GLASILO SLQVENHKBGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 62.__CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 17. APRILA — THURSDAY, APRIL, 17. 1924.	"	LETO (Vol.) X.
Francosko - rumunska alijanca.
FRANCIJA BO ORGANIZIRALA RUMUNSKO ARMADO — OBENEM BO RUMUNIJA DOBILA OD FRANCIJE 100 MILIJONOV FRANKOV POSO-JILA ZA NABAVO VOJNEGA MATERIALA.
RAZNE VESTI.
Pariz. — Medtem, ko se vrši v Londonu važno posvetovanje med Anglijo in Rusijo, hiti Francija na vso moč z organiziranjem malih centralnih evropskih državic, da u-stvari primeren blok proti Angliji, ki skuša z Rusijo ustvariti nasprotovalen blok. Tako najdemo Anglijo in Francijo v neprestani tekmi.
Te dni se mudi v Parizu ru-munski kralj in kraljica in z njima rumunski zunanji minister Jon Duca. Obdržavajo se zaupni tajni sestanki, ki i-majo namen formirati tesno alijanco med Francijo in Rusijo. Odkar se ruski zastopniki na Dunaju niso hoteli odpovedati Besarabiji, marveč so zahtevali za isto plebiscit, je Rumunija v velikih skrbeh pred Rusijo, ker slednja vedno odločneje in glasneje pov-darja svoje zahteve glede Besarabije. Pa tudi Francija se boji Rusije. Francija hoče, da je okoli Rusije veriga malih državic. Ta veriga obstoječa iz malih centralnih držav je njena predstraža, ki pazi na pokret Rusije in Nemčije. Te države tvorijo nekak zid med Nemčijo in Rusijo. Francija se je največ trudita, da ga je na Versaills*ki konferenci ustvarila.
Prišlo je, kakor se poroča iz Pariza do sporazuma med Rumunijo in Francijo, da bo slednja nakazala 100 milijonov frankov posojila. Zato svoto bo Rumunija nakupila vojnega materiala v Franciji. Francija pa bo poslala tudi dva posebna generalna štaba v Rumunijo, kjer bosta organizirala rumunsko armado po modernem načinu.
Iz navedenega je torej razvidno, da Rumunija niti ne misli, da bi odstopila Rusiji Besarabijo. Pripravlja se, da se bo borila za njo. Tako torej se Evropi ne obeta drugega, kakor vedne intrige in ve-dne tekme, ki pa ne bodo rodile drugega, kakor nove voj-k ske in nove nesreče.
TRAGEDIJA V VOJAŠKEM VEŽBALIŠčU KONČALA S SMRTJO.
Častnik je ustrelil svojega tovariša častnika, ker mu je silil v zakonsko srečo.
-O-
Velike povodnje na Norveškem.
Kristjanija. — Po vzhodnem delu Norvegije je nastopilo letos zelo zgodaj toplo južno vreme, radi katerega se je stopil sneg in nastopile so velike povodnje po več okolicah. Ljudje so morali zapustiti svoja domovanja in se u-tnakniti v višje kraje.. Po vodenj bo silno poškodovala razne ceste in železniške proge.
Danes bodo spustili v Fila-delfiji nov križar v vodo.
Filadelfija. — Križar Memphis bo danes z velikimi slovesnostmi spuščen v vodo. VsVl križar bo najbolj mo-erno opremljen izmed vseh ~ ,?rjev ameriške mornari-al bo 7200 tonov in vozlov na uro.
Mornariški Častnik Yeoman Helmer je ustrelil svojega tovariša častnika Daniel Went-wortha, oba se nahajajoča na vežbališki postaji v Great Lakes Naval Training station.
Ko so se vsedli častniki o-menjene postaje k obedu, vstane Helmar od mize ter gre naravnost proti Went-worthu, potegne revolver, ter ne da bi kaj rekel odda več strelov na tovariša, kateri se zgrudi mrtev, zadet od dveh krogel v srce."
Ko navzoči častniki zagrabijo Helmarja, je ta spustil revolver rekoč: 44Jaz sem dokončal !"
Ker se je to zgodilo med častniki, moralo bi ostati tajno za javnost, a vzlic temu se je zvedelo sledeče:
Yeoman Helmer se je poročil šele pred kratkem, njegova 28-letna ženica pa ni bila le njemu prijazna pač pa tudi imela oči za druge. Največ ji je dvoril ustreljeni oastnik Wenthworth, kar pa Helmer-ju ni bilo neznano, vsled tega posvari Wenthwortha, kateri se mu je pa le smejal, kar je bila posledica umora.
-o-
Hipno blazni oskrbnik napravil veliko strahu.
Iz Hinsdale poročajo, da je oskrbnik nekega . posestva v Hinsdale hipno zblaznil medtem, ko mu je gospodinja hiše zjutraj dajala naročila, kaj da jima za delati čez dan, zagrabil je za kladivo, s katerim je začel prestrašeno gospodinjo tolčiti po glavi, da se nezavestna zgrudi, potem vzame revolver in strelja na svojo ženo, katera je hotela pomagati gospodinji, posrečilo se pa ji je ubežati k sosedom.
Baznež se na to zabarikadi-ra v kleti, v katero je poklicani stražnik hotel udreti. Nakar je oskrbnik streljal skozi zaprta vrata ter policaja ranil na prsih.
Poklicanih je bilo več stražnikov, med tem je bilo iz kleti čuti še en pok, na kar je blazni oskrbnik utihnil in ko so udrli v klet, so našyi oskrbnika s prestreljeno glavo.
-o-
Japonska bo protestirala pri ligi narodov.
Washington. — Japonska vlada bo predložila naselje-niško vprašanje pred ligo narodov, katera bo otvorila mednarodno zborovanje 23. julija v Bruselju. Japonska se čuti silno užaljeno radi iz-ključevalne naseljeniške postave, ki jo je pravkar odobril ameriški kongres.
—	Francoski poslanik v Carigradu je dal tamošnjim oblastem ostro noto proti odredbi, ki zabranjuje pouk na francoskih šolah v Carigradu. Prizadetih je 12.900 otrok.
—	V Berlinu so 14. t. m. položili k večnemu počitku veleindustrijca Stinnesa, kateri je bil glava velike nemške industrije. Nemčija nima drugega Stinnesa, pač pa bo sledila pot industrije tako, kakor jo je začrtal mož, v pravemu pomenu besede <4mož."
—	Japonsko časopisje se jako huduje čez Johnsonovo naselniško postavo glede imi-gracije Japoncev v Združene države.
—	Iz štirih držav Ameriških je mobilizirana milica po številu 17.000 mož,'to je prva največja poiskušnja mobilizacije. V jeseni pa nameravajo poklicati milico iz vseh držav Amerike.
—	Nova suhaška postava, katera postane pravomočna 1. maja, prepoveduje prodajo suhega sadja, katerega bi se rabilo za delo alkoholne pijače. Groceristi bojo zelo prizadeti po ti novi postavi.
—	Na Marshfield Ave. v Chicagi je neki mlekarski voz. katerega konji so se splašili pomedkal pod sabo šest-letne-ga dečjca Tedy Sura, kateri je bil takoj mrtev.
—	Iz Bristola poročajo, da so dobili radijo brzojav od MacMilanove ekspedicije, katera se nahaja v okraju severno polarnega tečaja, sledeče vsebine: "Imeli smo lepe čase to zimo. Upamo, da je vse zdravo, ne skrbite, ako ne dt)bite od nas vedno poročila. Sedaj je tukaj vedno dan!"
—	Mrs. Myrtle Hayes iz New Yorka, katera si je hotela prilastiti 25.000 dolarjev s ponarejenim podpisom Mr. Schwaba je krivdo priznala ter bila pri tukajšnjem sodišču obsojena.
—	Skozi okno Illinois Central vlaka je bil po nesreči u-streljen neki Floid Wilson iz Chicage, ko se je ravno vlak pomikal proti 39 cesti. Išče se neki človek, kateri ima navado iz pred svoje hiše streljati za šalo. Domneva se, da je kroglja zgrešila pravi cilj ter povzročila nesrečo.
