—qgF-——	...... . .... ........ 1	■	' ■■ .	__■
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POPP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO,
j	CHICAGoTlLL., TOREIt, 8, JANUARJA — TUESDAY, JANUARY, 8, iga^B ■ 1
ŠTEV. (No.) 4-
LETO (Vol.) X.
Protestantsko-socialistična komedija«
BOKAZI. DA MEJBOGOSLOVCI NE MORE BITI NIKA-KEGA NASPROTSTVA. ČE SE VSAK SVOJIH
MEJ DRŽI.
(Nadaljevanje.)
AMERIŠKE VESTI.
Temeljna zmota, na kateri popolnoma priprosto iti jjolju-sloni ves moderni boj proti sv. no, prav tako, kakor je bik) ta-pismu, tako od strani moderni- krat mej ljudstvom v navadi, •stičnih protestantov, kakor od svoje besede naslanja rra čutno •strani socialistov, in vseh po- zaznavanje, kakor se še vedno domnih bogošturmarjev, je ta 1 govori v vsakdanjem življenju, leer so prepričani, da sv. cerkvi Nikakor tedaj ne smemo v taki in vernim kristjanom sv. pismo rabi ljudske govorice iskati glo-ni le nezmotljivi, božji vir dog- bokega nauka o bistvu stvari in matično moralnih, ampak tudi . prirodnih pojavov, ampak je strogo naravno-znansvenih res- treba njih opisovanje v istem nic, v kolikor se z njimi bavi.'smislu umevati, kakor so je Ker pa to slednje ne res, ves ljudje tedanjega časa umevali žolč in črnilo zastonj prelivajo, j Dr Leopold Fonk dokazuje: Da ni res, je kaj lahko dokaza- P5satrfg* sv# pisma so bili taUo_
t,. Evo vam dokazov:	rekoč celo prisiljeni, da so se po-
Papež Leo XIII. piše v svoji■ služevali naravoslovnih nazorov okrožnici: "Frovidentissimus" svojega časa in poljudnih izra-
del kongresnika Upshaw-a, da on ni opravičen do svojega mandata v asbornici. Hill pravi,, bo predložil temeljite dokaze.
KAPITALIZEM SE RUŠI PRAVI LLOYD GEORGE.
— Washington. — Kongres nik John P. Hil! iz države Maryland je te dni ogorčeno napa- Mac.Donald ima priliko do vlade.^ — Konservativci izigrali.
London. — Lloyd George napoveduje, da se bo na Angle.:
kako je Upshaw dosegel svoj kt*m izvržiI velik P^obrat, ko mandat, in da je to v nasprotju	nastopi novi parlament,
z 14. amendmentom naše kon j Pa \c konservativni stranka do štitucije	'igrala n^ več domislija, * ampak
— Washington. — Za zniža- «otova stvar' Xikdur ni imela nje davkov je toliko'predlog, da d«lav*ka stranka boljša prilcž-
bo trajal v kongresu in senatu j no*\Uot scdaJ' dolg boj predno bodo vse stran-1 1 ako napoveduje razumni (,e-ke prišle do končnega fenotnega or*e' kl P°zna	politi
kompromisa. Mellon je predložil ne namere bolje kot vsak držav-
svoje načrte za znižanje davkov, toda tudi veliko drugih je predložilo svoje predloge, ki se pa
nik.
Ob tem prerokovanju, ki širi IJoyd George pa vla<ia ne-
I>eus." Mej bogoslovcem in naravoslovcem ne more biti nika-kega nasprotstva, če se vsak v svojih mejah drži in po opominu sv. Auguština varuje, da kaj ne*»poznanega kot spoznano ne trdi. Ako bi pa prišla navskriž, se naj bogoslovec drži pravila
zov svojih sodobnikov, ako so hoteli doseči svoj višji, verski cilj. Saj vemo. da pripovedovanje po videzu ne more zapeljati onega, ki je bere ali posluša v zmoto in prevaro. Vsakdo lahko 2 lastnimi očmi opazuje in nadzoruje čutne pojave, r ter si
»vse med seboj razlikujejo. Zato'ki,nied angleškimi kapitalisti ve-
i bo vzelo precej časa, da bo to 1,ka P?««**. Zakaj naduti kapi-
talistični reakcionarji groze, da bodo celo svoj kapital premestili, če pride do tega.
Tako ve bliža Anglija novi dobi in z njo novf krizi. Prevrat ne bo iztekel tako gladko kot se
vprašanje rešeno.
— Chicago. — Silna zima je pritisnila zadnjo soboto. Toplomer je kazal do 20 stopinj pod ničlo. Pred par dnevi pa je bilo skoro- popolnoma spomladan*
istega sv. Auguština, ki pravi: P« svojem naravoslovnem zna-Kar bi znali oni (naravoslovci) niu ustvari pravo in pravilno s tem tehtnimi dokazi podpre-, sliko o vsebini poročila. Vsled
ti, jim dokažimo, da sv. pismu ne more biti nasprotno, ker sveti pisatelji, oz. Duh božji, ki je po njih govoHl, niso hoteli ljudi tega (notranjega ustroja vidnih stvari) učiti, ki bi nikomur
tega ne moremo govoriti o kaki zmoti ali prevari.
K temu pripominja Dr. B. Schaefer: Nasprotno bi pa znanstvena govorica zelo ovirala u-mevanje sv. pisma. Kaj "bi n.
sko vreme. Po mestu je v/več Pncak«Je. ^aj reakcionarni bo-krajih zamrznil plin in voda. V| ^.napeli vse sile m če denar še marsikateri hiši so imeli veWqp podkupi. bo »otovo podku-sitnosti, da so zopet dobili plin in vodo.
— Berckeley, Cal. — Zrako-
Iz neodrešene domovine.
TRŽAŠKI POSLANEC POBALINSKO NASTOPA NA FA-ŠISTOVSKEM ZBOROVANJU. — SLOVENSKI JEZIK
SE VEDNO BOLJ ZATIRA__KULTURNI BOJ
NA GORIŠKEM.
Giunta.
Na rimskem fašistovskem protestnem zborovanju proti o-pozicijskim strankarft se je glavni tajnik fašizma tržaški poslanec Giunta, ustil čisto po pobalinsko. V svojem govoru je bahavo priznal, da je bil on tisti, ki je vodil prvi veliki naskok na slovenski Narodni dom v Trstu. Potem se je znebil' še večjega pobalinstva. Rekel je, da fašizem sedaj že leto in dan ni' "govoril", toda pripravljen je vedno in odločen, da i znova "izprego-vori," kakor hitro bi bilo to potrebno. S tem pa, je rekel Giunta, noče groziti, kajti grozi le
sem let so oskrbovale otroški vrtec in gospodinjsko šolo za malo plačo. Sedanja vlada jim ni naklonila državljanstva in sredi učnega leta so morale zapustiti naše mesto. Slišali smo, da imajo v Jugoslaviji že svoja mesta, kjer bodo delovale v prid mladine.
Ko so ljudje gledali z zaboji naloženi voz, so vprašali, kedo se seli. Ko so zvedeli, da zapuščajo šolske sestre Idrijo, so nekateri jokali, drugi so se čudili.' Jokali so prvi, ker so se zavedali, kaj ž njimi zgubimo. Kako« ladi so naši malčki hodili v otroški vrtec, kjer so dobili tako lju-
k zveličan ju ne koristil, temveč pr. rekli zagovorniki Ptolomeje-so jih, mesto da bi prodrli v ve teorije, po kateri je zemlja 'bistvo, popisali, ter v nekem središče svetovja, ako bi bilo sv-prenešenem pomenu o njih raz- pismo nastopilo s Kopernikovo previjali, kakor je bilo v tistih teorijo, da je solnce središče vse-časih sploh navada o takih stva- mirja. Vse bi le debelo gledalo reh govorm in je deloma še da-'in zmajevalo z glavami, ter ra-«es, v vsakdanjem življenju, tu-|di tega niti zveličavnim resni-di mej najbolj izobraženimi, cam ne bi verjelo, vsled česar Kakor se pri vsakdanjih pomen-j bi sv. pismo zgrešilo svoj na-fc?h tisto, kar in kakor v oči pa-j men . . . Zato je modro in prav, de izrazi, tako se je božji pisa-jda se sv. pismo ne poslužuje1 tetj, kakor pravi Angeljski dok- , strogo znanstvenih izrazov, tor, tistega držal, kar se s čuti; temveč sloni njegovo pripove-zarna, "kalcor je isto sam Bog,! dovanje na videzu. Naj ti talco ko je ljudem govoril, njih ume- govorico, ki jo razumejo vsiljud-vanju primerno izrazil/' Naj je, izobraženi in neizobraženi, za-nam te smernice katoliški razla-' vržemo? Nikakor ne. Vsak zvez-*avo sv. pisma natančneje po-1 doslovec še danes pravi, da soln-jasnijo.	. j ce vzhaja in zahaja, četudi * ve,
Dr. Emilijan Schoepfer piše: da to ™ res/ Naravoslovci govo-
Sv. pismo in veda motrita eno r,JO od	,n doh' c«™*"
m isto stvar s popolnoma drtl. v svetovnem prostoru m. Nih-
račnega stališča. Naravoslovje ?e nc	ako kedo re-
skuša razširiti prirodno znanje K° 9e zdam' zvczdc v okvirju svojega raziskavanja. • — K*™ja "as uči, da
Zato se peča samo z vzroki, ki se v ustvarjeni materiji ž* nahajajo, torej z drugimi vzroki (causae secundae"). Njih ddo-^fnje in učinke tega delovanja \ razlaga. Sv. pismo pa ima povsod pred očmi zveličanje dus. Radi tega stavi Boga kot pra-vzrok in početnika sveta in vsega vsemirja povsod na prvo mesto, delovanje prirodnih sil pa skoraj popolnoma preide. Ako pa govori o dejstvih in zakonih narave, stori to le v toliko, kolikor se strinja s ciljem, ki ga hoče doseči. Zategadelj pojmuje sv
nobena snov ne uniči, a kljub temu trdimo, da je ogenj to ali o-no popolnoma pokončal. Tako vidimo, da se še današnji vsi ljudje brez izjeme v mnogih slučajih neznanstveno in netočno izražajo. Zakaj bi se tedaj edino sv. pismo ne smelo posluževati splošnega človeškega naziranja, ko mora vendar po svojem namenu biti knjiga za cel svet, za vse narode, za vsa stoletja, za velike in majhne, za izobražene in neizobražene. Ker njegov namen, kakor nobene druge knjige. svetoven, mora pisati tako,
O----J	o V • ,	1	J
pismo vesoljstvo geocentrično,' !c.a4cor ves sve* stvari opazuje m —	--------jih bo vedno opazoval, tudi od-
kar je veda dokazala, da tako o-pisovanje ne odgovarja objektiv-
plovec Dewey Ward je bil te dni obsojen na sto dolarjev denarne globe in v trideset dnevno ječo, ker je letal s svojim zrakoplovom prenizko nad množico, ki je gledala na fukajšnem igrališču nogometno igro zadnji mesec.
