev za bankovec. Veste, imam denarja dosti, in zato ga včasih komu na pol darujem za spomin, prav res samo za spomin. Evo vama, brž, če hočeta.
Jakob in John se vsa srečna spogle-data in solzice veselja jima porose poštene kranjske oči. Kako tudi ne. Saj sta ves čas imela delo in zdravje in nazadnje še ta sreča v New Yorku T To je vendar vsejedno kot bi kdo kupil dolarje po centu.
"Teš kaj Jakob", pravi John, "jaz sem že premenjal denar, ti imaš pa še vedno amerikanskega. Založi ti zame 10 dolarjev, pa ti potem povrnem. Denar nama je gospod zastonj ponudil obema, veš, vsaki bova dala 10 dolarjev pa tudi od petdesetaka vsaki pol imela."
Gospod nastavi roko in Jakob mu ja naštel za nov petdesetak dvajset najbolj umazanih dolarjev. Gospod spravi denar v žep in se prijazno smejoS

nost vredi, vsako krvno bolezen ozdravi. Ker je narejeno iz čistega grozd nega vina, ima imeniten vkus in odločno blažilen upliv na vse telesne dele. Prednosti pred drugimi kričistilci so. da isto nima v sebi lugaste soli ali živega srebra, da ne pokaži želodza, da je rabi lahko vsak član družine in da v vseh slučajih čudovito vpljiva. V lekarnah. Josip Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111., Pilsen Sta.
—
Za dobre pol ure sta že prišla v urade Mr. Frank Sakserja in mu veselo pripovedovala v dobrosrčnosti Ame-rikancev. Gosp. Sakser pa take Ame, rikance malo predobro pozna in je takoj slutil, da sta ogoljufana, kar je bilo tudi res, kajti denar je bil kon-federacijski.
Rojakie ponovno svarimo, naj bodo na potovanju previdni in naj ne zaupajo nikomur.

"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Urednik:	Editor
2MAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANKI SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
PISMA IZ BALKANA.
Belgrad, 23. maja.
Morda vam povsem ne ugajajo dogodki na Balkanu in se tudi moji dopisi tuintam ne ujemajo s stališčem Vašega lista. Toda pomislite, da vsak narod brani v prvi vrsti sam sebe in
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 **\mož? v boj"	obstanek
" pol leta............. 1.50 tam» *jer Je uPa dobiti. Dobro vemo
Za Evropo, za vse leto.......4L50 (Srbi in Bolgari, da imamo za sosedo
pol leta...... . 2.50,mo£no Avstrijo, ki nam more vsak
»eta ...... 1.75 x____,__-»a* ___x„__x.__~ r7„t„ „„
četrt
V Evropo pošiljamo list skupno dve
Številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzeinši nedelj in praznikov.
čas prekrižati naše račune. Zato pa tudi pazljivo zasledujemo vse, kar se govori in piše v Avstriji o nas. In ravno zadnja leta smo vedno čuli iz ast avstrijskih državnikov, da naj ostane na Balkanu "status quo" — z drugimi besedami: vse po starem.
Dovolite mi vprašanje: Ali naj res še leta in leta ostanejo na Balkanu stare, neznosne razmere? Ali naj krščanska raja še na veke trpi zapuščena, teptana in preganjana? In ee ne,
Za oglase do deset vrstic se plača 30	86 niso evropske države ^.e pro-
centov.	je ganile in pritisnile na Turčijo, da
Dopisi brez podpisa in osobnosti se izvede potrebne reforme ? Čakale so,
ne natisnejo. _	da se narod sam vzdigne ter si z orož-
Denar naj se blagovoli pošiljati po .	. . , .
Money Order.	jem pribori vsaj nekaj človeških pra-
Pri spremembi kraja naročnikov vic. Res, Avstrija in Rusija sta Tur-
«GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
vstaši so bili med dvem; .jema. Nekaj vstašev je bilo mrtv*^, ranjenih pa je tudi več bolgarskih in turških
vojakov.
Dne 20. maja je bilo leto, ko je umrl prosluli macedonski vstaš Delcev. V dvorani gimnazije so slavili obletnico, na to sta jurist Tomov in pesnik Siljanov pred spomenikom ju-raka Levskega proslavljala Delčeva, ki je dal življenje za Macedonce.
Danes je minolo 25 let, ko je bilo 23. maja 1879 izšolanih prvih 163 bolgarskih častnikov. Od teh jih je umrlo 40, v aktivni službi jih je se 51. Mej temi so bili ministerski predsednik Petrov, general Coneev, ruski polkovnik Benderov in drugi.
Ruski vojni minister Saharov je te J dni bolgarskemu muzeju poslal v dar cerkev ruskega preobraženskega polka ki je bila za časa turške vojske v glavnem ruskem stanu.
Dokle bodo slovanski kristijani v Macedoniji brezpravni turški sužnji?
Biropqjcke in druge vesti.
prosimo, aa se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Taleton * 3798 Cortland.
Vstaja v Colorado.
Je-li država Colorado del naše republike? To vprašanje moramo sedaj }>ovBem resno staviti. Tudi v državah inonarhične Evrope ne zamore vlada tako očitno teptati zakone, kakor to dela governer Peabody v imenovane j državi. In celo v policijskej Nemčiji ne zamore obstati časopisje, ktero bi bolj nesramno lagalo in zahtevalo pro-inje krvi, kakor to dela baa sedaj
čiji pred dobrim letom predložili načrt najnujnejših reform. Kaj pa se je zgodilo v tem času? Ne dosti več ko nič, ker Turčija vedno še računa na potrpežljivost evropskih držav. Potem pa se še čudite, ako skušajo balkanske samostojne državice rešiti balkansko vprašanje. Morda, da se jim to neposreči, a vsaj to bodo dosegle, da je to vprašanje vedno na dnevnem redu, dokler ga ne reši evropski areo-pag. Moji dopisi so toraj le odmevi javnega mnenja na Balkanu in Avstrijcem more biti le ustreženo, ako dobivajo pristna poročila, in ne zajemate iz kalnih virov raznih ptujih časnikov. To se mi je zdelo vredno pripomniti, da more stvarno presojati dogodke na Balkanu.
Tako sedaj bolgarski in srbski čas
ameriško kapitalistično časopisje. In (nilci mnogo ugibljejo, kakšne posledi-na čelu teh nesramnosti stoji new- <?e utegne imeti sestanek kralja Petra vorški nrmški dnevnik 1' Staats-Zei- , in kneza Ferdinanda v Nišu. Mien j a tung", kteri v svojem predvčeraj- so različna, a gotovo je, da je bila ca-šnjem članku svetuje, kako naj se po-
' rinska pogodba mrd Srbijo in Bolgarijo nujno potrebna.
Bolgarski ženski odbor je priredil 7a ruskeranjenee bolnico, ki ima 30 postelj za vojake in 5 za častnike. Ta bolnica ima vse potrebne priprave in osobito mnogo belega perila. Bolnica je že odposlana na rusko bojišče;
stopa proti " delavcem-morilcem dokler ga končno v svojo lastno bla-mažo ne zaključi s priznanjem: "Posestniki rovov in korupirana vlada so ya sedanje razmere v Coloradu po velikem delu odgovorni."
Ne le samo "po velikem delu" so odgovorni posestniki in vlada, temveč j spremljajo jo lekarnarja dr. Kiranov edino oni so odgovorni za vstajo v,"* dr. Mendizov, dve usmiljeni sestri Coloradu — ako že hočemo spoštovati,dva strožaja. Za vzdrževanje te resnico. Spominjati se nam je treba bolnice je nabranih 230,000 frankov, edino le na ono, kar se je zgodilo, ka- Bolgarska vlada s sile vrača mace-kor tudi na sredstva, s kterimi de- donske begunce v Turčijo na milost luje tamomsnja vlada. Slednja je po- in nemilost neusmiljenih Turčinov. delila governerju pravico suspendirati Bolgarska komisija jih na meji izroča ustavo, odpraviti pošteno sodno po- lurški. da jih ta razdeli po vaseh. Na stopanje in proglasiti vojaško dikta- meji jim obetajo zlate gore, da jim turo za vsaki poljubni okraj. Štrajku- j popravijo domovja, kupijo vozove in joči premogarji so skušali dvakrat živino. Ne veruje tega seveda nihče, mirnim potom priti do svojega cilja. Begunci so sedaj v največji stiski, dvakrat je vlada proglasila osemurno Bolgarija jih podi nazaj, a v Turčijo
dnevno delo postavnim in — dvakrat je svoj proglas preklicala in razveljavila — prvič potom sodiščih in drugič potom governerja ali kreature, ktera služi posestnikom rovov. In potem. ko so se pričeli nemiri, so zaprli na stotine in tisoče delavcev brez /opornega povelja in mnogo so jih postrenal i.
