u0telj5ki tovariš
Glasilo Udruienja Jugoslov. Uilteljstva — Poverjen ištvo Ljubljana.
V»« spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Blagajniško poročilo
na seji širšega sosveta UJU — poverjeništvo Ljubljana.
(Poročal na seii 19. junija t. 1. tov. M. Fegic.)
Na pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini ie naša delegacija sprejela proračun za leto 1922., ki izkazuje v skupnem znesku 500.000 K dohodkov in 492.000 K stroškov, torej 7200 K prebitka.
Moj prednik tovariš Luznar je v vseh svojih letih hiševania skrbno, vestno in previdno sestavljal proračune. Vsled svoje prakse ie znal vedno zadeti pravo številko, ki ie zadovoljila članstvo in blagajno. Njegovo spretno in skrbno manipuliranje z blagajno je postavilo močan steber naši organizaciji. Ne morem drugače. kakor da tudi danes s tega mesta novdariam. da ima poleg našega poverjenika tudi tovariš Luznar velike zasluge na razmahu in moči organizacije.
Pritrdili mi boste pa, cenjeni tovariši, da ie danes težko sestavljati proračune, ki bi res držali. Variranje v cenah t;ska in papirja ie na dnevnem redu. Zlasti so tiskarniški delavci skoro neprestano v mezdnem gibanju. Naravna posledica tega je. da mora tiskarna podražiti liste od časa do časa.
Tudi naša tiskarna ie morala zbog tega poskočiti s ceno listov. Naj Vam navedem samo oar primerov v perlustra-ci.io. Naklada »Učiteljskega Tovariša« v 2850 iztisih ie veljala v januarju in februarju do 5. številke po 969 Din. S 6. številko se je podražila za 350 Din. kajti od te številke dalje oa do 20. smo plačevali za naklado 1319 Din 45 para. Z 21. številko ie pa cena listu zopet poskočila in stane sedai naklada 1480 Din.
Še večja diferenca se kaže pri »Popotniku«. Prva in druga štev. v 3000 izvodih ie stala 6137 Din, tretja in četrta v samo 2700 izvodih pa 7174 Din.
Omeniti moram, da so številke tako visoke, kljub temu, da nam naša tiskarna zaračunava izjemne cene.
Če primerjamo tedaj te številke, se nam pokaže sledeča slika:
V proračun za 1. 1922 je za: »Učiteljskega Tovariša« 175.000 stal bo v resnici okrog 364.000 K. »Popotnika« 120.000 stal bo v resnici okrog 140.000 K.
LISTEK.
Ob dvanajsti uri.
(Priobčuje Josip Kobal, vodja šole za slepe.)
Nisem imel namena stopiti v javnost. Smatram pa sedai za svojo dolžnost iz-pregovoriti nekai besed o zavodu za slepe stvarno, nepi ¡stransko, vpoštevajoč le strokovno stališče. Storim to zato. ker ne bi rad kasneje slišal očitanja, da javnosti nismo opozorili pravočasno o pereči, kulturni zadevi, tičoči se obstoia zavoda za slepe naše edine kulturne naprave te vrste v Sloveniji. Gre tu za premestitev zavoda iz Ljubljane v Kočevje.
Stavba, ki so bili v njei doslej nastanjeni slepi, je marsikomu ugajala, in im-ponirala. Kar pomnim, so se vršila o njej oogaiania posvetovanja, razne- ankete itd. Zdravstveni odsek io ie hotel brez-oogoiino dobiti v posest. Pretila je tedaj nevarnost tudi gluhonemnici. Gotovi krogi so pri tem postopali enostransko in crotežirali le svoie naprave. Niso hoteli premisliti, da s svojimi novimi napravami
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje.
Za neorganizirane 30'— Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din ietno. Posamezna številka po 1'— Din.
ubijajo drugo za razvoj slovenskega slep-stva ne mani važno kulturno napravo. In zgodilo se ie. kakor so zahtevali gospodje zdravniki. Zdravstveni odsek, oziroma ministrstvo za narod, zdravje, je kupilo azil, ki v njem sedai nastanijo ginekološki oddelek. Zavod za slepe se mora do 1. julija brezpogojno izseliti.
Povdarjam. da visoko cenim porodnišnico in privoščim iz srca trpečim materam moderno napravo. Grajam pa brezbrižnost gotovih krogov, ki so imeli dovoli časa preskrbeti v Ljubljani drugo primerno poslopje za zavod za slepe. Večkrat slišim govore, da ie za slepega itak vseeno, kje je. Iz tega sklepam, da nimaio ti ljudje pravega pojma o- slepstvu ali pa govore iz nevednosti ali podcenjevanja. Opozoril bi tu na sosedne države, ki imajo krasne, naravnost impozantne naprave za slepe. Doma pa, kjer se ponosno sklicujemo ob vsaki priliki na svojo kulturo, smo v slepstvu tako nekulturni In kje so zgradili te naprave? Povsod le v svojem kulturnem središču, kar nam potriuie statistika. Iz tega se tudi lahko prepričamo, da se nahaja večina zavodov in naprav, ki služijo v socialno zaščito
Za oznanil« je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust Oznanila sprejema upravništvo lista.
dece in mladine, tudi na Slovenskem v kulturnem središču. Zato se mi zdi nepojmljivo, da mora zavod za slepe iz kulturnega središča v Kočevie, dasi govori velika večina razlogov proti premestitvi. V dokaz nai navedem nekatere: -
1.	Medicinske fakultete uporabljajo drugod zavod za sle^e za svojo očesno kliniko.
2.	Vseučilišča smatrajo te zavode za kulturno torišče in važno preizkuševali-šče na polju pedagogike, psihologije In fiziologije.
3.	Učiteljišča imajo priliko vzbuditi v učiteljskem naraščaju zanimanje za slepstvo s predavanji in hospitacijami na zavodu. Vsekako je to v Sloveniji nujno potrebno, ker doslei učiteljstvo ni imelo tozadevne prilike. In ako učitelj nima pojma o slepstvu. kdo naj ga ima? Potrebuje ga pa tudi pri vzgajanju neslepih otrok.
4.	V glavnem mestu so na-razpolago zdravniki okulisti.
5.	Gojencem, ki imajo smisel in veselje za petje in glasbo, ie v mestu lahko preskrbeti sposobnih učiteljev. Nadarjeni goienci .se morejo izobraževati v glas-
Naročnino, reklamacije, t j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I.
beni stroki le tam, kjer so zato posebne glasbene šole, ki se v njih urijo tudi v ubiraniu klavirjev. Glasba pomeni za stepe neprimerno več, nego za druge.
6.	V mestih imajo gojenci tudi priliko obiskovati razne koncerte ter poslušati glasbeno umetnost, ki jih vzpodbuja do intenzivnejšega gojenja glasbe, vzgaja k estetskemu čustvovanju in blaži duha.
7.	Izdelki delavnice zavodove se prodajo spoti mestnim interesentom, kar bi bilo na deželi izključeno. Tudi razna naročila in popravila so pogostejša v mestu, ker ie Dač raba in uporaba večja.
8.	Nepopolnim slepim se nudi v mestu prilika, da se izurili« v kartonaži, vr-varstvu, vrtnarstvu, knjigoveštvu tej da se namestijo po drugih tovarniških pod-ietiih. Kje naj iščejo takih prilik na deželi?
9.	Zgodovina in statistika slepstva nas učita, da so se vsi zavodi brez izjeme. tudi če so šteli malo gojencev, zgradili vedno, zlasti če so bili edini v deželi, le v glavnih mestih ali v njih neposredni bližini. Bivanje v takem mestu bogato razširi obzorie slepčevo, ker ga podpira-io vzaiemno druge kulturne naprave.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 para za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
Razume se. da tudi v ostale namene preračunane vsote ne bodo zadostovale. Skratka, pričakovati je v letošnjem upravnem letu precejšen primanjkljaj. Vprašanje nastane, kako nai ta primanjkljaj leto krije? Razmotrivali smo to vprašanje na zadnii seji ožjega sosveta, ter sklenili, priporočati širšemu sosvetu, nai bi se članarina v letošnjem letu ne zvišala. Potrkati bo pač treba koncem leta na vrata naše tiskarne, in prositi, da nam vsaj jiekai. če ne vso izgubo odpiše.
Pač pa je sklenil ožji sosvet na svoji zadnji seji staviti širšemu sosvetu sledeči predlog:
Z ozirom na podraženje tiska in pa-oirja sklene širši sosvet priporočati pokrajinski skupščini, naj bi se članarina zvišala na 80 Din letno.
Iz XXV. seje višjega šolskega sveta.
V torek in sredo dne 13. in 14. junija se ie vršila seia -višjega šolskega sveta. Predsednik dr. Stan. Beuk je otvoril sejo ob 8. uri. pozdravil člane in ugotovil sklepčnost. Zapisnik zadnje seje se je odobril. Za overovatelja zapisnika je imenoval načelnika Adolfa Ribnikarja in kanonika Ign Nadraha.
Poročilo predsednika dr. Beuka.
Predsednik dr. Beuk je pofočal o važnejših dogodkih od zadnje seje. Omenil ie. da se bo priredilo o počitnicah po Sloveniji več tečajev za srbohrvaščino, kjer bodo predajali srbski učitelji; poročal ie. da ie bilo pri predsedstvu višjega šolskega sveta več deputacij, ki so intervenirale v šolskih in osebnih zadevah; omenil ie razne odloke in okrožnice, ki so se razposlali: poročal ie o podeljenih podporah. režijskih stroških itd.