—	Dixon, III. — Najhujše je zima pritisnila v državi Illinois v tem mestu. Živo srebro je padlo celih 24 stopinj pod ničlo. Kaj takega »ne pomnijo že celih osem let.
—	Paducah, Ky. — Črnci, ki so dospeli v severne kraje za delom tekom poletja se selijo vsled hude zime nazaj na jug. Več kot 1700 črncev je vsled tega potovalo skozi to mesto proti jugu.
—	Detroit. Mich. — Henry .Ford je odločil v svojem proračunu, da bo potrošil v tem letu za razširjenje svojega businessa 150 milijonov dolarjev.
—	Portland, Ore. — Zaslišba tožbe, ki so jo vložile na zveznem sodišču sestre Najsvetejšega Imena proti zloglasni obvezni šolski postavi, bo dne 15. januarja. Proti obvezni šolski postavi, ki prepoveduje farne šole so do danes nastopile že vse tudi popolnoma nepristranske organizacije.
—	Iowa City, la. — Tukaj je preminul te dni brigad ni general G. W. Bali, ki se je pred par dnevi težko ponesrečil pri avtomobilski nesreči. General Bali je bil v svetovni vojni na Francoskem kot polkovnik v 34. diviziji.
pil korumpirane liberalce, ki fo
se navadno že itak vedno udinjali kapitalizmu.
-o-
MEHIKANSKI UPORNIKI PORAŽENI.
Vladne čete zmagale v lokalnem spopadu.
Brownsville, Tex. — Uporniški vodja Figueroa je bil v soboto poražen v spopadu z vladnim generalom Caraveo. Vladni vojaki so zajeli tri železniške lokomotive, več železniških vozov in večje -število upornikov. S tem pravi poročilo je imenovani uporni general docela paralizi-ran.
Iz Mexico City se poroča, da je mehikanski predsednik Obre*-gon obdolžil Adolfa Huerta, da je umoril guvernerja Puerto v državi Yukatan.
v parlamentu s cigaretno dozo vjbeznjive učiteljice: saj jih je roki, da odstrani "tiste štiri vi- J skoraj 100 posečalo zavod. In gliacche" — podleže, strahopet- naša dekleta! Koliko so se na-ce. S tem je mislil štiri sloven- učila teoretično, kako so bile ske poslance v italijanski zbor- praktično vpeljane v gospodinj-nici. Da se' glavni tajnik fašizma stvo! Priča pač to, da se jih je ki i?* vesti najt^žjc iločini^jv^sakoIfctQ ogiašalo iceč-kakor so~ ki so kdaj omadeževali Evropo,j jih mogli sprejeti. . skuša dvigniti v očeh svojih'	—o-
zemlja mu je središče vsemirja,
^ prebivaIišče človeškega r^du m pozorišče dela odrešenja.	t . ^
.Dr. Norbert Peters pravi: Sv. pismo ne govori o naravoslovnih stvareh popolnoma določenih izrazih eksaktne vede, ki se ■anes rabijo na visokih šolah in v znantvenih razpravah, ampak
nun dejstvom. Ne moremo in ne smemo tajiti, da obstoji in bo obstal poleg znanstvenega . jezika tudi jezik ljudskega naziranja in da ta ni nevaren, ampak je z ozirom na vid resničen. Visoko se ceni vse, kas je splošna last človeštva, zakaj naj bi
to iztrebili iz .sv. pisma? Kar je splošno človeškega je objektivno upravičeno, četudi znanstveno ne drži. Kolikor časa se bo dvigalo človeško oko od zemlje proti nebu, se bo zdela njegovemu pogledu luna večja luč, kakor druge zvezde. Zvezdoslov-je pa uči, da luna sploji nima svitlobe, temveč je "temno telo kot zemlja in da so zvezde veliko večje kot luna. Sv. pismo ni pisano' za strokovnjake, da bi bilo vir posvetnih ved, ampak obravnava stvari, ki so nam k zveličanju potrebne. Pride še-
SLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD V CHICAGO.
Med chicaškimi Slovenci vlada veliko zanimanje xa shod.
Chicago. — Kakor znano, je sporočil glavni predsednik K S. K. J. Mr. Anton Grdina, da se bo priredil v Chicago veliki slovenski katoliški shod v naši naselbini, dne 20. januarja.
Ker je ta shod velike važnosti, zato .je poseben odbor imenovan od vseh društev že pridno na delti in hiti z vsemi pripravami, da se ta shod izvede kar najsijajnejše v naši naselbini.
V kratkem bo odbor sestavil poseben program, ki bo objavljen pravočasno.
Za sedaj rečemo samo toliko, da od tega shoda se pričakuje preporod katoliškega življenja splošno, zlasti pa na društvenem polju naših katoliških društev.
Več o tem še spregovorimo.
—	San Antonio, Tex. -— Poveljnik 4. poljske topniške brigade je bil včeraj najden ustreljen v svoji sobi. Mrtvega je našel njegov sluga. Kako se je u-mor izvršil ni nikomur znano.
—	New York. — Tihotapstvo z raznimi likerji in žganjem se še vedno nadaljuje v velikih merah. V tem lietu bodo povečali morske straže, ki bodo pazili zlasti na parnike m razne jahte.
,..-:■ . i"- >•; • :. r.
drugo v s tem, da se izdaja za kolovodjo v enem izmed teh go-rostasnih, barbarskih zločinov, ki je bil zvezan t«di s človeškimi žrtvami, se ne bomo čudili. Za te zločine bo Italija* itak dajala odgovor pred zgodovino. Toda da se sme v Italiji političen funkcijonar javno tako pobalinsko obnašati, da imenuje parlamentarne zastopnike narodne manjšine samo zato, ker pripadajo tej manjšini, podleže in strahopetce ter govori o njih na način, kakor bi v nobeni kulturni državi ne govoril o pooblaščencih kateregakoli divjega plemena — temu so ipak čudimo. In ta Italija govori o nekem kulturnem poslanstvu na Balkanu ?!
Iz Idrije.
Šolske sestre so zadnji dan novembra zapustile Idrijo. O-
Kulturni boj na Goriškem.
Na svoji zadnji seji je tukajšnji fašij sklenil resolucijo proti goriškemu knezonadškofu. Sklenili so, da ne bodo odnehali, dokler ne spravijo knezonadškofa z gorice stolice, ki da jo onečašča. Čudno, sv. oče v. Rimu smatra knezonadškofa za dobrega nad-pastirja, furlansko in slovensko ljudstvo ga spoštuje in ljubi, fa-šistovski direktorij pa je nasprotnega mnenja. Na seji so se sklicevali na ljudstvo, ki da je v večini proti nadškofu! Katero ljudstvo pa? Mari tvori "ljudstvo" goriška loža framasonov s svojimi 157 člani? Dajte, priredite ljudsko glasovanje: pri Slovencih, ki tvorijo večino v škofiji, bo 100 odstot. glasovala za nadškofa, v Furlaniji pa 99 odstotkov. Kje je torej tisto ljudstvo, ki je proti nadškofu? Ot (Dalje na j. strani.)

Denarne pošlljatve
i.	1 1 1111. i , u 11
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, AVSTRIJO ITD.
Naša banka ima svnie lastne zveze 5 pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in nase posiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Nase cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj
sledeče: . SKUPNO S POŠTNINO;
100 — Lir.......$ 5.10
200 — Lir......$
500 — Lir......$a375
1000 — Lir......$4625
500 — Din.....$ 6.35
1000 — Din.....$ 12-35
2500 — Din.....$ 30.75
. 5000 — Din.....$ 61.00
10,000— Din. .... $121.00 Pri pošiljatvah nad Din. x0.000 in nad aooo lir se po moi-% nosti dovoljuje ie poseben popust. Ker se. cena denarja čestolcrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče »določiti cene vns« prej. Zato se posiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
Pri brsojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam se
stroški za brzojav. Dolarje pošiljamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po pošti
kakor tudi brzojavno.__ '
Za potovanje v stari kraj. kakor tudi od tam sem, Vam vse potrebno oskrbi najbolje nasa banka._
Vse poiiljatve naslovite na:
SLOVENSKO BANKO
Zakrajšek & Češark
New Y«
EDINOST
(UNITY)
Lihaia vsaki torekt »redo. čeu.tek'in soboto. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Saturday.
c	— Published bv: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, I1L
_____ Telephone: Canal 0098.
__Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. f
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$4.00
Za Zedinjene države za nol ltfta ..:.............$3.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta ......$2 50
SUBSCRIPTION: For United States per year ,......;........A$4.00
For United States per halt year.............. .$2.00
For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 _"	For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50
i so pripravljene v to pomagati, da se doseže res popoln ženski glasnik v našem listu^ ki bo prinašal ne samo dopise pač pa vse, ki je za naše žeiistvo potrebno naj blagovolijo pisati na uredništvo tega lista, in poslalo se jim bo vse potrebne podatke in navodila, da se, ako jih je volja čimpreje uresniči ta načrt. Slovenske gospodinje in žene, zdaj imate pa ve besedo!
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi šte-viki. morajo biti doDOslam na uredništvo pravočasno in morcio biti oreieti vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa
ne ozira.	- -5 ■	.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NO Vi naslov in poleg tega tudi važ STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second clas matter October ilth IQI9. at Post Office at fhicafiro. 111., under the art of March 7rd «870.