Zajedno tndi ne smemo tajiti, da
nečejo živi. — Obrniti se hočejo za pomoč na evropske vlade.
Znani macedonski voditelj Kote je vrgel krinko z obraza in se pokazal plačanega zlikovca, ki so ga najeli Grki, da spravi s pota slavjanske vojvode.
Grki so vedno enaki, povsod iščejo le svoje koristi in hočejo ribariti v kalni vodi. Zadnje dni se je zgodilo
i Strajkarji izvršili nasilnosti, k te-j mnogo zločinov v Gorenjem in Dole rim ne smemo oprostiti. Toda to je njem Porečn. Vse te zločine je zagrešil Kote s svojimi tovariši, ki je preje
bila le naravna posledica tiranskega p^ospodstva onih državnih oblasti, katere se niso sramovale po ljudstvu izvoljene uradnike šiloma odsloviti. Ako coloradska vlada sedanje zmešnjave izkorišča v to, da predbaciva vsako nasilstvo edino le uniji, uvidimo v b'm le umazano — podlo željo in vsakega prepira med delom in kapitalom r rpati koristi v prid podjetnikom. Je li napad napad na nnijski časopis "Record" tudi zločin delavcev? In kako se bode vse to končalo?
Nikakor ni treba dokazovati, da se bodo razmere še poslabSale, ako zagovarjamo "vladino anarhijo". Na ta način se bližajo Zjedinjene države edinole revoluciji in državljanskej vojni. In v doseg tega cilja agitira ' se ono časopisje, ktero zagovarja ka-italiste in Ščuva neorganizirane de-•ce proti organiziranim. Edina re-ev nevarnega vprašanja bi bila ta, da se korupcija postavnim potom uni-i i in da se prisili posestnike k izvrševanju svojih dolžnosti.
za denar služil generalu Čončevu.
Dne 29. maja se pripelje nad 500 Bolgarov iz Sofije v Belgrad, kjer bodo trije koncerti
Te dni se je v Sofiji mudil sultanov odposlanec Munir paša s svojim tajnikom in sinom. Ker je bil knez Ferdinand že odpotoval, posvetoval se je z ministerskim predsednikom Petrovim o macedonskih beguncih. Nato je Munir paša odpotoval v Muranj na Ogrskem, kjer je knezu Ferdinandu izročil sultanovo pismo, v kterem vabi sultan kneza, da ga obišče v Carigradu.
Ko je od§el Munir paša, vršil se je v Sofiji pred cerkvijo macedonski shod, ki je ostro obsojal bolgarsko vlado, ktera s silo goni begunce v Turčijo brez zagotovila za njihovo imetje in življenja. Govoril je Macedonec Zapčev. Ta shod je bil tudi javen protest ljudstva proti bolgarsko-turške-rnu sporazumu. Na shodu je bila sprejeta resolucija:
Odločno protestujemo proti moralnemu in fizičnemu nasilstvu, s kterim i bolgarska vlada sili macedonske be-
Nekdaj in seda.),
SLOVENSKI AMERIČANI MED SEBOJ. — NJIHOVA NAPAKA. .
Opaže vanj a John B. Dobernidgeja.
Indija ae dviga proti Angležem. —
Angleži so jako vznemirjeni radi velik.' razburjenosti, ki se širi v njiho-lgunce v Turčijo, kjer jih čakajo nove
cm "Indijskem cesarstvu". Povsod i vrše manifestacije proti evropske-u gospodarstvu. Najuglednejši indijski list "Vzhod in zahod", ki izhaja v Bombaju v angležkem jeziku in jc doslej bil pristaš evropske civilizacije, pišo sedaj, da se gospodarstvo 1 . rope nad Azijo bliža svojemu koncu. Opomniti je treba, da vživajo ondi liKti popolno tiskovno svobodo. Angleži so radi tega tako nemimi, da je je-den najvplivnejših njihovih indijskih upravnikov dejal: ''Sedaj se ne gre *a to, ali naj Mandžurija ostane v ruskih rokah, nego Če bo Azijo vladalo belo pleme, ali pa Če bo belo pleme premagalo rmeno pleme." Izključeno je torej skoro, da bi mogli Angleži iz-rabiti zadrego Rusijo, ker bodo imeli sami dovolj opraviti. — Za angležko pj i ran je proti Tibetu bode gibanje 1 ud i j cev jako neprilično.
bede in muke. Strogo tudi obsojamo sporazum bolgarske vlade s Turčijo, ki obeta le sultanovo milost, a ne izvrši točke 6. dogovora v Murzstegu, ki zagotavlja beguncem pomoč za razrušena domovja in opustošena polja. Mi zahtevamo podporo nesrečnim trpinom.
Pomenljivo pa j e,da se je meščanstvo le v razmerno malem številu udeležilo shoda. To daje vladi pogum, da I ako postopa z begunci, ker se ji ni treba bati izgredov. Vlada je beguncem v Samokovu konfiskovala 250 Berdanovih pušk, v Dupnici 40,000 patronov in veliko obleke.
Boris Sarafov je v Sofiji, kjer mu ne kaže, da bi stopil čez mejo v Makedonijo. Pred dvema dnevoma je mala vstaška Četa poskušala priti čez mejo, a je bolgarska štražn streljala na njo. Prihitela je turška straža, in
New York, džtin de elevent. t. m. "Glas-Naroda-Novosti" (imamo tudi lj idi, kteri imenujejo časopis njus-pejper, toda to je dajalekt, provinci jalizm in slejn)
Manhattan. Mister Editer!
Zelo mi je žal, Mister Editer, da mislite, da imate mene samo for fun in da me smatrajo Vaši čitatelji le šaljiveem, dasiravno v svojih dopisih vedno le resno mislim. Tako for in-štenc, na primer, kadar pišem o našem pipelnu. To vendar ni za smeh. Ra-š nasprotno.
Danes sem se namreč namenil pisati Vam o stvari, ktera ni baš vesela, te-muč zelo žalostna. Namreč o sloven-skej dobrosrčnosti, veselosti in drugo.
Namreč, Mister Editor, ono drugo je že davno minolo. Jednostavnost, priprostost in zadovoljstvo so le že stvari zgodovine.
In konsekventli se tudi veselosf ne inorc več povrniti.
In čemuf Radi slovenske glavne napake — zavisti.
Zavist je namreč ona stvar, ktera napravi Slovencu največji fun in največje veselje. For instenc, kadar se Slovenci boje, da bi jih kedo rikonaj-zal, ali celo pohvalil, potem postanejo sami sebi nevošljivi in opravljajo je-den druzega.
Kadar kak Yankee (vsled biznes-rizna) ali pa kak Ajriš (ker je v minority) hvali Slovence, potem Slovenci takej hvali vedno energično ugovarjajo in of course takoj pokažejo svojo slovensko napako.
Vendar je pa to čudno, kajti našim velikim možem smo vedno dali kredit — ko so bili že mrtvi, ne da bi jih preje kedo rikonajzal. For inštenc kak slovenski poet ali kompozer ali artist ali švarckinstler, mora za šur vedeti, da ga bodo njegovi rojaki častili in rikonajzal i, ako se ne straši malega tru-belna— umreti vsled lakote. Vendar pa to ni glavni del mojega dopisa, kajti danes nameravam opisati propad naše sošijebl veselosti, ktera v isti ni propada.
Čemu 1
Evo: ker naši ljudje svoje prvake vsled nevoščljivosti nečejo poznati. Preje je bilo vse drugače.
