Celje, 12. septembra 1968 — I^to XXn — St. 34. — Cena 60 paa* (din) DANES V CELJSKEM TEDNIKU: Strim 4: KMO celjtikemu muzeju milijon starih dinarjev Stran 5: Saj človelc ne more kar umreti Stran 6: Želve v IiiSi — kaj pa zdaj? Stran 7: Jaki: Milijon za šolo v Mozirju Stran 8: Za ivje na brkili — antifriz Stran 9: šport in prometna kronika Stran 10. Letos 49 nmih članov ZK Stran 11: Manjši skladi — nei>erspektivno Mno U tal U: NOVA GORICA. NEKOČ. VCiERAJ Df DANES POD MASIiOVOMt BV(»ODA JK ZIATO. SVOlšODA JB VSB Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva PRESTALI SMO VSE PREIZKUŠNJE IZ GOVORA TONETA BOLETA NA ZAKLJUČNI PROSLAVI OB 100- LETNICI TABORA V ŽALCU v nedeljo so v Žalcu zaključili praznovanje ob stolet- nici tabora. Po promenadnem koncertu libojskih godbeni- kov je bila dopoldne v dvorani kmetijskega kombinata sve- čana proslava, na kateri je govoril zvezni poslanec Tone Bole. V programu so sodelovali celjski moški komorni jbor, gojenci žalske glasbene šole, član SLG Sandi Krošl in drugi. Udeleženci proslave, med,katerimi so bili tudi predstavniki Ljutomera, kjer je bil prvi slovenski tabor, čigar stoletnico bodo proslavili prihodnji mesec, so poslali [)ozdravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu Titu, V svo,iem govoru je Tone Jole najprej orisal razmere v današnjem času, v katerem, kot je dejal, je mnogo najraz- ličnejših spopadov in vojnih žarišč, ki puščajo za seboj pustošenje, siromaštvo in la- koto in s katerimi hočejo močnejši porušiti to, kar je človeštvo gradilo tisočletje. Tudi slovenski narod je v svo- ji zgodovini doživljal mnoge težke preizkušnje in malo je narodov v Evropi, ki bi v bo- ju za nacionalni obstoj in ne- odvisnost preživeli tako kriti- čna obdobja. Samo čvrsti vo- lji in odločni zahtevi po na- cionalno samostojnem življe- nju, ki je prevladovala v na- prednih množicah 19. stoletja, tudi v dobi taborov, gre za- sluga, da smo ohranili svojo nacionalnost, četudi je naša liberalna buržoazija tedanjega časa tabore zatrla, je rekel Tone Bole, je misel o sloven- ski skupnosti tlela dalje, da bi med NOB zagorela in pod vodstvom KP uresničila dav- ne težnje. V delu svojega govora je Tone Bole govoril o aktualnih vprašanjih našega notranjega razvoja, v katerem .je po nje- govih besedah v sedanjem ča- su najvažnejša bitka za druž- beno in gospodarsko reformo. Kljub mnogim težavam in problemom, ki spremljajo ta razvoj, vse dosedanje izkuš- nje in spoznanja kažejo, da je v izpopolnjevanju samouprav- nega sistema edina pot v so- cializem. Zadnji politični do- godki v svetu samo potrjujejo pravilnost naše usmeritve in našo zgodovinsko odgovor- nost pred mednarodnim de- lavskim gibanjem. Ko je Tone Bole govoril o dogodkih v zve- zi z okupacijo CSSR, je med drugim poudaril, da so vsi naši narodi enotno in sogla- sno podprli resolucijo CK ZKJ, v kateri smo vsemu sve- tu jasno povedali, da ne pri- znavamo politiko sile. živimo v času velikih protislovij v človeški družbi, je rekel ob koncu, zato moramo vse na- še ustvarjalne akci,je votUti zvesti duhu revolucionarnega marksizma. dhr ŽALEC SVEČANO OKRAŠEN — Poleg zastav, urejenih ulic in okolja zgradb, je bil napis, ki ga vidimo, najvidnejše znamenje praznovanja stoletnice tabora. Seja sekretarjev Na komiteju revirske kon- ference ZKS v Trbovljah so se v petek sešli politični se- kretarji sekretariatov občin- skih konferenc ZK iz Trbo- velj, Hrastnika in Zagorja ob Savi. Na sestanku, ki ga je vodil sekretar komiteja revir- ske konference ZK Marijan Orožen, so razpravljali o se- danjem zunan,}c političnem po. ložaju in o nalogah ZKJ v tej zvezi, obravnavali pa so še iz- vajanje Resolucije, sprejete na deseti plenarni seji CK ZKJ, ter naloge ZKJ v pripravah na vseljudsko obrambo v pri- meru napada od kjerkoli in od kogarkoli. (nk) OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA ŠMARJE PRI JELŠAH: Še nikoli toliko uspehov v nedeljo je bila v Rogaški Slabini slovesna seja abčinslse skupščine in vodstev poilitJičniih organizacij v občdflii. Na seji je govoril predsednik občine tova- riš LOJZE LIBNIK, ki je med drugim dejaJ, da so dedovmi ljudje v fcej občini letos storili mnogo več, kot v letih doslej, zilasti ipa kar zadeva komunalne ureditve, kot je izgraditev vrste vodovodov in drugo. To je toliko bOlj razveseljivo, kaJjti dejstvo, da šmar- ska oibčina ostaja nerazvita, se iz leta v leto ponavlja že iz predvojnih časov. Slovesnost v Rogaški Sdati- ra je bila sklepna. Dan poprej 90 tu iaročiii svojeomu name- nu obrat konfeikiciue, pred sv^ danostjo t 2JdraviIiSk)em do- mu v RogaSld Siatind pa so ta aa turistični kiraj svečano od;prli tudi avtoma-tsko tele- fonsko centralo, ter Siat-ino teiloo ivklijueiai v avtomatski telefonski sistem. Smarska otočina praznuoo svoj praznik v spomin na 9. september, dan, ko je biao leta 1»14 osvobojeno Koeye. Košnje so osvobodili borci Kozjanskega odreda, ki je po prihodu 14. divissije postal go- spodar med Savinjo in Sotlo. Ra^viK) zato v Rogaški Slaifcini ni bik) večje a^ključne prire- ditve, ker so se številni oibča- nl podali v Koeaje, kjer je biS prirejen miting, podo/ben onim iz medvojnih let. Več o uspeiKih na 8. strani. Po razpravi — podražitev • nileku, kruhu in olju so povišali cene • odborniki so razpravljali o akcijskem programu • nova imenovanja Na 14. redni seji celjske občinske skupščine so od- borniki po poslušanju po- ročila sveta 25a terciarno gospodarstvo in temeljiti razpravi sprejeli predlog, "ia se povišajo malopro- l^ajne cene mleku, kruhu in olju. Tako stane liter nileka 1,45 din (prej 1,35), Dlogram črnega kruha 1,45 din (prej 1,36), med- eni ko je pri belem kru- prosto oblikovanje c^e z gornjo maksi- malno mejo 2,20 din. Pri jedilnem olju se je cena v povprečju dvignila za 0,30 din. Določili so tudi najvišje marže za nekate- re prehrambene proizvo- de, kot so sol, kava, riž, začimbe in južno sc^e. Potrebno po povišanju cen so utemeljevali z za- starelostjo obratov, uvaja- njem modernejših strojev, novim pakiranjem, izbolj- ševanjem kvalitete itd. Mleikamo v Celju že ob- navljajo. Vse količine mle- ka bodo embalirali v plar stičnih folijah, steklenice pa opustili. Pripravljajo tudi novo linijo za jogurt. Podobno je pri trgovskem podjetju Merx, ki bo v na- slednjih letih začelo