Interpelacije kanonika Nadraha.
Predsednik omeni dalje, da je vložil kanonik Nadrah dve interpelaciji. V prvi vprašuie. ali je predsedstvu višjega šolskega sveta znano, kaj so pisali listi o učitelju Bitencu v Št. Vidu nad Ljubljano, v drugi oa želi pojasnila o raznih opazkah, ki so iih pisali učenci meščanske šole v Krškem v zgodbe sv. pisma. Pred.
i sednik ie na obe interpelaciji takoj odgovoril.
Splošna poročila.
Nato so poročali nadzorniki o tekočih zadevah. Nadzornik za srednje šole Jos. Wester ie-poročal o uspehih in utisihf, i ki jih ie dobil pri nadzorovanju srednjih I šol v Ljubljani. Celju, Mariboru, Ptuju, j Murski Soboti. Kranju in Št. Vidu nad Ljubljano Višji šolski nadzornik za ljudske šole Fran Gaberšek je poročal o lepo uspelem dvadnevnem kmetijskem tečaju ' v Slov. Bistrici. Pravni referent okrajni i glavar dr. 1. Karlin ie poročal o discipli-j narni zadevi Milana Vande. o disciplinarni zadevi učiteljic Trampuševe in Melive, o poročilu bivšega okrajnega šolskega nadzornika Kabaia o tej zadevi; omenjal ie dalje disciplinarno zadevo Karla Fili-piča in krivično premestitev Janko 2i-rovnika iz Št. Vida nad Ljubljano v Borovnico.
Imenovanje srednješolskih učiteljev.
Stavi se tropredlog za oddajo učnega mesta za slovenščino v Mariboru, za zgodovino in zemljepis na realni gimnaziji v Ptuiu. za srbohrvaščino na državni realni gimnaziji v Ljubljani, za klasično filologijo, oz. francoščino na drž. realni gimn s slov. in nem. učnim jezikom v Ljubljani, za zgodovino in zemljepis na drž. realni gimn. s slov. in nem. učnim jezikom v Ljubljani, za verouk na drž. realki v Ljubljani, za srbohrvaščino na drž. realki v Ljubljani, za francoščino na drž. realki v Ljubljani, za matematiko in fiziko ter geometr. risanje na drž. realki v Ljubljani, za telovadbo na drž. realki v Liubliani, za slovenščino na drž. mošk. učiteljišču v Ljubljani, za telovadbo na drž. mošk. učiteljšču v Ljubljani, za klasično filologijo na drž. gimnaziji v Kra-niu; za 21 razpisanih mest ni bilo prosilcev.
Učiteljska imenovanja.
a) Na meščanskih šolah:
Za stalnega učitelja na deški meščanski šoli v Ptuju je imenovan Fran Šegula za II. skupino : mesto učiteljice za ženska ročna dela in gospodinjstvo na dekliški meščanski šoli se vnovič razpiše.
b) Na osnovnih šolah:
1.	za nadučitelje, oz. nadučiteljice so imenovani: Jos. Terpin v Bevkah, Valentin Mikuš na Brezovici, Ivan Zupančič v Preseriu. Martin Šterk v Šmarju. Mira Engelmanova na III. dekliški osnovni šoli v Ljubljani, Venčeslav Skebe v Stopičah, Ferdo Reininger v Livoldu. Fran Golob v Dolnji Lendavi, Karel Kočar v Cankovi, Fran Grudnik v Birčni vasi, Andrej Tel-keš v Tišini, Štefan Lutar v Črenšovci. Gorup na deški osnovni šoli v Ptuju, Božidar GSelman v Tepanju. Jos. Mravljak v Žrečah. Vekoslav From pri Sp. Sv. Kungoti.
2.	Učiteljske službe so dobili: Fran Trošt in Marija Brolihova pri D. M. v Polju; eno mesto za moške prosilce se vnovič razpiše; Pavel Podobnikar na Dobrovi, Alojzija Premkova v Grosupljem. Cirila Križeva v Šmartnem pod Šmarno goro; eno mesto za moške prosilce se vnovič razpiše: Fran Belin in Angela Petričeva na Barju-Ljubljana, Jos. Verbinc v Toplicah, Gabriela Ažma-nova in Olga Sečijeva v Dol. Lendavi; Marija Simonova v Caiikovi, Matilda Prelogova v Murski Soboti; eno mesto za učiteljice se ponovna razpiše; Edvard Zorko, v Beltincih; eno mesto za učitelja se ponovno razpiše; Ana Grudnikova v Birčni vasi. Evgen Antauer v Tišini; učiteljica Minatti-Habetova se premesti iz Šmarja na Studenc-Ig; Niko Einspieler in Maksimilijana Einspielerjeva v Št. Juriju pri Grosupljem. Matei Wunderl na deški osnovni šoli v Ljutomeru, Janko Prelog pri Mali Nedelji, Avgust Peček, Edvard Praprotnik. Mirko Majcen in Andrej Baša na deški osnovni šoli' v. Ptuiu. Filomela Gorupova, Ana Bizjakova, Marija Šalamunova in Jania Šegulova na dekliški osnovni šoli v Ptuju; oddaja mesta nadučiteljice na dekliški osnovni šoli v Ptuju se odloži; učiteljska mesta so dalje dobili: Irma Svetlin Boštjančičeva na Bregu pri Ptuju. Vinko Stopar v Velenju: Marija Dularjeva se premesti z Brega pri Ptuju na Haodino, Josip Her-naus pa z Reke pri Laškem v Podsredo; Fran Šolar v Ločah, oddaja nadučiteljske-ga mesta in službe za učiteljico na tej šoli >se odloži; Marija Pleškova v Konjicah, Avgust Cajnko na Rakovcu. Elizabeta Rošker-Muharjeva v Vitanju, Josip Leš-
nik v Podovi, Avgust Tominc v Globokem, Eran Kramar pri Sv. Petru niže Maribora. Alojzija Maučnikova pri D. M, v Puščavi, Ana Grebenčeva v Šmartnem ob Dreti, Ljudmila Kokotova in Venče-slav Čopič v Pišecah; učiteljica Kovač-Ažmanova se premesti na okoliško šolo v Celju. Za stalnega suplenta v Ljubljani je imenovan,Karel Trost ter se prideli I. mestni deški osnovni šoli. Za stalne ka-tehete so imenovani: o. Eugo Klasinc na Viču. Ivan Pintar na IV. mestno deško osnovno šolo v Ljubljani. Janez Žerjav na I. dekliško in Valentin Tome na I. deško v Ljubljani.
Ponovni razpis služb.
Na osnovni šoli v Borovnici se razpišeta 2 učni mesti za moške prosilce: dalje se ponovno razpiše služba za učiteljico v Horjulu in za učitelje na Jezici v Preski, v Sostrem, Murski Soboti in pri Sv. Križp pri Ljutomeru: osnovna šola v Kopaniu se razširi v dvorazrednico in obe mesti razpišeta. Nadalje se ponovno razpišejo učna mesta v Št. Janžu na Dravskem polju, v Slov. Bistrici in na Ple-šivcu.
Poročilo vladnega tajnika dr. Stanko Majcna.
Ivan Nučič se imenuje za stalnega šolskega slugo na drž. realki v Ljubljani.
V	Gozdu — šolski okraj Kamnik — se ustanovi samostojna enorazrednica. Razširijo se šole: enorazrednica v Motni-ku v dvorazrednico. dvorazrednica v To-mišliu v štirirazrednico, dvorazrednica v Razvanju v trirazrednico. trirazrednica v Bogojini v Prekmurju v šestrazrednico in trirazrednica v Št. Ilju pod Turjakom v štirirazrednico. I. razred meščanske šole v Žalcu se ukine s prihodniim šolskim letom in tako šola sukcesivno preneha.
Prešolanja.
Vas Vrbnja se prešola iz Mošenj v Radovljico, vas Kočevje iz Dob rep olj na Krko in nekatere hiše iz Št. Ruperta v Kal obje.
Sistemiziranie stalnega katehetskega mesta.
V	Št. Vidu nad Ljubljano se sistemi-zira učno mesto stalnega kateheta.
Reaktiviranje.
Prošnji vpokojene učiteljice Pavline Pibroutzeve za reaktiviranje se ne ugodi pač pa se sklene priporočiti prošnjo Eda Jevnikarja za reaktiviranje v ugodno rešitev.
Upokojitve.
Za stalno upokojitev se predlagajo: Franc Skaza. učitelj v Velenju, Matilda Vodenikova učiteljica ž. r. del v Limbu-šu, Marijah Kranjc-Černetova, učiteljica v Kranjski .gori. Franc Rus, nadučitelj na Bledu. Elizabeta Kopitarjeva, učiteljica v Stični. Ana Fink-Šuflajeva, učiteljica v Vel. Laščah. Marija Mlakarjeva, učiteljica na Vrhniki, Avgust Zivko. učitelj v Slivnici pri Mariboru in Anton Godec, učitelj v Limbušu: zadnjima dvema se izreče priznanje in pohvalo za marljivo in uspešno delovanje.
Preureditev velikih počitnic na bivšem
Štajerskem.
Sklenilo se je. da se uvedejo velike počitnice v vsei Sloveniji v istem času. letos za prehod pa tako, da bodo počitnice meseca julija in avgusta v onih štajerskih krajih, kjer so bile počitnice lani meseca julija, avgusta ali septembra, v
10. Strokovno učiteljstvo se bode gotovo rajši in z veseljem posvetilo težavni vzgoji slepih v zavesti, da ima tudi samo od tega vsai trohico materialne koristi. Kdo se bo sicer žrtvoval za ta naporni pouk, če ima v drugih strokah več ugodnosti.