Ako so preje-priredili Slovenci piknik ali kak drugi festivel, pili so svoje pivo in so bili veseli, da so zamogli kleti vsled malih čaš. In potem je prišel kak slovenski vodja in je trital par galonov elevelandske jagodne vode in on je bil na to hiro festivala in Slovenci so ga slavili kot dobrotnika človeštva.
Takrat. so vodje še rikonajzali. Ako je takrat kedo tri ali štirikrat trital, bil je že prominenten in pipel je o njem govoril. In danes?
>x;kosiTir se ne privoČi niti dolar niti penny — niti prominentnost. Kakor hitro se prične v kozjem predmestju ali Castoriji kak piknik, ali ča-slavskem okraju na East Side kak bal ali party in ko odpro baro, potem pride vsak Slovenec in hoče tritati. Vsakdo mora vzeti t rit in na obrazu vsakogar je čitati vprašanje: "Who '11 be the next?" Neumne skrbi! Jeden za drugim trita. Barkiperji odpirajo batlne in med Slovenci je tako, kakor v nebesih — dokler se ne prično predsedniki raznih društev nebeških kandidatov medsebojno prepirati in si očitati grehe, ktere so v Jurop skupno in corpore izvršili.
Tn čemu ? Ker so si medsebojno nevoščljivi.
Kak pravi prominenten Slovenec pa itak ne more več tritati, kajti predno pride vrsta nanj, potem postane round tako draga, da si vso stvar premisli. Končno pa pride kak povsem navaden Človek, kteri mora delati za plačo in odvzame prvemu promineutnemu njegov trit, tako, da izgubljamo sedaj tudi zadnje vodje Slovencev. With Regards Yours
John B. Dobernidge, Esq.
Petrograd. 11. junija. Tukaj so aretirali dva moža, ktera sta baje morilca generala Stranamana. Jetnika sta skušala prodati del vrednostnih listin, ktere so morilci zajedno s zlatnino umorjene Strandmanove vkradli.
Paris, 11. junija. Gospodična Lena Mortonova hči Levi P. Mortona iz New Yorka, je tukaj umrla vsled za-stmpljenja krvi.
Paris, 11. junija. Minister inostra-njih del, Delcasse naznanja, da sta ruski in francoski poslanik v Carigradu sklenila zajedno pri turški vladi energično protestirati in zahtevati, da porta konča z preganjanjem Armencev. Skupno protestno noto bodeta te dni vročila velikemu veziru.
London, 11. junija. Iz Bruselja se poroča, da Zjed. države nameravajo n&stopiti zajedno z Anglijo proti razmeram v državi Kongo.
Tanger, Maroko, 11. junija. Jetnika Perdicaris in Varley, ktera ima vjeta ropar Ras Ulah in ktera sta bila bolna sta zopet zdrava, tako, da ne potrebujeta zdravniške pomoči.
Santiago de Chile, 11. junija. Včeraj so tukaj podpisali dekret za grad njo železnice, ktera bode vodila preko Cordiljer. Podjetje je v rokah kapitalistov iz Zjed. držav, take, da bode gradnja železnice hitro napredovala.
PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 centov poštnine proeto. V plačilo sprejemamo tudi poštne znamke. "Gla.
Kranjsko slovensko katoliško
BO
svete Bartae

v Forest City, Penna,
Inkorporirano dn6 31. januarja 1002 * PennsjlTanyi.
ODBORNIKI:
PraT?ednrk: Josip Zalau, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa,
Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star. P. O. Box 591, Forest City, Pa, Awton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Goreno, P. O. Box 669, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli m!., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar^ P. O. Box 28, Forest City, Pa. IVAN Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Mato^ P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopml naj se požLljajo I. tajniku: fateet City, Pa*
John Telban, P. O. Box 60$
DruStveno glasilo je "Glas Naroda?.
Nova parobrodna družba Austro-Americana.
Nova parobrodna družba avstrij-sko-amerikanska (bratje Kosulic) se je ustanovila in osobni parniki bodo vozili iz Trata in Reke v New York. Cena je zelo nizka in nice; v T r s t in na R © k o iz New Yorka
$30.
iz T r a t a t New York pa oelo
Iz Trata v Ljubljano velja vožnja $1.15, ▼ Zagreb $2, r Karlovec $1.60, v Maribor $2.30, v Beljak $2,30.
Parniki so novi z imeni: "Frieda", "Gerty", "Giulia".
FREMEMBA VOŽNJE.
Parobrodna družba Austro - Americana (bratje Eosulič) je spremenila svoj vožnji načrt in sicer: prvi parnik "GERTY" odpljujo 7. julija iz New Torka v Trst, drugi parnik ' GIULIA' odpljuje 21. julija iz New Yorka v Trst; tretji parnik "FRIEDA" odpljuje 4. avgusta iz New Yorka v Trst. Cena je do Trsta aliReke $30.
Parobrodne listke prodaja FRANK SAKSER, 109 GREENWICH STR., NEW YORK in 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO.
I PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD, |
ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, Človeka, katere- [}r mu z mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popol-l/j noma ozdravljen od svoje bolezni.
Yse liovine ga jednako slavo in hvalijo zaradi njegovega
iij i*ku5enja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo našem pl H narodu in potrdujemo, da je
Prof. Dr. E. C. COLLINS/
P iz vseučilišča v New-Yorku,
m] jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti, g
g Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, meh-j»J urju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, p prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekle no^e ali telo. vodeniro_ bnlpčinp v stižu. zlato ?ilo fhor
telo, vodenico, bolečine v grižu, zlato žilo (hemeroide), onemog-	p
ixl lost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, leSaj, tečenje iz	fT'.
K uše5 ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, šumenje	rn
v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca	jjj
jg!J kakor vse ostaie notranje in zunanje bolesti. Prof. ('ollins je	ril jj jedini kateri popolnoma ozdravi suSico in sifilis kakor tudi vse
SP0LSKE BOLEZNI PRI MOŽKIH IN ŽENSKAH. .	j?
P Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si bode 'od katere	^
g spolske bolezni zmiraj, ozdravil.	i1]
PV POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri ^Triglavu"
617 So. Center Ave., blizu 19. nlice, kjer točim pristno uležano „ATLAS" pivo, izvrstni whiskej, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do* bro urejeno keglišče ia igralni miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prref vrsti za točno in solidno postrežbe-Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakonfc da me blagovolijo večkrat počastil 8 svojim obiskom)
Mohor Mladič.
617 80. Center Av., blizo 19. ni« CHICAGO, ILLINOIS«
TaUpboo« t i^s tfvm
P čitajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši do- S gi kaz njegovega izkuSnjega zdravenja.
|| Kroničen katar Slavna zdravilnica	Bolezen 11a piti- -]
|iJ želodca in slabo tT] prebavanjo že-
lodca ozdrav- j: »I	ljen.	S.
Collins-ovaj
Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor 111 mogel. Totem sem se zdravil pri drugem 8 tednov m tudi ta mi ni mogel pomoči, i| Janko pl.Krilčič tako da sem se odločil da 1 yrone, Pa, nedam omenjenim zdravnikom tudi *"e iednetra centa.
P'"-
("•arh nadulia in ^ kronične boleli- Gj ne v želodcu o- pj zdravljene.
Simon Lazar,
4i-Norih Front st. Reading IJa.
Ko sem se na Vas obrnn in začel Vaše zdravila raou sem odmah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas Čem priporočiti.
Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku
Vaš	M. Med en j ak,
130 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na
Profes. Dr. E. C. COLLINS,
140 -\V: 34tli Street, New Yorlf. I
Prof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša rf }j{ zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili.
asas sUtdAjrsis^^išsssas1^	^JšTšLšrasas isaJ

a
irl
Rojaki nnčajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK
"GLAS NARODA",
kteri dtnaša najnovejše in najobsirnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. + + +
Vel) a. za vse leto • " pol leta . " 3 mesece
$3.00 1.50 75 et.

Jugoslovanska
Inkorporirana dne 34. januarja 1901 v državi Minnesota. S^dež v ELY, MINNESOTA.