Za popoln ženski kotiček v našem
r	listu.,
*v	---
Ali je kje kdo, ki ne hrepeni po družabnem življenju? Jako malokdo je tak čudak, ki se mu družba studi, človek je rojen za družbo in brez družbe živeti ue more. Kakor mož hrepeni^po družbi, tako tudi žena hoče in želi družbe. Saj je žena prav tako za družbo ustvarjena, kakor mož.'Kakor se možu dopade društveno življenje, tako se tudi ženam dopade življenje v društvih, kjer se žena z drugimi vred počuti* kot sestro.
Jaz pravim bolje kakor kdo drugi ima žena pravico do družabnega, zlasti pa še društvenega življe-! nja; saj ravno žena — mati aalaga družbo in ji vzgaja nove ude za bodočnost. Mati, ki zna vzgajati svojo družino zna vzgajati in voditi tudi društva.
Amerikansko ženstvo je v družabnem oziru že temeljito organizirano. Tisti pomisliki, da žena ni za urade, najmanj za tiste, ki so jih dosedaj izključno vodili moški polagoma izginjajo in pri pametnih ljudeh so že popolnoma izginili. To potrjujejo suha dejstva, ki nam kažejo ženo po Ameriki kot sodnico, županjo, kongresnico, itd. Ženo najdemo že marsikje v teh uradih, da ne govorimo o raznih industrijskih uradih, ki jih že večinoma žene vodijo. In povsod se izkažejo žene prav tako praktične, in v nekaterih slučajih še celo bolj kot moški.
- Slovensko ženstvo v Ameriki, vsa* tisti del, ki ga je dala Ameriki naša starokrajska mati Slovenija, je po enih krajih nekako prepuščen samemu sebi. Ra-zi*n v podpornili društvih, nimajo iskati družabnega zavetja nikjer. In vendar tudi naše žene si želijo družabnega življenja. To opazimo posebno tam, kjer imajo slovenske župnije. Kakor hitro se zbero pod zastavo Krščanskih mater in žena, kako pridno delajo v teh krožkih. Kakor marljive čebelice nanašajo skupaj za svojo cerkev in skrbe, da je vse v najlepšem redu. AH ne dajejo ravno ta društva najlepšo čast našim slovenskim ženam materam? Možje so navdušeni hitro — pa se tudi hitro naveličajo. Naše žene pa nikoli! To je pribito.
Odkar smo ponovno dali prostora našim ženam v našem listu je zavladalo veliko zanimanje za ženski kotiček. Zato ne kaže drugega, kakor naše ženstvo pri tem zanimanju obdržati, pa ne samo pri tem, temveč ga še povečati. V listu pa jim dati toliko prostora, kolikor ga potrebujejo za svoje razprave.
Zato smo sklenili, da če je naših žena in gospodinj volja, da jim damo v sobotni številki celo tretjo stran na razpolago. Strair naj bi se začenjala vedno s kratkim uvodnim člankom. Nato naj bi sledili dopisi. Za dopisi Gospodinjski kotiček, ako mogoče tudi vedno kaj za naše šivilje in druge raznoterosti, ki spadajo y ženski delokrog. Kaj pravite slovenske gospodinje m žene nato?!
Seveda, s to ponudbo dajemo ml ttidi svoje pogoje. In sicer take le: Eno petino strani na dotični strani v sobotni številki bi mi hoteli ohraniti za oglase, katere naj bi nabrale žene po svojih naselbinah. Zakaj, z urejevanjem ženskega kotička po načinu, kakor smo obrazložili bo povzročalo listu precej dela in stroškov Da se to pokrije, naj bi žene dobile par malih oglasov, ki bi zavzeli ne več, kakor eno petino tretje strani. Ti oglasi bi se objavljali samo po enkrat na teden samo v ženskem glasniku. Tako bi se dobil denar, s katerim bi se pokrili ti stroški, Id bi jih povzročalo urejevanje in oskrbovanje ženskega kotička. *
Da prihajamo s tem predlogom je to. Naš list je odvisen popolnoma sam na sebe. Za našim listom ni kakih bogatih jednot, ki bi gk podpirale. Zato, kar se hoče imeti moramo sami narediti, če hočemo imeti.
Ti predlogi so jako lahko izvedljivi. Tiste žene, ki
gj JU*	^
sel te dni v Joliet na sejo gl. odbora Družbe sv. Družine, pri kateri je gl. nadzornik.
— Mnogo brezposelnih se zopet vidi v mestu Chicago. Nekatere izdelovalnice so po praznikih odslovile mnogo delavcev, kar ni nič kaj dobro obetajočega.
f
MR MARTIN CVENK UMRL.
Komaj smo zapisali danes teden, da je stanje Mr. Martina
Chicago. 111. pošiljajo glasilo tednik pa se mi Prosveta od zadnje srede z že tako studi, da ako ne prene-dne 2. januarja je prinesla dol- ha jo napadati sv. vere, cerkva go, jako nerodno zašpeljeno klo- in naših dušnih pastirjev, kar
baso izpod peresa F. S. Taučar- j pravi katoličan vsak spoštuje, teden, da >e stanje Mr. Martina ja. Kot razvidno rz njegovih iz- bova oba od Jednote odstopila. Cvenka že boljše, kar se mu sta-govorov, ki tečejo po ovinkih in j Jaz odločno protestiram proti nje nenadno poslabša in danes se previdno ogibljejo direktne njim. Kajti stvari, ki jih oni na- ga ni več med živimi. Zadnjo resnice, kakor tudi pravega od-j padajo so nam svete in tudi do soboto je preminul previden s govora na razna vprašanja, ki zadnje kaplje krvi smo priprav- sv. zakramenti za umirajoče ne-jih je dobil v dopisih, priobčeni j ljcni preliti zato, kar oni sramo- kako proti peti uri popoldne, iz Rock Springs in -Superior,] pošiljajo glasilo tednik pa se mi ?Z Mr. Martinom Cvenkom je
i tfjo. Sramota za njih. Tukaj jim župnija sv. Štefana veliko zgu-Vsa javnost ve, kaj je Tav- ne vrjemo dosti, marsikaterega bila. Zgubila je izbornega orga čar pisal v Prosveti. Direktna in 1*5— j''"1" J ? ^ "ta1 " 'mm indirektno
' *	i«, —.,	»i*« ,1 t —
dir bi Rockspringški župnik na-1 .S pozdravom, redil nekaj pod roko s Koširje-'
vn 7ami-črninA T inH i« 1.1 „„ —__!
r ja»uuM Kaj je iav- »e vrjcuio uos»u, marsiKaierega nna. s.guDiia je izbomega orga-pisal v Prosveti. Direktno intern slišala, da je Prosveta laž-, nista in vernega vzornega moža. irektno je namigaval, kakor,] njiva.	v	Jy cerkvi, odkar ga je bila polo-
bi RocksnrinoriH	. S nn?Hravnm	^ žila kruta bolezen v bolniško po-
steljo je nekaj manjkalo, Tiste-
vo zapuščnino. Ljudje, ki poznajo tamošnjega župnika so bili domalega vsi zelo ogorčeni na tak nečuveni napad. Zakaj, ne-zmiselno je misliti, da bi tam-kajšni rojaki trpeli med seboj g. župnika že toliko časa, ako bi bil res tak, kakoršnega slika Tavčar s svojim dopisom. Toda to ni moja zadeva. To je zadeva rockspringskih rojakov samih, ki so mi zadevo raztolma-
J. P.
Cenjeni mi Najprvo se vam lepo zahvaljujem za daVilo, ki sem ga prejela za mojo agitacijo z*a vaš lepi list.
Tu gori smo imeli jako lepo
' ga. ki je tsfko lepo popeval pri slu :bah božjih ni bilo več. Nje-
Calumet, Mich.	_______
g. urednik: — gov lepi čisti tenorski glas je u-
tihnil — ni ga bilo. A vendar tega nismo pričakovali, da ga ne bomo več čuli. Mislili smo, da' bo okreval in se povrnil. Toda j Bog je odločil drugače, poklical
snega, da je vsak lahko šel h sv. mašam. Cerkev sv. Jožefa
----------- -------j je. bila polno natlačena ljudi od
čili in tudi prosili, da naj povem I blizu in daleč.
javnosti resnico takšno kakorSna | Takoj po praznikih pa se je
je. To sem tudi storil. Če se pri tem Tavčar čuti užaljenega in sedaj jadikuje po Prosveti, je to znamenje, da je stvar kolikor toliko resnična, kakor so mi jo rokspringški rojaki pojasnili, ter da sem z mojima dopisoma temeljito stopil na pekoče Tavčarjevo kurje oko, sicer bi ne cvi-lil — kakor cvili.
Sicer se pa ta storija v Rock Springs in Superior vse drugače sliši po rojakih, kakor jo vi pripovedujete. Sliši se pripovedovati tako, kakor sem jo jaz o-pisal. Umetno se je Tavčar ognil tudi one zadeve, kako je zapustil Rock Springs. Povestni ca tamkajšnih rojakov pripoveduje, da je šla za njim tudi žena njegovega prijatelja. Nato Tavčar ne reče take ne take. Če ste tak poštenjak zakaj ne odgovorite !
Moj namen ni bil koga blatiti, pač pa povedati resnico, da se ne bo mesto nje poveličevalo laži.
Vsi, kolikor se vas zbira na Lavvndale okoli rdečih listov niste za drugega, kakor da slovenske trpine duhovnike sramotite, jih opravljate po nedolžnem in jim hočete škoditi na časti.
vreme te božične praznike. Nič je k sebi in rešil zemeljskega;
trpljenja.
Blagega moža bodo chicaškij rojaki pogrešali povsod. Poleg! njegove ljubljene soproge žalu-j jejo vsi, ki so ga poznaK. S solz-
vreme obrnilo in začel je padati sneg in sedaj ga bo dovolj do spomladi, če ga tudi nič več ne dobimo. Če ga kaj pri vas potrebujete v Chicagi ga še vam pošljemo.