—	Iz Warsave na Poljskem se poroča, da so domačini z veliko slavnostjo sprejeli svojega knezoškofa Zepliaka, mučenika za kristjanstvo v Rusiji, kateri je že bil na smrt obsojen od boljševikov. Sprejelo ga je 50.000 ljudi, kateri so odpregli konje ter ga sami ob veliki ovaciji peljali.
—	600.000 dolarjev primanjkljaja so ugotovili v Kansas City na Fidelity National banki. Za primanjkljaj je odgovoren ravnatelj banke John Moore.
DVA TATOVA AVTOMOBILOV PRIJETA. !
Iz Jugoslavije.
Setalci iskali v parku zavetja pred strelom. Chicago. — Poroča se, da je sergeant A. Richards, vodja čete policistov na motornih kolesih zasledil tatove vozeče se v ukradenemu avtomobilu, kateri so pa zapazivši, da so izsledeni, popustili avto na cesti ter jo popihali po Fuller parku. Sergeant Rich-hards odda en strel, nakar so tudi roparji začeli streljati, tako, da so bili ogroženi tudi ljudje, ki so se nahajali parku, kateri pa so si hitro poiskali zavetja.
Gonja se je nehala, ko sta od tatov se podala, tretjemu pa, ki je bil ranjen se je posrečilo uteči, medtem, ko so bili stražniki zaposljeni z u-jetima.
Karo, na kateri so se vozili sta pripoznala, da sta ukradla zdravniku Seidlerju.
Policija išče po bolnišnicah za tretjem roparjem, za katerega se ve, da je močno ranjen.
Iz Wheaton, 111., pa poročajo, da so tatovi pokradli iz hiše nekega bivšega trgovca za 10.000 v vrednosti v zlatnini in preprogah. Avto pa, v katerem so vozili vkradene stvari, se je med potjo pokvaril, tako da so bili primorani vse skupaj na cesti pustiti.
Po številki avtomobila so izsledili kolovodjo tatov Willie L. Luerja iz Chicage. -o-
Rusija usmrti tri ipijone.
Moskva. — V Odesi je voj no sodišče obsodilo eno žensko in dva častnika na smrt, radi spijonaže.
-o-
Japonska razburjena radi naseljeniške postave.
Tokio. — Japonski vladni krogi so ozlovoljeni, ker je vlada Združenih držav zavrgla japonski protest . proti izključevalni naseljeniški postavi. Nekateri politični opazovalci prerokujejo, da znajo nastati iz tega še ostre komplikacije.
POLITIČNI POLOŽAJ V PARLAMENTU. — VROČE DE-BATE V ZBORNICI. — OPOZICIJA POSTAJA VEDNO MOČNEJŠA. — GROZEN UMOR.
Hišni gospodar tožen radi smrti svojega najemnika.
Na Kenilworth ave. v Chicagi živeči Kari Bornhold je umrl za pljučnico, katero si je nakopal vsled nezakurje-nega stanovanja.
Soproga umrlega je vložila tožbo, v kateri zahteva od gospodarja hiše $10.000.00 katerega dolžnost je bila skrbeti za kurjavo stanovanja, kar pa ni storil, in to je povzročilo prehlajenje in smrt Bornhold-a.
Ime gospodarja je S. T. Butler.
Stariši in štiri otroci pri avtomobilski nezgodi mrtvi.
Mr. in Mrs. Robert Wilson iz Cincinati, O., kakor tudi štiri od šestih otrok so mrtvi, ko je v njih avto na križišču v West Lebanon, Ind. zadel Continental limited vlak.
Vseh šest je ostalo na mestu mrtvih.
Potnik Pullmana oropan za 20.000 dolarjev vrednih de-tnantov.
Leon G. Faulkes trgovski potnik iz Chicage je naznanil policiji v Chicagi, da ko je spal v postelji v Pullman vozu med Kalamazoo in Jackson, Mich, je neki uzmovič mu izmaknil izpod blazine, platina in dijamkntov v vrednosti $20.000.06
Škoda j* pokrita s zavarovalnino.
Boj med vlado in opozicijo.
Seja skupščine se je začela v soboto 29. marca ob četrt na 10. uro dopoldne zavlekla se je pa skozi celo noč. Vladni poslanci, to je radikali in Pribičevičeva skupina so bili zbrani polnoštevilno, isto tako tudi opozicija in 65 poslancev HRSS. Manjkalo je samo nekaj džemijetovcev. Zemljoradnik Lazič je zahteval, da mora skupščina še le skleniti, ali se naj začne s pro-račusko razpravo in da se mora predvsem izvršiti verifikacija Radičevih mandatov. Začelo se je o tem glasovati, nastal je hrup in prepir, ker radikali niso hoteli priznati navzoče opozicijonalne veČine in končno je podpredsednik skupščine začel čitati imena poslancev za poimensko glasovanje. Izpustil je imena hrvatskih poslancev, ki še niso verificirani in to je povzročilo silno ostro debato. Demokratski poslanec Pečič se je skliceval na določilo poslovnika, ki pravi, da imajo poslanci pravico tudi pred varifika-cijo o vsem glasovati, izvzem-ši v zadevah svojih mandatov. Radikali in Pribičevci so to tajili in oporekali. Pri poimenskem glasovanju je dobila vlada od 239 glasov samo 127, opozicija je pa oddala 112 glasov proti brez 45 Ra-dičevcev, ki so pred proračunsko debato dvorano zopet zapustili, a poprej še vladi zaklicali : Ne veselite se, ostanemo tukaj! — V proračunsko debato je poseglo veliko število opozicijonalnih poslancev in tako so debate trajale celo noč. Sam Pašič je ostal, do e-ne ure zjutraj v zbornici in vladni poslanci, ki so dremali po klopeh in v restavraciji, so si tako uredili "službo," da se jih lahko vedno pokliče in izbere. — Ob začetku seje so prišli z radikali samo policaj-demokrati brez Pribičeviča. Opozicija in posebej še Davi-dovičevi demokrati so jih sprejeli z burnimi klici zaničevanja, ki so postali posebno glasni in ostri, ko se je končno tudi Pribičevič pojavil. Slišali so se klici: Živela veliko-srbska korupcija in manjšina, živio Juda in izdajnik. Bil je prizor za bogove, ko je v fem momentu pristopil k Pribiče-viču edini poslanec velikosrb-ške stranke Stanojevič, birtaš iz Bosne, in mu čestital z vzklikom: "Živela Velika Srbija l"
—o-
Številna moč vlade in opozicije.
Pribičevič je slabo pomagal Pašiču. Sedanji velesrbski blok ima manj glasov kot poprej homogena radikalna vlada. 127 glasov, ki jih je dobila vlada pri sobotnem glasovanju, razpade takole: na radikale 105, na Pribičeviča 15, 2 demokratska disidenta, 4 džemijetovci in 1 Velesrb. Od radikalov ni bil navzoč samo en poslanec. 4 džemijetskim glasovom je vlada dala 3 milijone din., ki jih je Narodna
banka že izplačala. Seveda to še ni vse, ker bo pri vsakem glasovanju treba še kaj primakniti. Opozicija je imela v dvorani 156 članov, od katerih so radikali z nasiljem in gaženjem poslovnika pripoz-nali samo 112. To je: 23 poslancev Jugoslov. kluba, 29 demokratov, 20 Radičevcev, 17 muslimanov, 11 zemljorad-nikov, 8 Nemcev, Drinkovič, soc. dem. Divac in 2 neopredeljena. Od Jugoslov. kluba je manjkal Sudarevič, ki je v sa-natoriju, dočim sta poslanca Kranjc, ki si je nogo zlomil in Pušenjak, ki si je zastrupil kri, prisostovala. Ni pa glasovalo 10 džemijetovcev.
-o-
Grozen umor na Lljubljan-skem polju.