■y-w nu—».»»^mig ^m	— .-Or {<*?«* Vi«j £ Mfcf*^ I
UHADNIHIj
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Bo* 808, Ely, MW
Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 188, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BEOZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumei, Mieh. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Mima-
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletfc, Mia*.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 111 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box ^056, Ely, Minn.
stva za 250,000 funtov, ktera svota je proračunjena za reformo orožništva.
Vendar se je zadnje mesece po celi Macedoniji orožnikom redno izplačala cela plača, kakor se je o tem general De Giorgis sam prepričal.
Velikodušna kraljica. Rumunska kraljica Elizabeta, znana pod svojim ]»esniškim imenom Carmen Sylva, podedovala je nedavno od svoje matere dva gradova ob obalih reke Rene. Blaga kraljica je sklenila, da napravi , iz jednega teh gradov dom za pisatelje in umetnike vseh narodov. V občevanju imenuje kraljica vse pisatelje in umetnike za svoje tovariše ter postopa tudi z njimi-v resnici prijateljsko.
Male hrvatske novice.^— Pri Visn
potopljeno italijansko vojro ladijo "Rč d' Italia" hočejo nekten dalmatinski knpitani dvigniti. V ta namen so si vstanovili konsorcij ter prosili za dovoljenje ministerstvo zunanjih zadev in vojno minister stvo. Ako la-
Dopisi naj se blagovolijo pešiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich,
Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne posiljatv« naj se pošljejo blagajniku: Ivan GevŠs, P. O. 0ox 105, Ely, Minn., in po avojem zastopniku.
Društvene glasilo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
—o—
KRANJSKE NOVICE. Zopet dva uloma. V noči od 27. na
2S. maja je bilo ulomljeno v prodajal-tiico in trafiko Lovrenca Blaznika na Starem trgu v Ljubljani. Bilo mu je ukradeno: 20 kron denarja, za 10kron znamk i>o 10 in 5 vinarjev in nekaj različnega blaga. Ulomljeno je bilo tudi v prodajalnico trgovca Jožefa Bali ovca na sv. Jakoba trgu in ukradenega okolo 8 K drobiža. — Tat je odprl v obeh slučajih vezna vrata s ponarejenim ključem, vlomil vrata prodajal nice in potem vlomil v predala.
V	Ameriko se je 27. maja odpeljalo 7 južnega kolodvora v Ljubljani pet Kranjcev.
Umrli so v Ljubljani: Karol Hra-star, delavčev sin, star 3 mesece, Opekarska cesta št. 27; Marija Jenček, zasebnica, 53 let, Emonska cesta 10: Cirila ePtras, lončarjeva hči, 10 mesecev, Trnovski pristan. V bolnišnici: Tvan Debevc, gostač. 59 let; Jos. Var-Bek, delavcev sin, 5 let; Marjeta Žert,, kajžarjeva žena, 50 let. — Margareta Marinka, delavka, 29 let, Tržaška cesta št. 24. — Ivan Stibernik, delavec. 70 let, Stranska pot št. 11. — Elizabeta Jerše, prodajalka zelenjadi, 75 let, Radeckega cesta štev. 11.
Stoleten starček živi v Prigorici po leg Dolenje vasi. Ime mu je France Oražem. in je 8. maja nastopil stoto leto, Dobro se še spominja, kako so Francozi zidali sedanji most med Do lenjo vasjo in Prigorico. Vživa samo kavo — torej je to počasi delujoč strup — in Se prileze pred hišo okušat šolnine žarke, ki ga ne morejo nič kaj več ogrrti. Vreden je da se mu odkrijemo, čeuštitemu starčku!
V	trebuh zaboden. Oni Potočan, ki ga je v Sajevcu pri Ribnici nekdo iz Drage zabodel v trebuh, je vsled rane nmrl. Bil je edini sin matere-vdovc Napadalec pa v Novem mestu hladi .vročo kri v ječi.
Huda nevihta s točo je bila v Ribnici na binkoštno soboto ob 11. uri po noči. Vmes je treskalo, da ni bilo prav prijazno. Pod kapom je bilo še v nedeljo zjutraj cele kupe ledenega zrnja. Dobro, da se je hitro spreletelo ! Na drevju se bode poznalo.
Ogenj je napravil posestnici Mariji Možina v Relu pri Rudniku 2500 K ške^e. Zavarovana je bila samo za 1000 K.
Nagla smrt. Na postajo Leskovee prišH je vpokojeni dragonski nadpo-ročnik vitez Kiessling, ki se je odlikoval po svojih slikah, v trenotku, ko je vlak se pričel pomikati naprej. Kiessling je letel za vlakom in skočil v vlak V vlaku se je onesvestil v par minutah. Zadela ga je srčna kap
KOROŠKE NOVICE. Samomor. Na južnem kolodvoru v Beljaku je dne 26. maja nadoflcija! državnih železnic, Fr. Sperr, sam šel pod vlak. Ril je na mestu mrtev.
Utonil. Iz Ovčje vasi: Binkoštni ponedeljek, 23. maja, je šlo več fantov čez ozko brv, ki vodi preko zajzerske-ga potoka, kteri je vsled deževja zelo narasel, llletni šolar L. Olzinger je H}>odrcnil in padel v potok. Deroči valovi so ga nesli seboj. Ljudje so slišali njegov krik, a mu niso mogli pomagati. Se le mrtvo truplo so spravili na dan.
Celovški mestni zbor je dovolil za zgradbo "Nemškega doma" v Trstu 50 K. Nekteri odborniki so hoteli dati sto kron. a večina je to odklonila. Vsenernški list se nad tem huduje! Naj bi pa gospodje sami segli v žep! Iz tujega denarja je pač lahko deliti p«wl|K>re, in to še za nepotrebna podjetja !
Huda ura je napravila po mnogih krajih Koroške mnogo škode Toča je pobila deloma ves poljski pridete*.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Svoji k svojim! Danes nam došla
celjska "Domovina" piše: Celjski Nemci so vsled propada pri zadnjih volitvah začeli naravnost na nesramen bojkot zoper slovenske kmete. Slovenskim volilcem se je odpovedalo kar Inigi dan po volitvi odjeinanje mleka pr. deželni bolnišnici, v hotelu
Stanleya in njegove zasluge do devetih nebes. Svoj govor je končal: 'Klanjam se spoštljivo velikemu angležke-mu raziskovalcu. Vsakdo izmed nas se sam sebe časti s tem, da je svojemu sodrupu pravičen." Stanley ni bil niti v Afriki med divjaki, levi in krokodili v toliki zadregi, kakor pri tem slavo-spevu.
100,000 goldinarjev ali pa — roman.
Predrzen atentat na denarnico baroni-ee Reinelt je poizkusil neki Italijan, a se mu ni posrečil. Baronica Reinelt je vdova rajnega barona Reinelta, dvornega svetnika in predsednika tržaške trgovske zbornice, — Baronica Reinelt stanuje vsako leto nekaj mesecev v Benetkah. Nekejra dne dobi pismo: Ako ne založi takoj SO,000 gld. bo izšel neki roman, kterega glavna junakinja bode — baronica Reinelt. Podpisan jo bil neki Šestini. Baronica Reinelt je stvar pustila. A ko preteče rok, dobi drugo pismo, češ, če ne da takoj 100,000 gld. bode roman izšel.
NOVA PAROBRODNA ČRTA
MED
dijo vzdignejo, vzame si lahko vojna |Zdaj je pa baroniea Reinelt. naznanila
'Stndt Wien" itd. Kmetje so strašno razburjeni in zahtevajo, da se ustanovi za Celje in okolico mlekarska zadruga, da ne bi s hipno odpovedjo trpeli preveč škode. Nekaj se bode moralo zgoditi, toda mlekarna sama ne bode okuženih in neznosnih razmer ozdravila. Treba bode koreni-tejšega zdravila.
PRIMORSKE NOVICE.
Izpred sodnije v Gorici. Na pet mesecev ječe s postom vsak mesec so obsodili Laha iz kraljestva Iv. Angelo-nija, ker je bil ukradel iz Munihove prodajalne Podbrdom, konjaka, sli-vovca in drugih rečij v vrednosti 20G K. — Sedem mesecev ječe s postom je dobil A . Trinajstič z Volovskega, ker je kradel po cerkvah v Bmmi in Ro-mansu.