Navedel sem nekaj točk, ki nam jasno pričajo, da ie pričakovati uspešne vzgoje in pouka na zavodu za slepe le v kulturnem središču, ker ie vendar glavni smoter vsemu pouku in vzgoji dosega največje in popolne samostojnosti slep-čeve. PovdaEjam. da sem navedel te točke v svojem študijskem poročilu, ki sem ga predložil vsem merodajnim činiteljem že lansko leto. Tudi razne spomenice.^ ki so se predložile, se sklicujejo nanje. Žal, vse to brez vsakega vidnega uspeha.
Izgovor, da ni v Ljubljani primernega poslopja za nastavitev zavoda, ne drži. Na merodajnem mestu so mi zatrdili, da ima taka kulturna naprava prednost pred vsako drugo nastanitvijo. Stavijo naj se le konkretni predlogi, kar se ie tudi zgodilo.
Zavod so sklenili nastaniti v Kočevju v bivši lesni industrijski šoli (Holzindu-
onih krajih, kjer so lansko leto nehale počitnice od 16. do 31. oktobra, pa bodo letos počitnice meseca avgusta-in septembra.
Disciplinske zadeve.
Nato je poročal o disciplinskih zadevah okrajni glavar dr. Karlin.
Izključitev iz šole.
Slednjič se je pritrdilo sklepom dveh učiteljskih zborov, da se en dijak izključi iz vseh šol v kraljevini, eden pa krajevno.
Zadeva župnika Andreja Magajne.
Ob sklepu seje vpraša šef Adolf Rib-nikar, ali res še mašuje in poučuje verouk v šoli župnik Andrej Magajna v Rakitni, ki je bil sodnijsko obsojen zaradi grdili dejanj. Zadeva se bo preiskala in o njej poročalo na prihodnji seji.
S tem ie bil dnevni red izčrpan in predsednik ie zaključil sejo.
Iz Jugoslavije.
—	Škandal za državno upravo lahko imenujemo pravno razmerje, pod katerim delujejo danes pri nas okrajni šolski nadzorniki. Inšpicirati morajo na leto čez 200 razredov, v to svrho se morajo voziti v oddaljene kraje, vzdržati se morajo po eden ali tudi več dni zunaj in dobe zato mesečno pavšal, s katerim krijejo komaj en dan stroškov pri inšpekciji v kakem oddaljenejšem« kraju. Naše mnenje je. da je mnogo krivde tudi pri pokrajinski upravi, če še ni urejena ta zadeva. Te razmere so nevzdržne in škandalozne! Menimo, da po vsej pravici pripadejo okrajnim šolskim nadzornikom vse dijete. ki so predpisane državnim uradnikom za službena potovanja in pričakujemo od pokrajinske uprave, da to nevzdržno razmerje uredi.
—	V Ljubljano je službeno dospel referent iz ministrstva prosvete Jovo Jovanovič. član Glavnega Odbora UJU. Mudil se bo pri nas dalj časa. Bodi pre-srčno pozdravljen v naši sredi.
—	Odlikovanje slovenskega učitelj-stva. Ob priliki ustanovitve Udruženja Jugoslovenskega Učiteljstva so bili odlikovani naši stanovski voditelji, ki so si stekli zaslug na našem stanovskem uje-dinjenju in ooleg njih tudi nekai drugih prosvetnih delavcev in učiteljstva. V torek, dne 20. t. m. se je vršilo slavnostno dekoriranje odlikovancev. Kraljevi namestnik, min. Iv. Hribar je odlikovance nagovoril z govorom, v katerem je pov-darjal pomen odlikovanja in zasluge odlikovancev, nakar ie potem vsakemu posebej pripel red na prsi. Odlikovani so bili: z redom Sv. Save IV. reda pov. UJU ravn. Luka Jelene, bivši urednik Učit. Tov., viš. šol. nadz. E n g. Gangl in urednik »Popotnika« okr. š. nadz. Pav. F1 e r e : z redom Sv. Save V. reda podpreds. pov. UJU. ravn. Anton Gnus. bivši urednik Uč. Tov., ravn. Jak Dimnik, strokovni tajnik pov. UJU tov R u d. D o s t a 1. preds. »Društva učiteljic« tov. Vita Zupančičeva in tov. J o ž i c a A h t i k o v a. Po odlikovanju ie govoril viš. š. nadz. tov. Gangl. Navzočega ie bilo mnogo učiteljstva, med niimi okv. šol. nadzornik M. Hočevar in preds. ljubljanskega učit. društva tov. Malnarič, ki ie v imenu društva odliko-vancem čestital. — Na večer ie bil prijateljski sestanek v steklenem salonu Južni kolodvor, katerega so se udeležili med drugimi referent v min. prosvete in član
striesehule). Poslopje je državna last. Adaptirali so ga lansko leto za državno vzgaiališče, ki pa se zbog protesta ni preselilo tjakaj. Na prvi pogled napravi stavba ugoden vtis. Ce jo pa pogledamo od bližje, spoznamo takoj, da je za zavod premajhna.. V najboljšem slučaju bi zadostovala za okroglo 30 gojencev. Orientacija ie v poslopiu za slepega težavna. Pritličje ie celo vlažno, kar bi pospeševalo škrofulozo. ki ie pri slepih itak bogato zastopana. Kuhinja je premajhna. Poslopje nima ne krušne peči. ne pralnice..ne kleti .ne shramb, ne skladišč. Za te prostore bi bilo treba porabiti nekai sob in kabinetov, ki bi jih potem pogrešali pri stanovanju. Isto ie z delavnicami. Telovadnice, ki je pri vzgoji slepih nujno potrebna, ni najti nikjer. Prostori ne morejo služiti dvem, trem smotrom. O stanovanju, ki je določeno za učiteljsko in upravno osobje ter služinčad. ne govorim, ker ne pride v poštev pri nastanitvi slepih.
Vsled pomanjkanja prostorov bi morala spati moška deca skupaj z odraslimi moškimi, isto tako ženska, kar bi bilo gotovo proti vzgojnim principom. Omeniti moram tudi zelo velik nedostatek v tem.
Glav. Odb. UJU Jovo Jovanovič, šef oddelka za nauk, dvorni svetnik Skaberne, predsednik viš. šol. sveta S t. B e u k, viš. šol. nadzornik Gaber-š e k. okr. šol. nadzornika M. Hočevar in A. Rape. Vrstili so se govori katerih jedro ie tvorilo delovanje za učiteljski stan in narodno prosveto. Govorili so tov. Črnagoj, dv. sv. Skaberne. tov. Ahtikova, ref. min. Jovanovič, viš. š. n. Gabršek in tov. E. Gangl. Pod vodstvom pevovodje skladatelja F. Juvanca, je pevski zbor pozdravil sestanek z lepoto donečih slovenskih pesmi. — Za Jugoslovansko Matico se je nabralo ob tej priliki 1.600 K.
—	Zaradi preobilice že stavljenega drugega gradiva priobčujemo na uvodnem mestu danes le blagajniško poročilo iz zadnie seje širšega sosveta in smo morali celotno poročilo odložiti na prihodnjo številko.
—	Po vsei Dravski dolini opazujemo
v zadnjem .času. da bivši odpuščeni nem-škutarski učitelji napadajo po socialdemokratskih časopisih slovensko šolo ter ji skušajo s sramotilnimi članki in napadi na slovensko učiteljstvo vzeti ugled ter udušiti tako utis lepih uspehov, ki jih do-se_zaio sedanje slovenske šole v nasprotju z nekdanjimi ponemčevalnicami. Takšen članek je izšel tydi v 123. številki »Napreia« iz Marenberga. Bivši velenem-ški nadučitelj N.. ki trobi »začasno« v socialdemokratski rog. se jezi nad šolskimi prireditvami in konferencami slovenske šole in hoče natvesti nekdanje neuspehe bivše nemške šole sedanji slovenski. Poznamo delo bTvšega mutskega nadučitelja N. do dobrega in vemo. da ga najbolj grize- ker mora od Nemcev samih slišati, da bivša nemška šola do daleka ni dosegla uspehov današnje slovenske šole. Vemo tudi, da so mu trn v peti šolske prireditve slovenske šole . ki zbujajo narodno zavest in pripravljajo mladino, da bode stala enkrai kot trdna skala na braniku naših meja. — Obžalujemo le. da se da socialdemokratsko časopisje izrabljati po ljudeh, ki iim te internacijonalizem le sredstvo za razširianie svojih nemško-nacijonalnih idej. — Upamo tudi, da bosta gg. višji šolski nadzornik Gabršek in okrajni šolski nadzornik Grmovšek, ki sta v. zadniem času nadzirala marenber-ško šolo ter se prepričala o lepih uspehih te šole in izrekla učiteljstvu priznanje za njihovo trudapolno in uspešno delo. znala braniti čast in ugled slovenskega učiteljstva ob državni meji pred insulti odpuščenih nemških učiteljev.
—	Služenje učitelja u stalnom kadru. »Nar. Prosveta«. štev. 45 poroča: G. Mi-nistar Prosvete ponova ie uputio pismo g. Min. Voinom da učitelji svoj rok u stalnom kadru odsluže za tri godine u mese-cima iulu. avgustu, septembru i oktobru, za kote vreme ne bi bili razrešavani od učiteljske dužnosti. Na slučaju da g. Min. Vojni ne mogne ovu stvar sam rešiti, umoljen ie da je iznese na rešenje Mini-starskom Savetu.