gra- diti novo sodobno i)ekar- no. Zdajšnja ne ustreza in tako mnogokrat pride do nezadovoljstva pri ob- čanih. Na ' seji so obravnavali tudi osnutek akcijskega programa družbenopolitič- nih organizacij in skup- ščine občine Celje. Pred- log je bil izdelan na ixxi- lagi smernic predsedstva in IK CK ZKJ, resolucij 6. l5x>ngresa ZSJ, govorov tov. Tita, X. plenuma in gradiva posebnih skupin političnega aktiva. Odbor- niki so akcijski program pozdravili, v nj^a pa je potrelMio vključiti še na- črt razvoja kmetijstva in telesne vizgoje ter konkre- tizirati program zdravstva. Komisija za volitve in imenovanja je predlagala, da odborniki potrdijo iz- volitev dveh novih ravna- teljev osnovnih šol. Tako je bil za ravnatelja osno- -vne šole Prve celjske čete imenovan Jaka Majcen, za ravnatelja osnovne šole Bratov Dobrotinšek v Voj- nifcu pa Miro Klančnik. > VREMKNSKA napoved za I^AS OD 12. DO 22. SEPT Prevladovalo bo oblačno in ^adno vreme s pogostimi, več- Mel manjšimi jtadavinami. nočnejši dež pričakujemo med in 21. septembrom. Dr. V. M. rAČASNI STOP! ZDRAVLJENJU V ATOMSKIH TOPLICAH Dr. Bogdan Furst, občinski sanitarni inšpektor je zaradi nehi^enskih razmer prepovedal uporabo objektov in kopališča »atomskih toplic« pri Harinih Zlakah. • Odločitev je povaročila veliko vroče krvi, toda bila je potrebna. • Drži, da pri nas ne zaiamo isakoristiti mnogo stvari, v Poičetrtku je kazalo, da vedo, kaj hočejo, le pozabili so na osnovna pravila. • Zakaj? Mar je res mogoče urejevati nekatere stvari le z dotacijami? Harine Zlake ala kot jih po domače bolje i>oznamo, »atom- ske toplice« pri Podčetrtku, so znova v ospredju. Ne samo pri nas temveč vsepovsod, kjer je le kdo, kateremu je sodobna medicina vtisnila pe- čat zagrenjenosti. Gre za ti- ste, ki bolehajo in se zdravi- jo že več let, uspehi zdravlje- nja pa so jalovi, zato upajo v čudeže. Nazadnje je v svet šinila vest, da voda v »atom- skih toplicah« zKiravd tudi ra- ka ... Nedoptistno predvsem pa neodgovorno je to, da še da- nes v šmarski občini podce- njujejo ekonomsko plat »atom- skih toplic«. V času, ko se zdravilišča, ki so najsodob- neje opremljena in nudijo naj- sodobnejše usluge, bore za go- ste, se morajo v Podčetrtku otepati ljudi, ker enostavno nimajo za vse prostora. Ka- (Nadaljevanje na 9. strani.) Obrnite yi POMURSKI SEJEM V GORNJI RADGONI - OD 14. DO 22. SEPTEMBRA 1968 POTROŠNIŠKI SEJEM Z IZREDNIMI SEJEMSKIMI POPUSTI PRI NAKUPU BLAGA — STROJI ZA KMETOVALCE — KMETIJSKA IN TURISTIČNA RAZSTAVA — SPECIALIZIRANI ZABAVNO-GLAS- BENI IN KULINARIČNI VEČERI — MODNE REVIJE — POKUŠNJA ŠTAJERSKIH VIN — DOBRA POSTREŽBA GOSTINCEV — ZABAVIŠČNI PARK Združite prijetno s koristnim — % obiskom VI. POMURSKEGA SEJMA V GC»INJI RADGONI! Kako si okupatorji v ČSSR uunišljajo normalizacijo, je 'epa razvidno iz naslednjega primera. Sovjetsko vojaško poveljstvo v mestecu Rožna- 7)a na Slovaškem je očitalo ^•rajevriemu partijskemu vod- stvu, ker so po šolah ob za- četku prve ure pouka peli samo češkoslovaško in ne tudi sovjetske himne... če- škoslovaški tisk duhovito iz- igrava cenzuro, ki so jo vpe- liali okupatorji. Bratislavska »Pravda« je 3. septembra na primer objavila na vrhu pr- ve strani tale citat iz zbranih spisov Marxa in Engelsa (zbrani spisi, ruska izdaja 1917, stran 356—357): »Zrna- r-.Hiifi proletariat ne more s io osrečiti nobenega tujega naroda, če noče spodkopati lastne zmage.« Mana je ne- koliko tekko cenzurirati, če- prav še danes pove marsika- tero grenko resnico. Kaj je najbolj trnovo mednarodno vprašanje v tem trenutku? Odgovor: Možnost miroljub- ne koeksistence med varšav- sko peterico in drugimi so- cialističnimi državami. . . Lon- donski dopisnik »Pravde« Oleg Orestov je poročal, da je bilo v začetku »bratske pomoči« v ČSSR tri tisoč britanskih turistov. Velik del teh turistov se je ukvarjal z drugimi rečmi, kakor so počitnice. Ko so ga pobarali, kaj je s tem mislil, je naštel tri imena in pripomnil, da so mu v redakciji morda tu- di kaj »skrajšali« .. . Iskanje kontrarevolucije se mrzlično nadaljuje. Najtežje pri tem je to, da še ni nihče izmed varšavske peterice povedal, po kakšnih znamenjih je mo- goče prepoznati kontrarevolu- cionarja. še najbolj se je približal definiciji vzhodno- nemški tisk, ki je pisal, da bo treba pravzaprav spreme- niti miselnost Čehov in Slo- vakov. Po tej definiciji je torej kontrarevolucionarjev več kakor 40.000, kakor je zapisala »Pravda«, ki je tudi zahtevala njihovo likvidaci- jo . . . Kaj je Madžarom naj- bolj všeč pri »socializmu«? — je vprašal češki duhovitež in sam odgovoril na vprašanje: »To, da so ga tudi Čehi zdaj deležni... Jn še ta domisli- ca iz Poljske: »Kaj je petde- set metrov dolgo in je krom- pir?« Odgovor: »Rep ljudi, ki čakajo na meso.« Pomoč kmetijstvu Ukrepi zvezne gospodarske zbornice: predvsem predlog za zaščitne cene za žito in živino — Na- daljnje padanje cen pšenice, koruze in nekaterih drugih pomembnih kmetijskih pridelkov je treba na vsak način preprečiti Kmetijstvo, ki .H' doslej na svojiii plečih nosilo le- vji delež reforme, kaže lesna znamenja utru.ieno- sti. Krivulja na njegovem proizvodnem grafikonu tu- di leto.s nadaljuje pot nizdol. Ocenjeno je, da bo letošnja celotna kme- tijska proizvodn.fa za .se- dem odstotkov manjša od lanske. Strokovnjaki, ki pripravlja- jo ukrepe za »osvežitev« kme- tijstva, sodijo, da je vir se- danjih težav neustrezna poli- tika, ki jo že dolgo vodimo do te panoge našega gospo- darstva. Vprašanja proda- je na domačem in tujem tr- gu niso odločno reševana, in- vesticije so se kar očitno zmanjševale iz leta v leto za 10 odstotkov, padec cen, o- benem s podražitvijo repro- dukcijskega materiala, pa je resno izipodkopal pogoje pro- izvodnje, kot jih je določila gospodarska refonna. Zaščitne cene za žitarice Ukrepi zvezne gospodarske zbornice imajo namen, da odpravijo žarišča, ki so v minulih treh letih precej iz- mozgale moč našemu kme- tijstvu. Da bi se preprečilo nadaljnje znižan,je cen pše- nici, koruzi in šc nekaterim važnim pridelkom te panoge, predlaga zvezna gospodarska zbornica uva.janje zaščitnih cen za žito, kot za živino. Hkrati se 2^tevajo ukrepi, ki naj bi ustavili novo po- večanje cen reprodukcijske- ga materiala. Manjša vlaganja v kmetij- stvo so se začela pred nekaj leti, ko so bili