Fanči Petkovšek, 21 let stara blagajničarka v Kinu "Tivoli," doma iz Idrije, stanujoča na Vodovodni cesti 179, je imela že mesec dni znanstvo z Alojzijem Jerančičem, 20-let-nim sinom trgovca Jerančiča iz Karlovske ceste. Nekako ob pol 8. uri zvečer usodnega dne je prijezdil Alojzij Jerančič s svojim bratom pred kino "Tivoli" in pozval blagajni-čarko Petkovšek na razgovor, ki je trajal par minut. Nato je Jerančič zopet odjezdil. Pet-kovškova se je vrnila nenavadno dobre volje na svoje bla-gajničarsko mesto. Okrog 9. ure je prejela od svojega šefa plačo za mesec marec, na kar je odšla s svojo prijateljico Fanči Jereb, ki je blagajničarka v kinu "Matica" in jo je prišla počakat, v mesto. Pri vhodu v Trubarjev park pa sta naleteli devojki na A-lojzija Jerančiča, s katerim sta odšle do glavne pošte skupaj. Tu je sedla Jerebova na tramvaj, Petkovškova in (Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve »o dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih is lirah se bile včeraj sledeče:
Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6.90
1,000 — Din.........$ 13.45
2.500 — Din.........$ 33.50 ]
5.000 — Din.........$ 66.50
10,000 — Din.........$132.00
100 — Lir.........$ 5.10
200 — Lir.............$ 9.85
500 — Lir.........$ 23.75
1,000 — Lir.........$ 46.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. in nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja častokrat menja .dostikrat docela nepričakova* no, je absolutne nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmeme denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TU-DI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJSEK Jk CESARIC
70—tth AVE., NEW YORK CITY,


EDINOST
(UNITY)
Lchaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday, Thursday and Saturday.
— Published bv: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, I1L
__Telephone: Canal 0098._
_Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA; Za Zedinjene države za cclo leto...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2-50
SUBSCRIPTION: For U nited States per year ..................$4.00
For United States per half year..............$2.00
For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 _"_For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi šte-rilki. morata biti dooosiani na uredništvo pravočasno in moreio biti P.reieti vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi važ STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second clas matter October nth igig, at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 187Q.
Tam - kakor vedno.

■t*
^ j!
didata, za predsedniški stolec Unije. Prav tak sistem je tudi v demokratski stranki. Navadni volilci torej ne morejo zbirati mnogo, ampak voliti morajo tiste, ki jih nominira narodna konvencija kake stranke.
Javna tajnost pa je, da denarna gospoda na Wall streetu ima republikanski stranko vedno pod svojim vplivom. Ta stranka ne nosi zastonj ime kot stranka denarja. Ta vpliv je pa tako močan, da je doslej še ved-no diktiral stranki. Tudi letos tako deia. Le dobro pazite, kako bodo izpadle volitve. Vse sedanje vpitje ni nič drugega, kakor mešanje-ljudskih pojmov. Na narodni konvenciji, ki se bo vršila juniia mececn v Cle-velandu bo pa nominiran predsedniški kandidat toc*a
ga ljudstvo rado> P** Pa tisti, ki ga bo odobril Wall street in njegovi gospodje. Tudi tukri bo slo zopet staro pot, kakor povsod.
Tekom zadnje zime, so se delavci zelo veselili po enih krajih. Delalo se je s polno paro in tupatam so mislili, letos si bomo nekaj naredili. Lepe misli so bile to. Toda, kako dolgo so trajale te misli? Le kratek čas!
Lastniki hiš v mestu Chicago in prav tako tudi po drugih mestih so dobili račun za plačati davke. Ti računi so za celo tretjino višji kot lanski. Ljudstvo je oz-lovoljeno, toda kaj mora pomagati. Oblasti pravijo plačaj, če ne poženemo na boben tebe in tvojo kočo. Za večje gospodarje posestev ne bo to vprašanje tako težko rešiti, kakor ga bo za navadne male posestnike. Ti večji bodo dvignili rent in bodo to, kar plačajo več pri davkih dobili na ta način nazaj. Toda kako ga naj reši delavska družina broječa šest, osem ali še več članov, kateri služi kruh en sam edino oče delavec. In vendar kdo drugi bo vse to plačal kakor delavec? Ali je pa delavcu mogoče tako zvišati si plačo, kakor je n. pr. mogoče hišnemu posestniku zvišati najemnino stanovanjem? Ne. On se mora boriti, krvavo boriti, pred-no si kak cent priboljška pribori. In to gotovi faktorji prav nič ne pomislijo. Mesto, da bi znižali mestne stroške in skušalo mestom in občinam na kak drug način kaj prihraniti, navijajo davke, da ljudstvo kar ječi pod njimi.
Kaj bodo posledice tega? Take, da bo delavstvo zahtevalo večje plače, v kar je primorano iz navedenih vzrokov. In, ali bo povišanje plač lahko dobilo? Kaj še? Treba bo boja in prav lahko smo u ver j eni, da bomo letos zopet priča raznim industrijskim sporom, stavkam, itd.
Tako hodimo staro pot. Vsako leto se ponavlja stare pesem. Razlika je pri tem ta, da bogatini pri teh komedijah bogate z raznim veriženjem. Delavstvo pa izgublja na zaslužku in drugače.
Edina rešitev za delavce iz položaja, v katerega so pahnjeni leto za letom je izobrazba. Delavci proučujte politiko in izobražujte se. Čitajte prave zanesljive delavske liste, ne take, ki vas tirajo v radikalijo, pač pa poštene liste, ki vam predočujejo položaj tak, ka-koršen je. In ob času volitev povzdignite svoj glas, izberite sami svoje kandidate in tiste izvolite. Edino ta pot Vas bo pripeljala do vlade, ki bo vas upoštevala, kadarkoli se bodo delale postave, itd. Zakaj oblasti, ki imajo pravico navijati davke, bi morale upoštevati tudi to, da je treba istočasno davkoplačevalcu pomagati na drugi strani, sicer povišanja plačati ne bo mogel. Ali pa sedanje oblasti delajo tako? Bas nasprotno! Zato pa smo vedno tam — kakor vedno!
Kdo bo predsednik Združ. Držav?
Državljani Združenih držav se z veliko vnemo ba-vijo z vprašanjem, kdo bo bodoči predsednik Združenih držav. Razni mestni in vaški politiki razpravljajo o tem sirom Unije, kakor, da bi bili oni tisti faktorji, ki bodo odločili, kdo bo sedel prihodnja štiri leta v Beli hiši. V resnici pa je kandidat že odbran. Kdo ga je pa odbral, boste rekli. Odbral ga je Wall street, ki ima pri vsakih volitvah glavno besedo.
Se spominjate leta 1920. kako jurišanje je bilo med republikanci glede predsedniškega kandidata. V resnici pa so imeli magnati z Wall streeta skritega kandidata, ki so ga proti koncu republikanske konvencije v Chicagi nominirali. Seveda to vprašanje bi se rešilo popolnoma drugače tudi v republikanski stranki, ko bi navadni volilci nominirali predsedniškega kandidata. Ali ga pa nominira jo navadni volilci? Kaj še! Republikanska stranka in£a po celi uniji svoja okrožja ta okrožja izvolijo delegate za narodno konvencijo in ti delegati na narodni konvenciji postavijo kon-
Le a d vil le, Colo.
(Konec.)
Prišli smo torej v Edwards. Lep kraj je to. Precej velika dolina, obkrožena od hribov. Ima bolj milo podnebje, zato pa ni ne hude zime in ne preveč snega. Kraj šteje kakih 6 poslopij, ki pa so. vsa last našega prijatelja Matta. Nahaja se tudi dobrovrejena prodajalna, ki nudi vse potrebno za farmarje. V bližini Edwardsa je namreč mnogo lepih farm. Seveda največja farma je Mattova. Zadaj za farmo so kar celi hribi in cele gore njegova last. Tu v Colo-radi je vsa zemlja državna last in ako da država farmarju kaj sveta in gozdov, mora vse ograditi, tako da se zna meja med zasebno in državno lastnino.
Naš Matt ima na milje daleč vse ograjeno. Visoko gori v planinah ima obsežne pašnike, kjer so med letom pase živina. Živine ima zelo veliko, gotovo do 300 krav. Sedaj pozimi se je pasla živina ne daleč od hiše, a se ni pasla v snegu, ker sneg je že kedaj skopnel in se je že tu In tam kazal mladi regrat in druga trava.