—	Učiteljstvu okr. Dolnja Lendava. Ne glede na to. da objavimo poročilo o ustanovnem občnem zboru. — dne 18. t. m. — v Turnišču — se vsled nujnosti naprošajo vsi šolski voditelji, da čimprej pobero članarino od učiteljstva na svoji šoli ter io oošliejo blagajniku tov. Preinln-geriu v Dabrovnik. Določili srno članarine letnih 400 IC vštevši tudi članarino za »Slov. šolsko matico«. Vsi tov., ki osta-neio neorganizirani, bojo vsled sklepa obč. zbora v »Učit. tov.« imenoma objavljeni. Tovarišem ob meji okr. Murska Solata sledeče: Ker je naš okrai določen kot samostojen srez in dobi tudi svojega
da bi ne bili moški goienci ločeni od ženskih. Saj vemo, da prilika napravi tatu. S tem nočem pa nikogar žaliti.
V kolikor sem se informiral, tudi učiteljev za petje in instrumentalno glasbo ni v Kočevju. Zavoda za slepe pa si brez teh učiteljev ne moremo misliti. Mogoče, da bi se dobil kateri. Toda ta .ie bržkone iz prejšnjih časov. In to ie tudi, česar ne morem prezreti. Ali naj najamejo takega, ki ne zna učnega jezika? Dovolj je. da so se naši slepi vzgajali do prevrata v tujem jeziku. Le pridi in prepričaj se, dragi čita-telj, o uspehu te nemške vzgoje še danes po treh letih v domovini! Niso krivi goienci, ampak sistem.
Zaključujem in trdim: S premestitvijo zavoda za slepe iz kulturnega središča kamorkoli na deželo je zadan temu zavodu smrten udarec. Zato prosim vse merodajne činitelje. da čuvajo najodločneje in nepristransko interese slovenskega zavoda za slepe v korist posameznih nesrečnikov in njih družin, narodi in države. Še ie čas! Zdramite se ob dvanajsti uri. da ne oade na vas niti senca krivice ki bi zadela naše slovenske oslepele!
nadzornika, ne kaže. da bi bili tcHO nekaterih šol v bližini Murske Sobote organizirani v tamk. društvu. Za nas je središče Turnišče in bližnja okolica, zato bomo zborovali v teh krajih. Murska Sobota le nehala biti središče, zato bojo tamk. tovariši prisiljeni zborovati v krajih, ki so v sredi njihovega okraja, zato ne bi bil nihče na boliem. če hoče ostati v onem društvu. Ker se mudi zaradi imenika članov. prosim, da se vsi čimprei priglasijo, oz. nai šol. voditelji, onih šol, ki se zborovanja niso udeležili takoj pošljejo, imenik tov., ki se vpišejo v naše društvo. — T. č. nredsednik: Josip Gorišek. ravnatelj mešč. šole v Dol. Lendavi.
—	V boj za staro pravdo! — mladinska igra — se ponavlja 25. t. m. ob 3. uri v Cerkljah pri Kranju. Prvega proizvajanja se .je udeležil g. kr. pokr. namestnik s svojo družino, nad 500 domačinov in nebroj prijateljev »podgoreev«. Petero-delna snov tSv. vira. Sv. Ciril in Metod. Umeščevanie slovenskih knezov. Kmečki upor. Ilirija) je povzeta iz življenja kmet-skih trpinov in ie vsled tega splošno ugajala: epilog »po ujedinienju« govori Matija Gubec v navzočnosti vseh sodelujočih: 105 otrok. Gospod kr. namestnik si ga je dal prepisati. — Nai vsi ostali prijatelji in prijateljice 'dokažejo, da jim pristoja ta pridevek!
—	V Ljubljani se ie ustanovilo »Centralno tajništvo jugoslovanske napredne omladine iz Slovenije, ki druži napredne diiaške organizacije, akademske, kakor tudi srednješolske, tako da bo od sedaj naprej nastopala večina iugoslovenske' napredne omladine iz Sloveniie enotno in skupno. Centralno tajništvo druži do-sedai osem društev, sto*i izven vsakega političnega udejstvovania in stremi kot tako po izvedbi nove »Mlade generacije«. V njenem območju se je ustanovila tudi »Prosveta«. ki nai postane nasledica bivše »Prosvete«. Za vse to ogromno delo pa potrebuje Centralno tajništvo mnogo denaria in se obrača tem potom pa vso napredno javnost brez razlike, da ji priskoči z denarnimi prispevki na pomoč in ji pripomore do čim prejšnjega uspešnega dela. V kratkem se bodo razposlale na vse prijatelje napredne omladine tozadevne prošnje in Centralno tajništvo prosi in je trdno uverieno. da se bodo vsi radevolje odzvali. Vsi oni pa. ki pomotoma ne bi preieli teh prošeni. naj nam ooroste in nai blagovolijo nakazati prispevke direktno na Centralno tajništvo. Ljubljana, Tomanova ulica 3. Prepričani bodite vsi. da bo znala napredna omla-dina povrniti vse s svojim delom sedaj in v bodočnosti. — Centralno tajništvo Ju-goslovenske omladine iz Slovenije Ljubljana.
—	Tovariški sestanek priredi v Za-Ioeu učiteljstvo šol. ljubljanske okolice
vzhodno Ljubljane dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne. Vabimo tudi ljubljanske tovariše.
—	Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani se vrši vpisovanje v 1. letnik za šolsko leto 1922./23. dne 30. junija od 9. do 12. ure. Učenke, ki so izpolnile 15.. leto in dovršile -meščansko šolo (nastavni razred) ali 4. razred kake srednje šole (liceia). nai prinesejo seboj krstni list in zadnie šolsko izpričevalo.
—	Kongres Narodnega ženskega Sa-veza SHS se vrši dne 5.. 6. in 7. julija v Ljubljani. Savez združuje nad 200 iugoslovenskih ženskih društev. Zastopnice teh društev se snideio v začetku prihodnjega meseca v Ljubljani, da se dogovore o smotrenem skupnem delu. Predvsem je na programu zaščita dece.
—	Ednajsti dan meseca junija t. I. ie zbral lepo število članov Učit. dr. za Laški okraj v zgodovinsko znamenitej Loki pri Zidanmostu. Veljalo ie odkriti tovarišema Zornu in Mešku nagrobna spomenika. Slavnost je pričela z bogoslužjem, pri kojem so peli tovariši pevci in tovari-šice. Lep sijajen sprevod nas je dovel na pokopališče, kjer je tovariš Velkavrn v znesenih besedah očrtal vzorno delovanje obeh vzgojiteljev trpinov. Porosilo se je marsikatero oko. Ko je pevski zbor odpel žalostinko. podali smo se tužnih src na svoia domovja.
—	Našima tovarišema Jelici in Slavku Vuku je umrla njuna prvorojenka — Zdenka — Naše iskreno sožalje.
—	Šolska mladina v Št. Vidu pri Gro-belnem je izletela dne 29. majnika v Slatino. Vožnja po železnici, novi kraji — predvsem pa letovišče s prekrasnimi nasadi in stavbami, ostane mladini v neizbrisnem spominu. Stroški so bili za posamezne mali — a zadovoljnost obča.
—	Tovariši(ce) — maturanti(nje) ljubljanskega učiteljišča iz leta 1902. Dvajset dolgih let imamo že za seboj. Al" bi ne bilo dobro, da se po tolikih letih zopet enkrat snidemo. Ljubljanski tovariši-
sošolci smo se zedinili glede praznovanja naše dvajsetletnice na Ljubljano, in sicer za 11. avgust t. L. tedaj dan pred vseso-kolskim zletom. Upam. da. smo pogodili pravo — ako ne — pa prosim, da stavijo tovariši(ce) tozadevne predloge. Večina naj zmaga. Prijave in eventuelni predlogi nai se vpošiljajo čimprej na tovariša. R. Gruma. Ljubljana, Zalokarjeva ulica 13. V prijavi naj se tudi navedejo mogoče želje glede stanovanja itd. Podrobnejše še sledi. Torei na veselo svidenje!
—	Moško učiteljišče v Ljubljani. Vpisovanje v I. letnik je v petek 30. t. m. od 8—11. ure. Učenci, ki so dovršili 4. razred srednje ali meščanske šole (nastavni razred), se sprejmejo brez izpita, za druge bodo sprejemni izpiti dne 11. in 12. septembra. Predložiti je treba krstni list in zadnie šolsko spričevalo.
—	Železniki. Dne 28. in 29. t. m. — na Vidovo in Petrovo priredimo razstavo šolskih izdelkov: deška in dekliška ročna dela. pisanje in risanje.
Zavod za slepe v Ljubljani priredi s svojimi gojenci dne 26. junija 1922 ob 20. v Narodnem domu v Celju javno produkcijo, na kar opozarjamo tamošnje učiteljstvo.	_
Vestnik za učiteljiščnike.
—u Na koncert učiteljskega naraščaja. ki ga priredi naš odlični tov., skladatelj E. Adamič v nedeljo dne 25. t. m. ob 5. uri pop. vSokolskem domu v Zagorju o. S., je dolžnost vseh bližnjih in sosednjih tovarišev, da ga s svojimi prijatelji in znanci posetijo kar najbolj polnoštevilno! Naša častna in moralna dolžnost ie. koncerta udeležiti se. saj kar našemu naraščaju pripomoremo ie v prid in blagor našega stanu!