Ob vola je prišel. Andrej Podgor-
nik iz Čepovana je prišel dne 24. maja v Solkan ter prignal s seboj vola, v vrednosti 400 K. Tam se je vstavil, spravil vola v hlev, sam pa sel spat. Drugo jutro je šel Podgornik v hlev po vola. A glej! Nikjer ga ni bilo. Iskali so ga okoli povsodi, ali vse zaman. Vola je odpeljal najbrže kak tat ponoči.
Rumunska kraljeva dvojica pride v Opatijo.	,
Poskus ubojstva. Zakonska Evge-nija in Anton Stole sta se peljala s koleseljnom po glavni cesti blizu Na brežine. ITratu je pa skočil izza grma poleg ceste neki s puško oborožen člo vek. nameril puško proti njima ter ustrelil. Zadej je ženo v obraz in ker je streljal z drobnim svincem, jo je ranil na več mestih po obrazu, po glavi v levo roko in ramo; sploh so vse rane na levi strani. Zločinec je takoj za tem izginil. Ranjeno Evgenijo Stole so pripeljali s koleseljnom v tržaško mestno bolnišnico, kjer je bila spre jeta v X. kiruRični oddelek. Evgenija in Anton Stole sta doma iz Rojana in sta poročena šele tri mesece. On je pek, ona je bila služkinja. Njej je 21 let.. Ranjenka je izjavila, da pozna napadalca, a da ne pove, kdo da je.
RAZNOTEROSTI.
mornarica vse tiste predmete, ki jih potrebuje za vojne trofeje — Dina-mit. Blizu Požege so našli troci di-namit, ki ga rabi neka družba za raz-strelitev skal za industrijsko železnico. Dinamit so vrgli otroc. v ogenj, vsled česar je nastala grozna razstrel-ba. Pet otrok je bilo ubiHh, šest pa težko ranjenih. — Smrtr'. obsodba. 311etna kmetica, Kata Mlinarič, mati 0 otrok, je imela v Bvojem kraju v Bi-zeku ljubavno razmerje z viničarjem Janko Vukom. Pregovorila je svojega ljubimca, da je s sekiro ubil njenega moža. Morilec je bil obsojen v smrt, njegova zapeljivka pa v petnajstletno ječo.
Sedma božja zapoved. V neki tirolski vaški šoli so pričakovali škofa. Učitelj je učencem zabičil, da morajo škofa vselej nagovoriti "Vaša škofovska milost". Škof je prišel ter za čel učence JzpraiWvatii. "Povep mi moj ljubi, kako se glasi 7. božja zapoved?" "Vaša škofovska milost ne kradil" je bil točni odgovor.
Prorokovanje o rusko - japonskej vojni. V Petrogradu se sedaj spomi njajo čudnega pmrokovanja, ki ga je izrekel pravoslavni svetnik s«'. Sera-fim kratko pred smrtjo. Kakor znano so ostanke trga svetnika lani svečano prenesli v novo, njemu posvečeno cerkev. Pri prenosu jo osobno sodeloval tudi car Nikolaj. Ta svetnik je baje rekel: "Ijeto po izkopu mojih kosti sc bode Rusija zapletla v strašno vojsko, ki bode provzročila veliko nesreče. Car bode sel na vojsko in jaz ga bom spremljal ter bova raztrgala predpasnik Angležinji." Ta izraz si
vse oblasti, avstrijska in italijanska policija pa iščeta tega romanopisca.
TRSTOM. REKO I NEW Y0M0M
Cena $28 in $30.
UNIONE AUSTRIACA Dl NAV1GAZ10NE
CANA & FRATELL1 COSULICH) ima"na razpolago TRI NOV 13 BRZOPARN1KE
"FRIEDA", "GERTY" in "GIULIA",
kteri so napravljeni navlaše za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM.
Vse potrebščine bo omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike-
Ta družba dobi še to leto dva nova brzoparnika. Potniki, kteri se vozijo po teb paruikib, nimajo nikako sitnosti glode njih potnih listov, niti se ne pregleduje i*jih prtljaga. Za vožnje listke obrnite se na zastopnike te družbe, ali
KURZ.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu le 15 centov za poštanino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana.
KJE JE ŽENA JOSIP ULČARJA, kteri je dne 12. aprila ponesrečil v Pleasant Plains, IU.. in sicer bil usmrten pri delu. Ona se nahaja nekje v državi Kansas. Sporočiti jej imamo važne stvari. Piše naj: Glas Naroda, 109 Greenwich Street, New York City.	(11-lG 6)

G. B. Richard <& Co.,
generalni agentje,
31 Broadway, New York,
KDOR POTREBUJE DOBREGA, IZ-VEŽBANEGA GODCA na harmonike ali pomočnika v saloonu, ki govori več jezikov, naj se oglasi: MARTIN BOLKA, FOREST CITY PENNSYLVANIA.	(10-13 G)
SLOVENSKO DEKLE DOBI SLUŽBO, da bi saloon čistila in za dva človeka kuhala in drugo delo opravljala. .Plačam na mesec $12 do $15. MATIJA PERCIC, Bx 236, Lowell-ville, O.	(10-13 0)
NAZNANILO.
Društvo sv. Alojzija št. 31, J. S. K. J. v Braddocku, Pa., imelo bode v nadalje svoje redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu in ne četrto.
Prva seja se vrši dne 19. junija v Keč-razlajrajo na Ruskem tako, da je Se- J maj er j eve j dvorani v Rankinu. člane
raflm mislil |»od označen jem "pred- opozarjam, da redno vplačujejo svoje
pašnik Angležinje" Japonsko. Govori |mese6ne dohodke. 4 ODBOR.
Balkanske novosti. — V ruskih političnih krogih se mnogo govori o predstoječi balkanski zvezi. V ta namen se baje vrše dogovori med Turčijo, Bolgarijo, Srbijo in Črno goro. Te države pa sklenejo nadalje kompromis z Italijo. Rusija baje moralno podpira te konstelacije. Zveza bode naperjena tudi zoper nemški "Drantr nach Osten". Turčija se v dojarovoru baje zaveže, da izvede v Macedoniji reforme ter sc upre z orožjem v roki Nemčiji ali Avstro-Ogrski, ako bi hotela ktera teh držav imeti kaj opraviti na Balkanu. Pri taki akciji bi se Tur-ri ji pridružile vse balkanske države. Nadalje bi naj Turčija Italiji \3ovolila, da zasede albansko nabrežje ob Jadranskem morju. Zato pa zagotovlja Italija in zvezne države Turčiji nedotakljivost njenih evropskih dežel in — Bosne in Hercegovine. — Sofija. Bolgarska policija v Varni je zaprla dva Maccdonca in nekega Grka, ki so hoteli v sodu za maslo prepeljati na la-diji preko Grške v Macedonijo velik hudičev stroj. Priznali so, da so nameravali izvršiti atentat. — Carigrad. Sultan je izdal naredbo, s ktero se uradnikom do 1. marca nazaj skrčijo plače za 50%. — Sofija. V Maloho-vem so zajeli orožniki silovitega načelnika vstaških čet, Peplivana, v dru-'.bimnogih macedonskih begunov. —
Zlasti prizadeti kraji okrog Špitals , \ lel se je boj, v kterum so orožniki Tr n. Temenic št. Jurja na Vino J Peplivana ustrelili. — Carigrad. Oto-
i nanska banka še vedno ni dala jam-
se tudi, da verni car Nikolaj le zato gre enkrat na bojišče, da se izpolnijo prerokove besede. Seraflm pa ga kljub svojemu rodoljubju skoraj gotovo ne bode spremljal...