Prišli smo do hiše, vanjo vstopili. Vsa družina je bila praznično opravljena in je mene in mojega spremljevalca z radostjo sprejela. V sprejemni sobici je bil postavljen majhen altarček z dvema gorečima svečama. Jaz sem na to mizico postavil Najsvetejše. Prišel sem namreč v Edwards zato, da cela Mattova družina prejme sv. zakramente za velikonoč.
Mattova družina je slovenska in eminentno katoliška, ki je vedno podpirala našo slovensko cerkev.
Matt je vrsto let živel v Leadville in je delal po rudo-kopih. Ker so tiste čase nakopali še mnogo razne žlahtne rude je naš Matt zaslužil precej denarja. Nato se je umak-'nil iz Leadville, šel v Glenwood Springs, kupil ondi hišo in je nekaj časa tam prebival. Pozneje je kupil to farmo za drag denar, kjer sfedaj živi, dela in se trudi od jutra do mraka. Toliko ima dela, da nima časa za spat. Pomaga mu pri delu nad vse pridna žena, ki je vrla gospodinja, ki pripravi vsaki dan tako kosilo, da mi Leadvillčani še na velikonoč ne bomo imeli takega kosila. Se pač na farmah dobi domače pristno in okusno blago, kar se po prodajalnah ne. Kakor je nam Matt pravil, se na njegovem ozemlju dobi vse vrste divje živali. Bo treba poleti vzeti puško na rame in iti za en teden v Edwardske planine na oddih in na lov divjačine.
V hiši so vsi člani družine opravili sv. spoved in prejeli sv. obhajilo. Kaj ne ginljiva domača pobožnost. Ginljivo je prav posebno bilo, ko je majhen srebrn zvonček trikrat zapel pri besedah: Gospod nisem vreden. Takale do-
mača pobožnost na človeka zelo dobro vpliva. In take-le vrste domače pobožnosti bi se lahko vršile sedaj ob velika-nočnem času po vseh slovenskih naselbinah okrog Leadville: v Salidi, Crested Butte in drugod, kjer prebiva precej našega naroda. Father Perše so ob velikonočnem času obiskali daleč na okrog živeče Slovence.
Po pobožnosti smo se po domače razgovarjali do kosila, ki je bilo toliko imenitno, da ga ne moremo kar tako prezreti. Če je navadne dni dobro in izvrstno, je bilo na ta dan grofovsko. Kar časa jaz živim tu v bogati Ameriki, še nisem tako imenitno obedoval kot že dvakrat v hiši Matta Koprivnikarja. Parkrat sem bil v Clevelandu pri duhov-ski večerji, pri kateri so bili zraven tudi škof. Je bilo dobro napravljeno, okusno in po ameriški maniri, toda vsa ta kosila in Clevelandske večerje daleko ne prekašajo far-skega kosila. Ne bom pripovedoval, kaj so nam na mizo vse nanesli dobra mamica in njene ljubeznive hčerke, ker za marsikatero jed ne vem i-mena, ampak toliko rečem, da se nam je predobro godilo. Seveda kosilo ali bogata večerja žgače venomer želodec, ki toliko časa ne da miru, dokler ga ne potolažiš z rujno kapljico. Te tudi ni manjkalo. Tako so nam urice hitro tekle, da smo se kar začudili in spogledali, ko so rekli hišni oče, čez četrt ure že pripi-ha vlak od Glenwood Spring-sa, treba se bo pripraviti. Da, da, za vlak se je treba do-časno pripraviti, če ne ti od-piha ravno pred nosom. Meni se je že to mnogokrat zgodilo. Zlasti ob počitnicah, ko sem vedno "rajžaL" A ne mislite, to ni bilo v Ameriki, ampak doma. Amerikanskemu vlaku vsa čast, ta ima potrpljenje, da rad čaka, če bi i-mel zaraditega tudi dve - uri zamude in osobje je zelo'*prijazno. V starem kraju se je pa zadnja leta toliko nateplo liberalnih uradnikov na postajah in vlakih, da ni kazalo že voziti se; drugega nisi čul kot besedo Far in so te šikanirali na vse mogoče načine in če ti je vlak ubežal, so se ti ljudje na kolodvorih kar krohotali. Prav posebno se pa zamudi vlak lahko na Laškem. Saj veste, kako vroče-krvn, hiter in živahen je Italijan ; kakor ljudje, tako vlaki. To se ti urno drvi po pie-montiških ravninah, da je občinstvo ves čas kot na "fedrih" in ako pridrvi na postajo, parkrat zasope in hajdi dalje, ljudje pa kar za njim in skačejo nanj.
V Ameriki je drugače. Po Ameriki se na postaje pripodi največ agentov. Ko pride vlak na postajo, ti iz "lanč-ruma" udere cela množica teh gosposkih postopačev, eden bolj dere kot drugi/da bi ne zamudil vlaka.
Sprevodniki vpijejo, da je
še dosti časa,, a ta tolpa nič ne sliši in ne vidi, tako zaba-rikadira vstop na vlak, da ne more pošten človek vstopiti. ! Najbolj zanimivo je gledati j kakega debelo rejenega, z mastjo napolnenega agenta, j ki se trudi v potu svojega obraza, da bi prišel pravočasno na vlak. Od brade se mu še cedi mast, ko ni imel časa se obrisati v restavraciji in znoj-ne kaplje mu letijo po obrazu, kot bi bil cel dan tolkel kamenje tam kje v Poljanski dolini. Rad bi hitro stopil, a ga njegove debele noge ovirajo, vlak že žvižga, sprevodnik kliče — zamuda bo. Ko prisopiha do stopnjic, vkljub vsej pozornosti "brekmana" buti ob stopnjice in se zvrne kot je dolg in širok, vlak pa čaka in čaka in ima zamudo zaradi enega človeka.
Mi smo pravočasno •dospeli na edwardski kolodvor, ki je tako majhen, da bi ga lead-villska burja kar mimogrede vzela in ga nemoteno postavila ravno na sredi "plača" izletniškega mesta Glenwood Springsa. In Zajčeva mama, ki imajo v tem mestu lepo hišico, bi enega lepega dne, ko bi šli na trg v mesto, ugledali edwardski kolodvor pred sobo.
Čez dobre dve uri smo dospeli zopet v naše prijazno mesto Leadville. Po dobri večerji pri našem prijatelju F. smo se razšli.
Je bila j ako prijetna pot in za me tudi poučna, ker sem videl zopet nekaj novega sveta, pa ne ravnega, ampak gorskega sveta, ki je meni še vedno ljub, akoravno sem v A-meriki prebival nad dve leti na ravnini. A tudi v Clevelandu sem skušal priti na kakšen hribček. Ravno v mestu ni nobenega, pač pa zunaj mesta tam za Collinwoodom je celo hribovje, kjer raste med drugim tudi vinska trta. Pa koliko je tamkaj Češenj, ravno take so kot domače cepljene. Te smo spomladi hodili obirat in smo se z vrabci kar kosali, kdo bo hujši in kdo jih bo več pojedel.
Končam in želim vsem bralcem in čč. gg. in uredništvu veselo Alelujo!
Rev. John Miklavčič.
-o-
Cleveland, O.
To pot hočem napisati nekoliko o slovenski naselbini v Canonsburgu, Pa. in tamkajš-nih bližnjih naselbinah.
V nedeljo dne 6. aprila, ki je bila posvečena tridesetletnici K. S. K. Jednoti sem imel čast biti gost tamkajšnih blagih slovenskih družin. Imel sem tudi priliko biti prisoten na velikem zborovanju, kateri je bil zato naselbino tako važen in odločilen. Smelo trdim, da bo ta d^n zapisan v zgodovinsko knjigo te naselbine in ostal bo v trajnem spominu v blagih srcih teh družin.