—	V nriznanje našim mladim bodočim tovarišicam in tovarišem na učiteljišču. Priobčujemo pismo, ki ga je naš priznani narodni glasbenik tov. J. Zirov-nik pisal perovodji pevskega zbora ljub-lianskih učiteljiščnikov tov. prof. Adamiču po koncertu na Vrhniki in Logatcu. Nai bo v priznanje našim bodočim mladim tov. Pismo slove sledeče: Cenjeni prijatelj! Kolikor je meni znano smo naredili prvo javno produkcijo učiteljiščniki leta 1872. v Binkoštih. Aranžiral sem jo jaz. Pelo nas je 10 učiteljiščnikov in dva gimnazijca — moja osebna prijatelja Peter Mayer in Val. Aljančič. Veselica ali, kakor smo takrat rekli — Beseda se je vršila v čitalnici v Kranju, kjer sem doma. Dohodek ie bil namenjen stradajočim Dolenjcem in Notranjcem. Peli smo tudi Medvedovega »Popotnika« izven programa, ker je bil Razinger dobro raspo-ložen. To ie bilo pred 50. leti "torej- Program pošiljam v spomin na takratno uči-teliiško petje. Ker smo samo Medvedove peli. sem moral imeti glavno skušnjo v godbeni sobi spričo njega. Ko smo vse speli, ie rekel: »Wen sie so singen werden in Krainburg. wie sie jetz gesungen -haben, werden sie mir keine Unehre machen.« Pa smo res dobro peli. In ko smo po dovršenem programu dodali še »Popotnika«, so bili ljudje kar navdušeni za — Razingerja. On je namreč to partijo izredno dobro pel, kadar je bil raspolo-žen. ker jo ie Medved zani spisal. Medved je sploh hotel, da učitelj deluje na glasbenem poliu in priporočal, da zbiramo narodne pesmi. On ie rekel: Ein Lehrer. der nicht singen kann, ist nur ein halber Lehrer. Toda Medvedovi časi so minuli in začelo se je gojiti bolj umetno petje, ki ie konečno privedlo do tega, da pevci brez not v rokah niso znali zapeti niti — Lepa naša domovina. Kaj pa še le sedanie drobne a srčkane pesmice?! Mi smo iih pa tiste čase, ko nas ie Gros zbiral okoli sebe (1872—73. leta) znali 100 na pamet, z not pa — vsako. — Ko sem Tvoj zbor slišal v nedeljo na Vrhniki, sem bil kar poživljen in sem kar čutil, da se vračajo tisti časi, kakoršni so bili pred 50. leti. Tako lepo ubrano petie. tako discipliniran zbor in tako navdušena mladina z dobrimi grli in dobro voljo! Kq se to razide po deželi, bo zasijala, nova pomlad njej in domovini. Kaj je pa lepše, kakor lepa pesem dobro zapeta? Vse elektrizira in še nepevcem mošnjičke odpira. da za pevce vse plačajo, samo da jim še in še zapojo. Kadar nismo imeli denarja, smo šli v tako gostilno, kjer smo vedeli, da se zbirajo prijatelji petja: Beli volk. Fischer itd. Tako, smo mi tiste čase — valuto regulirali! — Seveda so zmirom bili za nami prijatelji z dobrimi sveti in nevošljivci, da bi nas tožili. Pa smo se srečni ognili vseh mrež in jadrali še po Bledu in Ljubljani. Zato Te prosim, da še Ti Tvojim pokažeš lepe strani pevskega žitja. pa tudi nevarne. Kdor fantov hoče kai biti, ne sme biti ne pijanec ne babjak. Zvest naj bo v svojem poklicu, zraven pa poje in uči petje. Ravno tako
dekleta. Utile cum dulce! Mene je v uči- | teljsii stan največ zvabila glasba, pa mi še danes ni žal, da sem šel vanj, dasi sem moral v njem dosti_ trnja pohoditi. Rečem pa še zraven: Če bom še prišel ke-daj na svet. bom zopet učitelj! — Ti pa stopaj po Medvedovih stopinjah! Uči mladino veliko drobnih pesmic, nekaj pa večjih in nekaj tudi resnih. Pa veselje jim vlivai v srca in še pozni rodovi bodo blagoslavljali Tvoje. delo. Bog Te živi in čuvaj, da boš izpolnil vse nade, ki jih stavi na Te domovina! Bog živi in čuvaj Tvoi zbor, da bo kedaj pomogel dvigati naš narod do resnične kulture! Nazdar! Pred 50. leti nas je bilo 10, zdaj pa 80! Lep napredek! — Tvoi — stari priiatelj, J. Zirovnik, Borovnica. 25. IV. 1922.
ALBERT SIČ:
„Narodni okraski na pirhih in kožuhih".
Narodna ročna dela so ljudska umetnost, so odsev narodnega življenja in mišljenja narodnega značaia in njegove kulture. Narodna ročna dela so svetinja, katero ie dolžan narod hraniti svojim potomcem.
Ko so pohajali v šolo naše matere in naši očetje, jim nikdo ni pokazal bogatih zakladov narodne umetnosti, in ker je sami niso poznali, smo ostali nevedni tudi mi. njih otroci.. Tudi v dobi našega šolanja ie bila narodna umetnost še pastorka.
Šele v novejšem času, v času. ko se ie bil največji boj za narodno osamosvojitev. smo iskali s posebno ljubeznijo vse, kar ie specifično našega. Kar smo našli, nam ie bil ljub spomin na naše prednike. Imeli smo čut, da je to nekaj dragocenega, nekaj svetega. Kako pa to zanamcem ohraniti, kako razširjati zmisel in čut za to. tega nismo vedeli. Te naloge, dane celokupnemu narodu, se je poprijel prof. A. Sič. Rešil jo je s svojimi publikacijami »Narodne vezenine na Kranjskem« in »Narodni okraski na pirhih in kožuhih«. Za to mu naša hvaležnost! Odkril nam je domačo krasilno.umetnost, podal nam lepo zbirko narodnih vzorcev, ki jih je zarisala v davnem času mehka slovanska j duša in izdelovala spretna roka naših I prednic.
Kar se tiče »Narodnih okraskov na pirhih in kožuhih« si usojam pristaviti sledeče: Komentar k narodnim okraskom na pirhih ie spisan z veliko natančnostjo in ljubeznijo. Lahko kar sedeš in delaš. Drugače »Narodni okraski na kožuhih«. Komentar ie spisan sicer z veliko ljubeznijo a z manjšo natančnostjo, ki pa je nam, ki hočemo stvar vsestransko, proučiti prav tako potrebna kot ljubezen do dela. Kar se tiče vezenih okraskov na kožuhih bi nas zanimalo zvedeti, s kakšnimi ubodi. oziroma s kakšno tehniko se .ie izvajalo vezenje. Vzorci z velikimi srci (list 15. 16) so pač bolj prikladni za aplikacijo kot za vezenje. Če pa so se res vezli, bi bilo .iako zanimivo zvedeti, kako? Naibrže se ie gojilo ploščato vezenje. V tem slučaju bi bila spet smer niti prav zanimiva. Kar se tiče aplikacij vemo samo da so jih d riši vali krznarij na kožuhe in obrobljali z rdečo, črno ali dru-gobarvno debelo volneno nitjo. Kako so se prišivale aplikacije, s kakim ubodom obrobljale, nam ni znano. Mogoče so se pritrjevale kar z obrobno nitjo? Ali z verižnim ali z zanjkalnim ubodom? Se ie rabil na istem kožuhu vedno isti ubod?
Odgovor na navedena vprašanja bi bilo vsaj par velikih in natančnih fotografij vezenin in aplikacij. G. profesorja, ki je že žrtvoval tej lepi stvari toliko časa in truda, prosimo, da nam poda pri-lično že teh par -zaželjenih informacij.
Irma Šeligova.
Vestnik meščanskih šol.
—c Mariborski odsek društva me-ščansko-šolskeca učiteljstva v Sloveniji
ie zboroval 20. maja v vurberškem gradu. Zastopane so bile vse šole, izvzemši Ljutomer, še celo Murska Sobota in Dolnja Lendava. Na krasno uspelem zborovanju ie društveni predsednik ravn. Humek podal natančno Statistiko o meščanskih šolah v Sloveniji, katero je sestavil na ini-ciiativo bratskega vojvodinjskega društva. ki zbira vi>s materijal za meščanske šole v vsei državi. Statistika kaže lep razmah meščanskih šol v Sloveniji. Vseh šol ie 31: 22 iavnih in 9 zasebnih. Upati pa ie še na ustanovitev novih šol. Podal ie tudi sliko o čehoslovaškem meščanskem šolstvu, kar je vse navzoče zanimalo in vzpodbujalo k vedno večjemu I napredku. Pq zborovanju smo se sestali v bližnji gostilni, prav hvaležno pa je omeniti vurberškega tov. nadučitelja Lešnika, ki nam je preskrbel krasne prostore za zborovanje ter nas tudi lepo po-
gostil. Vsled sklepa na tem zborovanju smo se sestali drugič dne 17. junija 1922 na Pragerskem. kjer smo razpravljali o temi: Zemljepisni in zgodovinski pouk z ozirom na snov in metodo. Glede te teme > ie podala tovarišica g. Poljanec lepe misli in bo- .tudi referirala tozadevno na okr. učit. konferenci v Mariboru.