Ključavnica na ustih. Od leta 1901 so v raznih krajih na Gor. Ocn^skem izkopali tri okostnjake, ki so imeli v spodnjih čeljustih zaklenjene ključavnice. I)asi iz starih ogrskih postav ni razvidno, za kaka hudodelstva se je naložila tako strašna kazen, je skoraj gotovo, da je bilo to "bogokletstvo". Tudiv drugih deželah so za take pregrehe nalagali v srednjem veku podobno kazen. Na Španskem so "bo-gokletnikom" izrezali jezik, na Francoskem so jim z žarečim želecom ustnice zažgali, na Nizozemskem so jim prebodli jezik. Bolj korenita je bila kazen, ako se je nesrečnežu prebila skozi čeljust ključavnica, ker je v tem slučaju le par dni živel. Nekteri pa mislijo, da se je na ta način le poostrila smrtna kazen ali neposredno pred smrtjo pa šele mrtvemu.
General Kuroki, Grk. Kakor poročajo atenski listi, je japonski general Kuroki grškega pokoljenja. Njegovi pradedji so živeli v Areopolisu ter so dobili grofovstvo za junaške čine v bojih zoper Benečane. Ded generala je bil zapleten v afero umora Kapodi-strija ter je moral bežati iz dežele. Pribežaljena Romunsko, kjer se je oženil. Dobil je sina in hČ«sr. Hči se je omožila z nekim Grkom, sin pa se je izselil na Japonsko ter se prelevil v Japonca. Njegov sin je sedaj slavni japonski general.
Krvoločen župnik. — V Farceau-u (Franzosko) sta živela župan Calot in župnik Taillardat že d. Igo časa v sovraštvu, ker je župnik trdil, da ima pravico do nekih subvencij, ki mu jih je župan odrekal. Pri zadnjih volitvah se je župnik najprej maščeval s tem, da je javno v cerkvi in v hišah strastno agitiral proti županu. Ker pa je bil Calot kljub temu zopet izvoljen za župana, kupil si je župnik revolver ter pričakal župana na ulici. Streljal je parkrat nanj, toda zadel ni župana, pač pa njegovega slugo, ki je obležal na mestu mrtev. Župnika so zaprli.
Stanleyeva ljubosumnost. — Kljub svojim velikim vspehom je bil Stanley na svoje tekmece neizmerno ljubosumen, posebno na Brazzaja, ki ga je v nekterih afriških pokrajinah v razkrivanju prehitel. Na neki slavnosti, ki so mu jo priredili v Londonu, govoril je Stanley o raznih afriških poto-valcih. Celo uro je kritikoval Braz-zajeve uspehe. Ko je svoj govor dokončal, prišel je v dvorano Brazza sam ter je prosil za besedo. "Gospoda moja'je rekel, '4 ne vem sicer, kaj je
7-13 6)
CUNARD LINE
PARINIK1 PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KI10YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
od pljuje iz New Yorka' dne 21. junija 1904.
odpljuje iz New Yorka dne 5. julija 1904.
odpljuje iz Now Yorka dne 19. julija 1904.
ULTONIA, SLAVONIA in P AN NOMA so parniki na dva vi Jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju irt zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri uiizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., -Ltd.,
29 Broadwav New York.	126 State St.. Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
gradili.
K re tanje p&rnikov.
V New York so dospeli:
Campania 10. junija iz Liverpoola. Carpathia 10. junija iz Liverpoola z 566 pot.
Cedric 10. junija iz Liverpoola z 1143 potniki.
Dospeti imajo:	«.
Arcadia iz Hamburga. Albano iz allmburga. Campania iz Liverpoola. Philadelphia is Southampton*. Hamburg iz Hamburga.
La Gascogne iz Havre. Zealand iz Antwerp©na. Anchor ia iz Glasgowa. Kaiser Wilhelm der Gram is Bremena.
Friedrich der Grosse iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdam*.
Odpljuli so: Irene 1L junija v Genovo. Umbria 11. maja v Liverpool. St. Paul 11. junija v Southanmpton. Kroonland 11. junija v Antwerpen. Waldersee 11. junija v Hamburg.
Odpljuli b*do: Potsdam 14. junija v Roterdam. Kaiser Wilhelm II. 14. junija v Bremen.
Carpathia 14. junija v Liverpool. Cedric 15. junija v Liverpool. La Gascogne 16. junija v Havre. Hamburg 16. junija v Hamburg. Barbarossa 16. junija v Bremen. Philadelphia 18. jun. v Southampton. Zeeland 18. junija v Antwerpen. Bulgaria 18. junija v Hamburg. Campania 18. junija v Liverpool. Anchoria 18. junija v Glasgow. Kaiser Wilhelm der Grosse 21. junija
v Bremen. Rotterdam 21. junija v Rotterdam. Panonia 21. junija v Reko. Majestic 22. junija v Iiverpool. Friedrich der Grosse 23. junija v Bremen.
Bluecher 23. junija v Hamburg. La Savoie 23. junija v Havre. Laurentian 23. junija v Glasgow. Arabic 24. junija v Liverpool. Pennsylvania 25. junija v Hamburg. Etruria 25. junija v Liverpool.

Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-100 Greenwich Street,
. . JNE5W YORK . .
v katerem točim vodno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
j'otujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset sc priporoča
FRIDA VON KROGE
107*109 Greenwich Street, New York.



St. Louis 25. junija v Southhampton, govoril Stanley o meni, toda povedal Finland 25. junija v Antwerpen. bi vam le rad, kaj mislim jaz o njem.' Prinz Adalbert 25. junija v Genovo. In začel je proslavljati in poveličevati Prinz Albert 25. junija v Genovo,
89 E. Mad i ho n Street,	Chicago, III.
Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Sue Screw B navijak.
Cena uram: Nikcl ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrne ^ra......
z dvema pokrovima $13.00 Ako ielite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenami
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jaračene 20 let:
16 Size 7 kani nov $15.00 1(5 "15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 (jI 18 " 15 " $17.00 n 6 Size ura za da-«3 ^ 5 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure sr. najboljSe delo Elgin in VValtham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jacob Stonich?
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL*

T*
, . ...
Kmetski trinmvirat.
HUtoriSen
Spisal
(Dalje.)
namen pa bc imeli plemenitaži obilo. Ogrska plemeni t aša Zrinyi in Allapi sta jim ponudila svoje čete. Pričela s>ta bila namreč poslednja dva na svojo roko boj proti upornemu kmetstvu in popolno uničila pri Kerestinaci S00 Ko dlnr ' ^ broječo kmetsko Četo. Na eeveru zbral je celjski stotnik Jurij plemeniti Schrattenbach veliko vojsko in prodiral z njo proti Celju. Od jujjozapada
"Gubec je zakrivil gorje, njega so- (bližal se je povsod zmagujoči Jobst dile. Meni ne štejte v greh, da so me^rhurnski s svojo zmage pijano četo. preslepile njegove zapeljive obljube Med poveljniki poslednjih čet najde-
in ponudbe. Dva dni pred zmago nad Krškim mestom je bilo", nadaljuje tajnik Jurič svoj zagovor. "Naša vojska je bila zbegana in brez upa, ko se je prepričal o občnem razporu kmetskih vstašev in njihovih poveljnikov. V tej največjej sili pozval me jc beg Gubee ter mi rekel: Znano ti je, Jurič, da je pri vojski očrnjeno po Hiji Gregoriči moje ime. Nepotreben sem vam toraj jaz in v napotji. Tebi izročam svojo vrhovno oblast. Skušaj, da se ubraniš sovražniku. Prepričal sem se jaz, da so uničeni vsi moji vi-Fokoleteči črteži; zaradi tega prostovoljno zapuščam kmetsko vojsko."
Tako je pripovedoval vjetnik. Ru-dečica je silila sodnikom v obraz radi moža, ki se je imenoval nekdaj zaščitnika ubožcem in bil zvezda kmetske bodočnosti. Izgovorili bi bili kratko sodbo nad človekom, ki je ponudil svojo pomoč takovemu brezvestniku, ako bi jih ne bil zadržaval sc 2beni prvomestnik llija Gregorič.
"Veselimo se, prijatelji", dejal je poslednji, "da se je strgala ob pravem času, dokler še ni uničen zadnji naš up, krinka našemu zavezniku. S svojo složnostjo in pogumom pokažimo, da smo boljše osode vredni. Zaradi tega napišemo sodbo, v kterej se oprošča izdajalec in ovaduh tajnik Jurič."