Ko sem se vozil dotično nedeljo po minuli slavnosti pitts-burških društev K. S. K. J. na poulični kari nekaj nad eno u-ro sem videl številne premo-gokope, ki se nahajajo ob cesti, ki vodi v Washington, D. C. Končno sem dospel v lepo Canonsburško mestece, kjer je precej industrije, tovaren različnih vrst, in v kateri o-kolici se nahaja nekako 13 premogorovov. V mesti sem dospel nekako ob 2:30 popoldne. Ker je bil lep dan se mi je nudil dokaj lep razgled po mestu in okolici. Po sredi doline pelje velika železnica Pennsylvania proti Washing-tonu, D. C. Na obeh straneh pa so precej visoki hribi ,a ne strmi in ne z gozdi obrašče-ni. Pač pa lepo okrogli in zgle-dajo, kakor bi se eden drugemu bahali, kateri ima več črnega dimca v sebi. Veliko izmed teh je postalo že jako votlih, kajti kakor so mi tam povedali, kopajo črni premog pod njimi že precej deset let. Vendar pa pravijo, da ga je še za mnogo deset let, in da naj nas, ki živimo ob jezerih Un ravninah nič ne skrbi, da
bi nas zeblo, ako le bomo imeli groš. Torej je premoga v teh hribih dovolj.
Ko sem z veliko zanimivostjo si ogledal mesto z Bluff ceste, ki je že na koncu Canons-burga, zadnja postaja v mestu sem pogledal v protokol, katerega izda enkrat na mesec naš urednik brat Zupan, da vidim kje imajo sejo društ-veniki sv. Jeronima, ker sem že pozabil odtakrat, ko sem bil na slavnosti ravno tega društva, ki je razvilo svojo društveno zastavo in praznovalo razvitje in blagoslovlje-je društvene zastave.
V adresarju sem videl, da se društvene seje vrše pri Mr. Bevcu. Mislil sem si: no to bo pa že prava seja, v hiši jo imajo. Vprašam tam male fantaline, kje je ta Mr. Bevc. Fantiči mi ' pravijo: pojdi črez to železnico in vodo ravno na to drugo stran, kjer vidiš po hribu več hiš in tista velika hiša, katera ima na koncu samo eno okno in zraven še ena manjša je Bevče-va. Bil sem kmalu tam in kako sem bil razočaran, ko sem našel, da je ta mala hiša poleg velike omare narejena nalašč za dvorano. Vidim, da je tudi polno ljudi. Prihajal sem skrivaj. Nobeden ni vedel, ali bom prišel ali ne. Moj namen je bil, da jih iznenadim, da me nobeden ne bo spoznal. Ali glej ga škrata, že ko pritisnem na kljuko, mi zakriči-jo, da sem Clevelandčan. In tako sem jim iz moje potne torbice izložil vse moje pozdrave in povedal, da želim prisostvovati njihovi seji in da ostanem z njimi do drugega dne.
Povem Vam, da je bilo vse veselo in živahno in da smo marsikatero pogruntali.
Seja je bila res živahna in zakaj tudi ne, saj je bila tudi dokaj pomenljiva; kajti ta seja je imela biti odločilna seja za naselbino, v kateri prebivajo naši slovenski trpini, nekateri že nad 30 let. Zanimivo je bilo poslušati vse v srca segajoče besede. Na ve-čih obrazih so se utrinjale solze sočutja, čas je bežal hitro naprej, zbornica se je sporazumela, predlog je bil stavljen: "zemljišče in hišo, katero smo odločili kupiti naj bo izročeno odboru za bodočo novo faro in cerkev." Mladi pa čvrsti mož predsednik društva Mr. Žagar je vihtel kladivo ir^ povdarjal, da je sedaj tudi izpolnjen njegov namen in želja, kakor tudi več drugih, zlasti ženam in materam so solze prišle iz oči, bilo je zares živahno.
Mrs. Bevc je pa rekla: "sedaj ga bomo pa kar iz škafa." To pa nas je dvignilo kar iz stolov, skoraj bi zapeli: "se-jdaj pa ne gremo dam . . ." ' Ko smo se malo pokrepča-,li, sem prosil, da mi pokažejo ta prostor, kjer ima biti nova bodoča cerkev, ako je to božja volja.
Mr. Michael Tomšič, kateri je vodil v odbor to kupčijo, je obenem tudi blagajnik društva. Mr. Žagar predsednik in še par drugih, smo šli malo navzgor na hrib, kjer stoji velika zidana hiša iz opeke, če ravno že šteje nekaj deset letij, stoji še trdno n avogalu "Alexander in Charter roa-da. Hiša zgleda oddaleč iz druge strani hriba, tako velika, kakor en grad in notri stanuje več družin. Okrog pa je tudi več prazne zemlje, toliko, da odgovarja bodočnosti. Meri nekako 84X160. Toraj prav kot nalašč in* zraven drugega ravno v sredini slovenske naselbine na hribu, okoli katerih so postavljeni slovenski domovi dobrih katoliških družin. Zato je ta prostor velike važnosti. Lastovala ga je neka dobra katoliška družina, katera je obljubila izročiti posestvo za cerkev prav pod u-godnimi pogoji, .zakar ji bodo hvaležni vsi farani še mnogo poznejših let.
Potem smo si ogledali vse
(Dalje na 3. strani.!
j. M. Trunk:
PODOBE IZ NARAVE.
4. Višji pomen glasov.
"Zvoki so oznanjevalci veli-tva božjega. V svoji ubranosti so nam neka zemeljska odoba one večne harmonije, kateri obstaja radost in mir večnega življenja. Ta blaženost izvira iz popolnega soglasja, ki vlada med stvarjo in Stvarnikom. Zato je imela tudi godba vedno svoj verski pomen. Ta umetnost naj bi v cerkvi posebno poveličevala složbo božjo.
Grki so imeli svojega Orfe-ja, ki je z močjo svojih glasov vse očaral. Pravi, nebeški Orfej je Spasitelj, ki očara človeško srce s svojo modrostjo in ljubeznjivostjo. Lepo piše o glasovih sv. Avguštin: "Kaj so pač sladki glasovi, ki oživljajo našo puščavo, v primeri z onimi, ki odmevajo v srečnih stanovanjih Najvišjega? Slišimo peti ptice, di-vimo se ubranim glasovom godbe, ker Gospod vesoljstva nas hoče s tem navdušiti v nizkem boju tega življenja za našo domovino. Človek, kaj sediš tu brezskrbno in se ra-duješ in pozabljaš na namen, za katerega si poklican ? Karkoli razveseljuje v tem življenju s sladkim glasom človeško uho, je hripav zvok, le zmeden glas višje harmonije, ki nam doni iz daljave, iz večnih stanovanj, kjer razsvetljuje veliki kralj svoje izvoljene z neizmerno radostjo. Človek! Čemu postajaš in ne;vstopiš? Čemu si pri blažilnih glasovih malomarn in ne poslušaš, kaj ti ubrani glasovi govorijo ? Vstopi, odprti so ti oni prostori. Veliko veselje, ki ga oznanja Gospod po ubranih zunanjih glasovih vabi vsakega, da se udeleži pravega veselja v njegovih večnih prostorih. Hiti in ne odlašaj, nebeška godba te vabi."
Sv. pismo govori o nebeški godbi, o nebeških pesmih, ki donijo na kraju izvoljenih: "In slišal sem glas iz neba, kakor glas mnogih voda, in kakor groma velikega glas; in glas sem slišal citralcev, citra-jočih na citre svoje. In poj o kakor pesem novo pred prestolom, in pred čveterimi živa-limi in pred starišinami; in nihče se ni moerel naučiti pesmi, razen sto štiri in štirideset tisočeri, odkupljeni od zemlje." (Skrivno razod. 14, 2, 4).
8888 — IV. — 8888.
VODA.
V zeleni dolini, tam v šumečem lesi, raste breza srebrolista. Tam ob belem mlini pod visokimi kolesi vije se vodica čista.
Dragotin Kette. .
1. Kako deluje voda?
Do koncem 18. stoletja so prištevali vodo med štiri prvine ali elemente. Naravoslovec Cavendish je 1. 1783. dokazal, da tvorita vodo dva dela vodika in en del kisika.
Voda za živalsko in rastlinsko življenje na zemlji ni samo velikega pomena, temveč naravnost pogoj in podlaga. Voda raztaplja razne tvarine, jih prenaša od kraja do kraja, in posreduje, da živalstvo in rastlinstvo vspeva in živi. V ozračju tako, kakor v rastlinskih in živalskih telescih si nabira snovi, katere dovaža zemlji; iz zraka in zemlje pa sesa zopet snovi, katere potrebujeta rastlina in žival.