—c Učne knjige za meščanske šole. Ker se v našh dneh slišijo vedno pogosteje tožbe o pomanjkanju potrebnih učnih knjig in učiteljstvo in učenci ne mo-reio leto za letom čakati tistih lepih časov. ki nam prineso nove šolske zakone in nove učne načrte: zato ne bo odveč, ako ob sklepu šolskega leta opozorimo na učne knjige, ki pridejo v prihodnjih počitnicah v svet. Čitanka za 4. razred meščanskih šol je že dotiskana ter izide tekom prihodnjega meseca. Knjiga ie urejena kot »Slovstvena čitanka« ter prinaša v dodatku kratko zgodovino slovenske književnosti. Čitanka bo seveda brez ilustracij, ki učne knjige silno podraže, a vzlic vsemu vedno ne povzdigujejo njih notranie vrednosti. Iz štedljivosti se tudi novo izdanie že razprodanega I. dela čitanke za meščanske šole tiska v precej skrajšanem obsegu. Brinarjeva Zgodovina za meščanske šole bo po zatrdilu založništva dotiskana do začetka prihodnjega šolskega leta ter bo izšla v dveh delih. Prvi del bo obsegal stari in srednji vek. drugi del Pa zgodovino novega veka (s svetovno vojno vred) in ustavoznan-stvo.
—c Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču konča šolsko leto 1921./22. v sredo, dne 28.*iunija. Ta dan priredi razstavo ročnih del v šolski telovadnici, ki se otvori ob 9. uri ziutrai in bo odprta cel dan in na praznik dne 29. junija od 8. do 18. ure. Vstopnina prosta. V jeseni se otvorita še IV. razreda, tako da bo šola popolna. Vpisovanje za novo šolsko leto bo v sredo dne 28. junija od 10.—12. ure in v sredo, dne 13. septembra od 8.—12. ure. Redni pouk se prične v četrtek, dne 14. septembra t. 1. ob 8. uri. K vpisovanju prineso nanovo vstopajoči učenci zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list in potrdilo
0	cepljenju koz. Za obilni poset razstave j prosi ravnateljstvo.
—c Meščanska šola v Ribnici priredi koncem šolskega leta razstavo risb in Ženskih ročnih del. h kater! vabi vse prijatelje in dobrotnike, da si ogledajo sad truda učiteljstva in učencev(enk) v šol. letu. ki so se ji majali temelji in ie Ie malo manjkalo, da ni popolnoma propadla. Razstava bo otvorjena v sredo 28. t. m. po sklepu šolskega leta in odstane odprta dopoldne in popoldne tega dne kakor tudi 29. na praznik sv. Petra in Pavla. Vpisovanje v I. razred za šolsko 1. 1922./23. bo v pisarni ravnateljstva na deški osnovni šoli dne 1. in 2, julija dopoldne od 8—12. ure K vpisu naj pridejo učen-ci(-ke), ki so dovršili z dobrim (povolj-nim) uspehom 5. razred (šol. leta) osnovne šole. in prineseio s seboj zadnje šolsko izpričevalo krstni list in dokaz o cepljenju koz. Vnanji učenci se priglase lahko j pismeno.
—c Deška meščanska šola v Ptuiu. t
Šolsko leto 1922.¡23. 1. Vpisovanje učencev za prihodnje šol. leto: Vpisovanje novih učencev se vrši v prvo 2 9. i u n i j a do vštevši 3. j u I i -
1	a t. 1. od 8. do 10. ure predpoldne v pisarni ravnateljstva Panonska ulica št. .5, blizu pošte. Novi učenci se vpisujejo nadalje: 11., 12. in 13. septembra t. 1. vsak dan od 8. do 11. ure predpoldne Stari učenci se vpisujejo 11. In 12. septembra. Novi učenci nai prinesejo za vpisovanje: 1. izpričevalo ljudske šole o dovršenem 5. 6. ali 7. Šolskem letu. V glavnih predmetih, to .je v računstvu in ieziku mora izpričevalo izkazovati dober red. 2. Krstni list in domovnico pristojne občine. 2. Sprejemni izpiti za II. in III. razred se vrše 12. in 13. septembra ob 8. uri. 3. V četrtek dne 14. septembra ob 8. uri ie otvoritvena služba božja. Nato se zbero učenci v svojih razredih, kjer se iim prečita disciplinarni red in naznani urnik. 4. V petek, dne 15. septembra se prične redni pouk.
Vestnik upokoj. učiteljstva.
—op Društvo vpokojenega učiteljstva v Sloveniji po svojih načelih vrlo napreduje in se dobro razvija. Dokaz temu ie, da ima že lep fond, koiega potrebuje za svoi obstanek! Za nalogo si je po predvidnih in izkušenih odbornikih postavilo, da si pridobi glavnico- od katere obresti bo imelo zadostno denarno svoto vedno pri rokah, in bo v slučaju smrti člana-vok. učitelja, takoj, še isti dan. odštelo 500 K žalujoči vdovi podpore. Nujna pomoč ie velika, ie dvojna! Vemo vsi. da črez 30 dni poslanih 6 K članarine — je prepozna pomoč! Neki gosp. Z. pa v Uč.
Tov. št. 2. nasvetuje nasprotno — kar bi peljalo društvo le v propad! — Društvo vp. uč. nima naloge nabirati za žive uboge vpokoience. ampak le pomoč dati v smrtnem slučaju.	M. B.
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Tovariši obrtno - nadaljevalnih
šol in njih prijatelji litijskega in krškega okraja — predvsem oni iz Šmartna pri Litiji. Toplic pri Zagorju o. S.. Trbovelj, Hrastnika in Radeč pri Zidanem mostu se vljudno vabijo na sestanek dne 29. t. m. ob 2. uri popoldne v Trbovlje v restavracijo g. Kokalja pri kolodvoru. T e -m a: Razgovor in ukrepi o skupnem, enotnem nadalinem postopanju v administrativnem in financielnem oziru. — Učit. zbor obrt. nad. šole v Toplicah-Zagorju ob Savi.
—km Kmetijski tečaj za učitelje. Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo priredi v času od 24. julija do 2. septembra t 1 šesttedenski tečaj za učitelje na kmetijski šoli na Grmu. V ta tečaj se sprejemajo prosilci iz vse Slovenije pod sledečimi pogo-ii: 1. da imajo najmanj 5 let ljudskošolske prakse in usposoblie-nostni izpit za ljudske šole, 2. da so s kmetije doma oziroma, da so se s kmetijstvom že praktično pečali, 3. da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazali potrebno zanimanje in dobro voljo za kmetijski pouk. 4 da so iz krajev, kjer je uoati. da se najprei ustanove kmetijsko-nadaljevalni tečaii in 5. da napravijo koncem tečaja izpit o predavani učni tvarini in si pridobe ,s tem izpričevalo učne usposobljenosti za strokovni pouk na kme-tijsko-nadalievalnih šolah. Prosilci nai poleg tega navedeio (brez prilog) v prošnji tudi vse druge običajne podatke glede starosti, rojstnega kraia. dovršenih študij, dosedanjega službovanja kakor tudi glede tega ali so oženjeni ali ne. V tečai spre-ieti učitelji dobe na zavodu prosto oskrbo obstoječo iz proste hrane (zajuterk, kosilo in večerio brez vina) in prosto stanovanj Stroške potovanja morajo sami trpeti. Med tečajem je pouk nepretrgan (brez dopustov) in s§ imajo tudi nedelje porabiti za poučne izlete. Sprejeti ude-ležniki se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževali pouka in ravnali v vsem po odredbah ravnateljstva Prošnie za sprejem v kmetijski tečai ie vlagati potom šolskega vodstva in brez koleka pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani in sicer najkasneje do 10. i u 1 i-ia t. 1.	'	,
—t Obrtne razstave in učiteljstvo. — Da se mora učiteljstvo zanimati za vsak kulturni napredek naroda, kateremu služi, je pač pov.sem jasno. Velik napredek le prav gotovo čim intenzivneja povzdiga obrtništva in ta napredek nai bi ravno pokazale obrtne razstave, ki se prirejajo v naši domovini. Narodu bode le v čast in gmotno korist, ako bodo take razstave uspele, kar največ mogoče. Res so prijave najrazličnejših obrtnikov za te razstave iako razveseljive. Toda premnogo prav spretnih obrtnikov je skritih na deželi, ki proizvajajo prvovrstno blago, vmes celo predmete, ki so njih lastni izum in bi bili vredni širje vpora-be, pa njh izumiteljem ni bilo možno, pokazati širii javnosti svoje delo. Slovenskemu učiteljstvu, ki ie vendarle v stiku s takšnimi skritimi talenti, bode le v domoljubno zaslugo, ako a) zainteresira tudi obrtnike na deželi za obrtne razstave in b) povzroči, da pridejo tudi obilni skriti talenti ravno potom obrtnih razstav na dan. — Pri odborih obrtnih razstav so na-tančneia ooiasnila vedno na razpolago.
—t A. Sič, Računske naloge za trgovske šole. Ta knjiga vsebuje poleg vseh elementarnih računov z neimenovanimi in imenovanimi celimi števili in z ulomki vse vrste špeeiielno trgovskih in bančnih računskihrnalog, od katerih imenujemo le sklepni račun procentne in obrestne račune. račune o zlatu, srebru in novcih, nadalie diskontni. devizni, kontokorentni efektni in blagovni račun. Nekaj dodatkov in dopolnil nudi v tabelah in pregledih praktičnemu trgovcu potrebne podatke v domačih in tujih novcih, merah, utežih etc. Brez te knjige znanega našega pisatelja trgovskih in obrtnih učnih knjig nobena trgovska in obrtna ali nadaljevalna šola ter noben praktičen trgovec ne bo mogel shajati.
