St. 278.
V	Ljubljani, sreda dne 4. decembra 1918,
Leto II
HflPREl
Izhaja razen nedelj in praznikov rsak dan popoldne.
Or*4m8tv* Ib apravnlitvc v Ljubljani, Frančiškanska ulica Uev. 6, L nadate.
Učiteljska tiskarn*.
Naročnina: po poStl % dostavlja njem na dom la celo leto K 42’—, za pol lita
K Sl*—, ca četrt leta K 10-50, za mesec K 3‘50. Za Nemčijo celo leto K *9, to oatalo tujino in Ameriko K 54.
a
m stnoke.
taaerati: K no« topna petlt vrstica 30 ▼; pogojen prostor KI'—; rar.glasi inpoalaa.it vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovora primeren popust
Reklamacije u list u poitnin« proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Jugosl. soc. dem. stranka
sklicuje
v nedeljo, dne 8. dec. 1918
ljudske shode
z dnevnem redom:
Jugoslov. država in delavstvo.
Shodi se vrše v naslednjih krajih:
Brežice: ob 3. popoldne v »Narodnem domu-s poroča s. P e t e j a n ;
Dobrava: ob 3. popoldne v hotelu »pri Zajem, poročata ss. Prepoln h in dr. Korun ; Javornik: ob 10. dopoldne pri »Žumru« poročata ss. P r e p e 1 u h in dr. Koru n.
Kočevje: podrobnosti se objavijo.
Kranj: ob 9. dopoldne v gostilni »Fider«, poroča sodr. Zore;
Novo mesto: ob 2. popoldne v prostorih gostil ne pri »Košaku*, poroča s. Mihevc iz jjubljane.
Ormož: kraj in ura se določi, poroča s. K o pač. Ptuj: v soboto 7. t. mr ob 7. zvečer, poroča s. Kopač ;
Radeče: ob U. dopoldne, poroča s. Lumež; Rajhenburg: ob 9. dopoldne v gost. g. Leskovška. poroča s. P e t e j a n ;
Vevče: ob 3. popoldne v gostilni pri »Francetu« poroča sodr. Kocmur.
Vrhovo: ob pol 3. popoldne, poroča s. L e m e ž.
Vse druge kraje in organizacije, ki žele prirediti shode, naj nas pravočasno obveste, da določimo čas zborovanja in poročevalce. Vsa naznanila sprejema tajništvo, uprava »Napre-ja« v Ljubljani._________________
V	službi resnice.
Kapitalizem Je napovedal boj ruski socialni revoluciji. Pravzaprav sc tu boj se vrši in sicer zaenkrat ?. orožjem, ki se zdi na videz manj brutalno, ki je pa v
resnici hujše in škodljivejše ob bajonetov in pušk, hujše • n bolj nevarno od strupenih plinov in tankov ker zastruplja javno mišljenje in moralo s tem, Ua skuša preplaviti svet /. inožino koruptnili in docela izmišljenih laži o boljševikih potom reptilnega meščanskega časopisja. Se bolj je žalostno, da je prešlo sovraštvo do boljševi-kov tudi v socialistične vrste in da ponavljajo tudi nekateri socialistični listi lase ježeče vesti o boljševikih, ne da bi se pri tem zavedali, da so sc vjeli v docela kapitalistično nastavljeno past. Kapitalistične laži o boljše-viških zločinih imajo svoj jasen smoter. Ze sodrug Turati jo povedal na prvi seji pravkar sklicane talijanske zbornice, da se enteuta pripravlja na vojno proti boljševi-Kom in je proti temu tudi protestiral. Iti ravno ob otvo-litvi sedanjega zasedanja italijanske zbornice je objavil rimski dnevnik »Tribuna, članek od nekšnega njenega ruskega dopisnika, v katerem sc govori jasno, naj bodo italijanske matere ponosne, ako se bodo njihovi sinovi horili na ruski zemlji zoper socialistično drhal. Kakor ie bilo treba pripraviti teren, da se je zamoglo opravičiti pred narodi nečloveško štiri in pol letno klanje med narodi, se pripravlja sedaj teren, da se bo opravičil pred proletarijatom krvavi boi zoper socialistično rusko republiko. Namen Je jasen in je zato naša sveta dolžnost pojasniti narodom in proletarjjatu še posebej, kam ga hoče še zapeljati profitarski kapitalizem zato, da si obdrži pravico izkoriščanju. In ako nimamo dovolj poguma braniti one, ki so ostali socialisti v vseli kritičnih momentih sedanje dobe in so postavili z redko absolutno nasproten vsakršnemu nasilju, naj prihaja od-tedaj je naša dolžnost vsaj ta, da se postavimo v službo resnice in ji pripravimo pot do zmage.
In v službi resnice ie objavil te dni slavni irancoski Pisatelj in ognjevit bojevnik miru R o m a i n Rolland
| članek, ki ga tu podajam v celoti čitateljem »Napreju«. j Članek je ta:
»Ne verjamem, da bi bilo koristno definirati še enkrat moj nravni položaj med sedanjo vojno. Moj položaj ni no političen, ne socialen marveč »človečanski«. Sem absolutno nasproten vsakršnemu’ nasilju naj prihaja od-koderkoli. Poleg tega sem že povedal in ponovil dvajsetkrat, da ne pripadam nobeni stranki. Nihče nima torej pravice, da bi me anektiral bolševizmu ali vojnim hujskačem. Nisem boljše vik. Toda:
1. Ne moremo prenašati laži, no prostovoljnih zmot. Zato sedaj koiištatiram, da so skoro vse vesti tičoče se ruske revolucije ustrežljivo ialsificirane v uredništvih skoro vseh večjih dnevnikov. (Izvzet je le kak francoski in angleški list, ki išče resnico.) Informativnih sredstev ne manjka. Toda hote se zajemajo vesti iz virov, ki so sovražni revolucijonarcem. To sem konštatiral in pribil že mnogokrat velikim švicarskim listom. Ti listi niso oporekali mojim trditvam, zato pa tudi niso menjali svojega načina v pisavi; in se čuje vedno le glas ene same stranke: »Audi alteram partem«. Toda dokler ne bodo zaslišane obe stranki javno pred švicarskim časopisjem, odrekam čitateljem teh listov pravico soditi o ruskih dogodkih.
2. Obsojani, da so vstrajali in da vstrajajo od počet-ka naprej vladni možje aliirancev v tem stališču na-pratn ruski revoluciji. Oni so naredili vse mogoče, da bi ji povečali težkoče, da so provocirali njeno nasilje in slednjič, da so jo pahnili v nemške kremplje, v kremplje njihovega skupnega najhujšega sovražnika. To je povedal stotnik Sadotil, to so povedali francoski socialistični delegatie ob njihovi vrnitvi iz Rusije. To trde tudi angleški in amerikanski dopisniki lista »Manchester Guardian« in neodvisna Newyorška revija »The Libe-rator«. To je tudi proklainiral pred kratkim, javno, nasprotnik boljševikov, »leader« menjševikov Lomono-zo\v. vodja ruske misije v Združenih državah (imenovan po Kerjenskega vladi.)