Med atome, iz katerih obstaja rastlina, se voda poriva, kakor gromadi zidar kamenje pri stavbi; brez nje,bi rastlina ne mogla rasti niti obstati. A voda mora pri rastlinah izvršiti še drugo nalogo. Snovi, ki služijo rastlinam za živež, bi ne prišle do rastlin, niti bi ne mogle prodreti njih stenic, če bi jim ne služila voda kot gonilna moč. Kakor dela mlin ob reki le tako dolgo, dokler voda žene kolesa, tako potrebuje tudi živa, razvijajoča se rastlina velike množine vode. O tem se moremo najbolj prepričati ob času kake suše, ko vidimo, da gine vsled pomanjkanja vode vse rastlinsko življenje.
Zemlja naj bi bila vrt z lepimi livadami, temnimi gozdovi, rmenim poljem, prijetno bivališče radujočih se stvari. Zato je Vsemogočni ustvaril vodo. Kot sopar se dviga v ogromnih množinah v ozračje in pada kot dež, rosa, slana ali sneg na zemljo, napolnjuje jezera, reke, potoke in studence ter pretvarja zemljo v pravcati raj. Voda se neprestano pretaka, kakor se pretaka kri v človeškem truplu. Voda je, da rabim vsem umevno podobo, prav kakor kaka skrbna mati, ki neumorno hodi v stanovanju od prostora do prostora. Zdaj je v kleti, zdaj zopet v zgornjih shrambah, tu v kuhinji, tam v spalnici, vse vidi, vse uravnava, vse pripravi, da preskrbi svojo družino z vsem potrebnim. Tako roma voda neprestano v rekah in potokih v morje, odkoder se dviga po kratkem prestanku kot sopar zopet v ozračje, ter se vrača v podobi dežja, oživljajoč vsa naravo, ali se zalesketa kot rosa v jutranji zarji, ali se zbira v studencih v temnem gozdovju ter se vije kot žuboreč potok skozi zelene livade, povsod delujoč svoje darove, in se vrača tako zopet dol v svoje niža ve.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani)
tam prijazne domove. Mr. Tomšič je nas peljal kar v svojo palačo. Mrs. Tomšič je prinesla ravno "Golido" iz pod krave, to je domače penn-sylvansko pivo, katerega prideluje skoro vsaka hiša. Takoj sem ga dobil dva polna glaža, ki me je jako poživel. Nato smo morali pa okrog mize, katero so Mrs. Tomšič obložili s pečenkami in drugimi dobrimi stvarmi, katera je nam šla v slast. 4
Zopet, pokrepčani smo sklenili iti dalje, če ravno sem obljubil Mrs. Bevc, da pridem takoj na večerjo. Odpeljali smo se nekaj postaj naprej lastniku imenovane zemlje katera je namenjena za cerkev in tudi tam smo bili gostoljubno postreženi. Vsa čast takim družinam.
Pozneje zvečer smo se zopet sešli v Bevčevi dvorani. Slavnost naše tridesetletnice se je nadaljevala, zopet je bila obilna udeležba in velika živahnost, dokler si nismo pozno v noč, ko sta prišla že skoro oba kazalca na vrhu skupaj voščili lahko noč.
Jaz sem mislil, da je že vse končano in da se bo kar takoj sladko zaspalo, ker smo se bili precej na hodili po svežem zraku. Pa kako sem se motil. Kar nekaj zarožlja in krepki glas zadoni: "Pili ste in dobro ste se imeli% Sedaj bomo pa molili." Jaz se kar ustrašim, ko zagledam precej dolg rožnivenec. Sedaj smo pa skupaj, to vem, da zmazati se ne da. Bil je z menoj tudi Mr. Pelhan ravno tako v škripcih in on je že vedel za ta običaj, zato se je takoj podal, hitro je bil na kolenih. Tudi jaz sem potegnil bližnji stol in se podam usodi. Držal sem se precej pokonci in pazil sem na Mr. Pelhana, če bo točno odgovarjal svojo dolžnost, slišati ga je bilo bolj malo. Včasih pa je rekel samo: " . . . smrt na rami amen!" Ketna,
NAZNANILO!
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o brt. Sprejemam nova, kakoT tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var-nišam in vsa druga dete spadajoča v to obrt.
Rojakom se priporočam > naklonjenost!
. FRANK MARLEY
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 2115. i
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada * prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
Finančna sila tega zavoda Jamči vam gotovo sigurnost!
Slovenci v Ameriki
otroci — njihovi roditelji — in roditelji onih, zaupajo svoje bančne poslovanje našemu zavodu — in vsaki izmed teh ceni uspeh svojega trajnega občevanja s to največjo Jugoslovansko banko v Združenih državah.
In Vi, kateri ne ulagate, niti ne investirate, ne glede kje stanujete, prepričajte se, da je najuspešnejše za Vas, ako poverite Vaše bančne posle nam.
KASPAR STATE BANK
1900 — Blue Island ave. vogal 19. ulice.
CHICAGO,
ILLINOIS.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in najhitreje. PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse parobrodske družbe v Jugoslaviji in tukaj. Izdelujemo prošnje (affidavite) za doseljence.
katero so imeli Bevčeva matici je bila precej dolga in povem Vam, da niso niti ene j a. gode preskočili in nazadnje smo še nekaj dodjali za nameček.
S tem smo storili pokoro za dneve medsebojne boje, katere smo imeli in potem se s Pelhanom še enkrat posloviva z obljubo, da se snidemo drugo jutro.
Da sem napisal par vrstic v zabavo, upam, da mi dotič-ni oproste, ker se razume, da mislim na šalo. V resnici pa so to vsega spoštovanja vredne katoliške družine. Vzorne so, kakoršnih se malo kje dobi, pri proste so a v njih bije verno srce — da bi bilo takih kaj več!
Vsem skupaj, kakor tudi vsakemu posamezniku se najlepše zahvaljujem utise, katere sem dobil med Vami, so za mene dragoceni. Jaz Vam dajem vse priznanje in mojo podporo, ako sem Vam le kaj v moči storiti.
Upam in pričakiljem, da se bodo Vam Vaše srčne želje u-resničile in da bo Vam in Vašim otročičem podeljena in dovoljena cerkev in duhovnik, ki bo za Vas skrbel in Vam oznanjal božjo besedo v milem materinem slov. jeziku. Dolgo ste ga pogrešali in po njem hrepeneli in morali ste hoditi daleč v tuje cerkve in pritem si ohranili tako živo vero, kakoršno sem opazil med Vami. Čast Vam!
K. S. K. Jednota bo ostala še nadalje Vaša zaščitnica, Vi pa njeni sptrudniki ostanite. Medtem pa bomo delovali, dokler ne bomo dosegli vsega, kar tako nujno potrebujete .. .
Onim pa, kateri naselbino še ne poznajo, naj velja to, da sem se osebno prepričal, da je tukaj v bližini že zbranega toliko našega naroda, toliko družin in posestnikov, da bodo zmožni vzdržavati cerkev in duhovnika. Poleg Slovencev je pa tudi mnogo
Slovakov. Računa se lahko nad 200 družin ali pa še več in na daleč na okoli ni nobene slovenske župnije. To sem napisal iz prepričanja in mojega obiska v Alexander in Canonsburgu, Pa.
A. Grdina.
-o--
Sklep narediti zna vsak, držati se sklepa in po njem živeti jih zna pa jako malo. ♦ » *
Prijateljstvo in ljubezen naj ne prejmeta ničesar, česar ne moreta vrniti; vendar kdo se tega drži ?
ANDREW BATTISTIG General Contractor
and Builder
1901 W. 22nd St.
CHICAGO. ILL.
Phone Roosevelt 8766.
Prevzamem vsakovrstno zidarsko delo. Zidam nove hiše in stare popravljam, kakor tudi vsa druga stavbin-ska dela. Vsem se toplo priporočam.
(4—15.)
ŽENSKA BILA HUDO BOLANA. ZDRAVNIKI JI NISO MOGLI POMAGAT. IME-LA JE VE$ OPERACIJ.