Kakor nesreče nikdar ne počiva io drugod, tako tudi pri nas ne. Na dan sv. Štefana je šel Vaš zvesti naročnik in tu dobro poznani rojak Mr. John Frankovič na delo nič hudega sluteč. Pri delu. pa je priletel timber in ga je udaril s tako močjo, da mu je eno nogo strlo drugo pa tudi hudo ranilo. Odpeljan je bil takoj v C. & H. bolnišnico, kjer je pre-jel prvo zdravniško pomoč. Ponesrečenemu rojaku želimo, da
nimi očmi zro na njega na mrtvaški oder pevci in pevke, odki-J mavajoč, kakor, da to ni mogo-| če, da jih bo sedaj zapustil njih! voditelj. Žalostno gledajo na nje-' ga njegovi društveni sobratje| in sestre, katerim je tako rad po-j magal, prirejati dramatične igre in druge zabave. Za njim žaluje vse, ki ga je poznalo. . .
Toda ni ga več med živimi — božja volja je naredila drug na-' črt . . . Dokončal je na zemlji: svoje delo, katero je bilo posvečeno dobri stvari.
Tudi list Edinost ga pogreša kot marljivega in vestnega delavca. Odkar je prišel v Chicago je bil zaposljen pri nas v tis-
---------— - - - V. ■ wjunu /.V.1U1	Ud •-» J "" -u^vo.jvii K*1	» V IJ
bi kmalu okreval in se vrnil na-\ karni. zadnie čase kot pomožni
za j v krog svoje ljubljene družine.
Delavske razmere se niso zadnje čase veliko spremenile. Zopet kaj več prihodnjič. Predno končam, želim vsem čitateljem srečno in veselo novo leto listu pa veliko napredka v novem letu !
Mary Klobuchar, zastopnica. -o-
Chicago, 111.
Stari slovenski pregovor pra-... .	, : prosinca ni snega — ga
Plasti hočejo imeti veliko be- mali traven da." Da bi se pa to sedo taki kot ste viv Roga in ne zgodilo, ga je nam začel si-
VAfrt C^A	__I__»' t	• 1	. .	• .	*
VI
vero ste zavrgli pa čez duhovni-' ke znate zabavljati in pri tem mislite, da ste bogvekaj! V resnici ste pa velika "O," prav taka, kakoršno je vas naslikal vaš vredni bratec Zvonko v isti številki Prosvete na tretji strani. Vzemite v roke ogledalo in o-glejte se če niste res!
Da si z vami preveč rok ne umažem končam. Kadar pa bo vas zopet prijela volja za kihanje, tedaj sporočite, da vam zopet napravim par popernatih "purfelcev" za vašo bolezen, katere izvor ne tiči drugje, kakor v vaši veliki domišljavosti.
Leo Mladich.
-o-
Burgettstown, Pa.
Pošljite mi kaj stenskih koledarjev, da jih razdam tukajšnim naročnikom. Tukaj je jako brez-veren svet, ker med nekaterimi rojaki kraljuje tista lažnjiva brezverska Prosveta. Ta list take reci piše, da se poštenemu človeku kar oddaleč studi. Nikakor ni tak človek pravi katolik, ki tak list naroča in plačuje-
Miliva z mojim možem smo tudi pri tej Jednoti. Prišla sva pod njo z dr. sv. Barbare, ki selpolnoma ozdravel* je z njo združila. Vsaki teden! — Mr. Andrew Glavach je od-
pati prosinec z nebeških višav takoj prve dni nastoplega prosinca. Čez letošnjo zimtf v resnici ni imel doslej nihče zabavljati, razun tistih lovcev, ki lovijo zajce po onem receptu, kakor ga je nam navedla Lasallska dopisnica v zadnji številki. Če bo pa odslej, katerega za ušesa cu-kala, naj pa malo potrpi, saj spomlad se bliža.
—	Mr. Nick Šimec st. živeč na Lea vi t ulici je zadnji petek preminul po dolgi mučni bolezni. V Chicagi zapušča dya sinova Mr.' Nick Šimeca, ki stanuje na 2056 — W. 22nd Str. in Mr. Tohiv Šimeca ravnotam. Poleg teh ima tudi eno sestro Mrs. A-na Zupančič tudi v Chicago. — Zadnjo spomlad mu je umrla soproga in od tedaj je bil sam, večinoma bolan. Pogreb" se je vršil danes iz slovenske cerkve sv. Štefana. Vsem. sorodnikom izražamo globoko sožalje, pokojniku pa sveti večna luč in naj počiva v miru!
—	Mr. Anton Bogolin st. ki je bil pred dobrim tednom odveden popolnoma nezavesten v bolnišnico je okreval in se nahaja že doma. V kratkem bo po-
upravnik, katero delo je vestno opravljal. Vedno je bil mož na svojem mestu, na katerega se je lahko zaneslo v vseh slučajih. Toda tega blagega moža, na katerega smo vsi, župnija, društva itd. veliko računali ni več — odšel je k Bogu po svoje plačilo.
Jutri v torek ob io. uri bo pokopan iz slovenske cerkve sv. Štefana, kamor ga bo zastopstvo raznih društev spremilo in od-tam na pokopališče, kjer bo položen k večnemu počitku.
Ob teh žalostnih trenutkih, ko nam kapajo solze vsem za blagim možem, izražamo njegovi ljubljeni žalujoči soprogi naše glpboko in iskreno sožalje!
Pokojnemu Mr. Martin Cven-ku pa bodi Bog obilni plačnik, spočij se v Bogu, in naj ti bo lahka ameriška zemlja!
—	Des Moines, la. — Velika goljufija^ je bila odkrita te dni, ki so jo mislili izvesti neki nepoznani ljudje iz Minnesote. Neka glavna banka'v tem mestu je prejela za $10,000 narejenih draft na New York. Neki nepoznani Mr. Stone je poslal ček, ter z njim otvoril čekovni račun. Toda banka je predno ko je izplačala kak nakazek na dotič-j no vlogo se informirala z new-yorsko banko, na katero je bil draft nakazan in dobila je brzojavni odgovor, da je ček ponarejen. Vlagatelj je mislil, da bo hitro dvignil denar predno bo^ček dospel v New York in tako potegnil banko.
—	New London, Wis. — Po-} žar, ki je zbruhnil predvčerajšnjim v tem mestni je uničil osem! trgovin. Škoda se ceni do $250,-! 000.00. V hudi zimi niso mogli' niti ognjegasci vspe^no nastopi-! ti.
Da ni svet popolnoma zadre
m al v bajnem objemu božičnega veselja, je te dni poskrbela Jugoslavija. Ker je Cankov v Sofiji nekoliko preodkritosrčno govoril, so vsled tega srbski militarist začeli handžake brusi-ti. Odkar je Francija Jugoslaviji nanovo nakazala posojilo, imajo v Beogradu pare na meterske cente. Zato bodo en čas v Jugoslaviji pogosto mobilizacije. Sleherni Bolgar pa bo moral biti jako previden, in še kihniti ne bo smel obrnjen proti Beogradu.
« * *
Nekateri delavci imajo tako naravo, da niso zdravi, če jih kdo vedno ne vleče za nos. Med te spadajo tudi tisti slovenski delavci, ki se puMe farbati o4 takih delavskih misijonarjev, ki zbirajo mil jonske fonde v dobrih časih in v slabih ko se de-la\
•ci nahajajo na stavkah istim figo kažejo.	f
*	* *	7
Naši ta rdeči na Lawndafe i-
majo sicer čudovito trdo kožo in kosmato vest, vendar pa niso tako neobčutljivi, da bi se ne zganili, kadar se naslovi na nje beseda, ki jih zadene v živo. Nobe na stvar ne spravi teh potvarjal-cev tako hitro z ravnotežja, kakor če se jih razgali in pokaže narodu v primitivnosti njih hinavstva. Zadnji žarki našega lista. s katerimi je temeljito posvetil v njih zalego, so jih tako zbegali, da še sedaj niso v pravem normalnem stanju. Zvijajo se na vso moč in iščejo izhodov. ker narod jih je začel spoznavati in jim obračati hrbet. Zato vse bevskanje in neumno podtikanje, da kdo napada noto je brez vspeha, ker sleherni Slovenec ve. da Zavertnik, Molek in podkupljeni Zvoriko ne predstavljajo jednote. vsaj g*>-trvo tedaj ne, kadar se naša vera napada in naše duhovnike sramoti v Prosveti. — Da pokažemo nekoliko razlike med temi faktorji in jednoto je dobro, če vzamemo za vzgled velik avtobus. ki bi bil naložen poln nedolžnih otrok. Odkraja bi bil njegov šofir angel j. Nato bi postal na enkrat šofir avtoja Bel-cebuba iz pekla in bi tiral autobus proti gotovi nesreči. Koga bi ti dragi čitatelj obsojal? Bi li nedolžne otroke, ali šofirja Bel-cebuba, ki bi namenoma tiral autobus v nesrečo ? Gotovo je da šofirja. Tako je tudi v tem slučaju. Mi vidimo, ki smo pole* njih. njim pod roke. vi člani, ki ste razsfreseni po Ameriki niti ne veste kaj so ti ljudje, kaj s« njih tendence — težnje. Če bi jih vi poznali kot jih mi, bi jih že davno več na Lawndale ne bilo.
* * *
Zato se jako motijo gospodje koritarji, ako mislijo, da bodo tudi to pot članstvu peska v oči natrosili. Jednota ni kriva, če je na radikalnem tiru, krivi ste \i, ki jo po tej radikalni poti tirate. Zato naše ožigosanje velja \ am in nikomur drugem. Zavertnik, Molek in še barberton-ski petelin zraven se naj pa lepo potroštajo z mislijo, da so pošteno zaslužili batine, ki smo jih jim bili prisiljeni našteti prav po srbskem načinu. Kar ste zaslužili ste dobili \ Če hočete še več, pa še dobite ! Povemo vam odkrito, da prav pri taki volj* smo!
*	* *
Voščila Zeksarjevih uradnikov, ki so si jih izročali drugemu^ so vsebovale Petere najljubše stvari. Eden mu j( voščil ve|iko z'drave pameti i več galonc munšajna. In kaj : človek bolj vesel, kakor vo?* ki mu voščijo tistih stvari, kat
♦ih nima! ' 1
♦ * *
Prerokovanja, ki se moi znajo uresničiti v kratkem: Nova revolucija v Nemčiji. Francija okupira več nemšk: teritorija. — Grčija dobila vega kralja . — Revolucija v rodni Jednoti je strmogla Zavertnika. — Korumj Zvonko pognan iz službe!