3. Jaz razumem antipatijo evropske buržoazije zoper socialno revolucijo, ki se je izvršila v Rusiji in koje vpliv preti, da se razširi tudi v zapadnem delu Evrope. Ta revolucija vznemirja debele interese, ki sc čutijo v nevarnosti. Obenem pa tudi gotove visoke konservativne ideologije. Toda nasprotniki revolucije so slepi, ako ne vidijo in ne razumejo, da je socialna revolucija hči vojne in da ni mogoče zajeziti prve, ako so ne zajezi druge.
V	mojem članku »Zaklanim narodom« (november 1916) sem govoril o teh evropskih narodih, ki se jih je žrtvovalo na milijone ua bojnih poljih:	»Po tolikem
trpljenju me je strah usodepolnega dne, v kojem bodo razočarani narodi v priznanju o brezuspešnem žrtvovanju in uničeni od mizerije, slepo iskali nad čim in nad kom naj bi se maščevali. Tedaj bodo zapadli oni sami v krivico in v skrajni nesreči bodo oropani do mrtvaškega obsija njihove žrtve. In vse od zgoraj dol po verigi, vse se bo v boli in zmoti liveliralo«.
To vrstice so bile napisane v novembru 1916. Od tedaj jc sel svet naprej z velikimi koraki do to livelacije nasilja. Obsojati zato gotovo revolucijonarno gibanje je tako smešno, kakor obsoditi zid zato, ker odbije kroglo, ki se vanj vrže. Revolucija obstoji kot posledica vojne kakor je vojna posledica sedanje ostudne evropske socialne organizacije.
Glede boljševizma govori Pietet o »krvavi vladni anarhiji«. Kako bi pa kvalificiral gospod Pietet socialni položaj, ki je pahnil Evropo v štirih letih in pol do tridesetih milijonov pohabljencev, ne računajoč brezduo drugih tug in ne računajoč uiti splošne demoralizacije, nad katero polaga oficielno časopisje oprezni plašč molku? Boljševizem ni dezorganiziral; skušal Je organizirati faktično nered. V moralnem in materijelnem polomu Lviope je skušal uvesti novo socialno formule. Ne prepirajmo se tu o vspehn. Ali naj se goje simpatije ali antipatije za delo boljševikov, se mora priznati, in sicer vsak, ki je objektiven in odkritosrčen, se mora priznati v njih duh prokonzola v Konvencije. In res. Vodje boljševikov se tesno zvezani z onimi možmi. Oni so tarča enakemu sovraštvu, enakemu obrekovanju.
Kar se tiče mene, se ne pridružim boljševikom več nego junakom Konvencije. Nisem ije z vojnimi ne z revolucionarnimi nasilniki. Toda rad priznam inteligenco
in energijo, kjer jo dob-.m. Nimam daru, da bi gledal ali ne, kar mi je všeč in kar mi ni všeč. Prost vsake stranke in vsakršnega predsodka vidim le to, kar imam pred očmi in povem, kar vidim. V intervijen reviji »\Vissen und Leben« sem označil tako mojo dolžnost intelektualca: »Moj položaj v tej vojni je dolžnost .človeka, ki bdi, ki predvidi in opozarja. Sem predvsem sluga resnice. Moja najvišja dolžnost je, da pobijam krivico in zmoto povsod kjer ju dobim. In je moja najsvetejša dolžnost, da se uprem sovraštvu, v imenu svobode in človeštva. Kajti prihodnjost človeštva je le v resnični ljubezni in v vzajemnem spoštovanju«.
Kdo so Špartakovci?
Ko jo v Nemčiji izbruhnila revolucija, smo brali mnogo o veliki aktivnosti skupine Špartakovcev, ki ie zasedla uredništvo »LoKalanzeigerja« v Berlinu in ga pod imenom »Rote Fahne« urejevala naprej v komunističnem smislu. Gotovo bo zanimalo naše čitatelje, kdo so ti ljudje.
Špartakovci so na skrajni levici stoječa skupina nemške socialne demokracije, najradikalnejši izmed radikalnih, največji revolucionarji izmed revolucionarnih strank v Nemčiji. Vzeli so si svoje ime od osebe iz rimske zgodovine. Špartakus je bil rojen Trak iz stare kraljevske rodovine Špartacidov. Bil je vodja skupine gladiatorjev, ki so se uprli rimskemu gospodstvu in povzročili krvavo vstajo sužnjev (v letih 73—71 pr. Kr). Služil je najprej v rimskih legijah, je dezertiral in bil zopet ujet ter odpeljan v agldiatorsko (borilsko) šolo v Kapui, kjer so se vadili sužnji' boriti, da so se potem — občinstvu v zabavo — ubijali v amfiteatrih. Leta 73. je pa ušel še s 70 traškimi in galskimi gladiatorji iz Kapuc in so nastanil na Vezuvu. Ta peščica ljudi je bila povečana z mnogimi sužnji in je okupirala hitro Kampauijo, deloma tudi Lukanijo in Brutijo. Iz Rima poslana armada je bila na Vezuvu premagana. Neprestano so prihajali sužnji v, velikih mnpžieaJi, povsod so uhajali svojim gospodarjem, tako da Je posta|a prejšnja mala peščica, sedaj nepremagljiva vojska. Ta ogromna lavina tretjega upora suženjskega bi skoro premagala rimsko svetovno republiko. Špartakus je poveljeval 70.000 možem; zmaga je sledila zmagi! Dva konzula sta bila popolnoma premagana. Lahko bi bil zavzel Rim. Toda ncedinost v lastnih vrstah je ovirala končni uspeh. Vojska ga je prisilila vrniti se v dolenjo Italijo, kjer sc je ona ropajoč in požigajoč razkropila. Sedaj se je šele posrečilo rimskemu vojskovodji Erassu nadvladati sužnje. Germanski in galski sužnji cvet (elita) Spartakove vojske — so pa bili premagani v odločilni bitki ob rečici Silaru. Večina vojske, z Špartakom na čelu, je padla v hrabrem boju. 0000 ujetnikov Je pa dal Crassus ob Apijevi cesti pribiti na križ. Ostanek vojske, ki je ušel, je bil v severni Italiji uničen od Pompeja, ki so je vračal Iz Hispanije. Tako je končal mož, ki je bil hoteč pomagati nižjim, brezpravnim slojem, premagan sam od svojih.
V	strankarskem političnem boju med nemško socialno demokracijo, se je pojavilo iine »Špartakus« šele •v začetku leta 1915. Pojavljala so se pisma, podpisana s tem imenom, ki so jih razširjali med strankinimi pristaši: znana so bila po svoji radikalnosti in naperjena so bila ne le proti smeri stare večine, ampak kmalu tudi proti Kautskemu in drugim sodrugom, ki so pristopili k neodvisnim. Nekdo izmed najradikalnejših poslancev skupine »levičarske dvanajstorice« je izdajal tedaj »Politični list« in se je podpisoval z imenom Špartaka. Njegovo ime se doslej še ne pozna. Pisec pisem in izdajatelj lista bosta najbrž ena in ista oseba. Proti »Političnemu listu« jc vodilo socialno demokratično časopisje najostrejšo polemiko. Osnovno načelo Špartakovcev Je -bilo, da naj bo Internacionala v vseh vprašanjih svetovne politike in posebno v vojskinih vprašanjih, odločujoč iaktor. Svetovne narodnosti naj s časom sploh izginejo. Od začetka so kritizirali Špartakovi listi »slabotne« neodvisno socialiste, pravzaprav pa glavno »vladne« Scheidemannovcc. Zastopnika smeri, zagovarjane od »Političnega lista«, sta bila v parlamentu Liebknecht in Riihie. V radikalizmu gre dalje od Špartaka le Julian Borchardt, ki je, — kakor govore — edini pravi boli-ševik v Nemčiji, špartakovo smer so odobravali od začetka le v provincah, kjer so jo zagovarjali pred drugim brunšviški »Volksfreund«, bremenska »Arbeiteri
politik« in dnisburški »Kampi«. Sedaj ie prišlo poročilo, da se proglasi ta skupina neodvisne socialno-demo* kratične delavske stranke, za samostojno stranko, ki )o bodeta vodila Karl Liebknecht in Roza Luksenburgova. __________________________________________________Jus.