—t Podkrajšek, Knjigovodstvo za lesne obrte. Ta knjiga obsega v 1. poglavju knjigovodstvo sploh, kolikor zanima obrtnika, nadalje knjigo obrtnega knjigovodstva posebej, knjigovodstvene zglede in naloge za mali in za strojni obrt ter tabelarno knjigovodstvo. Potem sledijo popolna knjigovodstvena navodila za mali in srednji kiparski obrt. za strugarje
z ročnim in stroinim obratom, za kolarski in za sodarski obrt Dodatki vsebujejo tarif za zavarovanje za nezgode in za bolezen, seznam orodja, ki ga imej vsak mizarski pomožni delavec in ki ga imej mizarska delavnica za skupno rabo. Nazadnje je oridejan še slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček strokovno tehničnih izrazov besedilo pa dopolnjuje 53 črtežev in slik lesnih izdelkov iz vseh lesnih obratov. Sledili bosta v kratkem te i knjigi istega pisatelja knjigovodstvi za stavbarske in za kovinske obrte.
—t Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje gojencev in go-ienk za šol. leto 1922/23 se vrši 30. junija in 1. julija od 8. do 10. ure. K vpisu ie prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni oziroma rojstni list. Gojencem in gojen-kam izven Celja ie možno priglasiti se in poslati predpisane listine po pošti. V pripravljalni letnik more i o vstopiti učene, ki so uspešno dovršili VI. razred osnovne (ljudske) šole ali II. razred srednje oziroma I. razred meščanske šole ter so vsaj 13 let stari. V prvi letnik se sprejemajo brez sprejemnega izpita dečki oziroma deklice, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo ali pa pripravljalni jetnik dvorazredne trgovske šole in so stari vsaj 14 let. Poleg teh morejo biti sprejeti v prvi letnik tudi oni, ki so dobili v IV. razredu srednje šole drugi red ali tisti, ki so dovršili III. razred srednje šole ali VIII. razred ljudske šole oziroma predzadnji razred meščanske šole. ako so stari 14 let in napravijo sprejemni izpit iz slovenščine, srbohrvaščine. nemščine, računstva, geometrije zemljepisa, prirodopisia in prirodoslo^ja. Pri preizkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu dvorazredne trgovske šole. V drugi letnik se sprejemajo absolventi I. letnika dvorazrednih trgovskih šol.
—o Foerster: Stavbna mehanika I. del v kr. zalogi šolskih knjig in učil je izšla knjiga: Foerster. Stavbna mehanika I. del nauk o trdnosti učna in priročna kniiga za stavbne šole in za stavbne obrtnike. Cena mehko vezani knjigi 18 Din, ooltrdno vezani knjigi 20 Din. Ta knjiga, ki bode ne samo učna knjiga vsem obrtnim šolam in vsemu tehničnemu narašča-iu ampak tudi iako uporabljiv pripomoček vsakemu obrtniku stavbnih strok, vsebuje nauk o silah, napetosti, o tlakoporni, vlakoporni, strižeporni in giboporni trdnosti. nadalje nauk o momentu sploh in a upogibnem momentu, vztrajnostnem momentu in odpornem momentu posebej, in dalje tudi o klonoporni in sestavljeni trdnosti. Jako praktičen pripomoček za stav-beništvo in vse sorodne obrti vsebujejo knjigi pridejane tabele, ki jih je 31. ter slovenski-srbohrvatski nemški slovarček tehničnih izrazov za stavbno obrt. Ime pisatelja že garantira izvrstnost te knige, ki se sama priporoča vsakomur, ki prelista le par strani. Cena 18 Din. ki ie za knjigo obsegajočo 14 pol z nebro-jern slik in črtežev. naravnost nizka. Tehničnim visoko in srednješolcem ter obrtnikom stavbinskih strok to knjigo toplo priporočamo.
—t Verbič, Blagoznanstvo za dvorazredne trgovske šole I. del. V kr. zalogi šolskih knjig in učil ie izšla knjiga Verbič, blagoznanstvo za dvorazredne trgovske šole I. del. Anorgansko blago. Ta kniiga vsebuie na 122 straneh nauk o anorganskem blagu o kovinah, brusilih in gladi-lih. kamnih za lepotičie, ter kamnih za kiparstvo in stavbarstvo, lepilih in stavbno kamenje, o glinastih izdelkih, o steklu, kemičnih surovinah in kemičnih izdelkih o snoveh za pisanje, o rudninskih barvilih in nazadnje o svetilih in gorivih. Knjiga ie prav spretno zasnovana, snov razvrščena pregledno. Tisk in oprema knjige sta lična.
Naše narodno prosvetno delo.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Kakšne igre uprizarjamo na šolskih odrih. (Dopis.) Mnenja sem, da je preprosto ljudstvo precej težko trajno zainteresirati za otroške prireditve. Nedavno nam je tožil neki tovariš: »Od začetka smo imeli dober obisk, sedaj pa ljudje ne kažejo več veliko zanimanja.« Otroške predstave obstoječe iz deklamacij in petja postanejo ljudstvu sčasoma suhoparne. Posebno deklamacije postavljamo mi na program le ob slovesnostih na narodne praznike, ker ljudstvo pričakuje tudi od mladinskih prireditev razvedrila, primernega njegovemu duševnemu niveau-ju. Kakor bi ne maralo gledaliških predstav sploh, kjer bi se jih obdelovalo samo s »pridigami in dobrimi nauki« tako se sčasoma naveliča tudi tistih kratkih otroških enodejank. kjer se v zadnjem stavku na
Dridigarski način podaja nauke, kot: »Za danes naj ti bo odpuščeno, zapomni si pa da ie krasti greli etc.«
Igra »Pogumni Tonček« s svojim globokim jedrom resno vsebino prepleteno z zdravim humorjem ie primerna za odrasle ravno tako kot za otroke. Koliko smeha je zbudil pri nas berač Jernač in vaški paglavci, koliko občudovanja vsa pravljična bitja. Da nam le ne zmanjka iger. ki zajemajo snov iz domačega kmet-skega življenja, iz domačih bajk in pripovedk. na navežemo ljudstvo trajno na naš šolski oder. To so opazovanja v našem kraju in najbrž drugod ni veliko drugače.
Matineja s petjem in telovadbo.
(Šolski oder.)
Prva mestna dekliška osnovna šola pri Sv: Jakobu v Ljubljani je priredila v nedeljo dne 11. t. m., ob \'-iY2. uri v veliki dvorani hotela »Union« matinejo s petjem in telovadbo v prid »Dečjemu domu«. Prostori v dvorani so bili vsi zasedeni. Matineje se je udeležil tudi pokrajinski podnamestnik g. dr. Baltič z gospo soprogo, višji šolski nadzornik' Gabršek, veliko število mestnega učiteljstva, starši in šolska mladina. Nad vse ljubka, prisrčna prireditev ie bila lep. jasen dokaz, kaj zmore sicer tiho, toda intenzivno, smotreno in požrtvovalno delo med štirimi stenami šolske sobe. ako se ga lotita s pravim umevanjem in gorko ljubeznijo tako spretni in vešči učiteljici, kakor sta to tovarišici ga. Minka Šorli-Ga-sperinova in gč. Milka Umbergerjeva. Prva ie prideljena gorenji šoli kot učiteljica telovadbe. Pod njenim spretnim vodstvom so deklice točno izvajale telovadne vaje z obroči, dve prosti vaji ob zvokih orkestra Sokola I. in dve rajalni vaji s petjem. Vsako izvršeno vajo ie občinstvo spremljalo z živahnim odobravanjem.
Nekaj izrednega je številni dekliški pevski zbor šentjakobske osnovne šole, ki-ga je gč. Umbergerjeva — začasno prideljena šoli kot učiteljica petja — izvež-bala do nepričakovane preciznosti tako, da si ne moremo misliti kaj boljšega, fi-neišega med dekliškimi pevskimi zbori osnovnih pa tudi ne meščanskih šol. Ta mirni, redni nastop učenk, vzorna disciplina, mirna< skorai nečutna intonacija. ta eksaktni začetek vsake pesmi, umestna dinamika, točna ritmika, jasna vokaliza-cija ... vse. vse je bilo odlično, na višku! Mladi glaski, nežni kot pomladno cvetje, čisti kot iutrania rosa, so se vlivali v lepo. triglasno harmonijo najlepših jugoslovanskih narodnih pesmi in tako blažilno vplivali na naše uho. kakor bi čuli samo angelsko petje. Boljšega, lepšega skoraj ni mogoče ustvariti! Zato pa tudi kar ni hotelo biti konca viharnemu odobravanju in burnem aplavzu. Ggčni. Umbergerjevi iskreno čestitamo na prekrasnem uspehu. Sai ie iavno pokazala svojo posebno iz-rendo spretnost in visoko zmožnost v pouku petja. Prvi javni nastop njenega pevskega zbora je odlično usposobljenostim izpričevalo.
Obema prirediteljicama se toplo za-hvaliuiemo za lep duševni užitek z bodri-lom. naj se v prihodnjem šolskem letu večkrat prirejajo te vrste matineje.
—po Ljubno v Savinjski dolini. Dne
14. maja se je vršila pri nas otvoritev novega šolskega odra z uprizoritvijo Špicarjeve petdejanke »Pogumni Tonček«. Igra ie nad vse pričakovanje dobro uspela in s tem je bil poplačan trud učiteljem kot otrokom, ki so šele drugič nastopili na odru. Velika šolska soba ie bila pri prvi predstavi kot pri ponovitvi do zadnjega kotička napolnjena. Ljudje so bili splošno .mnenja, da kaj tako lepega še niso videli. Mnogi so prišli igro gledat dvakrat.