TEDENSKI KOLEDAR.
i. po razg. Gosp. — Jezus 12 let star. Luk. 2.-
13 Nedelja — Sv. Družina.
t4 Pondeljek — Hilarij, spoz.
15	Torek — Pavel, pušč.
16	Sreda — Marcel j, papež, in muc. w
17	Četrtek — Anton, ojpat in pušč.
18	Petek — Petrov stol v Rimu. *
19	Sobota — Marij. muč. Ka-i*ut, kralj.
-o-
V KATOLIŠKI CERKVI BIVA SAM KRISTUS, glejte, z vami sem vse dni do konca sveta/*
(Mat. 28, 20.)
Izmed vseh verstev, bodisi poganskih, bodisi nepoganskih, tr-: di edinole katoliška Cerkev, da jo je ustanovil sam Bog in da re ves njen nauk iz nebes. Ta trditev je sicer kaj priprosta, vendar pri vsem tem presenetljiva.
-S"
Priprosta: Vsaka vera naj u-či, kaj je Bog in kakšne dolžnosti imamo do Boga. Kdo drug pa naj to točno pove človeku, če ne Bog sam?
Presenetljiva: Ni li to piese* neti j i vo, da nobena vera — in koliko jih je bilo na svetu! — pred njo ni trdila: Bog sam je prišel na svet, da bi me ustanovil. Trdile so vere najnever-jetnejše stvari, a tega nobena ne.
Muslimi imajo velikega preroka Mohameda, Kitajci modrijana Konfucija, Budisti sanjave-ga Buda. Grki in Rimljani so častili nešteto bogov. Krščanski krivoverniki in razkolniki so zaverovani v to ali ono človeško osebnost, ki je baje izčistila in izpopolnila Kristusov nauk. A-rij, Nestorij, Focij, Luter, Kal-vin, Henrik VIII.: to so ustanovitelji odcepi j enih in potvor-jenih krščanskih ver. Sicer tudi oni pridigujejo Kristusa; toda ti odpadniki stoje med Kristusom in ljudmi kakor zagrinjalo pred Najsvetejšim med pridigo, tako da se Kristus niti ne vidi! Katoliška Cerkev pa ne pozna drugega nikogar, samo le Kristusa. Njej je Jezus Kristus včeraj in danes ... in na vekov veke." i (Hebr. 13. 8.) Novoustanovite-1 ljev in reformatorjev, ki bi po-1 pravljali za Kristusom, Cerkev J ne pozna. Ako bi prišel angel j iz nebes in bi učil kaj novega, bi ga kratkomalo odslovila 1 „ Sicer hočejo vse takoimenova-ne krščanske veroizpovedi biti Kristusove. Nočejo se prepirati s katoliško Cerkvijo, češ: vsi smo Kristusovi, vsi tvorimo skupno krščansko CerkeV; tako lahko svobodno delamo vsak po svoje za razširjenje krščanstva. A prav tu stopi na plan katoliška Cerkev in trdi, da je ona e-dinozvelicavna,. edinoresnična da je ošabna in nestrpna; ni čuda! Živimo v dobi, ki zahteva brezmejno svobodo, svobodo tudi v verskem mišljenju ; češ, da je vse, tudi vera, v neprestanem razvoju. Cerkev pa je tu neiz-prospn. Pri vsaki drugi veri, ki
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
• Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu in vsej državi Ohio naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr..Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem.
Cenjene rojake in rojakinje prosimo, da mu gredo pri tem težavnem delovanju za katoliški tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki naselbini. Potreba za katoliški tisk je velika, kar menda ni treba še Posebej povdarjati. Zato vsi na ,n Pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ novih na "ocnikov.
jo je ustanovil kak človek, bi bila to v resnici neznosna ošab-nost. Toda pri katoliški Cerkvi je to samo neizogibna doslednost. Kaj hoče biti namreč katoliška Cerkev? — Ustanova družba, sestav, zavod Kristusov: toda vse to še ne označi celega bistva katoliške Cerkve. Razun tega, da izvira neposredno in izključno od Kristusa, trdi nekaj presenetljivega: V njej živi še danes Kristus Bog, isti, ki je pred blizu 2000 leti hodil - po zemlji: Evangelij opisuje preteklo življenje Kristusa; a Cerkev je živ evangelij, ki opisuje sedanje življenje in delovanje Kri-
Edgar Allan Foe.
ŽIY POKOPAN.
(Konec.)

Take nočne fantazije £0 pre-grozno vplivale na ure bdenja. Živci so mi docela odpovedali, postal sem plen večnega strahu. Nisem se drznil niti peš, niti na konju z doma. Sploh se nisem oddaljil od bivališča, zato, da sem bil vedno v neposredni bližini znancev, ki so poznali moje božjastne napade. Lahko bi se sicer dogodilo, da bi me pokopali, predno bi spoznali resnični položaj* Bal sem se, da bi izredno dolg napad vzbudil dvom o navidezni s^vti. Da, zašel sem celo tako daleč, da sem celo o svojcih mislil: "V posebno dolgem in trdovratnem napadu bodo uzrli ugodno priliko in me' zagrebli." Zaman se
stusa. Čula je besede iz Kristu- me skušali pomiriti s svečanimi sovih ust: "Kdor vas posluša ' obljubami. Zaprisegel sem jih mene posluša; kdor vas zaniču-) najsveteje, da me v nobenem je, mene zaničuje." Ona se v slučaju ne bodo zagrebli, dokler nekem oziru enači s Kristusom i ne bo razkroj tako napredoval, in trdi, da iz nje govori in uči <*a me ne bodo mogli delj pustiti Kristus, da ponavlja Kristus v nad zemljo. Toda smrtna groza njenih bojih in križih svoje nek-[se ni utolažila. Ukrenil sem ce-danje muke in boje, ona trdi, da 1° vrsto varnostnih odredb. Med se Kristus v njej na novo pora-' drugimi sem dal prizidati rod-ja, uči in blagoslavlja, ozdrav-j binsko grobnico tako, da se je lja in ponavlja čudeže, se daje, odpirala lahko tudi znotraj. Naj-na novo bičati, obsojati in na rahlejši pritisk na dolg vzvod, , križ pribijati, in da se v Cerkvi ki je držal daleč v grobnico, je j vedno spet na novo ponavlja i Kristusovo vstajenje. Zato go-
vori z božjim naglasom. Druge
povzročil, da so se železna vrata odprla na stežaj. Tudi sem oskrbel za dosti zraka in svet-
vere trdijo, da imajo resnico, da: lobe. Tik ob rakvi, ki bi naj kažejo pot. a katoliška Cerkev sprejela moje telo. sem postavil pravi, da govori iz nje sam Kri- \ posodo z jedjo in pijačo. Rakev stus, ki je dejal: Pridite k meni j« bila mehka in gorko podlože-vsi. jaz sem pot. resnica in živ- na. Pokrov se je odprl kakor ljenje!
Tu se pokaže takoj bistvena razlika med katoliško Cerkvijo in drugimi verstvi. Skupno delovanje. vzajemno versko delo. kakor si ga domišljujejo verstva, je izključeno. Koga pa iščejo krščanske vere? Seveda Kristusa! A Kristus je pri meni, odgovori katoliška Cerkev. Kako naj ga torej iščemo drugod?
Očitajo naši Cerkvi ošabnost, ker hodi sama svojo pot in se noče bratiti z nikomer. — Seveda bi to bila ošabnost in nestrpnost! Toda v tem slučaju ni; zakaj v njej je sam Kristus, živa resnica. Očitati bi torej morali ošabnost Kristusu samemu. — Katoliška Cerkev nastopa kot božja ustanova, govori v božjem imenu, svari, uči, razsoja in obsoja kot božji sodnik.
Rojaki podpirajte tiste trgdv-ce, ki oglašajo v važAn listu!
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Vsem onim, ki so nam vrnili božično številko Edinosti, se tem potom prav iskreno zahvalimo in Bog plačaj! Tudi mi jim bomo o priliki rade volje vrnili uslugo.
J.KOSMACH
1 vrata grobnice. Zadostoval je najrahlejši gib. da ga je pridvi-gnil. Razven tega je visel s stropa velik zvon z vrvjo, ki je bila napeljana <skoz odprtino na rakvi in bi se imela oviti mrtveca na roki. Toda, ah! Kaj zamo-re vsa previdnost nasproti usodi? Niti najpremišljenejše odredbe niso zamogle obvarovati pred nezaslišano strahoto nesrečnika, ki je bil vnaprej določen, da ga zagrebejo živega.
Prišel je čas, ko sem se — kot že mnogokrat popolnoma nezavesten prebudil do prvih slabotnih zaznatkov. Počasi po polževo
—	se je danilo v duši. Leno neugodje ; gluha bolečina ; nobenih skrbi — nobenega upanja — nobene volje. Potem — po dolgem premoru — šumenje po u-šesih. Nato po še daljšem času
—	bodeč, ščegetajoč občutek po udih. Zatem večno dolgi čas veselega udobja, medtem ko se vzbujajoča zavest bori za misli. Potem nanovo, kraiko pogreze-nje v nič in — hiter oddih. Slednjič lahko tresei^e vek in takoj nato strah kakor električni u-dar, smrten in neskončen, ki požene kri iz senc in src. In nato prvi pozitivni poskus misliti. Potem poiskus, spomniti se. Domislim se toliko nazaj, da si lahko razložim svoje stanje! čutim da fii navaden spannec, iz katerega sem se prebudil. Spomnim
z804 W. 22nd St. Chicago. IU (-se, da sem imel božjasten napad.
In sedaj preplavi prestrašeno dušo, kakor besneče morje, ena strašna groza — ena grozotna in vladajoča misel. '". /
Več minut potem, ko me je obšla ta predstava, sem obležal nepremično". Pa zakaj? Nisem se mogel toliko opogumiti, da bi se zganil. Nisem se drznil premakniti, da bi#ne spoznal usode.