ukinjeni dru- žbeni investicijski skladi. Prav nekako takrat se je za- čela večati tudi prezadol- ženost organizacij te panoge in manjšati akumulacija, ta- ko da so investicije čedalje bolj zaostajale ne samo za planiranimi vlaganji, ampak tudi za vlaganji v druge go- spodarske panoge. Najboljšo rešitev teh težav ^dijo stro- kovn.jakl v tem, da se prepu- stijo anuitete iz prejšnjih vlaganj kmetijskim proizva- jalcem, toda pod pogojem, da se te anuitete porabijo strogo namensko — za nova vlaganja. Isfci namen ima predlog, da se podjetja v kmetijski panogi osvobodijo nadaljnjega plačevanja obre- sti na poslovni sklad, da se jim zmanjšajo obresti za kredite, in da se znova pre- učijo nekatere dosedanje ob- veznosti. kot so prisnevki za vodo In podobno. Tako bi se. kot menijo strokovnjaki. obenem močno okrepil tudi materialni položaj kmetij- skih proizvajalcev. Zbornica tudi predlaga, da se nemudoma reši še neko drugo važno vprašanje za normalno delo kmetijskih proizvajalcev — kratkoroč- no kreditiranje. Pristojnim organom je nasvetovano, da se poslej zajamčene cene za koruzo, pšenico in živino po- vežejo z dobivanjem kratko- ročnih kreditov. Po tem pre- dlogu bi direkcija za rezer- ve postala glavni akceptant za menice kmetijskih proiz- vajalcev, ki pa vendar ne bi bili dolžni, da morajo svoje proizvode prodajati izključ- no nji. Tako akceptirane me- nice bi se lahko ponovno eksponirale v Narodni banki. Ko se je zvedelo, bo o teh predlogih zvezne gospodarske zbornice razpravljala zvezna skupščina že na eni svojih prvih sej. M. S. Morda vas zanimajo številke? Proi2\'-odnja cestnih vozil v Sloveniji se je julija znatno povečala: podjetja so izdela- la 509 tovorjakov, 167 oseb- nih avtomobilov, 117 avtobu- sov, 4555motornih koles in 12.780 dvokoles. Tobačna in- dustrija v SRS je izdelala 238 milijonov cigaret. TELEGRAMI MOSKVA — V Kaemlju so se lačela pogajanja med sovjetskim premierom Kosigdnom in premie- -om ČSSR Cemikotn. Po drugih sodelavcih sodeč so v ospredju gospodarska vprašanja. PRAGA — Minister za aimanjo Tgovino ČSSR Vales je izjavil, da le škoda v proinet-u in proizvod- nji, ki so jo pov/TOčili neda\-ni iogodki, tolikšna, da je ne bo mo- goče nadoknaditi. HONGKONG — Predsednik se. vernovietnamske vlade Fam Van Dong je izjavi, da se morajo ZDA »pogovarjati z narodnoosvobodilno fronto Južn^a Vietnama o vseh t^prašanjih« in da morajo brezpo- gojno ustaviti bombardiranje in sleherno vojaško akcijo proti Se- veru, preden se bo Hanoi zaf-el [x>govarjat(i o nadaljnjih zadevah v ParizM. KAIRO — V zadnjih diieh je prišlo med Izraelom in Arabci na Srednjem \^zhodu do novih hudih incidentov. Posebno napet je po- ložaj na izraelsko-jordan&ki meji in ob Sueškem prekopu, kjer red. no p^rihaja do topniških dvobojev. Ne izključujejo novih, še hujših spopadov. BUKAREŠTA — Britanski zuna- nji ministei- Michael Stewart je po &t€\'iinih razgovorih z najvišji, mi romunskimi voditelji končal obisk v Romuniji, Zaradi udeležbe Bolgarije in Madžarske pri okupa- ciji ČSSR je odpovedal obisk v teh dveh državah. VVASHINGTON — Ameriški zu- nanji minister Dean Riisk je de- jal, da so »pošastne« gworice c tem, da so se ZDA in Sovjetska zveza dogovorile o razdelitvi inte- resnih sfer v Evropi. AL2IR — Zunanji ministri af- riških držav so cel teden sejali \ alžirskem glavnem mestu za zapr- timi vrati. Domnevajo, da obrav- navajo kočljivo vprašanje reorga. nizacije osvobodilnega gibanja n£ afriški celini in ukreplednarodne.ga Rdečega kr ža nekaj dni vozila hrano in zdravila v Biafro, k,ier ljud e, posebno otroci, vsak dan umirajo od izčrpanosti in bolezni v tisočih. Kljub te- mu so znani primeri, da so zvezne čete streljale celo na tista letala, ki so dobila od zvezne vlade dovoI,)enja za prelet nad nigerijskim ozem- ljem. Toda kl,iub silovitemu pri- tisku se B afrovci še nadal.je upirajo. Prepričani so, da jim grozi genocid — to se v . resnici že dogaja — in se pridušajo, da se botlo borili kot partizani še naprej, ko bo celotno ozemlje Biafre zasedeno, že zdaj organizira- jo partizanske oddelke. Državljanska vojna v Nige- riji ni umazana samo zar di zločinov, ki se dogajajo vsak dan in so v popolnem na- sprotju s haaško konvecijo. Umazana je tudi po medna- rotlni plati. Splošno je zna- no, da nc bi bila , ta vo.jna tako krvava in neusmiljena — ker ne bi mogla nobena stran premagati druge in hi potemtikem morali skleniti nekakšen sporazum - te se bi predv?em Velika Brita ij» in v nekoliko manjši meri Sovjetska zveza izdatno pod- pirali zvezno v'ado v Lagosu z orožjem, strelivom in celo bombniki. Očitno je, da si obe državi obetata od te po- moči lepe obresti, ko bo La- gos podjarmil Biafro. Toda te obresti, kakršne že bodo, so že omadeževane s krvjo in trpljen,iem tisočev in sto- tisočev. Predsednik vlade CSSR O. Cernik in predsednik ministrskesa sveta ZSSR A. N. Kosigin sta v torek podpisala v Kremlju v Moskvi sporazum med Sovjetsko zvezo in Čehoslovaško o dobavi zemeljskega plina iz SZ v CSSR. Telefoto: TASS tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Krepitev naše obrambne moči ■ PO SAMOUPRAVNI POTI BREZ KOMPROMISOV — Pred sedstvo in izvršni odbor zvezne konference SZDL sta v sredo, 4. t. m., obravnavala politični polo- žaj doma in v svetu. Sprejela sta sklepe, v katerih je poudarjena od- ločna podpora stališčem tovariša rita in resoluciji X. plenuma CK ZKJ. Sklepi hkrati izražajo soli- darnost vseh naših delovnih ljudi z bojem češkega in slovaškega na- roda in globoko ogorčenje zaradi agresije petih držav varšavskega pakta na češkoslovaško. Dalje po- udarjajo sklepi soglasne zahteve naših državljanov, da tudi v seda- njem prelomnem obdobju odloč- no nadaljujemo razvoj samouprav- ljanja ter hitreje in učinkoviteje urejamo vsa odprta vprašanja. Predsedstvo in izvršni odbor po- udarjata pomen nadaljnje krepit- ve bratstva in enotnosti naših na- rodov. To bratstvo in enotnost krepimo v boju za nove samo- upravne družbene odnose. Ta enot- nost naj najde svoj najpopolnejši izraz v učinkovitejšem uresničeva- nju reforme, ki pomeni pot za krepitev materialne in obrambne moči naše družbe. Za naše narode je že od nekdaj jasno, da o suve- renosti in neodvisnem notranjem razvoju naše države ne more biti niti pogajanj niti kompromisov s katerimkoli in