Mrs. Pavlik. stara 42 let. iz tega mesta je trpela in hudo bolehala nad ieat-najst let in vaa upanja sa
ozdravljenje so prešla. V«č-
je število neuspešnih operacij je bilo izvršenih sU cer je izgledalo, da nI zdravila zanjo na ti ml ji. Več let je bil« n*. zmožna za delo. Pred nekaj tedni ji je neka njena soseda prijateljica priporočila naj poskusi zdravi« la proti glistam. Mr. Pao-lik se je smejal nato pri poročilo ampak, Mra. Pan-lik je zahtevala, da se naj .	'	. poskusi vseeno še na«T.t
njene prijateljice. Po preteku enega tedna . uživanju zdravil za. trakuljo je PO-ia, ^J** i« ie pustila posteljo in danee je dobila na teži že nad dvajset funtor in je zmotna opravljati njena hišna dela, lule. da. da je napoti pravega okrevanja, ker monster, ki je razjedal njeno življenje je bil odpravljen. Prava znamenja so drobci trakulje v odpadkih. Podobna znamenja SOI omotica, slab tek. zguba teše. smrdljiv dih. rumena koža, bolečine v delih telesa, hrbta in nogah, plazenja v trebuhu in želodcu, ki se včasih vzdrguje v grlo. Bolnik nima Ije do dela in ne za življenje, nobene am. bicije in je malankoličen. Želodec postane večkrat kisel in hrana noče doli po grlu. Omedlevični napad se tu in tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo se je celo. da je tra-kulja zlezla v sapnik in zadavila bolnika. Rešite se tega parazita p red no vas umori. Naročite si dovolj Laxatan zdravila za 10.43 pri Laxal Med. Co.. 362 Laxal Bldg., Box 963. Pittsburgh. Pa.. &e danes ker jutri i« Za zavarovanje zavoja
lahko že prepozno pošljite 25c več.


VELIKONOČNE RAZGLEDNICE
dobite pri nas, različne nabožne slike v barvah, cena 30c dz.
Imamo tudi veliko zalogo krasnik velikonočnih podobic, paketi po 100 komadov, cene: 75c, $1, $1.25, $1.50. Fine, z zlato obrezo po 50c dz.
DVA NOVA SLOVENSKA MOLITVENIKA
1)	"Pri Jezusu" molitvenik za obiskovanje presv. Evharistije, male žepne oblike, usnje, zlata obrežna, cena 80c. ' i	j . *
2)	"Zveza ljubezni" molitvenik posvešen Češ-Čenju presv. Srca Jezusovega, vezan v usnje, zlata obreza, cena 75c.
Velika zaloga molitvenikov, slovenskih in angleških, vsakovrstnih, devocionalij.
Največja slovenska knjigarna v Ameriki. Pišite po naš ceftik.
EDINOST, 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.

RAZPRODAJA
TE DNI BOM RAZPRODAL VSO SVOJO DOSEDANJO ZALOGO ČREV-LJEV PO NAJNIŽJI CENI, KER SEM PRISILJEN RADI VISOKE NAJEMNINE NA PODLAGI KATERE BOM MORAL UREDITI SVOJO TRGOVINO ZA V BODOČE. — ROJAKI, KI SE BODO POSLUŽILI TE PRILIKE SI BODO PRIHRANILI DENAR!
_ I
T
MOŠKE PRAZNIČNE
črevlje iz rujavega in črnega usnja od
$1.95 do $4.95
"SLIPERJI" VSAKE VRSTE za žene in dekleta močno narejene iz usnja in finega blaga, jako ko-modne. Ta teden od
95c do $2.25
"SLIPERJI" ALI NIZKE ČREVLJE
za dekleta iz blaga in svetlega usnja, jako komod-ne za spomlad in poleti. Ta teden:
$1.95 do $4.00
j obuvala za otroke
| vsake vrste dobite pri nas. | Kadar kupujete črevlje | morate misliti, vedno tudi i na to, koliko boste plača-I li za nje. In če jih pridete v mojo trgovino ste lahko gotovi, da boste dobili dobro obuvalo za zmerno ceno.
fantovske črevlje
Boljših črevljev za vaše šolarje in že bolj odrašcene fante ne boste dobili, kot pri nas za jako mal denar ta teden. Močne iz najbolj trpežnega usnja bomo prodajali ta teden: od "
$1.95 do $3.85
POPRAVILA
izvršujem točno in dobro, z najbbljšimi električnimi stroji. Za vsako delo jamčim. Kadar imate črevlje za popraviti prinesite
jih v mojo popravljajtoico in prejeli boste dobro delo za mali denar.
TU JE OMENJENIH LE NEKAJ ČREVLJEV IZMED MNOGIH, KI JIH BOMO POSTAVILI NA RAZPRODAJO TA TEDEN. PRIDITE IN KUPITE SI ČREVLJE ZA PRAZNIKE V MOJI TRGOVINI. PRIDITE DA BOSTE PRVI IZ VELIKE IZBIRE NAJBOLJŠE IZBRALI!
john vrašič, Sjsr^jsr
2057 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILLINOIS.


ZVONARJEVA HČI
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
5. Domnevanja.
Pri "zlati kroni" v mestu so pri obmizjih živahno razpravljali o rajnem Prašnikarju.
"Jutri bo imel župan v soseščini dražbo po umrlem učeniku," je pripomnil eden izmed družbe.
"Ne bo mnogo na prodaj," je pripomnil okroglolični, trebušnati mestni pek in obraz se mu je namrdnil v resne gube:
"Danes še ob petih so se peljali Zvonarjevi vsi trije, on, sin in pomočnik iz mesta pri zgornjih vratih. Mislil sem si, kam neki gredo tako zgodaj vsi trije, pa nisem hotel godrnjavega starca izpraševati. In ravno ob enajstih zopet so se vračali z vozom, polnim stare šare. Učenikova delavna miza, modli in kovine so bile na vozu. Rečem vam, kovine, za pest debele in svetle, kakor samo čisto zlato. Mislim, da je stari lisjal, ta zvonar, napravil dobro kupčijo. Kaj pa tak tepec razume, kakor je oni vaški župan." Živahno je govoričil pek in ko je videl napeto radovednost, ki je poslušalcem žarela iz oči, je še gorečnejše nadaljeval:
"Kaj neki pozna tak-le človek, kakor je ta župan, pravo vrednost različnih kovin, in pa če je svinec ali srebro. Svetilo se je tako na vozu, da sem se kar prestrašil. Tako veliki kosi so bili, še debelejši od moje glave, ki ni majhna."
Male kepe bakra in cina, ki ga je imel rajni učenik, so se vsled pekovega govorjenja vedno povečavale in so žarele vedno svetlejše in svetlejše, nad vse zgovorni mestni brivec pa mu je živahno pritrjeval:
"Saj vemo, da rabi zvonar celo reč srebra. Bogat pa Rudnik ni bil nikoli. No, mislim, da se bo kmalu pokazalo, če je bil *p\en kaj vreden."
Starikavi mestni kramar Burja, nemirnih, lisičjih oči in plitvega izraza na obrazu pa pripomni:
"Nekaj posebnega sta že imela skupaj ta dva, Rudnik in učenik. Stara Lenka, učenikova postrežnica, je kupovala pri meni danes sladkor, pa mi je marsikaj pošepetala."
Stari opravijivci so skrivnostno stisnili glave skupaj.
Staro Lenko, ki je obenem prenašala različne stvari iz mesta kot potovka, so vsi poznali in vsakdo je vedel, da je bil edino nji prost dohod v učenikovo stanovanje.
"No, in kaj je pravila"? je nestrpno vprašal izveda-vi brivec.
"Vesela je bila, ker ji je zvonar Rudnik dvojnato povrnil zaostalo mesečno plačo," in skrivnostno je namežik-nil z očmi in pogledal zdaj enega, zdaj drugega in nato
pljunil čez ramo v dolgem loku po sobi in skrivnostno obmolknil.	___
* Možje so se pomembno spogledali, pek je pa zanič-ljivo pripomnil:
"Bo že vedel, zakaj. Zastonj ne bo nihče metal svojega denarja stran."
"Rudnik že ne, saj je že od nekdaj znan kot stisnje-nec."----^ - - *< — ..