Roiakom se priporočam nakupu raznih
m»
BARV. VARNIŠEV. 2ELE2 TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboliše delo. najnižje cene.
< %
Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. uokladam stenski naoir.
Tel.: Rosevelt 8221.
L. STRITAR
2018 W. 21st Place
Do vaza premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spa da v to stroko.
Vsem se na j topleje priporoča ' Pokličite ga po telefonu!

ZASTAVE
bander a, regalije in zlata sns ke za slovenska druitva izdeluje naibolie in ' najceneje
EMIL BACHM^N 2Z07 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL.
FRANK SUHADOLNIK
6107 — St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
Je zastopnik listov Edinost in Ave Maria. — V zalogi ima vsakovrstne knjige, ki jih je dobiti v naši knjigarni.	i
Ako še nimate letošnjega Koledarja Ave Maria pojdite h njemu, ki jih ima v zalogi, *
=====
pa mi je nekaj šepetalo v srcu: "Tako je!" Iz obupa — kakršnega ne povzroči noben drug položaj — sem po dolgem obtavljanju odprl težke veke. Bila je tema — povsod tema! Vedel sem, da je napad prešel. Vedel sem, da je bolezenska kriza žc daleč. Vedel sem, da' sfem zadobil poind moč nad vse-! mi čuti. Vendar je bilo temno/ docela temno; bila je globoka' tema večne noči..
Skušal sem kričati.' Ustnice in' osušeni jezik so se krčevito mučili združeni. Ni ga bilo glasu. Votla pljuča so pri vsakem tru-dapolnem dihu obenem s srcem grozotno zadrgetale, kot bi jih tlačile gore. Ko sem premikal; čeljusti, sem spoznal, da so od brade preko glave ovite z ruto, I kot jih navadno ovijajo mrtve-' cem. Čutil sem, da ležim na trdem. Tudi ob straneh je bilo trdo in golo. Doslej se nisem drznil premakniti se — zdaj pa sem sunkima dvignil lakti*, ki so' ležale prekrižane. Udaril sem' ob trd les. nad mano. komaj 6 palcev visoko. Ni bilo dvoma J Ležal sem v rakvi.
A zdajr sredi vse neizrečne stiske, se mi je bližal sladki an-gelj upanja! Spomnil sem se previdnostnih pdredb. Ganil sem se in bolestno poskusil pridvig-niti pokrov. Ni se premaknil. Iskal sem vrv na zapestjih. Ni je bilo. Tedaj je angelj tolažnik odšel za vedno. Se globlji obup me je navdal. Opazil sem, da ni bilo zaželjene podloge. Zavohal sem značilno trpki vonj vlažne zemlje. Sklep je bil nesporen: nisem se nahajal v grobnici. Napadlo me je v odsotnosti z doma, med tujci. A nisem se mogel domisliti, kdaj in kako. Tujci so me zagrebli, kot psa — v rakev so me vtaknili! Rakev'so z žeblji zabili in jo spustili v globoko, globoko, brezimno jamo!
Ko se je to strašno prepričanje stvorilo v najskritejšem kotičku duše. sem znova skušal glasno zakričati; zdaj se mi je posrečilo. Dolg, divji in zategel krik, smrtni vriše, je odmeval skoz kraljestvo podzemne noči.
"Halo, halo, kaj je?" je odvr-Hl hrapav glas. "Kaj. hudiča, se je pripetilo?" se je odzval drugi. "Ven ž njim!" je velel tretji. "Kaj naj pomeni% da lajate kot pes na verigi?" je dejal četrti. Nato me je narahlo zagrabila tolpa možakarjev'. Niso me ravno prebudili — kaj tj, bil sem dodobra zbujen, ko sem kričal — pač pa so mi pripomogli do razuma.
To se je dogodilo v bližini Richmonda (Virginia). S prijateljem sem šel na lov ob reki, Jamcs#. Ponoči nas je presenetil vihar. Kabina male ladjice, ki je bila zasidrana ob obali in naložena s prstjo, nam je nudila e-dino zavetišče. Pomagali smo si torej, kakor se je dalo in prenočili smo na krovu. Ležal sem v eni obeh koj, ki sta bili na ladji. Skoro nepopisno majhne so koje na ladjah 60 do 70 ton, V moji sploh ni bilo ležišča. Na najširšem prostoru je merila 18 palcev. Od tdl do stropa je merila ravnotoliko. Žejo težko sem se stisnil vanjo. Vseeno sem trdno spal celo vožnjo. Vizija, ki ni bila fjiti sen niti mora, je izvirala iz čudnih okolščin. obieaj-
ODDA SE V NAJEM
stanovanje s šestimi sobami. V hiši so vse udobnosti. Kopalna bana, plin in' elektrika.
JOHN POLAJNAR
5 — So. Hoyne Avenue.
AVVU^^ VV
DRUŽINSKA PRATIKA.
za prestopno leto 1924.
cena 15c.. se* dobi v zalogi knjigarne.^
"EDINOST". 1849 W. 22nd St.. Chicago. Ill
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
je dospela z ravno došlo pošiljat-vijo. Rojak* sezite po tem krasnem romanu. Kaj tako zanimi* vega še niste čitali. Knjiga vsebuje do 750 strani krasnega berila. Stane samo $1.50. Pišite po njo dokler ne poide.
Knjigarna Edinost ,1849 W. 22nd St. Chicago, 111.
/
nih misli in iz težave, s katero sem vedno, po dolgem spanju, zbral svoje misli. Možje, ki so
me tresli, so bili uslužbenci na krovu ladje in nalagalci. Vonj po zemlji je prihajal od naložene prsti. Ruta okoli glave je bila svileni robec, katerega sem si bil ovil, ker nisem imel običajne nočne čepice.
Prestane muke pa so nedvomno popolnoma sličile onim, ki bi jih občutil živ pokopan. Bile so strašne — nepopisno grozotne. — Strašna prigodba pa je imela dobre posledice. Duša mi je za,-dobila mir in stanovitnost. Potoval sem mnogo. Poprijel sem se telesnega dela. Bival sem mnogo na prostem. Mislil sem na vse drugo, kot na smrt. Odstranil sem medicinske knjige. 'Bucha-na" sem sežgal. "Nočnih misli" nisem več čital; tudi nobenih bombastičnih pokopališčnih pri-povesti in - strahotnih -storij, kakor je ta. V kratkem sem se prenovil in živel moški. Po oni noči, ki je spomina vredna, sem za vedno zgubil misel na smrt in z njimi je ubežala božjast, ki jim je bila manj posledica kot vzrok.
So trenutki, ko celo razsodnemu očesu sliči naše žalostno življenje peklu. Človeška domišljija pa ne prebrede brez kazni njegove večne grobnice. Gorje! Grozotne legije grobnih strahov niso le izmišljene; toda — enake demonom, ki so spremljali Afražiaba. ko je plul po reki O-xus — morajo spati, sicer nas pogoltnejo. Moramo jih pustiti v spanju, da ne poginemo.
-o-
UTRINKI. ,
Veliko denarja bi zaslužili tisti tekom tistega časa, ko pripovedujejo okrog kako slabo srečo
imajo.
* * *
Tisti, kateri sam ni ničla, navadno trpi radi drugih, ki so ničle. ,
* * *
Nekateri ljudje stiskajo in tresejo prijateljem desnice, kakor
bi voda pumpali na dvorišču.
» * *
Kadar je ti>ba plačati dehod-niske davk* Ukrat vsak silne
malo zasluži.
♦ * *
Gradpvi pozidani v oblakih i-majo eno dobro lastnost in to je, da od njih ni nikoli treba plačati davkov.
* * *
Žalosten človek je čestokrat v žalost svojemu bližnjemu.
SL9YECI UMETNIŠKI F8T06RAFIST
Neti^ceK
1439 W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE t 30-LETNO IZKUŠNJO!
—	Philadelphia, Pa. — Trn-kaj sna kovarna denarja je v tekočem letu izdelala 201,650.000 komadov kovanega denarja. Med temi je bilo 50,130x10 "dajmov."
77 St. Louis, Mo. — Te dni so pričeli z gradnjo katoliške gimnazije na Cote Brilliante avenue, ki bo stala nad $260,000. Če bo šlo vse posreči, bo gimnazija odprta za pouk že prihodnje šolsko leto.
—	Milwaukee, Wis. —,Pri prihodnjih županskih volitvah bodo vodili socialisti zopet veliko kampanjo. Za kandidata mislijo postaviti zopet sedanjega župana Hoana.
—	Indianapolis, Ind. — Sveti Oče je imenoval tukajšnjega Rev. A. J. Smith, D. D. župnika cerkve St. Joan de Are škofom. Prevzel bo škofijo Nii6ti-ville v državi Tennessee.
—	Kansas City, Mo. — Lastnik tukajšnega tako imenovanega Texas hotela W. F. Reed je bil predvčerajšnjim ustreljen od nekega gosta.
Pozor! Pozor!
Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3. —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj.
Jakob Wahoc
1434 E. 92. Str. CLEVELAND, OHIO.
NEKAJ ZA NAŠE ODRE
Prejeli smo iz starega kraja knjigo Kupleti in pesmi. Omenjeno knjigo je uredil nadtačitelj Fran Silvester. Izdala in založila Narodna tiskarna v Gorici. Knjiga je jako zanimive vsebine, razdeljena je v štiri dele, prvi del obsega Komično-satirične speve. Krojač in čevljar, komičen dvospev. Liberal. Ztipan« Mizar. Narobe svet. Piskrovez, Dimnikar. Smolar. Knajpov ku-plet. Kavarica. Vipavska nolet-nica. Drugi del, dve smešni gri, Botra nerga, burka v enem dejanju. Natakar veseloigra t enem dejanju. Tretji del. Domoljubne pesmi in druge, priporočljive za razne deklamacije. Četrti del. Napevi h kupletom. Te so uglasbeni vsi zgoraj omenjeni komično satirični spevi, od naših najboljših skladateljev* Ant. Foerster, Ferjančič, Pogačnik, Premrl in A. Dekleva.
Priporočamo knjigo vsem dramatičnim slovenskim odrom Prepričani smo, da bo omenjena knjiga režiserjem dostikrat pomagala iz zadrege pri sestavi programov. Cena 75c. Dobi se v knjigarni Edinost
1849 — West 22nd Street. CHICAGO, ILL.