S seje Narodne vlade SHS.
S 26. seje v Ljubljani z dne 30. novembra 1918.
Na seji sta poročala obširno komisar Narodne vlade za Koroško, Smodej, o političnem položaju na Koroškem, zlasti v Celocu, in podpolkovnik Ulmansky o vojaškem položaju na severni meji. Po naročilu Narodnega vječa se brzojavi deželnemu odboru v Celovcu, da je odgovoren za vsako nasilstvo, ki bi se zgodilo proti slovenskemu prebivalstvu. Ker je bil v Celovcu aretiran železničar Ivan Zorko, češ, da je veleizdajalec Nemške Avstrije, se store koraki pri deželnem odboru v Celovcu in pri državnemu uradu za zunanje zadeve na Dunaju, da se takoj izpusti. — Sklenejo se nekatere izpremembe glede uradniškega in učiteljskega osobja v zasedenem delu Koroške.
Narodna vlada je sklenila na seji dne 22. novembra t. 1., da se ustanove tečaji za poštne in železniške uslužbence, ki naj jih obiskujejo rezervni častniki. V ta namen se pošlje v Zagreb po en zastopnik oddelka za promet in oddelka za narodno obrambo, da doženeta vso podrobnosti, zlasti, kje naj se vrše tečaji in koliko slovenskega osobja more približno računati na službo v hrvaškem in srbskem ozemlju.
Profesor dr. K. Lončar je odpotoval po naročilu Narodne vlade v Prago, da informira predsednika čelio-slovaške republiko Masaryka ob njegovem povratku osebno o jezikovnih razmerah v. ozemlju, zasedenem po Italijanih, in o postopanju Italijanov proti slovenskemu prebivalstvu. Cehoslovaška republika se naprosi, da imenuje v Ljubljani svojega trgovskega zastopnika, kar stori obratno tudi Narodna vlada v Ljubljani, in zastopnika v Trstu, ki naj ščiti tudi interese Slovencev v zasedenem ozemlju.
Nastavi se začasno osobje pri korespondenčnem uradu v Ljubljani.
Nemška Avstrija namerava izvesti volitve za bodočo konstituanto tudi v ozemlju, ki spada v območje države SHS. Narodna vlada je odposlala državnemu uradu za zunanje zadeve na Dunaju brzojaven protest, v katerem izjavlja, da bo nameravane volitve v teh krajih preprečila z vsemi sredstvi. To velja zlasti za okraje Radgono, Marenberg, Maribor, Ptuj, St. Lenart v Slovenskih goricah, za slovenski del Koroške in občino Belo peč na Gorenjskem. Enaka brzojavka se ie odposlala Narodnemu Veču v Zagreb s prošnjo, naj protestira pri Nemški Avstriji.
Narodna vlada se obrne na Narodno Veče s prošnjo, naj posreduje pri srbski vladi in čehoslovaski republiki, da se odkaže petrolej in mazilno olje za železnice v ozemlju Narodne vlade SHS, ker bo teh predmetov zmanjkalo v kratkem.
Pri predsedstvu Narodne vlade se sestavi komisija, ki naj izdela načrt glede enakomernega plačevanja uslužbencev z razmeroma enako usposobljenostjo v vseh oddelkih. V' komisijo odpošlje vsako poverjeništvo po enega zastopnika.
Notarju Matiji Marinčeku v Tržiču se poveri nadzorstvo nad ondotnjima usnjarnama K. S. Maliy in Goeken.
Vsled velikega pomanjkanja stanovanj se sklene, da ugotovi posebna komisija, ali so res vsa zasedena in ah nimajo posamezne družino prevehkih ali celo dvojnih stanovanj. Pregledajo se tudi vojaška poslopja in prostori, vzeti v najem za vojaške namene.
Ministerijalnemu tajniku dr. Janku Polcu sc poveri zastopstvo Narodne vlade pri likvidaciji min.stistva za socialno skrbstvo. _________________———
Politični pregled.
—	Položaj na Štajerskem. V Spielfeldu so se predvčerajšnjim javili vsi moški železniški uradniki m drugi uslužbenci zopet k delu. V Strassu in Arnožu se nahajajo še vedno oddelki nemško-avstrijskih čet, kar je v nasprotju s pogodbo, sklenjeno z vojaškim poveljnikom v Gradcu. Na intervencije generala Maistra sta deželni glavar Nemške Štajerske dr. von Kann in gospodarski komisar dr. Eisler obljubila, da se ti oddelki odpokličejo, tako da ostaneta ti dve mesti nezasedeni in da ostane na ta način med zasedeno črto generala Maistra in med prvimi nemškimi stražami tako širok terenski pas, da ga ne presežejo projektili pušk. —• V Radgoni, ki so jo zasedle naše čete, vlada popoln mir. Zupan in prebivalstvo gresta našim četam v vseh ozirih na roke. — Na poveljstvo generala Maistra je odšel 2. t. m. večji srbski oddelek z novim naročilom na Koroško. Ko so ti Srbi dospeli do Spodnjega Dravograda, se je branil tamkajšnji načelnik železniške postaje, pustiti Srbe dalje, češ, da se ima on pokoriti le železniškemu ravnateljstvu v Celovcu. Poveljstvu generala 'MaiStra se je pa takoj udal ter dovolil Srbom nadalje-
c1 17 “Brzojavka krajevnega Narodnega vječa na Su-'^"efentnim državnikom. Listi poročajo: Narodno iq Sušaku je poslalo posebne brzojavke ministr-
skemu predsedniku Lloyd Georgu, ministrskemu predsedniku Clemenceauju in predsedniku Zedinjenih držav Wilsonu. V teh brzojavkah jih roti, naj naš narod v Istri, v Trstu in na Reki obvarujejo pred samovoljnostjo italijanskih okupacijskih oddelkov.
— Jugoslovauski klub v Švici pozdravlja Narodno vleče. Delegacija Narodnega vječa, ki se mudi v Bcl-gradu, je prejela od Jugoslovanskega kluba v Švici brzojavko, v kateri pozdravlja klub Narodno vječe k popolnemu ujedinjenju države SHS in k zedinjenju s Srbijo in Crno goro.
— Ban dr. Mlhalovič se je poklonil regentu. Hrvat-ski ban dr. Mihalovič se je poklonil v posebni udanost-ni brzojavki regentu Aleksandru kot prvemu vladarju združenih in osvobojenih Srbov, Hrvatov in Slovencev.