Mrmrali so sodniki in zbrana vojska zaradi take nepričakovane razsodbe, a ugovarjati si nikdo ni upal. Pol ure pozneje peljala je četa kmetske vojske vjetnika iz tabora, da bi ga osvobodila, kakor je bilo razsojeno po vojnej sodbi.
Nikdar ni omahoval najzadnji kmet-s-ki vojak, kedar je veljalo pokazati pokorščino in disciplino svojim poveljnikom. A današnji posel jim je bil najtežji. Izpuščati brez kazni človeka, ki je vjet kot tihotapec in izdajalec kmetske vojske, za ktero se je prej sam navduševal, dozdevalo se jim je nemožato. Izrekli sicer niso spremljajoči ga kmetje te sodbe, ali na obrazu se je vsem bralo, kako sodijo oni, ki so zapustili sami domovje in družino ter se izročili temnej bodočnosti. In kakor blisk šine jim pri tem premišljevanji nova misel v glavo: kdor je zmožen izdati koga enkrat, stori to lahko v drugo in tretje. Izdajal bi ta lopov brez dvoma tudi Se v bodoče vse naše namere in vojsko.
Tem besedam, ktere je govoril četni vodnik polglasno samemu sebi, odgo vori hitro in glasno korenjaški kmei poleg vjetnika:
''Prijatelji, jaz pravim, da ne bode izdajal več. Kdor je mojih mislij, po vzdigne naj orožje!"
Dobro je razumel vjetnik poslednje besede in zbledel je. Porabil je toraj ta važen trenotek in skušal uteči. Po slednje pa je zdivjalo popolno njego ve čuvaje.
Kmet, ki je prej govoril besede Prijatelji, jaz pravim, da ne bode iz dajal več, dohitel je prvi beguna in zagnal svojo helebardo na Juričevo glavo, da se je zgrudil poslednji hipo ma na zemljo in kmalo potem izdihnol s-vojo izdajalsko dušo.
16.
Ne zapusti nobeden ga v ti sili,
Molče orožje svoje vsak si vzame Prešeren.
Knkor jame drevo povešati vrhove, ako se je v njegovem telesu utaborila ptrupena zalega, ki razjeda neprestano na izvirih njegove moči in pritokih življenja, enako mora opešati vsako najbolj navdušeno podvzetje, ako se je vselilo izdajalstvo in zavist v njegovo vodstvo. Dobro je čutil llija Gregorič posleduje. Videl je, kako se zbirajo od dne do dne vedno bolj temni oblaki nasprotatva nad njegovo vojsko. A premofcat in prepogumen je l»il, da M bil to nevarnost odkril svo-j-rn po'poveljnikom. Prehajajoč iz kraja v kraj in z iznenadjenjem hotel jt> utruditi nasprotstvo in zakriti svoj t in ter tja obupni položaj. Pomanjševalo mu je malo da ne vsega, kar je d ob rej vojski neobhodno potreba. S silo si. je moral pridobivati živeža, kjer je bila prva in najboljša priložnost. Poslednje pa je neizmerno škodi »valo Ilijevemu imenu in vsemu uporu. Plašilei, ki niso imeli poguma pridružiti se vstašem, zabavljali so skri-vaje kmetskej vojski, svarili pred njo in jo črnili pridevajoč jej nečiste, sebične namene, g
V takem položaji, osobito pa ker ni mogel llija zaznamovati odločnega uspeha, prehajalo je mnogo kmetov k nasprotne j vojski, mislič pridobiti si s tem odpuščenja zaradi prvega upora.
Izdan j<" bil, to je naravno in lahko umevno v takih razmerah, bojni Ili-jev načrt nasprotnim poveljnikom, ki fi. > jeli prodirati od mnogih stranij proti njegovej vojaki, hote* prisiliti i o k bojn na ravnem polji. Dobro so preračunili, da le jasna in odločna znvi-fi nad kmetatvom uniči na jeden p« 11 ves Dijev vpliv ter mu prekriža >*e daljne črUie. Pripomočkov za t*
mo tudi grajŠčaka Tabyja in njegovega slavehlepnega oskrbnika Črniča.
Bilo je sedmega svečana istega leta. Ilijeva vojska je taborila pri Sv. Petru poleg Kunsperga. Že v jutro istega dne dobil je llija Gregorič po svojih prijateljih poročilo, da je od treh stranij obkoljen od plemenitaške vojske. Naznanila se mu jc pa tudi bila nesreča vstašev pri Kerestinaci.
Preveč izkušen voditelj bil je llija, da bi ne bil razsodil v takem položaji da ga more sedaj rešiti le še o^'jcna zmaga in da je primoran r^eriti se nasprotniki na ravnem i olji. Precenil ni za takov boj prot" dobro or-ganizovanej in dobro oboroženej vojski svojih skromnih močij. Jasno mu je bilo, kako malo zmorejo orožja ne-ajeni, po zadnjih borbali in notranjem razburjenji utrujeni kmetje, če bi bilo njihovo število tudi večje od nasprotnikov. A niti poslednje ni bila istina. Več kot tisoč mož oropala mu je dosedanja borba brez onih, ki so zapustili skrivaje njegov tabor, ali se pridružili sovražniku. Le nenavadno junaštvo, posebna vojna sreča ali sramoten beg more rešiti kmetsko vojsko. To je vedel tudi llija in zaradi tega čutil, da ne sme dalje zakrivati pravega razmerja svojim četam.
Na večer sedmega svečana zbral je vso svojo vojsko in njene podpovelj-nike ter ustmeno Daznanil sledeči vojni manifest:
Vojaki! Deset celih dnij preliva se naša po maščevanji kričeča krv za naše pravice, a žalibože brez pričakovanega uspeha. Izdajalstvo, zavist in večja nasprotna moč prekrižala je do-sedaj že mnogo naših znamenitih črte-žev. Bliža se priložnost, ko se pokaže jasno, kje je pogubljenje, kje zmaga, kje pravica. Možje, sovražnik je zvedel po naših kukavicah bojni naš er-tež in razprostrel vso svojo moč, da nas uniči. Naznanjam vam, da smo obkoljeni od nasprotnikov okrog in okrog. Od juga bliža se Jobst Thurn-•;ki z našim največjim krvoločnikom Tahyjem.''
Prenehal je govornik pri teh besedah, kajti nepopisljiv je nastal pri poslednjem imenu.
"Od zapada obkolil nas je", nadaljuje potein llija, ''Allapi in Zrinvi, bi sta prelila toliko naše krvi pri Kerestinaci. Od severa pa se bliža Jurij Schrattenbach z veliko iz štajerskih nemših kmetov obstoječo vojsko. Hud boj nas Čaka, prijatelji! Potrebovali bodemo svojo zadnjo moč. Le navdušenje in naša sveta stvar more nam nakloniti zmago. Ne zakrivam vam, da je poslednja le naš up, a ne zagotovilo. Zaradi tega opozorujem vsakega, da je čas odločiti se za boj z močnej šim nasprotnikom ali zapustite naše vrste. Kdor ljubi življenje, večno su-žnost in togo naroda, vrne naj se in ostane večen tlačan! Komur je pa svoboda več kot večna krivica in trpljenje, ostane naj pri meni! Jaz sem si izvolil poslednje."
Z navdušenjem in posebnim nagla som govoril je llija te besede in čakal potem, da se oglasi nasprotni glas. A brezuspešen bil je oddihi jej.
Nepopisljivo navdušenje in veselje odmevalo je po vstaškem taboru. Gnetla se je množica hrabrih kmetskih mladeničev in sivolasih mož proti govorniku in poljubovala mu roke in obleko ter prisegala zvestobo do zadnjega vzdihljeja.
(Dalje prihodnjič.)
Naravna kalifornijska vina na prodaj.
Dobro č r m • in bele vime od
35 do 45 centov galona; star« belo ali črno vino 50 oentov galona. Beee-ling 55 ct. icalona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati fS.OO za posodo.