Vso zimsko opravo
POVRŠNE SUKNJE!
ZIMSKA OBLEKA!
ZIMSKO SPODNJO OBLEKOf
Dobite v naši trgovini najtrpežnejšo, narejeno i z
najboljšega blaga po najnovejši modi. Naše cene so naj-zmernejše!
Črevlje za vas in vaše otroke kupite pri nas, ako hc^ete iiueti dobro trpežno obuvalo.
Praznične srajce in za na delo, moške klobuke, najboljše vrste vsakovrstno spodnjo obleko dobite pri nas. Za* vaše dečke imamo jako trpežne obleke, črevlje, kape, šrajeje in sploh vse kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR 1"
J. J. DVORAK Sl CO.
1853—1855 BLUE ISLAND AVENUE
CHICAGO, ILL.

.ii
m



"Nič za to," ga je tolažil učeni berač, skrbno shranil dragocene Cnjie bukve in si zopet zapalil ugasli tobak. "Pa samo zažvižgaj na prste in ukazi;
Pridi sem, peklenski duh pa prinesi zlatih muh!
Tudi na te besede mora priti povabljeni hudič, mu ne pomaga nič."
"Juhii l" jc ukal Mataj. "To pa že opravim, ze! , Pijva, Andražek!"
"Na tvoje zdravje in tvojo srečo, Matija!" mu je napil berač, nastavil steklenico kakor trobento na usta in jo ponudil potem tudi Mataju.
"Andraž, koliko pa naj zahtevam od hudobca ? Culo cekinov ne bi bilo preveč, he he, kaj meniš?"
"Hudič ti mora dati, kolikor zahtevaš od njega, saj ne gre-iz njegovega žepa! Hudir ve za vse zakopane zaklade! Lahko njemu vzame tam, koder se mu pač ljubi. Kar koš vzemi s sabo! Boš že nosil, saj si močan!"
"Saj res, koš vzamem s sabo. Pa je iz leševih viter; ali bo držal?"	.
"Z rjuho ga ogrni znotraj, da ne iztreseš lepih cekinov po
r°z<iu r
Juhu! Ali bom vesel, ko dobim toliko denarja. Kar precej si dam zidati novo hišo, še večjo, kakršna je mlinarjeva. Na strehi bo lepa, rdeča opeka, nobenih desak, nobene slame! Pa velik hlev bom imel, poln plemenite govedine. In sveta si' nakupim tod naokoli, kolikor mi ga bodo hoteli sosedje prodati, buzarona, kaj?"
Andraž mu je molče prikimal in vlekel gost dim iz vivčka.
"Konja si kupim dva, belca, pa že taka, veš, da ju bo veselje gledatr! Nobene kaplje dežja ne ostane na njiju v najhujši plohi, tako lepo bosta okrogla. Moj novi koleselj se bo svetil kakor samo solnce! Vsako nedeljo in vsa*k praznik se popeljeva z Anko v Zaplano k maši. Ali bodo ljudje prodajali zijala. he he! posebno Jera Kisovajka pa Mica Kobacajka!"
"Od strupene nevoščljivosti popokata obe, boš videl M a-ti jar	j
"Najbolj bosta zavidali srečni Anki," se je muzal Mataj. "Hlapcev bom imel pa kar troje in dekel tudi. Zakaj midva z Anko ne bova utegnila dosti delati; vozila se bova po Gorenjskem in jedla in pila ves dan. Ne bova se imela slabo, ne! In vsak dan bom sit pogač in ocvrtih piščancev, kakor takrat po birmi, he he! Pa novo marelo si moram kupiti, tako, da bo za oba in še za par otrok. Stara ne drži več dobro dežja je še od očeta."
"Prav imaš, dežnika ne smeš pozabiti! Kaj pa, kadar bo tvoje ženitovanje, Matija?"
"E, takrat pa podarim Telebanovcem naj več jeva vola, da zakoljejo in razčetrtajo in speko ali skuhajo vsak po svoje, vfiodo vsaj enkrat siti mesa! Se sod vina jim kupim, tistega kislega v Zaplani. In klobaso tobaka denem vanje, da bo močnejše »n da jih bo vsaj dva dni bolela glava; sicer bi me še opravljali, da ni bila moja pijača za nič!"
"Le čakaj, Matijček, da zinem tudi jaz katero" mu je segel v besedo Andraž. "Boš videl, še za župana te izvolijo Za-planci, ne bo dolgo! In gospod ti bodo rekli, gospod, in se ti odkrivali že^oddaleč in te pozdravljali ponižno: Dober dan, gospod župan Mataj!"
"Gospod župan Mataj 1 Kako lepo se to sliši, he he! Midva pa ostaneva stara prijatelja, Andražek, in tikala se bova kakor dozdaj!" :
"Lepo bo od tebe, če se res nef prevzameš, Mataj!"
"Veš, kar Jtrah me obhaja, če pomislim, kako bom bogat in mogočen. Treba se bo privaditi visokim mislim."
"Ali se bodo pulili za tvojo druščino! Ti se pa le modro ogibaj žejnih in lačnih tovarišev, ki te zdaj niti ne pogledajo! In na posodo te bodo hodili prosit kar v procesijah; dosti dobrega utegneš storiti marsikateremu revežu."
"Kadar bom ravno dobre volje," je dodal Mataj in naglo popravil besedo: "Pa saj se mi ne bo ljubilo, da bi se držal kislo, ko bom imel zmerom vsega dovolj in še več!"
Na večernem nebu so se topili zardeli oblaki. Telebanovcf so se vračali s polja domov. Pastir je gnal vaško čedo s paše, žvižgal in pokal z bičem; krave so mukale, njih zvonci so pozvanjali ob potoku. Belolasi paglavci so se valjali okoli bajt.
se kriče trgali in lasali ali pa metali kamenje za kokošmi. Na vaški lipi so čivkali in čiripetali vrabci na vse pretege, da bi prekričali kosa, ki je pel v goščavi. Iz dimnikov se je dimil sivkast dim v ohlajeni vzduh.	_j>:
Mataj je šel z Andražem v vežo, da bi skuhal krompirja za večerjo.
t> • • '	1	1
Berač je sedel na tnalo in izpregovoril po daljšem molku : "Ej, marsikomu bo bridko žal, da ti ni nič v žlahti."
"Saj tako ne bi dal nikomur nič," 'mu je odvrnil Mataj. "Žlahta je slabša kakor stara plahta. Tebi pa že nekaj odrinem, Andraž, tebi. Malho cekinov, kaj?"
"Prav lepo se ti priporočam zanje! Če jih res dobim, te bom hvalil noč in dan."	...
"Res. In žganja dobiš prf meni vselej, kadarkoli prideš kaj v vas. Zakaj pa še sam ne greš v ris, A^raž?"
"Ali ti nisem povedal, kako sem zavozil? Zameril sem se hudiču za vse žive dni, ker sem rekel: Amen! Ti pa še lahko ukaš! Vidiš, pa si bil tako prismojen, da si se skril pod posteljo! Jaz naj bi si mislil, da te ni doma, in bi odšel, ti pa bi zamudil kresno noč! Iz strahu si se skril meni, misliš da ne vem ?"
"Ti pa tudi vse uganeš, no," je odgovoril Mataj v zadregi. "Pa sem bil res neumen."
Spomnil se je Dimke, ji postregel s klajo, jo pomolzel in napojil. Po večerji je sedel z beračem zopet na klop.
Stemnilo se je popolnoma. Bledožolta luna, napol skrita za podolgastim oblakom, je čarobno obsevala njegove robove in,^,*"??'!? . . ,	.
del neba okoli sebe. Na sosednem holmu so kurili Telebanovci	' '**I
kres. V trepetavem svit« velikega ognja so se premikale bajno ^ PamCtm m°Z,C n°S,h k,tc^ ozarjene postavice. Včasi je gost zakril zubelj, kmalu pa je živi plamen zopet visoko švignil kvišku; razsvetljeni kolobar se je širil, kresale so se iskre in letele na vse strani. Telebanovci so ukali in vriskali in skakali preko ognja. Daleč v temnem gorovju sta gorela dva druga kresa kakor sveči. Mataj in Hudopisk sta dolgo gledala, kako kresujejo Telebanovci.
"Matija —- zdaj boš moral pa iti," je spomnil Andraž ze-hajočega prijatelja.
Mataj je samo vzdihnil in vstal. Sla sta v bajto.
"Nocoj stoji luna opolnoči tako, da jo raz križpot nad Golo jamo vidiš ravno nad Kačjo skalo," je pripomnil berač. "Le pazi, da boš takrat gotovo v risu!"
Mataj je ukresal ogenj in prižgal lojenko. Oblekel je ka-mižolo, snel podobico, svojega preljubega patrona in materin molek z utipanimi debelimi jagodami in velikim križem raz steno in spravil oboje v žep. Vzel je mačjo kost in leskovke, si oprtal koš in se poslovil od Andraža, ki mu je žele! obilo sreče.
Počasi se je gugal po griču doli, prebredel potok in zavil v goro. Zdaj glasneje, zdaj tišje je žuborela voda v temni strugi. Nočni metulji so se vozili na izprehod. kresnice pa so jim prijazno svetile po grmovju in visoki travi. V dolini spodaj je petpedikala prepelica.
"Hudič ima rogove in kremplje, jaz pa molek in patrona." je modroval Mataj sam pri sebi. Utopljen v svoje misli, se ni ozira! in ni opazil, da mu sledi navihani Andraž z vilami.
IZ »REŠENE DONO VINE.
(Nadaljevanje s i. strani.)
preganjanju, ki so ga napovedali nasprotniki, pa bodo verniki le še bolj vzljubili svojega nadpa-stirja!
_:-o-
Pouk slovenščine na ljudskih šolah.
Glasom Gentilejeve šolske reforme se mora v poitalijančenih ljudskih šolah vršiti pouk "drugega jezika" v dodatnih urah. Koliko bodi teh ur, pa določi naučni minister s posebno odredbo. Ta odredba še ni izšla, pač pa so okrajni šolski sveti na Primorskem - določili, da se poučuje slovenščina tri dodatne ure na teden. Italijanščini je odmerjenih 5—6 rednih ur, materinščini pa tri izredne ure na teden. To je res slavno za' italijansko kulturo.