—» Regent Aleksander odpotuje v Dubrovnik. Bel-grad, 3. decembra. (Lj. k. u.) Regent Aleksander odpotuje jutri ali pojutrišnjem zjutraj preko Sarajeva in Mostarja v Dubrovnik. Tam se bo sestal z ministrskim predsednikom Pašičem in drugimi srbskimi ministri, ki se vračajo iz Pariza v domovino. Regent Aleksander bo nadaljeval potem svojo pot na Francosko, ministri pa se bodo podali v Belgrad, da sestavijo skupno z odposlanci Jugoslovanov nekdanje Avstro-Ogrske enotno, skupno narodno vlado.
— »Avantl« v Trstu prepovedan. Gubernijska oblast je prepovedala uvoz inozemskih časopisov in ilustracij, |)osebtio nemških, češk.h in jugoslovanskih. Po mestu prodajajo in kolportirajo mnogo italijanskih vladnih in vladi prijaznih listov iz kraljestva; pa tudi opozicional-nitn časopisom iz kraljestva uvoz semkaj ni dovoljen, tako n. pr. socialističnemu listu »Avanti« (Naprej), ki ga ne smejo razpečavati niti v Benetkah.
= Dr. Beneš o čehoslovaski republiki. So-
trudnik lista »Gazette de Lausanne« je imel v Parizu s češkim ministrom za zunanje zadeve dr. Bcnešem razgovor, ki se je tikal političnih ciljev čehoslovaške republike. Dr. Beneš je zatrjeval, da se je republikanska državna forma določila šele potem, ko so se izjavili zanjo češki meščani, kmetje in vojaki. Radi tega odgovarja popolnoma volji naroda. Burianova nota o federalističnem ustroju Avstrije je prišla prepozno. Angleška vlada je od Avstrije zahtevala še več. Ko se je 14. avgusta zvedelo na Dunaju, da je Habsburžanom najmanj sovražna ententna vlada priznala čehoslovaško državo, so le-ti uvideti, da je bila ura njihovega strmoglavljenja. Dr. Beneš je nadalje govoril o bodočih odnošajih med novimi obmejnimi na« rodnimi državami in o odnošajih do čeških Nemcev in je rekel, naj bodo nevtralci prepričani, da Čehi ne bodo preganjali Nemcev. Ce. ški Nemci bodo imeli lastna zastopstva in lastne šole, celo svoje vseučilišče v Pragi. Gotovo se bodo sprijaznili z vlado Čehov, kakor hitro jih bodo videli na delu. Kar se tiče Ogi-ske, bo ta pač rekriminirala odcepitev Slovakov, toda želje Slovakov se bodo izpolnile. /-jugoslovanskim blokom bodo Čehi živeli v dobrem soglasju, ravno tako tudi s l oljaKi. Naj se razmere razvijejo kakor hočejo, dr. nc-neš je prepričan, da se v tem delu D v rope osnuje blok, ki bo trdnejši kot bivša Avstro-ogrska in ki bo sposoben krotiti pangermam-zem. Kar se tiče avstroogrskih Nemcev, je mogoče samo dvojno; ali priklopitev Nemem, ali pa ustanovitev samostojne avstrijske republike. Pri sestavi pogojev za bodoči mir bo to ententa lahko dosegla m izpos ovala za Nemško Avstrijo milejše pogoje, ako se ne pridruži Veliki Nemčiji. Da to republiko navežemo na čehoslovaško državo, je končal dr. Beneš, smo pripravljeni skleniti z njo
ugodno^pogodbo^ ^ pou|ičn|h manifestacijah v Pragi.
»Pravo Lidu« obsoja s češkega stališča poulične manifestacije v Pragi, češ, da skrunijo plemenito navdušenje češkega naroda. Zlasti napada hujskajoče in lažnji-vo poročilo oficielnega Češkega tiskovnega urada o teh dogodkih in izjavlja, da delavstvo slovesa Češke republike ne bo onečastilo z nasilstvl zoper Nemce in Žide. Končno poživlja liste, naj nikar narodnostnih strasti ne netijo z malenkostnimi hujskarijami.
— Češki legijonarji. Poslanec Habermann ie predvčerajšnjim na nekem zborovanju povedal, da dospe v Prago v najkrajšem času veliko število čeških legionarjev. Kot ententni vojaki pridejo z vso vojno opravo v spremstvu italijanskih častnikov.
= Nemci proti vkorakanju nebelopoltnih čet. Wolffov urad poroča:	S posredovanjem
švicarske vlade so ententni zastopniki v Bernu prejeli proteste zoper vkorakanje poltnih čet v Palacijo (Pfalz). Te ^tezagre-šajo posilstva in izgrede. Nemška vlad rajodločnejše nastopati PrGti enm. Da se belopoltne čete gonijo na nemško ozc.nljc, je zasmehovanje čuta za skupil -	'
čuta, ki bi moral vezati tudi nasprotnike, te še prav posebno, ker nameravajo glasom svoj'h
izjav po končani vojni skleniti zvezo narodov. Nadaljen protest se nanaša na priklopitev oko lišev Saarbriicken in Saarlouis Alzaciji in Loreni, ker nasprotuje določbam premirjevne pogodbe.
= Prost prehod nemških čet skozi Finsko. Komisija za premirje poroča iz Spaaja: Ententa je našim na Finskem nahajajočim se četam zagotovila prost prehod.
== Protestna skupščina nemške Štajerske. Provizorična deželna skupščina Štajerske jo imela včeraj svojo drugo sejo. Deželni glavar dr. von Kaan opominja na dogodke na jugu dežele in podeli nato besedo dr. Tunnerju k nujnemu predlogu, ki so ga predlagale vso stranke deželne skupščine. V tem predlogu se izjavlja, da se dogodki na Južnem Štajerskem kar najodločneje odklanjajo po deželi Štajerski in po nemško-avstrijski republiki; obsojati se morajo s stališča mednarodnega in splošno človeškega premotrivanja. V splošnem ti dogodki kažejo kruto trpinčenje avtohtonega prebivalstva in hudo kršijo načela predsednika Wilsona, ki nam naznanjajo samoodločbo narodov. Nihče ne misli na to, da bi narod, ki je z nami prebival v bivši vojvodini Štajerski, prikrajšal v samoodločbi in otežkočil ustanovitev njegovega državljanstva. Nasilne spremembe naj bodo samo za to, da zabrišejo temu ozemlju pravi pravcati značaj starih nemških naselbin, da bi se zdele kot slovenske naselbine in da prejudicirajo odločitev mirovne konference glede narodno političnih mej. Predlagatelji pričakujejo, da bo klic po pravičnosti v teh težkih časih že iz razlogov člove-čanstva zadostoval za odpomoč. Predlagatelji zahtevajo, da deželna skupščina slovesno protestira proti tem samosilnostim zoper nemško prebivalstvo. Obračajo se torej tudi do državne vlade nemškoavstrijske republike z nujno zahtevo, da se priključi temu odločnemu protestu in naj vzpostavi stari pravni položaj. Zahtevamo 'takojšnjo vzpostavitev starega pravnega položaja po pogajanjih z jugoslovan • sko vlado. Pogovorom o mejah, kakor tudi k mirovni konferenci z ozirom na vsa narodna m gospodarska vprašanja nemškega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem pridruži zaupnik, do-ločen po štajerski deželni vladi, ki bo dal posredovalcem vsa potrebna pojasnila. Nemško-avstrijski državni svet se naproša, da na primeren način sporoči to obvestilo vladam en-tente. Nato je opozarjal poslanec Prischnig na časniško vest, po kateri je stavil profesor Waldner kot zastopnik Koroške v državnem zboru predlog, da izroči državni svet štajerski deželni vladi grajo, ker izdaja različne dele Štajerske in Koroške radi svoje koristi, ne da bi se sporazumele z merodajnimi faktorji.