za nobeno ceno. B OBRAMBNA PRIPRAVUE- NOST — Pred dnevi so sekretarji občinskih komitejev ZK iz vse Slo- venije obravnavali naloge komuni- stov v pripravah na vseljudsko obrambo. Dne 4. t. m. je bila v Ljubljani tudi seja sveta za narodno obram- bo skupščine SR Slovenije. Na njej so obravnavali obrambno pri- pravljenost prebivalstva ter druga vprašanja oziroma naloge republi- ških in občinskih organov, ki jih predvidevajo novi zakoni d narod- ni obrambi. B SEJA CK ZKS BO 26. T. M. — Predsedstvo in izvršni komite CK ZK Slovenije sta obravnavala mednarodni politični položaj, še posebej po zasedbi Češkoslovaške in priprave za vseljudsko obrambo v primeru napada s katerekoli strani. Hkrati sta sklicala sejo centralnega komiteja, ki bo 26. sept. Na njej bodo obravnavali idejnopolitične zasnove nadaljnje- ga ekonomskega in družbenega razvoja Slovenije, prav tako pa bo- do sklicali VI. kongres ZK Slove- nije, ki naj bi bil v začetku de- cembra. B KONEC SKUPŠČINSKIH POCITNIC — Letos sta zvezna in republiška skupščina končali po- čitniško obdobje prej kot prejšnja leta. V zvezni skupščini bodo že v septembru začeli obravnavati iz- vajanje reforme, gospodarske ukrepe za prihodnje leto, ustavne spremembe in priprave na volitve, Id bodo spomladi. Republiška skupščina pa ima v programu med drugim tudi vprašanja narodne obrambe, davčni sistem prepreče- vanja neopravičenega bogatenja, visokošolski sistem ter vprašanja zdravstvenega varstva, socialnega zavarovanja, prosvete, kulture in znanosti. B 27. APRIL BO DRŽAVM PRAZNIK — Predsedstvo SR Slo- venije je sprejelo pobudo predsed- stva in izvršnega odbora republi- ške konference SZDL, da se uza- koni 27. april, dan ustanovitve OF, za slovenski državni praznik. O tem zakonu bosta sklepala pristoj- na skupščinska zbora 25. t. m. B DRAŽJI ŽELEZNIŠKI PRE- VOZ BLAGA — Od 1. oktobra naj bi se prevoz blaga na jugoslovan- skih železnicah podražil povprečno za 4,8 o-b. B ZA OBRT -- STROŽJE — Re publiška skupščina naj bi v krat- kem sprejela nov zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov. Novo v tem zakonskem predlogti je to, da bodo odslej lahko oprav- ljali nekatere zahtevnejše obrti sa- mo tisti, ki bodo dejansko imeli predpisano strokovno izobrazbo. 2 PRED VI. KONGRESOM ZK SLOVENIJE Namen: bogatejša družba in posameznik Teze o idejno političnih osnovah za izdelavo programa družbeno-ekonomskega razvoja SRS pra- vijo med drugim: ■ ZVEZA KOMUNISTOV (KIEN.IUJE, da bi morali izoblikovati cilje, ki so realni in dosegljivi, zaradi česar ne bi smeli dovoljevati kakršnegakoli pretiravanja, pa tudi ne pesunizma. Clelotno pro- grami rian je naj bo podrejeno interesom delovnih ljudi in občanov. Clilj morata biti bogatej.ša družba in posamc^znik v duhovnem in materialnem iM)- gledu. ■ NEPOSREDNI INTEKES OBČANOV in s tem namen programa je, omogočiti uskladeno in stabilno rast osebnega in družl>enega standarda. Poka/atl je treba, kako ga .je mogoče doseči, pod kkšnimi pogoji in s kakšnimi napori. Za skladen družbeno-ekonomski in politični razvoj je treba jasno opredeliti, v kolikšni meri moramo in more- mo zagotoviti znanstveni, izobraževalni, kulturni in zdravstveni ter socialni napredek. TEZE GOVORE NATO o blagovnem gospo- darstvu ter vse bolj neposrednem uveljavljanju za- kona dohodka in nagrajevanja po delu. To dvoje je že doslej dalo spodbudne uspehe; zato bomo tudi vnaprej razvijali blagovno gospodarstvo, ven- dar ob dogovarjanju in planiranju razvoja naše samoupravne družbe. Za socialistično družbo ie njvažnejše, da obvladuje enostranosti in protislovja blagovnega gosipodarstva. Skrb za družbeno raven je in ostaja prvina našega razvoja, ki dobiva čeda- lje pomembnejše mesto. Program bo zato moral zelo določeno opredeliti tudi naloge glede razvoja družbenega standarda. B USTREZNA IZOBRAZBA JE TEMEUNI PO- GOJ nadaljnjega razvoja. ZaLo moramo omogočiti našim otrokom obvezno osemletno ali celo deset- letno šolanje, to pa seveda v ugodnejših in bolj izenačenih materialnih možnostih. Uveljaviti je treba celodnevno varstvo otrok v šolah, v predšol- skem varstvu pa odpraviti Izredno neugodno sta- nje. Vsem nadarjenim in sposobnim ljudem je treba ne glede na socialne in materialne razmere omogočiti nadaljevanje študija. — Seveda sodi v program tudi razvoj socialnega in zdravstvenega varstva, kakor tudi zagotovitev socialnih in tehnič- nili pogojev za delo. Prav v Sloveniji bi morali doseči tak socialni in 2xJravstveni standard, ki bo ustrezal našim potrebam in možnostim. HIT-REJŠI IN SKLADNEJŠI DRUŽBENI RAZVOJ nam bo seveda omogočala le stalna rast gospodarstva in narodnega dohodka, ki pa ju bo- mo dosegali spet le samo s kar največjim izkori- ščanjem vseh naših proizvodnih čmiteljev. Go»i>o- darsika rast se bo večala lahko tudi s po.spešenim razvojem tistih panog in dejavnosti, ki imajo v danih okoliščinah in v bodočnost,! najugodnejše možnosti za svoj razvoj. Pri usmerjanju tega raz- voja mora ZK ustvarjalno sodelovati s tem, da dograjuje naš družbeno-ekonomski sistenK^ Sred- stva celotne družbe moramo usmerjati na tista po- dročja, ki nam bodo dajala v čim krajšem času kar najvišji moaii narodni d<^K)dek in največje možnosti zaposlovanja. SLOVENIJA RAZPOLAGA SORAZMERNO z majhnimi ekonomsko uporabnimi površinami, ka- tere za je treba nujno 'kar najbalj i>amebno izko- rLščati. Iz tega izvira naloga: vlogo posameznih območij (regij) je treba opredeliti v nadaljnjem razvoju tako, da bodo možnosti, ki jih nudi na« naravni prostor, čimbolj i^rtcoriščane. Živahneie na domačem tržišču Ohrabrujoče ugotovitve: proizvodnja je oživela in vse kaže, da zdaj ne bo več zaostajala! — Dejanski osebni dohodki so se povečali za 4%, proizvod- nost V industriji pa za 5% — Cene so veliko bolj ustaljene kot lani ali v začetku tega leta, čeprav v maloprodaji še naraščajo Na zadnjem zasedanju zvezne skupščine 50 poslanci prvič v zadnjih treh letih lahko slišali optimistično novico o gospodarstvu: proizvodnja je slednjič le krenila naprej in znamenja zanesljivo kažejo, da se ne bo več ustavila. Kaže celo, da bo letos proizvodnja večja, kot je predvideval plan. Po večkrat po- novljenih ugotovitvah o zastoju gospodarstva, in celo o upadanju nekaterih gospodarskih de- javnosti, je ta novica prava osvežitev in ohra- britev. Porast