-—o—-LASJE IN LASULJE.
"Dolgi lasje, a^eratka pamet" — pravijo po krivici o ženskah.
zelo dolge, navadno celo ne svoje lase. Moda zahteva dandanes, da se možje češejo brez preče gladko nazaj iq da imajo zadaj kratke lase. Včasih je moda zahtevala ostro prečo, ki se je vlekla od čela preko vse glave nazaj do
levjo glavo. Moški so namreč nosili lasulje, ki so jim segale de srede prsi in hrbta in so bile sestavljene iz neštevilo kodrov. Poleti so se moški potili v takitf lasuljah kakor v parni kopeli a so si domišljali, da so impozantni in krasni. Take lasulje so bile ali iz človeških las, ali iz volne, sukanca, prediva, iz konjske zime ali iz kozje dlake. Najlepša in največja je stala do tisoč tolarjev, in nosili so jih vladarji, u-radniki, umetniki in vsakdo, ki je hotel biti spoštovan gospod Ko so te ogromne lasulje izginile ter so jih nosili le še lakaji in dvorski kočijaži. so se vrnile kratke lasulie s kito in so se držale med vojno z Napoleonom. {Potem so izginile in poslej nosijo le resnični plešci male lasulje, ki so docela slične pravim kratkim lasem. Imenujejo se "taupet" ter spreminjajo z leti barvo; tako nosi mlajši moški še temno, nato že melirano (seah,, tertja osivelo), končno sivo ali celo belo lasuljo. Nosijo jih iz J potrebe, da.se v pleše ne prehlade. Umetniška griva, ki je bila dolgo modna in lepa, nko so bili lasje gosti in negovani* se }e ohranila do nedavna v umetniških krogih. Vsak glasbeni, igralski ali slikarski vajenec je dokazoval s svojo grivo, da liubi Muze in da služi Apolonu. Pesniki najslabših Verzov so nosili najdaljše lase. Virtuozi in kapel-niki so koketirali z dolgimi gri-
^■vratuT Včasih so morali biti ^HHI	„
vsi moški do golega ostriženi, a vami. A tudi ta moda je izginila, nositi lasulje s kito, na kateri je ker svet ne sodi več genijalnosti bingljala pentlja, a od <fr>be Lu-' P° laseh, ter so redki eksemplar-dovika XIV. so bile modne o-i ji z dolgimi grivami dandanes le gromne allongue lasulje, ki sol še komični originali. Romantika izpreminjale človeško glavo vj Je umrla in zavladala je treznost,
ki se opaža že tudi v gladkih nazaj počesanih, a prav prozaično z milom temeljito umitih laseh in čistih srlavah.
STANOVANJE IN HRANA
se dobi za $8.oo na teden. Brez hrane $3.00 Na razpolago ima mo 60 sob z električno razsvetljavo. Zraven je cpoulična kara ki so ie dobi vsak čas. Vprašaj te pri:
PETER GADEIKO, 1606 So. Halsted street.
—o-
Ako tvoj sosed še nima v hiši Edinosti, dolžnost tvoja kot katoličana je, da ga nagovoriš, * da se na ta katoliški list naroči Čimprej!
NAŠI ZASTOPNIKI(ICE)
Tower in Soudan, Minn. — Mrs.
Loushin.
Pot ie voHil-i \(at,i,	• .	"V..... ; Naš 8lavni in potovalni zastopnik McKinley, Minn. — Mrs- A. Hegler.
I I 1 , J 050)00 Str3n Sorovja. Skrit vir je za vse nase liste "Edinost". "Ave !Mountain Iron. Minn. - Mrs. Luc* curljat med skalovjem. Iz prepada, iz globokih rup je donašala Maria" in "Glasnik Presv. Srca Je- | ja Kralj, vlažna sapica vonjavo po gorah, trohlem lesu in gozdni smoli.	'	' -----
KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO?
Takšne kaj ne, kakršne ste na letni seji sprejeli!
KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI?
Ste ie tudi to odločili?
AKO ŠE NISTE,
tedaj pišite nam po cono.
NAŠA TISKARNA
zusovega je Mr. Leo Mladich iz Hibbing, Minn, in okolico — Mrs Chicago, 111. On je pooblaščen pobi- j Mlakar, Rev. B. Badura. rati naročnino za naše liste, oglase	ILLINOIS-
in vsa druga razna naročila, ki so v Aurora, 111. — Mrs. M. Vesel, zvezi 2 našimi listi. Je pooblaščen .Chicago. 111. — Mr. Leo Mladich tudi pooblaščevati po naselbinah no- Mr. Fr. Koren, Mr. Andrew Glave zastopnike in zastopnice.	vach.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE). Joliet, III. — Mr. Marko Bluth. Mr.
Jos. F. Muhich, Mr. Paul J. Laurich.
La Salle, I1L — Mr. Frank Mišjak. North Chicago in Waukegan, 111. —
Mr. Joseph Drashler, Mr- J. Kosir.
Peoria« 111 — Mr. Zabukovec.
Slovenskim družinam v naselbini naznanjam, » da obratujem lastno pralnico, kjer peremo vsakovrstno'perilo. — Delo dobro in za vsakogar zadovoljivo. ~ Kadarkoli imate kako perilo za pranje pokličite nas po telefonu, da pridemo po perilo na Vaš dom. Perilo Vam pripeljemo, ko ga operemo zopet nazaj na Vaš dom.
Kadarkoli imate kako perilo nepozabite na lastno slovensko pralnico!
Park View Wet Wash Laundry Co.
ŠTEFAN HORVATH, lastnik.
1501 — So. California Ave.
Tel.: Rockwell 1230.
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas?
Vsem cenjenim drustvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo kako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
0 ^
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista	q
EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da I* se ob priliki pri&ditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil,
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St.	Chicago, Dl.
J S OHIO. Barberton, Ohio. — Mr. Frank Zu-
pančič. Mr. Joseph Lekšan. Bridgeport, O. — Mr. Ludovik Hoge Newburg, O. — Rev. J. J. Oman,
Mr. Jakob Resnik. Cleveland. O. — Mr. Frank Suha dolnik. Mr. Anton Strniša, Mrs. J. Sercelj. Mrs. Ivanka Gaspari Bedford, O. — Mr- Prank Stavec, Colliftwood, O. — Mr. John Mesec. Notingham, O. — Mi&s. Mary Mevzek.
Lorain, O. — Miss Frames Bombač. PENNSYLVANIA.
Ambridge, Pa--Mrs. Jennie Svegel
Beadling,. Pa. — Mf. Joseph Lesjak ! Bridgeville, Pa. — Miss Elizabeth
Pogačnik. Bur dine. Pa. — Mr. John Krek. : Burgettstown. Pa. — Mrs. J. Pintar Canonsburg, Pa. — Mr. Mihael Tom-šič, Mr. John Pelhan, Mrs. Mary Bevc, Miss F. Mohorič. F or eat City, Pa. — Anna Grčman
Miss Mary Svete. Imperial, Pa- — Mr. Paul Jamnik. Johnstown, Pa. — Mr. Andrew To-mec.
toon Run, Pa. — Mr. Jakob Draš-ler.
Olyphant, Pa. — Miss Mary Zore. Pittsburgh, Pa. — Mr. John Golobic, Mr. J. Bojane, Mr. Geo. Wese-lich.
Steelton, Pa. — Mr. Anton Male-sich, Mrs. Dorothy Dermes.
MINNESOTA. Gilbert, Minn. — Mrs. A. Preglet
Mr. Frank Ulčar. Aurora, Minn. — Mrs. E. Smolich. Biwsbi le i Minn. — Mr. Frank Glo-bokar.
Chisholm, Minn. — Mrs. Barbara Globočnik, Rev. J. E. Schiffrer, Mr. John Strle. Ely, Minn. — Mr. Jos. Peshel, Mr.
J. Otrin, Mrs. V Mara. Eveleth, Minn. —* Frances Kvater-nik, Johana Kastelic in Antonia Ncmgar. - -Greanfey, Minn. — Mrs. U. Babich j New Duluth, Minn. — Mr. M. Spe-
har. Rev. A. Pirnat. Rice, Minn. — Rev. John Trobec. Virginia, Minn. — Mrs. Sterbenc.
Springfield, 111. — Mrs. C Andrews,
Mr. Frank Supanc. Bradley, III- — Mr. M. Smoley.
Milwaukee, Wis. — Mr. Steve Hoy-nik. Miss Mary Mohorko, Mr. J. Jenko.^
Sheboygan, Wis. — Mr. M: Progar.
Mr. John Udovich. Willard, Wis. — Mr. Frank Pero*-ick.
Brooklyn, N. Y. — Mr- Jos. Skrabe.
Mr. Joe Češarek. Gowanda, N. Y. — Valentin Dolinar. Newark, N. J. — Mrs- Johana Mevzek.
New York, City. — Rev. P. Benm-
gen Snoj, O. F. M. . ? Denver. Colo. — Geo- Paviakovich. Leadville, Colo. — Mrs. Bradach. . Pueblo. Colo. — Rev. P. Cyril. O. S.
B., Mrs- J. Meglen. Indianapolis, Ind. — Mr. Louts
Kom lane. Thomas, West. Va. —- Mr. John
hajnar, Mrs. M. Butich. Calumet, Mich- Mr. J. Musich. Mr!
. Mary Klobucher. Iron Mountain, Mich. — Mr. Berce.
Detroit, Mich. — Mrs. A. Banks. Ruthbury, Mich, in okolica. — ]
R. Snider. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. ( lob.
Prontenac, Kans. — Mr. Mart Chanzel.
Kansas City, Kans. — Mr. Pel
Majerle.
Dodson, Md. — Mr. Jernej Intihai East Helena, Mont. — Mrs. Fi
ces Ambro. St. Louis, Mo. — Mr John Mil lich.
So. Omaha, Neb. — Mrs. M. Pel sich.
Valley, Wash. — Mrs. Mary Swi Rock Springs, Wyo. — Miss Ionia Mrak.
t
r
č a