Šola je dobila svoj lastni oder, ki bi delal čast vsakemu čitalniškemu odru naših trgov in podeželskih mest. Oder zbuja splošno občudovanje vseh, ki imajo smisla za učiteljevo izvenšolsko delovanje na tem polju. Izvršil ga je tovariš Milko Rainer. ki ie skozi 4 mesece žrtvoval zanj ves svoj prosti čas. Omogočil je zgradbo odra tudi s tem. da ie pridobil zanj 5 ustanovnikov. ki so žrtvovali po 1000 K, ter pripomogli z brezobrestnim posojilom, da se ie mogel oder tako kmalu izročiti svojemu namenu, mladini in ljudstvu v izobrazbo in razvedrilo.
V četrtek. 8. jun., ob priliki poroke kralia Aleksandra, pa je imela tukajšnja šolska mladina otroško veselico na prostem. Po slavnostnem govoru, d.eklama-cijah in petju so bili otroci za sedanje razmere bogato pogoščeni s kruhom, suhim mesom, poticami in malinovcem. Na to so se do večera zabavali pri mladinskih in telovadnih igrah. K prireditvi so pripomogli ljudje z naturalijami ali denarjem, najbolj pa g. Kolenc iz Ivanja, na čigar
in ki ie tako za šol. oder, kot za pogostitev daroval veliko svoto. G. Kolencu, ki spada med one žal tako redke, učiteljstvu in šoli brezpogojno naklonjene može, vsa čast in prisrčna zahvala.
—po V Vojniku. Dne 5. jun. t. 1. je uprizorila mladina vojniške osnovne Šole mladinski igrokaz »Kralj Matjaž«. Polletni trud učiteljice ge. Balbine Witten-bachove ie poplačal lepi obisk staršev otrok — saj je bila precej velika posojil-nična dvorana natlačeno polna. Otroci so igrali prav lepo in so poklonili imenovani koncem igre krasen šopek. Glavne vaie so se udeležili tudi otroci sosednih šol, kakor iz Nove cerkve, Frankolovega, Ljubečne in Šmartna v Rož. dolini. Niso se mogli nadiviti krasnemu kralju Matjažu.
—po V Toplicah pri Zagorju o. S. je
šolska mladina uprizorila dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne za učence toplišk^ šole, dne 14. t. m. ob 9. uri dopoldne ,ja za učence zagorske in izlaške šole ter zvečer ob pol 8. uri istega dne za starše in prijatelje šolske mladine izborno uspelo prireditev z naslednjim vzporedom: 1. petje: »Slovenec sem« 2. dekl.: »Domovini«, 3. petje: »Dudeldaički« — »Troben-tica«, 4. tridejanska ig*a: »Otroška 1 i u b e z e n«. 5. odlomek iz dramske vizije: »Jugana, vila najmlajša«, 6. petje: »Volga — Bože pravde«. — Po dovršenem vzooredu smo malčke, ki so nadkri-lievali drug drugega, primerno pogostili. Čisti dobiček, okrog 1500 K, se naloži v hranilnico in se uporabi za nabavo nove šolske zastave. Občinstvo ie bilo nad izvrstnim uspehom izredno zadovoljno'. Posebna zahvala gre gdč. tov. režiserki Juliji Prestorjevi in pevovodkinji Irmi Groharjevi. Prisrčna hvala pa tudi vsem ostalim sodelavcem! — Gmoten in moralen uspeh ie dosežen in s tem naš trud najbolje poplačan. Le še tako naprej, potem se lahko veselimo lepše prihodnjosti! — Ob tei priliki bodi tudi omenjeno; da smo svoieča.sno s te šole odposlali J u g o s 1. Matici za pirhe 428 K, stradajočim ruskim visokošolcem 560 K, »Kolu jug o-s 1 o v sester« razprodali za 800 K srečk, za »F e r i a 1 n i S a v e z - štedioni-ca v Beograd« odposlali 292 K ter naklonili rezervnemu skladu 200 K. Iz celote ie razvidno. da ie naša mladina globoko prežeta istinite domovinske ljubezni in vnetosti za napredek in blagor naših ne-osvoboienih. zasužnjenih bratov. Glave kvišku, dokler imamo tak naraščaj!
Ali je vaša šola že vposlala prispevek za Neratov temeljni kamen „Učiteljskemu domu v Mariboru"? Ko dajemo drugim, dajmo tudi sebi!
Iz naše stanovske organizacije.
Iz glavnega odbora UJU v Beogradu.
— Teme za skupštinu UJU. Glavni
Odbor Udruženja Jug. Učiteljstva na svo-ioi sednici od 10. ov. m. odredio je sle'deče teme za učiteljsku skupštinu iz cele zem-lie. koia če se održati u Sarajevu u septembru t. g.
1.	Zadatak (program) učiteljskih organizacija u ujedin.ienoj otadžbini, referent — g. Jova I. Jovanovič;
2.	Osnovni principi novog nastav-nog plana i programa, referent — g. Mih. M. Stanojevič;
3.	Reorganizacija učiteljskih škola, referenti: g. g. Josip Škavič iz Zagreba i Ivo Radovanovič iz Splita.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo v ponedeljek. 26. junija 1922 ob I8V2. uri na šentjakobski šoli s sledečim dnevnim redom:
1.	Pristop društva k Ferialnemu Sa-vezu.
2.	Pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah v šolskem letu 1922.123. in učiteljstvo.
3.	Volitev delegatov in njih namestnikov za pokrajinsko skupščino UJU po-verjeništvo Ljubljana.
4.	Slučajnosti.	Odbor.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Štev. 401/11.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Z dovoljenjem' višjega šolskega sveta se razpisujeta naslednji učni mesti v stal-iniciiativo se ie pogostitev sploh izvršila no nameščenje:
Laporje, petrazrednica. nadučiteljska služba in služba za učiteljico.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti do
9. julija 1922 pri krajnem šolskem svetu v Laporju. Okrajni šolski svet Slov. Bistrica. Maribor, dne 9. junija 1922. Predsednik: dr. Lajnšic s. r.
Štev. 1135/okr. šol. sv. RAZPIS NADUČITELJSKE IN UČI-TELJŠKE SLUŽBE.
Z dovoljeniem višjega šolskega sveta z dne 9. maia 1922. štev. 6106 oziroma z dne 29. novembra 1921, štev. 13.587, razpisuje podpisani okrajni šolski svet v stalno nameščenje:
1.	nadučiteljsko službo na osemraz-rednici z 1 vzporednico v Črnomlju:
2.	službo učitelja-voditelja na enoraz-rednici v Radencih.
Pravilno opremljene prošnje ie vlagati pri podpisanem okrainem šolskem svetu službenim potom do dne 15 julija 1922. Okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 12. junija 1922. _Predsednik: dr. Gregorin.
Št. 136/1.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB V STALNO NAMEŠČENJE.
1.	Št. Janž pri Dravogradu, triraz-rednica, služba sa nadučitel.ia.
2.	Slovenjgradec. 6 razrednica z I. vzp. služba za učitelja.
Pravilno opremljene prošnie ie vlagati po predpisani službeni poti do
20. julija 1922.
pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet Slovenjgradec. dne 18. junija 1922. _Predsednik: Dr. Ipavic. 1. r.
Št. 188/2.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB V STALNO NAMEŠČENJE.
1.	Št. Jernei nad Muto, I. razr., služba šolskega voditelja.
2.	Kaplja, 4 razr.. služba nadučitelja, po ena služba za učitelja in učiteljico.
3.	Sv. Ožbalt ob Dravi. 2 razr., služba za nadučitelja in za učiteljico (pripravno za učiteljsko dvojico).
4.	Sv. Primož na Pohorju, I. razr.. služba za šolskega voditelja.
5.	Remšnik 3 razr., služba za nadučitelja in za učitelja ali učiteljico.
6.	Trbonje. 2 razr., služba za nadučitelja in za učiteljico.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do
20. julija 1922.
pri dotičnih krajnik šolskih svetih. Okrajni šolski svet Marenberg, dne ,18. junija 1922. _ Predsednik: Dr. Ipavic. 1. r.
Št. 173.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB V STALNO NAMEŠČENJE.
1.	Gorica, 3razr., služba za učitelja ali za učiteljico.
2.	Nova Štifta, 2 razr., služba za učitelja ali za učiteljico.
3.	Luče. 2razr.. služba za nadučitelja.
4.	Solčava. 1 razr.. služba za šolskega voditelja.
5.	Šmartno ob Dreti, 3razr., služba za nadučitelja in 1 služba za učitelja ali za učiteljico (pripravno za učiteljsKo dvojico).
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do dne
20. iulija 1922
pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet Gornji grad, dne 18. iuniia 1922. Predsednik: Dr. Žužek, 1. r.
Št. 352/III.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB V STALNO NAMEŠČENJE.
1.	Sv. Andraž nad Polzelo. 2 razr., služba za učitelja in učiteljico.
2.	Plešivec, I. razr., služba šolskega voditelja.
3.	Šoštanj. 6 razr. s 4 vzp., služba za učitelja.
4.	Zavodnje. I. razr.. služba šolskega voditelja.	__
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do dne
28. julija 1922
pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet Šoštanj v Slovenj-gradcu.
dne 18. 6. 1922. Predsednik: Dr. Ipavic. 1. r-