industrijske proiz- vodnje v prvem letošnjem polletju znaša v odnosu na isto razdobje lani 3,8 odstot. Po oceni zveznega izvršnega sveta ni nobenega vzroka, da se to ne bi nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. Obeta se celo, da bo proiz- vodnja še narasla, saj so uk- repi za poživitev proizvod- nje šele začeli delovati in bodo torej p>olni re2?altati še- le prišli. To pomeni, da bo industrijska proizvodnja le- tos nemara za 2 odstotka večja od planirane — name- sto planiranega porasta od 3—4 odstot., bo porast, kot vse kaže, od 5—6 odstot. Vzrok za povečano proiz- vodnjo je predvsem zaradi večjega iskanja na domačem tržišč. Ugodna gibanja so zaznavna tudi na p>odročju investicij, narasli so potroš- niški krediti in povpraševa- nje prebivalstva, stvarni ose- bni dohodki so se povečali 2 4 odstot., prav toliko kot življenjski strelki, produk- tiTOOst v industriji se je po- večala za .") odstot., cene na veliil^ so ustaljene, toda t maloprodaii naraščajo itd. Izvoz še naprej upada Razen teh rezultatov, ki bodo morda š« ugodnejši v druigi polovici leta, je pa tu- di precej nemajhnih težav. Zlasti vzbuja skrb stanje v zunanje trgovinski izmenja- vi. Izvoz je bil v prvem pol- letju manjši za 6 odstot., medtem ko je uvoz ostal na enaki ravni. Prav tako res- no je vprašanje zaposlenosti. Neugodno finančno stanje gospodarstva je tretji osnov- ni problem, ki ga bo treba rešiti čimprej. Ko so poslanci soglašali s to oceno zvezaiega izvršnega sveta, so obenem poudarili, da se je treba varovati preti- ranega optimizma. Potrebna je nadrobna in temeljitejsa analiza gospodarskih gibanj v tern letu, da . bi tako dobili trdnejšo in stvamejšo podo- 00 stanja našega gospodar- stva- Probleme je treba reševati z uskladenim in sistematič- nimi ukrepi, to je splošni sklep, in zmeraj upoštevati ravnotežje in soodvisnost go- spodarskih tokov. Po.samičnoedi- nib panoif in skupin ni več spre.jeml.|ivo. ker to samo odpira druge probleme in sproži verižno reakcijo. Vh»- ,!?a zvezne skupščine in zvez- iiega izvršnega sveta ni v tem. da bi ta dva organa .ga- sila nastale požare, ampak rta sta ustvarjale^a ekoncMn- ske politike! B L. V na.sadih AGROKOMBINATA v Krškem bodo letos pridelali okoli 200 ton hrušk. Z.sj(KlnJo sorto viljemovk so že obrali. Dobra sadna letina se obeta letos v večini naših p<'krajin. (Foto: M. Vesel) V Jugoslaviji: julija za 11 % več kot lani Zvezni zavod za statistiko po-roča, da je bil obseg in- dustrijske proizvodnje v SFRJ julija za lllb večji kot lani v istem mesecu. Proivodnja je v primerjavi z istim ob- dobjem lani v 7 mesecih le- tos narasla za 4,6" b (do koi^- ca junija letos: za 3,80'o). V ladjedelnicah so v tean času povečali proizvodnjo kar za 570,0, v kemični industriji ^ ll'/,, v nekovinski industriji in industriji gradbenega ma- teriala za 910, medtem ko je proizvodnja v usnjarsko- obutveni industriji nižja za 3% Več hranilnih vlog in potrošniških posojil I»oročali smo že, da hranil- ne vloge prebivalstva še ved- no razveseljivo naraščajo. Ob zadnjem napetem položaju na češkoslovaškem na našem tr- gu nismo opazili nikake naku- povalne mrzlice, pa tudi ne- potrebnega dviganja denarja- Tudi to — med drugim — ka- že na dobro državljansko za- vest. Od marca do konca juni- ja letos so se hranilne vloge povečale za 486 milijonov din. V primerjavi z lanskim de- cembrom je bilo letos 30. ju- nija tudi za 254.000 več hra- nilnih vlog, kar znova potrju- je, da število vlagalcev še na- rašča. Zadnje mesece pa so se po- večali tudi potrošniški krediti, ki v znatni meri oživljajo blagovni promet in porabo različnega, predvsem pa indu- strijskega blaga. Zadnja leta je delež potrošniških posojil, v prometu na drobno precej padel. V letu 1964 je znašal še kakih 15®o, nato pa se je zni- ževal takole: 1965 — »'^b, 196« — 7»o in lani komaj še 6«o. V letošnjem juliju so znašali nakupi blaga na ix)trošniške kredite že pribl. 20'« od ce- lotnega prometa na drobno, kaže pa, da se bodo ti krediti v državi še povečali. Od mar- ca do maja letos so znašali mesečni zneski odobrenih po- trošniških kreditov v državi od 266 do 323 milijonov, samo v juniju pa so se že dvignili na 711 milijonov din. V juniju in juliju so se po- trošniški krediti v državi po- večali za prav toliko, za ko- likor so se v istem času dvig- nile hranilne vloge občanov, čeprav so potrošniška po^ sojila v zadnjem času nara- ščala hitreje kot hranilne vlo- ge, pa so imele banke in hra- nilnice konec junija še vedno za 2,9-krat več hranilnih vlog. kot je bilo izdanih potrošniš- kih posojil. Kmetijski nasveti Katero sorto pšenice sejati? Resda niso nasi kraji žitorodni v pravem pomenu be- sede, toda tudi naša zemlja pri žitu ne skopan, če ji zna- mo prav postreči. V Sloveniji so se pridelki žit, p>osebno pšenice, občutno povečali, veliko zaslugo pri tem pe ima iabor donosnih pšeničnih sort. B fKlgovor na vpra.šanje, kateri« sorta pšenice je pri nas najbolj primerna, ni lahek. Izmed stotin različnih sort so za skromne,i.še rastne ra^anere primerne »tare udomačene sorte: kadolška, plantahofška, pofilik, bavar- ska kraljica, beltinska itd., ki djejo dobro moko z veli- ko vlečca (beljakovin). Njihova slabost je v tem, da jim z močnim gnojenjem ne moremo povečati pridelka. Prav to pa lahko dosežemo pri tako imetK>vanlh in- tenzivnih sortah, med katerimi smo pri nas najprej po 2aiali italijanske- Tovrstne sorte dajejo mnogo več pridel- ka, toda zrno vsebuje več škroba in manj beljakovin in je slabše za peko. Po rasti so nižje, njih stebla pa moč- nejša, tako da skoraj ne p>olegajo, četudi jim močno gm>- jimo z dušikom. ■ Po poskusih, ki so .jih v /.adn.iih letih opravili so- delavci ljubljanskega Kmetijskega inštituta, so i/med ita- lijaiiskih sort pri nas najlM)lj primerne: leoiiardo, .san ik»- store 14, funone in liljellula. Zaradi dobrih lastnosti, pred- vsem rodviosti, sta se Uidi pri nas že uveljavili riuska sor- ta beK<»staja in fr-iiicoska sorta etoile de rhoi.sy (etoal d'šoasi), dobri sorti pa sU tudi helikorn in triumph, ki sta primerni predvsem za slabša zemljišča. Francoska in ruska sorta dajeta velike pridelke, ven- dar sta manj odporni proti nekaterim rastlinskim bolez- niim: pegavosti in plesni. Posebno bezostaja se je v po- skusih izkazala kot manj zanesljivo, toda hkati zelo dobro prenaša zimo, pa tudi njena moka je najbolj kakovostna. B Tudi naši žlahtnitel,jl so vzgojili nekaj sort pšeni- ce, ki so bolj kot mnoge tuje odporne proti vremenskim i>eprilika«i. Te sorte so: stArška, novosadska »bačka«, ja ble 141, ."51. 