—	Nemška Avstrija In obmejne države. Kakor pišejo listi, bo ob razločitvi Nemške Avstrije od posam-nih narodnostnih držav treba cele vrste obsežnih likvidacij. Zato se, kakor pripovedujejo v poslanskih kroKih, za vse te stvari ustanovi posebna poslovalnica, ki ji bo najbrž načeloval bivši ministrski predsednik baron Beck. Nadalje poročajo listi, da nameravajo za poslanika pri vatikanu imenovati dr. Boechleta.
—■ Posvetovanja eiitentnih državnikov v Londonu. Reuterjev urad poroča: Na Downing Streetu se ie danes vršila konferenca, kt so se je udeležili Lloyd George, Balfour, Bonar Law, šef generalnega štaba Sir Henry Wilson, Focli, Clemenceau, Orlando in Sonnino. Dopoldanska posvetovanja so se pečala z vprašanjem, kdaj in na kakšen način naj se vrši mirovna konferenca ter s podrobnostmi nadaljnjega izvajanja mirovnih pogodb. Mimogrede se ie obravnavalo tudi vprašanje o bivšem nemškem cesarju. Sklepalo sc bo šele potem, ko dospe predsednik Wilson. — »Agcnce Havas« poroča iz Londona: Današnja dopoldanska konferenca je trajala preko dveh ur. Maršalu Fochu in ministrskemu predsedniku Clemenceauju je številna množica priredila burne ovacije, ko sta se po konferenci peljala \ svojo stanovanje. Popoldan bo zopet daljša k°"fe ' Sklenilo se ie, da pade odločitevr*’m^ilson. Ka_ izmenjavanju mnenj šele potem, J«^	^	^
kor ,e Reuterjev urad^““'^^.jtaiiianski konfe-posvctovanjih na angiesKo	....
.	.	,	nikakšna nasprotstva v naziranjih.
renči niso pokazala nma*	...	.	.	,	,	.
Stor il so se v popolni edinosti končni in važni sklepi.
Domenili so se o uredbi miru. Prihodnja seja bo jutri.
V	uradnih krogih zatrjujejo, da so pred koncem konference o podrobnostih v pretres vzetih vprašanj ne bo nič povedalo. Storjeni sklepi da so končnoveljavni. Kakor se nadalje poroča, se bodo jutrišnja pogajanja pečala s stvarmi, ki so v zvezi s temi sklepi.
= Wilson o miru. Glasom besedila, ki ga sedaj priobčuje Reuterjev urad, je Wilson v svoji poslanici kongresu med drugim dejal. Sedaj se zopet obračamo k nalogam miru. miru, ki je zavarovan proti neodgovornim sa-
Stev 278.
NAPREJ.
Stran 3.
movladarjem in proti častihlepnim vojaškim koterijam ter zgrajen na temelju pravičnosti in primernosti, da se svet preuredi na novo. Ta mir organiziramo za vse narode sveta, ne samo za nas same, ako nam narodi dovolijo, da jim služimo. Naše misli so se v zadnjem času pečale z Evropo, Azijo ter bližnjim in daljnjiiu vztokom, le malo pa so se pečale z dejanji miru in s preuredbo sveta, ki nas sedaj čakajo. Velikega pomena je, da odpravimo vse povode za nesporazumljenje s svojimi naj' bližjimi sosedi in doprinescrno dokaz prijateljstva. Upam, da mi člani senata dovolijo, da še enkrat izpregovorim o neratificirani prijateljski pogodbi s kolumbijsko republiko. Poživljam Vas. da v tej zadevi kmalu storite ugodne ukrepe. Kar se tiče naših notranjih stvari, je problem našega povratka v mir, problem gospodarske in veleobrtnijske obnovitve. Tisti hip, ko smo vedeli, da je pogodba za pre-mirjc podpisana, smo orožje odložili. Surovine, ki jih je bila vlada iz strahu, da jih armado oskrbujoči industriji ne bi zmanjkalo, zasegla, so sedaj proste in vrnjene splošnim vrednotam. Velike industrijske naprave, katerih produkte in stroje je bila prevzela vlada, so zopet proste za namene, katerim smo služili pred vojno. Ni bilo mogoče kontrolo nad živili in plovstvom odpraviti prav tako hitro, ker se svet še vedno prehranjuje iz naših žitnic in ker se ladje še vedno porabljajo za prekomorsko preskrbijo vanje naših ljudi in za tako hitri prevoz vojaštva v domovino, kakršnega dovoljujejo razmere. Pa tudi te nasilne odredbe se bodo, kolikor se da, omejile. Wil-son je potem govoril o novih uradih, ki jih je treba v svrho vojne organizacije, ter je izjavil:	Odkar je bilo premirje zagotovljeno, je
vlada zasledovala politiko, izkušnje teh korporacij na razpolago dati trgovcem. Nato je Wil-son govoril o ukrepih, ki jih je treba, da se za dobo prehoda v mir prepreči prevelika brez- i delnost. Olede Belgije in Severne Francije je I dejal:	Nobena še tako velika odškodninska !
svota ne bi mogla zadostovati, da se ti deželi | za leta in leta obvarujeta brezupne škode. Zgoditi se mora več. Ko bi Belgija in Severini 1 Francija jutri imeli denarja in sirovin v izobilju, bi vendarle ne mogli že jutri imeti svoj prostor v svetu, v svetovni industriji. Belgija in Francija ne smeta biti izročeni slučajnostim ostre konkurence. Upam, da se kongres ne bo Pomišljal dovoliti prednostno ravnanje s temi prebivalstvi, ako bi se pokazala potreba za to, da se kateremu uradu da takšno dovoljenje, n. pr. vojnemu trgovinskemu uradu. Za stabilizacije in olajšanje obnovitve našega trgovin-stva ni nobena reč večje važnosti, nego takojšnja odločitev glede davkov, ki naj se pobirajo v letih 1918, 1919 in 1920. Ko bi se bila vojna nadaljevala, bi bilo postalo potrebno, da dobimo za leto 1919 najmanj osem milijard dolarjev davka. Zdaj, ko je vojna končana, se more ta znesek znižati na šest milijard. Da bi se vladne naloge takoj skrčile, ni pričakovati.