To je bila voda na pekov mlin. Vsi so držali zdaj z rajnim učenikom. Natolcevanje ima neko skrivnostno privlačnost, posebno če zadene živega, onega, ki ga lahko u-darja s svojo perečo zlobnostjo. Bolj potihoma je torej nadaljeval : "Lenka je tudi pravila, kako vesel da je šel učenik oni dan z doma. V najlepši nedeljski suknji in vse svoje premoženje je imel s seboj, saj ji je sam dejal, da bo pri-
šel zvečer domov bogat, ker nese ves svoj zaklad k mojstru Rudniku. V ta namen bosta jutri spila kozarec vina. No, tako je govoril Lenki par ur pred smrtjo."
Stari kramar Burja je globoko vzdihnii in nadaljeval:
"No, in iz onega "jutri" ni bilo nič in kam je šlo njegovo bogastvo, ne ve noben človek."
"Celo popoldne je sedel pri zvonarju. Sam sem ga videl ko je šel tja in sd pozneje vračal domov," je pojasnjeval brivec.
"Ej, ni bil norec ne, kakor so vaščani mislili," je pristavil tretji.'
"Kaj še! To je bila bistra glava," so mu pritrjevali
vsi.
"Ali mislite," je začel zopet prepričevalno mestni pek, "da bo občeval mojster Rudnik leta in leta s kakim norcem? Je preveč prevzeten za to. Učenik je bil, vrjemite mi, v mojih očeh nekaj izrednega, škoda, da je tako žalostno končal!" »
Iznova je nastal mučen molk. Razum natolcevalcev se je upiral skrivnostnim mislim, ki so se jih lotevale ob tej nenavadni smrti. Ali je bilo vse tako naravno . . . ?
"In kaj pravi zdravnik, ki je pregledal mrliča?" je vprašal čez nekaj časa previdni urar.
"Srčna kap," se je hitro odzval brivec, zasmehljivo nategnil ustni ter nadaljeval: "To pravijo zdravniki vedno, če si ne vedo pomagati. No, nas eden od naše obrti pa tudi nekaj razume na zdravništvo, zato pa pravim, da nobeden ne izgleda tako smrtnobled, če ga je zadela kap."
"Nič slabega nočem govoriti o Zvonarjevin; vendar
posebne vrste ljudje so pa le. Pri mestni občini v svetoval-
stvu ni še bil nobeden kljub temu, da imajo tako razvito obrt.
Nekateri izmed meščanov so v zadregi gledali v tla urar pa je pripomnil važno:
"Kaj čemo, saj ima tudi njihova obrt polno skrivnosti, napačnega pa še ni nihče slišal o njih."
Phone: Randolph 6095—R.
CLOVER DAIRY CO.
meglich & andolek
Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd.
Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO.

t t « • , , t , ,
John Gornik
SLOVENSKI TRG0YEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN VE. Izdeluje MOŠKE OBLEK t
r OPKA-«.>cilu točno
Dve kvalitete so, ki določajo vrednost!
AKO STE TUDI Vf
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kcaj na pomlad, je v vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu!
RAVNO TAKO JE VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z -dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo!
• •
Pošiljanje denarja.
• •
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi ban kami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve memo denar.
se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje
Denar pošiljami ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se vam priporoča.
SLOVENSKA BANKA
»
Zakrajsek & Cesark.
70 — 9th AVE.,	NEW YORK. N. Y.
Dobro obleko se vedno izplača kupiti radi dveh kvalitet! Ko pride do cene je malo razlike med ceno dobre obleke in oble-' ko nižje kvalitete — a velika razlika pa je v modi, izdejavanju, blagu, in vrednosti.
Vzorec dveh kvalitet in dveh vrednostij se lahko opazni v naših moških in zamlade fante oblekah ZA SPOMLAD
Z DVOJNIMI HLAČAMI
ki jih prodajamo po
$35.00
DRUGE OBLEKE VSE Z DVOJNIMI HLAČAMI PO:
$25, $30, $40, $45 IN VIŠJE.
PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE PONUDBE!
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje s 1. strani.)
Jerančič pa sta odšla peš proti domu. Med 11. in pol 12. uro je videl mladi par neki železničar za stadijonom, kjer kopljejo gramoz. Mimogrede je opazil, kako se dekle smeje. Ni se brigal dalje, kaj da imata in je šel naprej. Kmalu za tem pa so culi v bližnji baraki stanujoči Ciglaričevi strel. Misleč, da streljajo vojaki, kar se* čestokrat dogaja ponoči, niso pripisovali temu nobene važnosti. Žena Ci-glaričeva je sicer odprla okn6 in pogledala venkaj, ter opozorila moža, da se ji zdi, da nekdo leži zunaj. Mož »pa je menil, da je to kak pijanec in tako pomiril svojo 'ženo. Drugo jutro pa so Ciglaričevi v svojo grozo zapazili, da leži v bližini njihovega stanovanja mrtva ženska. Obvestili so stražnika, ki je takoj pri-hitel na lice mesta in nato obvestil policijo o dogodku. Pod vodstvom šefa kriminalnega oddelka dr. Mlekuža in v spremstvu policijskega zdravnika dr. AvramoviČa ter revir-nega nadzornika Žajdela, je odšla policijska komisija takoj na mesto umora. Dr. Avra-movič je ugotovil, da gre tu za zločin in da je umorjenka u-streljena iz samokresa. Krogla ji je šla pri. desni gornji lakti skozi pljuča, ranila vrhnji del srca in prišla riad levim gornjim rebrom ven. Smrt je nastopila takoj. Truplo umorjenke je ležalo do včeraj do pol 12. ure dopoldne na mestu, nakar so ga odpeljali v deželno bolnico v j s vrh o obdukcije. Po takojšnjih izvidih je bil aretiran o-jsumljenec Alojzij Jerančič, ki je bil nedvomno zadnji v druž-
bi umorjenke. Petkovškova je bila oropana vsega denarja, ki ga je imela pri sebi, vsled česar se sumi, da je zločin lingiran tako, kot da bi se šlo tu za roparski napad. Dosedaj aretirani Jerančič zločin trdovratno taji. Pokojna Petkov-šek je bila vzorno dekle, vestna in pridna v službi, kakor tudi poštena v svojem privatnem živjljenju. Stanovala je umorjena pri svoji sestri na Vodovodni cesti, ki je poročena s strojevodjem Recom. Zanimivo je, da se je tekom včerajšnjega dne v kino "Tivoli" zglasilo za pokojničino mesto blagajničarke že 6 gos-podičen, ki bi 'hotele sprejeti to službo. O nadaljnem poteku zasliševanja osumljenca bomo še poročali.
-o-
Mačke požrle novorojenčka.
Iz Splita poročajo, da so na hodniku tamošnjih, policijskih zaporov našli v krvi glavo in roko novorojenčka. Zdravnik je konstatiral, da je bilo dete staro 6 mesecev. Brezsrčna mati je neopaženo postavila dete v temen hodnik in odšla, ko je dete preje umorila. Mrtvega otroka so se tekom noči lotile mačke in raznesle otročje telo, tako da je ostala na mestu samo roka in glava.
J.KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, ia
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboliše delo. najnižie cene Prevzamem barvanie hiš zunaj 11: znotr^i. uokladam stenski
naoir
Trikrat na dan
je treba jesti, in logično temu trikrat na dan kuhati. Gospodinja pa mora vedno računati kaj bo pripravila za zajterk, kosilo in večerjo, da bo zadovoljila tiste, za katere kuha.
V kolikor se tiče mesa se dobi najboljšega, pa bodisi sveže meso, suho prekajeno, perutnino ali druge vrste meso pri našem domačem mesarju
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
Phone: Canal 6319.
1913 — West 22nd Street,	Chicago, III.
Prave KRANJSKE DOMA NAREJENE krvave in mesene vedno na razpolago! Pridite po nje!

ELY, MINNFSOTA
GRAMOFONI
JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Cot. iSti: Street.
so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec.
Ako :ga še nimate ▼ Vaši hiši, .pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče.
POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago 2a šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male
deklice in otroke.
IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki' spadajo v trgovino z mešanim
blagom.
' TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo- Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste.
GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam.
Pridite in prepričajte se!
Slogar Bros.
ELY, MINNESOTA,
Phone: 104
■ ,	<M: i._ i.	r


"t