6011 G. Med nove,išimi riiskimi sortami je znana odlična sorta mironovskaja 808. Inr M. L. ZVEZA KOMUNISTOV PRI URESNIČEVANJU SMERNIC Za pravi lik komunista Večkrat ugotavljamo, da je v Zvezi komunistov precej ljudi, ki niti po najbolj libe- ralnih merilih ne morejo ime- ti svoje mesto v avantgardi delavskega razreda. Ne gre samo za »nevtralce«, ki so za Zvezo komunistov pravzaprav ravno tako nevarni, temveč za ljudi, o katerih je zanesljivo znano, da se postavljajo po robu temeljni politiki Zveze komunistov Jugoslavije. Nadaljnja diferenciacija v Zvezi komunistov bo terjala Veliko bolj pretehtano akcijo, saj proti samoupravljanju in reformi malokdo ugovarja na Klas. Zlasti ne bo hotel nibče Skrito na.sprotovati proti srnernicam in politiki Zveze komunistov, posebno sedaj ko so te smernice in po- litiko sprejeli v vsej državi in Vse napredne družbene sile. ■'Nasprotno: mnogi bodo hvali- ^^ samoupravljanje in refor- mo, hoteli pa bodo s tem ^kriti svojo pKJlitično-diverzan- '^ko dejavnost v praksi. Dife- ^enciranje se bo torej poslej lahko razvijalo samo na teme- lju stvarnega odnosa in pona- šanja do samoupravljanja v svojem okolju. Saj za nekak- šno »globalno* reformo smo vsi. Delitev sil bo treba z vsemi močmi spodbujati v vsej Zve- zi komunistov, v vsej družbi, in na v.seh ravneh. Prav zato so smernice tako dobrodošle. Diferenciacija se je torej šele začela in od tega, s kakšnim tempom se bo razvijala na- prej, bo odvisno učinkovito in dosledno izvajanje smernic Zveze komunistov. Prihodnji razvoj ZK Jugoslavije terja razpoznavanje, da se bo vede- lo — kaj je kdo. Smernice nemara bolj kot katerikoli dru- gi partijski dokument takšno razpoloženje omogočajo in olajšujejo. Izključitev najmočnejših pobomikov tuje politike in ideologije torej še bolj pou- darja aktualno vprašanje o sestavi članstva Zveze komu- nistov. S. VUCKOVIČ OHRABRUJOČE UGOTOVITVE — Zavarujete avtomoMl pri nas!. Ce vam jfa ukradejo, boste lahko vsaj komu potožili... (Karikatura i« JEŽA) 3 KOMENTAR KRPANJE NERACIO- NALNO GRAJENIH OBJEKTOV Na zadnji seji celjske ob- činske skupščine so odborni- ki Sprejeli odlok, da se po- višajo cene poleg olja tudi kruhu in mleku. Človek ra- zume poslovanje podjetij in razume tudi, da skozi več let ne morejo biti vetlno enake cene pri proizvodih, ki jih občani najpogosteje potrebu- jejo. V celjskem primeru gre za nekaj povsem drugega. Oba predstavnika sta v glavnem vse svoje argumente za povi- šanje cen kruhu in mleku upirala na zastarelost in ne- funkcionalnost pred nekaj le- ti zifrajenih proizvodnih obra- tov mlekarne in pekarne. Stroji BO popolnoma dotraja- ni in ne zmorejo količinsko niti kvaKtetno speči kruha ali napolniti steklenic z mlekom. Predvsem pri mlekarni je problem hud, saj bodo z re- konstrukcijo odstranili vse dotrajane itaKjanske stroje, za katere so ob otvoritvi mle- karne pravili, da so moderni in v popolnem skladu z v sve- ta razvito tehnologijo mle- karn. Tudi sam obrat je bil proglašen za enega najbolj- ših. Podobno je s pekarno. Mnofokrat so jo že rekon- struirali, vendar posebnega učinha, zlasti glea objekta, ki smo jih v C-elju pred leti ta- ko ovenčali s kvaliteto, funk- ciainostjo, moove- zana s Cehi, kateri so bili najbolje organizirani in fana- tični rušitelji bivše A. O. mo- narhije in to ne samo v no- tranjosti avstro-ogrske nego tudi kot borci-prostovoljci-le- gionarji v sklopu antantnih vojska v Rusiji, Srbiji, Fran- ciji, Italiji in Ameriki. Da tu omenimo samo ime legendar- nega Karcanskega zarotnika — prof. dr. Ludevika Pivka in druge. Po I. svetovni vojni je bilo veliko naših študen- tov na študiju v tej bratski deželi, ter tudi nekateri stro- kovni delavci na izpopolnje- vanju (hmelj, pivo i.dr.). Med II. svetovno vojno so bili Slovenci povezani "s. če- hoslovaki v odporniškem gi- banju po taboriščih, zaporih in takorekoč povsod. Po II. svetovni vojni so se na Če- škoslovaškem šolali naši mla- dinci, vse do nesrečnih spletk ■ in gonje informbiroja leta 1948 /49. Zelo pristne in morda najstarejše zveze so bile s Sokolom in Svobodo. V dunajskem parlamentu so naši jro&lanci skuipaj na- stopali s Čehi proti nemški in madžarski hegemoniji. Tu- di v teh težkih trenutkih je Slovenija in vsa Jugoslavija bila iskreno na strani češko- slovaške s komunistično par- tijo pod vodstvom predsed- nika tov. Tita. Sam predsed- nik ZKJ je davno pred vojno bil zaposlen v bratski češki. So torej vsi razlogi, osnove in pogoji za ustanovitev takš- nega društva. Daleč pa od tega in od vsake pomisli smo, da bi se to društvo ukvarjalo kakor koli proti ZSSR, nego nasprotno, želi- mo, da bi tudi to društvo' pomagalo poglabljati res iskreno bratske-socialistič- ne-humane odnose med vse-, mi narodi in državami sveta. Pristopimo torej k izvolit- vi iniciativnega odbora čimpreje — stvarno — ne morda kampanjsko- »rf« Rudi Horvat Zmotil sem ga pri delu, ko je v delavnici ali labora- toriju kulturnega doma v Ve- lenju, kjer je upravnik, umi- val nekakšno ploščo. Kasneje mi je povedal, da dela prav- zaprav vse in da ni samo upravnik. »Veste,« je rekel, »treba je zgrabiti za vse, kaj- ti nimamo denarja, da bi si lahko za vsako delo privoščili človeka. Več ko sami naredi- mo. več nam ostane.« V tem je sicer neizprosna logika, toda ne vprašajte, ko- likšne so njene žrtve! Rudi Hrovat nima prostega časa. še v počitnicah tako malo, da praktično skoraj ne ve za svojo družino. I»red leti je kot žalski rojak prišel v Ve- lenje in se z vso vnemo in predanostjo lotil kultur- no prosvetn^a dela. Toda začetek tega dela je pome nil pravzaprav samo nadalje- vanje tistega, kar je delal že poprej v Žalcu, saj je v vr- stah kulturno prosvetnih en- tuziastov že 25 let. In tako seveda ni bilo mo- goče, da ne bi naredila krat- ke ekskurzije v preteklost, med spomine, ki ga vežejo na Žalec, saj je tam pustil dolgo vrsto svojih režij (vseh ima za seboj več kot 100!), vse od 1939. leta, ko je v Kr- škem obiskoval tečaj r^alca Skrbinška. »Po vojni sem na pobudo mladine pričel delati v Žal- cu,« je rekel. »To so bili ču- doviti časi. Naše predstave so bile teden vnaprej razproda- ne. Ko smo na primer v Vin- ski gori uprizorili pod kozol- cem Celjske grofe, je bilo več kot 3 tisoč obiskovalcev. V naši gledališki družini, ki je štela čez petdeset ljudi In je bila finančno tako mo&ia, da smo hoteli kupiti avtobus, je sodelovala celo žena teda- njega župana. Vsako so- boto smo prirejali družabne prireditve, vsakokrat z no- rim kabaretnim programom, na katere so se vozili celo Celjani. Samo v Žalcu smo imeU 21 predstav Celjskih gro- fov in 17 predstav Planinske rože. Igrali smo celo Tartuf- fa in seveda zelo veliko go- stovali. Vsega tega danes ni več.