Kdaj so bo vršil formalni sklep miru v obliki pogodbo? \VashinKton, 3. decembra. V skupni seji kongresa je predsednik Wilson v poslanici izjavil, da upa, da se bo formalni sklep miru v obliki pogodbe izvršil spomladi. Zavzemal se ie za novi, na tri leta proračunani brodovni načrt, ker se mu zdi nespameten poizkus, bro-dovni načrt prilagoditi bodoči svetovni politiki, ki je še povsem negotova. Smatra za svojo največjo dolžnost, udeleževati se mirovne konference v polnem obsegu, da doseže smotre, za katere so ameriški vojaki žrtvovali življenje in kri. Obravnavajoč notranje-politične Probleme, je predsednik izjavil, da je pripravljen odpovedati se upravi, železnic, čim se izdela drugačna zadovoljiva rešitev. Ko je predsednik naznanil, da se namerava mirovne konference udeležiti osebno, so se dvignili demokratski senatorji in so mu burno ploskali, republikanci pa so molčali, čitanje poslanice je trajalo skoro tričetrt ure. Potem ie Wiison dvorano zapustil ob živahnem pritrjevanju demokratov. Ko se je bila poslanica prečitala, sta se vložili dve resoluciji. V eni Predlaga republikanec Rodenberg, naj kongres izjavi, \Vilsonu njegovo potovanjo onemogoča izvrševati Predsedniške dolžnosti. Ta resolucija se ie odkazala komisiji.
Dnevne vesti.
—	Na naslov naše poštno direkcije. Naši naročniki P ljubljanski okolici se dan za dnem pritožujejo, da dobe st *a tri in štiri skupaj. Ako vprašajo pismonoše, zakaj liste vsak dan ne donašajo, odgovore, da imajo preveč ^ela in da tega ne morejo storiti. Prosimo poštno dikcijo, da stvar preišče in po potrebi postavi več °s°bja, ker mi poštnino plačamo in naročniki morajo l*st prejeti vsak dan.
— Sodrug Franc Magister umrt. Včeraj je nekoliko pred odhodom iz tobačne tovarne v Ljubljani nagloma preminul sodrug Magister. Pokojnik je bil trdnega prepričanja in značaja, član politične in strokovne organizacije. član nadzorništva konsumnega društva za Ljubljano in okolico ter društva »Svobode« in odbornik občine Vič-Glince. Vedno je bil na svojem mestu, kadar ga je klicala delavska dolžnost. Star je bil šele 52 let. Pogreb ljubega pokojnika bo jutri ob pol 4. popoldne iz Burske ulice na Glincah. Blag mu bodi spomin!
— Slovenskim pisateljem. S 1. januarjem 1919. bo izdajalo izobraževalno društvo »Svoboda« v Ljubljani svoj družinski list »Svoboda«. V ta namen se obrača društvo do slovenskih pisateljev s prošnjo, naj kot so-trudniki sodelujejo pri listu, da se tudi delavstvu in sploh širšim slojem nudi duševna hrana, katere so doslej pogrešali. Pisatelji naj pošiljajo rokopise na: Uredništvo »Svobode«, Frančiškanska ulica 6.
— Čevljarji, ki prihajajo od vojakov, se poživljajo, da se zglasijo takoj v »Vojni čevljarni«. Pripomni se obenem, da bodo ti delavci vojaščine oproščeni. Glede pogojev naj se zglasijo v pisarni zavoda za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 22.
— Poverjeništvo za narodno brambo je zvedelo, da posamezniki, ki so dobili od vlade konje proti reverzu, konje dalje prodajajo. Vsaka taka prodaja je prepovedana. V kratkem odpošljem komisije, ki bodo konje klasificirale in vse nerodnosti na licu mesta preiskale. — Poverjenik za narodno brambo: dr. Pogačnik.
— Prihodnji tečaj podkovske šole v Ljubljani. Novi šolski tečaj na podkovski šoli Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani se prične dne 1. januarja 1919. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi priti v podkov-sko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1. krstni list; 2 .domovinski list; 3. šolsko spričevalo;
4.	učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru; 5. nravstveno spričevalo. Prošnje za sprejem v podkovsko šolo, ki so proste kole-kovine, naj se do 20. decembra t. 1. pošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Tečaj bo trajal do konca junija 1919. Kdor, dobro prestane skušnjo, more po postavi iz leta 1873., ki je še vedno v veljavi, dobiti patent podkovskega mojstra; brez skušnje pa ne more nihče postati podkovski mojster. Pouk v šoli je brezplačen; učenci morajo skrbeti le za hrano ter za potrebne učne knjige. Stanovanje imajo učenci v zavodu. Doslej običajne podpore zaenkrat ni mogoče nikomur zagotoviti, ker doslej še ni nikakih zneskov v ta namen na razpolago. Učenci naj se zglase v podkovski šoli na Poljanski cesti. Ker ie v slovenskih deželah šo vedno premalo v podkovstvu izučenih kovačev, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živine in mesa, naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača ter živinskega iu tnesovnega oglednika. — Ravnateljstvo podkovske šole Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani.
— O izplačilu službenih prejemkov slovenskih in tujerodnih uslužbencev v SHS. 1. decembra 1918. prejme svoje redne plače vse jugoslovansko osobje državnih, državno-železniških in poštnih uradov, ki službuje ali se je prijavilo v nadaljnje službovanje v tozadevnih uradih države SHS v območju Narodne vlade v Ljubljani, brez ozira na to, ali je zaposleno ali ne. 2. Onim tujerodccni, ki so se prijavili predpisanim potom za trajno ali pa prehodno službovanje v državi SHS slovenskega območja, se izklačajo takisto enomesečni normalni prejemki. Prejem teh izplačil pa morajo potrditi na v to svrho pripravljenih tiskovinah, ki vsebujejo za one, kateri so bili sprejeti v službo, pridržek prejudica za bodočnost in pravico regresa napratn drugim državam, za one pa, ki so se prijavili, toda niso bili sprejeti, enako pravico do regresa. 3. Vsi tisti Jugoslovani in tujerod-ci, ki se niso prijavili predpisanim potom ali pa dobivajo iz kateregakoli vzroka že plačilo od drugih vlau, ne prejmejo nobenega plačila pri naših uradih.
— Pevske^ društvo »Slavec« priredi v nedeljo, dne 8. t. m. zvečer v veliki dvorani hotela »Union« ljudski koncert s sodelovanjem društvenega pevskega zbora in orkestra narodnega gledališča. Vstopnice se bodo dobivale v nedeljo od 9. do 12. dopoldne in zvečer od pol 7. dalje pri blagajnah v hotelu »Union«.
— Cehe v Ljubljani in v jugoslovanskih deželah opozarjamo na oglas v današnji številki našega lista o občnem zboru društva »Ceska občo v Ljubljani«.
Italijansko vojaško poveljstvo v Gorici je izdalo oklic, v katerem poživlja vse moške prebivalce rojene v letih 1879 do 1890, da se zglase na magistratu v dneh od 2. do 5. t. m. opoldne. Poziv velja Italijanom in Slovencem, neglede na to, ali so bili vojaki ali ne.
— Poziv! Kot predsednik gospodarskega odbora za aprovizacijo južne železnice v Ljubljani poživljam tem potom, da se vsi oni, ki imajo proti gosp. Franu Hartmanu, nadziratelju skladišča aprovizacije kako ovadbo ali pritožbo, naj blagovolijo zglasiti se pri podpisanem tekom osmih dni. — Anton Mozetič, Vodmat štev. 29.
— Poziv generala Maistra stavkujočim železničarjem. Nemški železničarji, ki so pričeli v soboto stavkati, so se obrnili na gospodarskega komisarja dr. Eislerja s prošnjo, da posredujo pri generalu Maistru glede zopetnega sprejetja v službo. General Maister je odklonil
vsako pogajanje ter opozoril železničarje na proglas Narodnega sveta v Mariboru, kjer se poživljajo vsi železničarji, naj takoj nastopijo svojo službo, ker jo drugače izgube. General Maister je- istočasno opozoril, da so se vsa vplivna in odgovorna mesta radi nujnosti že zasedla z našimi ljudmi, v katere sme Jugoslavija v vsakem primeru zaupati. (To je povsem stari sistem! Opomba uredništva).