Orožnik od $2.25 de $8.75 galon* , tliveviea po $3.00 galena. Pri večjem naročilu dam popust. S »potovanjem
ŠTEFAN JAKSHE,
P. O. Box 77. Crockett. California. Contra Costa O«.
14-11-04
KNJIGE,
ktere imamo t naši zalogi in jih odpošljemo poštnine proste, sko se nam znesek naprej pošlje:
Molitven« knjigo:
Spomin na Jezusa 35 ct. Jezus dobri pastir 60 ct. Preereto Srce Jezusovo $1.20. Svets Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Duhovni studenec 60 o i. Nebeške iskrice 60 «t. Ključ nebeških vrat 60 crt. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct.
Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe «v. pisma velika izdaja 50 ct.
Navedene maine knjigo so a zlat) ebrese.
RABI
telefon kadar despei na kako postajo t New York in me veš kako priti k Fr. Sajklskrju. Pokliči Številko 37t6 Cortland in govori slovensko.
JOHN KRACKER
1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
Priporoča rojakom svoja izvrBtna VINA ktera v kakovosti nadkrilju jejo vsa druga ameriška vina.
Eudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjskega, velja 12 steklenic $15.00. Brinjevec je najbolje vrste, ker je žgano na isti način« kakor doma Da Kranjskem. NAROČBAM JE PRILOŽITI DENAR Za obila naročila se priporoča
JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, O.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI. PRENOVLJENI
55
SIDRO
Jf
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO ita.
in razne renmatične neprilike.
gA no : 25ct. In S Oct. ▼ vseh lekarnah
Richter &
215 Pearl Street, Now York.
Drugo knjige :
Zbirka domačih zdravil 60 ci. Mali rites, v treh zvezkih. $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 «t. Iz knjige življenja $1.60.
Ob tihih večerih $1.75.	La Gascogn«
Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. ,*La S&VOiO Dimnik, alovensko-nemški berednjak La Champagne
Oompapie Generale TransaMque.
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI SO l
„Lji Lorraine", na rljaka.-----------------------la.ooo	ton,	15.000 koajikth Moti.
foLa Savoie", ,, „ ■ ■ ---------.------------ia.000	,,	>5.000	„	„
tLaTounune", „ „ „ ..................................10.000	„	12.000	„	„
L/Aquitaine", ,, „ „ .................	10.000	,,	16.000	,,	M
,,La Bretagne",...... — —.....................	J.ooo	9.000	,,	H
,,L* Champagne",.........................	8.000	,	9,000	,,	h
„La Gascogne",...................-.................8.000	,,	9.000	,,	„
gjtf Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ol .a.
ari dopoludne.
Parniki odpljujejo Is priitaniiča itv iS North Bivsr, ob Morton Street:
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 et
galon s posodo vred. Dobro belo Tino od 60 do 70 ot
galon s posodo vred. Izvrstna tropa vi ca od $2.50 de $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ne naroča, ker m an je količine ne morem razpošiljati. Zajedno s naročilom naj g g. naročniki dopofiljeje ienar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
I\Jik. Radovloh^
594 Vermont St., •
8AN FRANCISCO. C AL.
l>epo urejena
SLOVENSKA GOSTILNA
v Ely. Minn.,
v kteri vedno točim izvrstno pivo, fino vina in whiskey, prodajam tudi domače in importirane smod-ke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje v staro domovino in sem v rvesi s g. Fr. Šakser. jem v New Torku; rojake tudi rad postrežem v druži h zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo Seli koga sem vzeti, ali potuje v staro domovino. Z vele&tovanjem * IYAX GOV ŽE.
»0 centov. Prva nemška vadnica 30 ct. P r ©kot or i 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ci. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 60 ct. Godčevski katekizem 15 cl. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska E0 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 «t-Erazem Predjamaki 15 ct -Naselnikeva hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 st. May, Ery, 20 ct. Pavlih* 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Po&tenjakovič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino,
in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Orogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct_ Izdajalea domovine 20 ct. V delu je reiitev 30 st. Najdenček 20 at. Grof Radeckj 20 au Lažnj i vi kljuk ec 20 efl-Repeštev 20 ci Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke L, II., III zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 ci. Sv. Genovefa 20 eru Vojaka aa Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 80 ct. Nikolaj Zrinjaki 20 st. Spominjski listi iz avstrijske igodo-
vine 25 ct. Doma in na tujem 20 st. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct. Srečolovec 20 ct Avstrijski junaki 90 ct. Kako je zgorel nozd 20 ct. Šaljivi Slovenec 90 st. Četrto berilo za ljudska šole 50 et. Stoletna pratiku 60 ct. Izidor, pobožni <cmet 25 ct. Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 15 ci Koledar za leto 1904 25 ot.
•La Lorraine
La Gascogne
16. junija 1904. 23. junija 1904, 30. junija 1004. 7. julija 1904 14. julija 1904
*La Touralne
La Bretagno *La S&voie
L a Gascogne
•La Touraine
21. julija 1904. 28. julija 1904.
4. avgusta 1904. 11. avgusta 1904. 18. aug. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
GI&vkjl lgeieiji; Zi BROADWAY, NEW YORK.
"GLAS NARODA**
prodaja »e 1 esat številke:
Anton B e k o k. poslovodja K>-drašniee Frank Bakser. 1778 St. Clair St., Clevsland. Ohio. John Bnstariič, 1208 N. Centre BU Joliet. 111. Frank Gabrenje. 519 Power
St.. Johnstown. Fa. Frank A Bsudek, Milwaukee. Wis. AKO ŽELI KDO ROJAKOV list prodajati, naj se e*l»at pri nprsr-atffem "OiM Mai»da".
Holland-America Line
(HOLLAND-AMI: 11 ŠliA ČRTA) vozi kraljevo ni?ozo^is!<o in p3"to Zjadinje^ih držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogn^sar-M er.
V FRONTENAC, KANS., in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold Krushitz. Imenovani gospod deluje že mnogu let z menoj in sva vedno v najlepšem togi as ju, zato Ka rojakom toplo priporočam. Fr. Sakser.
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro are j en«
GOSTILNO,
v kterej toSim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forbst CITY, Pa., naj na postaji vpraža ta mene in gotovo bode priSel do mene in do tnancev. Ako kedo trebuj« kak svet, nst te name obrne, geslo toraj bodit
o}i lt svojim!
lo po* Nate
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na ietej postaji. Vožnja do New Yorka troja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri:
c. m. c0x,	h. c. post,
An't Ticket A jen t.	City Tick* Agrnt,
313 IN. Main St., Pueblo, Colo.
N00RDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,600 ton.
RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene glej 11a posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestilij 1
DUNAJ, L Kolowratring 10. TEST, št. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfstraaae. / BRNO, Krona.
Parniki odpljujejo: Iz "ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako ared» Mbc=ig»i-r-t—ob 10. liri zjutlilj.--rsr-.
HOLLAND-AMERICA LINE.
39 Broadway, NEW TORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL.
RED STAR LINE
(Prekomorskn parobrodna družba ,,Kudeča zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, + + + ♦	Pbiladelphljo in Antverpenonu
Prevaža potnike 8 sledečimi postnimi parniki:
VA0ERLAND <Ui V.jukrt(m3« ton. 2EELAN0............1190Č» ton.
KR00NLAND..........127GO ton.
FINNLAND............ 12760ton.
Pri f-enah ™ medkrovje vpo.štete vso potrebščine, dobrs hrana, ri»jboljša postrežba.
Pot čez A ntwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejfiih za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in uruge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sol>oto ob 10. uri dopolndne f>d |KJinola š»ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHLTE vsako drugo sredo od jKunnlaob vznožju Washington St
Glede vpradauj ali kupovanja vožnjih 1 i h t ko v | ie obrniti na :
Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju. lastniku tega lista, čegar v službene« Vas	, . y JU_„ . , „	„
T.ričaku potem pri prihodu v New 90—»6 Dearborn Street, CHIOA.GO. CWtury ^uildiuK, SAINT LOUI*, Marto Mubič«	York na kolodvoru.	I 1 21 Poat Street, SAN FRANOISOO. — rH m* njen« leatepaik«. ^
Office, 9 Broadway, New Y</tk City.