« Zamislil se je in čez čas do- dal: »Seveda smo vse to do- segli s predanostjo svojemu delu. Vsi ti uspehi so bili povezani z imeni pokojnega Hermana, Aubrehta, Mateliče- ve, Avdičeve in Kovačeve, Pinterja in drugih.« Kot spomin na tiste čase hrani dvoje posvetil tovari- šev iz leta 1951 in 1952. Na- vaden ovojni papir, verzi in nekaj risb s podpisi, a ven- dar mu, kot pravi, prav to pomeni več kot vsako drugo priznanje. ^ Pa danes in v Velenju? »Danes so seveda razmere drugačne. Kljub temu še ima- jo mladi ljudje voljo do de- la, manjka pa tistih, ki bi jih znali prav navdušiti. V Vele- nju ni težko najti mlade en- tuziaste, težko pa je uskladi- ti njihove interese. Premalo je družbene pomoči, preveč lova za denarjem. Včasih nih- če ni vprašal, koliko bo za kaj dobil. Spominjam se na- šega vaditelja — zdravnika, dr. Jošta iz Žalca. K telovad- bi smo hodili celo v zim- skih počitnicah ob šestih zju- traj in telovadili v nezakur- jenem prostoru. Danes je vse preveč lagodnosti.« Rudi Hrovat pa, kaže, se od tedaj ni prav nič spreme- nil. Dela, kadarkoli in karko- li; čez dan vsakršna opravi- la, zvečer ima vaje; in ni mu žal. Tak pač je in tako živi svoje skromno in nevsi- ljivo življenje. D. HRIBAR MALA ANKETA ŠTIPENDIJA ŠE NI ZAPOSLITEV Z novim šolskim letom so postale ponovno aktuain. tudi štipendije. To so tiste minimalne denarne vsote ^ jih podjetja dajejo dijakom in študentom kot pomoč ^ študiju. ^^ Bili smo na celjski Ekonomski šoli. V lanskem i^f. (letošnjih ixxiatkov še nimajo, zagotavljajo pa, da bo ^ slabše kot lani) je med 482 upisanimi dijaki (med njim: krepko prevladujejo »vozači«) prejemalo štipendije in p^^j^ pore samo 122. Največ štipendistov imajo delovne orga, nizacije, ostalo pa dajejo občinske skupščine in Zvea borcev. Nekaj je tudi kreditov in podpor. Glede na šteyj lo vseh dijakov jih prejema štipendije aU podpore 25,10» (v šolskem letu 1966/67 34,6T %, leto prej 41,63 •/,, v % skem letu 1964/65 pa 55,46'/i). število štipendistov torej iz leta T leto občutno pada. Branimir FERENCEK, lec: »Hodim v prvi lefeniji Ekonomske šole. Vsak dan se bom vozii. š(tipendije nimam morda jo bom dobil prihod nge leto. Tako bom ^visej samo od pomoči in dobre vo- ]ge staršev, ki mi bodo pom^ gali. Po končani srednji šoli bd rad nadaljeval študij v riboru. Vse knjige in zvezdi pa laiiko kupimo t šolski z». drugi. Naša šola kupi vse stvari skupaj in mi dooimo ptrecej ceneje. Tudi s knjigami je dobro preskrblje- no.« Slobodan MARCETA, Celje: »Končal sem osemletko in vpisal ekonomsko sredntjo šo- lo. Poklic ekonomista me za- nima in tudi persp^ivo vi- dim v njem. Štipendije ni- mam, pomagali mi bodo do- mača. Zvezke sem nakupil v šoiski zadrugi, knjige pa sem dobil od starejših prijateljev, ki so pred mano že hodili na ekonomsko šolo. Ce bom na- daJjevl študij? Precej časa še imam, da se bom odločia.« Sonja BEVC, Zagorje ni Kozjanskem: »Letos bom kon- čala. Že vsa štiri leta imam štipendijo od Gozdnega gospo- darstva v Celju, kjer sem med počitnicami vedno bila na obvezni praksi. Vsalc me- sec dobivam 12 starih tisoča- kov, stanovanje in hrana v domu pa stane skoraj 22 ti- soč starih dinarjev. Razlika je velika in pomagati mi mora- jo tudi starši, če bodo imeli' prosto delovno mesto, se bom zaposlila, dragače pa študij-' Darinka PIRC, Krmelj: »Šti- pendijo sem dobila v drugem letniku. V časopisu je bU raa- pis, vložila sem prošnjo in ta- ko že tretje leto prejemam po 15 tisoč starih dinarjev mesečno. Pogodbeno sem ve zana na Gradbeno podjetje Obnova v Ljubljani. Po kon- čani srednji šoli bom študi- rala in to na Ekonomski fa- kulteti. Letošnjo prakso sem opravila mariborski Metalni, Iri ima svoi nibrat v Krmeliu.« Ob vsem tem je čudno predvsem to, da delovne org^ nizacije še nekako dajo štipendije, medtem ko je vec^ problem z zaposlitvijo po končanem študiju. Skoraj pogodbe se končujejo tako, da bodo štipendista v podjet- ju zaposlili samo takrat, če ga bodo potrebovali. V obrat; nem primeru pa je prost, štipendije mu ni treba vrni in lahko gre, kamor hoče. Takšna kratkoročna in brez^^ spektivna politika podjetij ni v skladu z našimi druzt^ nimi normami in potrebami po šolanem in kvalificirane" kadru. Takšne pogodbe so tudi »dvorezni« meč, kajti m® šolo si za silo preskrbljen, kasneje pa zaposlitve le maš zagotovljene. Tako se vsako leto pojavlja več Ij^'^ ki šolo končajo, zaposlitve pa ne dobijo. Rano zakrp^ tako, da se vpišejo na fakulteto. Pesem se ponavadi V^ navija... 12. sept. 1968 KOmisija za vzgojo in varnost v prometu r C^lju bo tudi letos organizirala šolsko pro- jnetno tekmovanje . po medobčinskih bodo izvedli tudi republi- ško tekmovanje ^ preteklem šolskem letu Komisija se je po konča- yse celjske osemletke so- nem tekmovaju zahvalila pro- ' yale v velikem tekmova- svetnim delavcem za sodelo- na področju prometa, ki vanje pri organizaciji tekmo- ^e organizirala komisija za vaixj, istočasno pa jih zapro- Ljo in varnost prometa pri sila za sodelovanje tudi v tem ^Ici skupščini z izdatno šolskem letu. Zavod za peda- ^očjo šolskih kolektivov, goško in prosvetno službo v ^je tekmovanje je zelo Celju je na svojem sestanku u^o uspelo, pionirji in pi- z direktorji šol pod posebno ^^e na vseh šolah so bili točko dnevnega reda obravna- MO pripravljeni in borba val prometno vzgojo ter s tem )jila precej izenačena. Pro- tudi poudaril pomembnost pričakovanjem pa so naj- tekmovanja, ki ga to gotovo ^se rezultate doseg:li učen- ima zaradi spozaiavanja otrok Otroci na Crešnjicah so se slikali pred avtomobi- lom LM, ko so jih po kon- čanem tekmovanju obiska- li miličniki