, — Osebni promet im Štajerskem. Vsled stavke železničarjev v Mariboru vozijo iz Gradca dnevno po trije osebni vlaki le do Arnoža, proti Gradcu pa dnevno štirje. Prometa iz Gradca (glavni kolodvor) proti severu stavka ne ovira. V Mariboru se vrše med jugoslovansko vlado in stavkujočimi pogajanja radi prenehanja stavke.
—	Požar v Ptuju. Požar v vojaškem oskrbovališču je izbruhnil v pondeljek ob pol 7. Uničil je lopo za avtomobile in večjo množino sena. Dva avtomobila sta eksplodirala, ostalih šest so rešili. Glavni del oskrbova-l.šča ni gorel. Ob 8. tiri zvečer so požar pogasili. Kako je nastal ogenj, še ni znano; sodijo pa, da gre tu za sabotažo.
Shodi.
Izvoljene oziroma imenovane sodruge na zadnji seji
»Svobode« za mladinski odsek prosimo, da se udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek, dne 4. t. m. ob 7. uri zvečer v uredništvu »Napreja«, Frančiškanska ulica št. 6. Gre, da so nujno uredi mladinsko vprašanje. Vabi se tudi vse one, ki se zanimajo za to vprašanje.
Eksekutlva ljubljanskih železničarskih skupin in odborniki vseh treh skupin se vabijo na skupno sejo, ki se bo vršila v sredo, dne 4. t. m. ob pol 8. v prostorih v Šelenburgovi ulici v Ljubljani.
Škofja Loka. Člani politične organizacije J. S. D. S. so vabljeni na sestanek, ki se bo- vršil v četrtek, dne
5.	t. m. ob 7. zvečer v gostilni g. Jakliča. Nihče naj ne manjka.	Sklicatelj.
V Lešah na Koroškem se bo vršil shod rudarjev v soboto, dne 7. t. m. zvečer. Vse drugo, kdaj in kje spo-roče zaupniki.
V Crni na Koroškem se bo vršil shod rudarjev v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. dopoldne. Kraj zborovanja sporoče zaupniki.
Zadnje vesti.
Ustroj nove Jugoslavije.
Z a g r e b, 3. dec. (Lj. k. u.) Kakor poro čajo listi, bo obstojala nova jugoslovanska vlada iz 18 članov. Ministrstvo za zunanje zadeve, narodna obramba, pomorstvo, finance, železnice, pošta in brzojav bodo strogo skupna. Ostala ministrstva bodo imela v vsakem delu ujedinjene Jugoslavije posebne avtonomne pododdelke, ki bodo občevali z državnim ministrstvom potoni državnih tajnikov.
Dr. Korošec v Zagrebu.
Zagreb, 3. dec. (Lj. k. u.) Danes ob pol 12. je dospel v Zagreb s posebnim vlakom predsednik Narodnega vječa dr. Anton Korošec. Na kolodvoru ga je sprejela tisočglava množica, na čelu ji bivši župan dr. Srkulj. Dr. Korošec je množico nagovoril in povdar-jal, da smo postali sedaj močni, nepremagljivi. Vendar pa bo treba napeti še vse sile, da rešimo tudi oni del našega naroda, ki trpi sedaj pod neprijateljsko okupacijo.
Nov italijanski razglas v Trstu.
Trst, 1. dec. (Lj. k. u.) Včeraj je dala gubernijska oblast nalepiti po vogalih naslednji razglas, ki pa doslej ni bil še objavljen v uradnem listu:	Kdorkoli	bi	s	kakršnimisibodi
sredstvi oškodoval koristi, ki so v zvezi z vojaškim in .političnim položajem Julijske Benečije, podanim po zasedbi kraljeve vojske, ali bi z besedo ali dejanjem žalil znake ali osebe, ki predstavljajo take koristi, ga zadene, če dejanje ne ustvarja drugega pregreška, označenega in kaznivega po zakonu, kazen navadnega zapora do pet let in globe do 5000 lir. V težjih primerih se more zapor podaljšati do osem let. Z enako kaznijo se kaznuje kršenje odredbe z dne 24. novembra t. 1., nanašajoče se na javne shode, zbiranja ljudstva, po-hode itd.
Banke iz kraljestva ustanove v Trstu podružnice.
Trst, 3. dec. (Lj. k. u.) V prihodnjih dneh prične v Trstu poslovati več bančnih zavodov iz kraljestva, in sicer »Banca d’ Italia«. »Banca di Napoli« in »Banca italiana di sconto«, nadalje »Banca di Roma« in »Banca commerciale italiana«.
Spodnji Dravograd zasedli Srbi.
Maribor, 3. dec. (Li- k. u.) Spodnji Dravograd so danes ponoči zasedle srbske čete pod poveljstvom poročnika Stanka
Jurka. Po zasedenju so prevzele trg naše slovenske čete, ki so dosedaj stražile kolodvor Spodnjega Dravograda.
Ameriška živila za Češko.
Praga, 3. dec. (Lj. k. u.) Kakor je »Češke Slovo« izvedelo od pristojne strani, so v pristanišče v Bordeauxu prispele velikanske množine Čelioslovaški državi namenjenih živil in blaga iz Amerike.
Na Češkem grmenje topov.
Line, 3. dec. (Lj. k. u.) Iz Freistadta v miihlskem okraju poročajo listu »Linzer Ta-gespost« 3. t. m.: Danes popoldne so sernkaj prispeli prvi begunci z južne Češke, in sicer narodni brambovci. Pripovedujejo, da Čehi s 15 cm topovi obstreljujejo Kaplice in pa občino Malonte (Meinetschlag). Narodni brambovci so morali bežati, ker so Čehoslovaki povsod nadmočni. Ceiii niso daleč od gorenje-avstrijske meje. Drugi begunci pripovedujejo, da stoji pred Budjejovicami oklopni vlak in da Kaplice gore. V Freistadtu se je davi slišalo grmenje topov. Freistadtska mestna občina se je. da prebivalstvo pomiri, do železniškega urada freistadtskega obrnila z vprašanjem, ie-li ni njegovim organom v Kaplicah nič natančnejšega znano. Železniški urad je mestni občini namignil, da kapliško železniško osobje ne sme ničesar povedati.
Čehi, Rumuni in Srbi na Ogrskem.
Budimpešta, 3. dec. (Lj. k. u.) Ogr-ski kor. urad poroča: Vojno ministrstvo priobčuje nastopno poročilo o tujih četah na ogrskih tleh: Čehi. Med Moravanom (Marchegg) in Deveny-Ujfalujem so češke čete napadle most čez Moravo (Marcli) ter v bližini De-veny-Ujfaluja stoječo hišo železniškega čuvaja. Naši stražarji so jih po kratkem boju zavrnili. V okolici Galosa je položaj neizpreme-njen. Poročajo, da prodirajo Čehi v okolišu Trenčina in Bana. — Rumuni. Naprej potisnjeni rumunski oddelki so začeli prodirati tudi v okolišu Borga. V Maroški dolini se rumunske čete bližajo Maros-Vasarhelyju. Tudi od Szemerskega prelaza sem prodirajo Rumuni. Manjši oddelki so dosegli Braš. — Srbi. Srbska stotnija je zasedla Pečuli. V ostalem ie položaj neizprenienjen.
Francozi pridejo v Požuii.
Dunaj, 3. dec. (Lj. k. u.) Listi poročajo iz Požuna:	Včeraj popoldne se je pri tukajš-
njem vojaškem poveljništvu zglasil neki francoski nadporočnik in je povedal, da prihaja kot nastanitveni častnik, da poskrbi za stano-vališča francoskemu oddelku, ki pride v bližnjih dneh v Požun. V palači nadvojvode Friderika je rekviriral prostore za 20 častnikov in 40 mož.
Narodni svet v Bolcanu razpuščen.
1 n o m o s t, 3. dec. (Lj. k. u.) Glasom lista »Innsbrucker Nachrichten« je italijanski poveljujoči general v Bolcanu narodni svet razpustil, ker je bil ta zaobljubil uradništvo. General smatra, da je narodni svet s tem storil političen čin.
Nemci naj vrnejo Parizu 200 milijonov frankov.
Pariz, 2, dec. (Lj. k. u.) »Agence Ha-vas« poroča: Tukajšnji občinski svet je sprejel resolucijo, v kateri sc z ozirom na dejstvo, da je Pariz leta 1870. Nemčiji moral plačati znesek 200 milijonov frankov, zahteva, da naj predsedništvo stori korake, da se od Nemčije • ta znesek iztirja.
Angleško brodovje v Libavi ali čete zoper boljševike.
enega minonosca in šestih rušilcev, in se je zasidralo v zunanjem pristanišču. Do popoldne Angleži niso imeli nobene zveze s kopno zemljo. Zdi se, da so na krovu čete, namenjene na kopno. Splošno se sodi, da so te čete določene za pohod, ki ga ententa namerava zoper boljševike, in da brodovje v kratkem odplove proti severu.
Predlogi glede povračila vojne škode.
B e r 1 i n , 3. dec. (Lj. k. u.) »Berliner Tageblatt« poroča iz Haaga 2. t. m.: Parlamentarni sotrudnik odločno liberalnega lista »Daily News« pravi, da bodo aliiranci stavili nastopne predloge glede povračila škode: L Nekaj let naj se škoda povrača v čistem denarju in sicer vsa v Belgiji in v Franciji storjena škoda, ki jo cenijo na dve do dve in pol milijarde funtov šteriingov. 2. Vse v teh ozemljih porušene hiše morajo zgraditi nemški delavci in nemški delavci morajo preskrbeti ves potrebni materijal. 3. Odškodnina naj se plača tudi za uničeno brodovno prostornino. 4. Razen odškodnine za Belgijo in Francijo se mora dobiti odškodnina tudi za druge izgube. 5. Aliirancem se mora izročiti vse zlato, kar ga je na Nemškem. 6. Nemški premogovniki morajo zaveznikom od svoje produkcije nekaj let oddajati gotov delež' in morajo biti pod nadzorstvom aliirancev. 7. Poravnati se morajo tudi pustošenja v Italiji, Srbiji in Rumuniji.
Belgijski kralj v Liittichu.
L u 11 i c h , 3. dec. (Lj. k. u.) Kralj in kraljica sta imela danes svoj slovesen prihod v mesto. Prebivalstvo je priredilo kraljevemu paru viharne ovacije. V spremstvu se nahajajo odposlanstva francoske, angleške in ame-rikanske vojske._________________________
Aprovizacija.
Mast na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo mast v četrtek, dne 5. t. in. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do pol 3. štev. 1 do 160, od pol 3. do pol 4. štev. 161 do 320, od pol 4. do pol 5. štev. 321 do 480, od pol 5. do 5. štev. 481 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kar stane 7 kron.
Aprovizacija južne železnice. Dne 7. decembra se prične z razdeljevanjem sladkorja. Delile se bodo tudi: sveče, toaletno milo i. 9 K kos in toaletno m>lo 3 K kos, čebula po 60 vinarjev kilogram, kocke za juho po 3 vin., liptavski sir po 20 K kilogram. «.
Mestna aprovizacija ima oddati nekaj praznih zabojev in sodov od kisa. Kdor se za to zanima, naj se zglasi v četrtek, dne 5. t. m. od 8. do 11. ure dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti.	___
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteliske tiskarne« v Ljubljani.
por&dš ustavujici valnoft hromadu v pondčli, dne 9. t. m. o pftl osmč hod. večerni v hostinsk^ch mistnostech Narodniho domu v prižemi v pravo.
POftAD JEDNANf:
1. Zprava prozatlmmho vyboru.
2. Schvaleni, po pflpadč zmena pfedl*ženych stanov
spolkovych.
3. Volba definitivniho vyboru.
4. Rozprava o budouci činnosti spolkovč v podrob-nostech, po pfipade volba odboru k pripravž te činnosti; volne navrhy,
š p Razpis.
Podpisana komisija razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem:
1) V Fari v Kočevskem okraji s sedežem na Petrinji z letno piaco 1000, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 kron. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjaloko 3000 K na leto.
2) na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K iii s pravico do 2 petletnic po 100 K;
3) v Kostanjevici z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
4) v Litiji z letno plačo 1400 K, aktivitetno. doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
5) v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K;
6) v Ložu z letno plačo 1600, aktivitetno-doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K:
7) v Novem mestu z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
8) na Raki v Krškem okraju z letno plačo-1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom:
9) v Senožečah z letno plačo 1600 K, akti--vitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
10) v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne ure v Ambrusu, Ajdovcu it> na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisani komisiji
do 31. decembra 1918, in jim prilože dokazila o starosti, upravičen ju : do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti,, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1918.
Razpis sluibe
podkovskega mojstra
Podkovska Sola slovenske kmetijske družbe v Ljubljani,
išče veščega in zanesljivega podkovskega mojstra. Prednost imajo dosluženi vojaški podkovski mojstri, ki so dovršili podkovski tečaj na podkovskem učnem zavodu dunajske živinozdravniške visoke šole. Plača (službeni prejemki) po dogovoru.
Reflektanti naj vpošljejo svojo ponudbe, opremljene z dokazili o usposobljenosti In dosedanjem službovanju, rojstnim In krstnim listom ter nravstvenim spričevalom najkasneje do 20. I. m.
Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 3. decembra 1918._
■ ■■■■■■■■■■■■■■■H
Iščemo dobre
 = KOLPORTERJE
za razprodajo „NAPREJA“ po mestu in javnih lokalih. — Kolporter dobi od vsakega prodanega lista 4 vinarjev. — Nastop takoj.
Zglasiti se je v upravi „NAPREJA“. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■
clovje,
B e r 1 i n , 3. dec. (Lj. k. u.) Iz Libave pojo: Semkaj jo prispelo lahko angleško bro-obstoječe iz štirih oklopnih križark,
Za pnpravny vybor:
Hilbert.
— Bdnlika glavnic« — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
v Ljubljani.
Poslovnica razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Reiervit! f o st c3 S ck/orji-s K 2,090.000«
Kupuje in prodaja v b e v r h t e vrednostnih papirjev, financira ararične dobave in dovoljuje — aprovlzncijake kredite ——