prometniki in jim razkazali razne tehnič- ne pripomočke. fekmovanja V prometu se bodo pričela J i2 okoliških šoJ, medtem jj so celjske, torej mestne zasedle slabša me- s cestnim prometom in vse- mi nevarnostmi, ki prežijo na cesti na šolarje. Tako bo tudi to šolsko leto komisija za vzg0(]0 m varnost v prometu organizirala šolsko prometno tekmovanje, ki bo zajela učen- ce od prvega do osmega raa- reda celjskih- osemletk. Pripravili so že poseben program, po katerem bodo učenci tekmovali v treh sta- rostnih skupinah v pisanju prostih spisov in risanju risb o prometu, izdelovanju tehnič- nih in likovnih predmetov, po- znavanju prometnih predpi- sov, ocenjevalni in sprebno- stni vožnji s kolesom ter po- dobnim. Tekmovanje bo ime- lo štiri stopnje. Najprej bodo šolska tekmovanja, ki jih bo- do organizirale in izvedle po- samezne šole. Medšolsko ali občinsko tekmovanje bo iz- vedla komisija, tekmovali pa bodo po štirje najboljši šolar- ji posameznih šol 2. in 3. starostne skupine. Posebni or- ganizacijski odbor bo izvedel medobčinsko tekmovanje pio- nirjev, sledilo pa mu bo repu- bliško tekmovanje na kate- rem se bodo pomerili zmago- valci medobčinskih srečanj. Takšna teikmovanja imajo zelo velik pomen, saj je po- trebno, da otroci čimbolje spoznajo prometne predpise in tako zavarujejo sebe in druge udeležence cestnega prometa. Kot letos pa bodo tudi prihodnje leto priprav- ljene za zaključek tekmova- nja lepe, praktične nagrade. Zmagovalne osemletke pa bo- do znova obiskali miličniki — prometniki, ki bodo otrokom pripovedovali o svojem delu. Tekst: M. Seni^čar Foto: F. Guček Pionirke in pionirji s Svetine v uniformah promet- nikov. OGLAŠUJTE V CT Kaj menite? Skočil mi je pred avtomobil ka- kšnih deset metrov stran od zebra- steg:a prehoda za pešce ... Ustavil sem in ga vprašal, kje morajo pešci prečkati cesto. Zdr. dral mi je prometno pravilo kot poštevanko. »In zakaj t šoli to znaš, na ce- sti pa ne?« »I, v šoli dobim slab red!« mi Je odvrnil. (ec) CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO V BIVŠI POSLOVALNICI »SOLČAVA« UREDILI NOV MODERNI ODDELEK Z VELIKO IZBIRO NAJ- NOVEJŠIH VZORCEV ZA OBLEKE. POSTELJNEGA PERILA, ZAVES, PRE- GRINJAL IN PREPROG. Priporočamo se sa cenjeni obisk KOLEKTIV POSLOVALNICE na kratko „VoIna" kontno odprla v ponedeljek je trgovsko podjetje »Moda« odprlo svo- jo ' preurejeno poslovalnico »Volna«. Zgradili so novi trakt ki je povezal staro »Volno« z že preurejeno »Solčavo«. Tako so pridobili približno 300 kvar dratnih metrov novih poslov- nih površin in s tem seveda tudi večje možnosti za kultur- no postrežbo in boljši pre- gled nad zalogo. Uvedli so namreč samoizbimi način prodaje, pri katerem si lahko kupec blago sam ogleda. S to preureditvijo je končana dru- ga etapa »Votoiihe« adaptaci- je. Zdaj je na vrsti še pro- stor, 'kjer bodo prodajali kon- fekcijo. Računajo, da bodo ta dela opravil do 29. novem- bra, ko bo delo normalno ste- klo v vseh prostorih te znane celjske poslovaiLnice. Cene na celjski tržnici Nad preskrbo na celjski tr- žnici se zadnje čase res ne moremo pritoževati. Prej je česa preveč, kot premalo. Tu-* di cene so razmeroma nizke, saj so nekatere vrste sočivja letos znatno cenejše kot lani. Tako na primer prodajajo ze- lo poceni stročji fižol — po 100 starih dinarjev kilogram. Tudi zelje je bilo že po 80. Ovetača je prejšnji teden sta- la 300 starih dinarjev kilo- gram, koleraba pa celo 200. Češplje je moč kupiti že za 50 starih dinarjev, pa tudi ja- bolka so pod 100, če se na tržnici oglasite v kasnejših dopoldanskih urah. Celo gro- zdje je po 300 starih dinarjev. V zadnjem času se je nekoli- ko podražila le paprika, ki so jo prejšnji teden prodajali po 200 starih dinarjev, medtem ko sta i>aradižnik in solata še vedno po 200 oziroma 200 do 300 starih dinarjev. Jajca pa so prodajali po TO stairih dir narjev. Združitev rentgenske službe Prejšnji (eden ste se ▼ Go- Iju končno zdnižila rentiren- ska oddelka sptošne bolniš- nice in zdravstvenega doma, kacr je predvidel že pred leti sprejet akcijski program ras^ voja zdravstvene službe t ce- ljski regi^. Združitev bo omo- gočila boljšo izk«ri§č«K)st naprav in »peciaiIizaci.)o te, zdravstveno nedvomno zelo pomembne dejavnosti. Podražitev v vrtciii s prvim septembrom, ko so celjske varstveno-viigojne iLstanove odprle vrata tudi no- vim gojencem, so povsod spremenili ceno vzgojnine. Doslej zares minimalni pri- spevek stairšev, saj je znašal od 2 do tri tisoč starih dinar- jev, bodo poslej zaračunavali po dohodku na družinskega člana. Družine z višjim do- hodkom bodo za vzgojnino odštele več, druge pa manj denarja. Najnižji prispevek bo tri tisoč starih dinarjev, najvišji — za družine, kjer zaslužijo na družinskega čla- na več kot 100.000 S dinar- jev mesečno — pa 15.600 sta- rih dinarjev. Težnja obračuna, vanja po novem je, da bi t varstvo vključili predvsem varstva najbolj potrebne otro. ke, to pa so T glavnem otro- ci iz družin z majhnimi do- hodki. Dobrnski gospod inšpektor Najprej so pili. Dolgo ?ill. Nato je nekdo predlagal, ^ bi bilo dobro, če bi... • Viktor Martinšek, doma * Hrastovca pri Velenju je začel z operacijo. Pred- tevil se je kot republiški In- špektor. Čeprav lahko slišimo vsak ^ za kakšno drobno pote- Bvščino, slišali in se smejali * smo se že tudi večjim, je »razumljivo, da lahko 23 let- "1 občan preseneti delavce ta- velikega turističnega kraja •"k je Dobrna s tem, da se predstavi za uradno osebo. To ^ ne bi bilo hudo, če mu ne ^ vse ustregli in se na skri- trudili, da bi zadovoljili ^j®govim željam. VIKTOR MARTINŠEK je '•j^l v Dobrno in se nasta- ^ v hotelu Triglav. Na večer je s skupino gostov začel po- pivati. Pili so dolgo v noč. V eni izmed teh opitih glav se je porodila ideja o pregledu Dobrne. Komaj se je V. Mar- tinšek nekoliko naspal, že je ki^i v akcijo. Zaposleni, pre- senečeni nad obiskom »repu- bliškega inšpektorja«, so se vsak po svoje trudili, da bi »inšpektor« odkril čim manj morebitnih napak. Dovolili so mu cedo, da je zbujal goste in pregledoval perilo v njihovih sobah. Omogočili so mu celo, da je izvršil pregled blagaj- ne, da bi »ugotovil« kako je z izkupičkom. Plezal je na sto- le, pregledoval zgornje robo- ve omar, stresal s prsti prah in končno zapustil ZJdravili- šče. Kaže, da mu je bila ta vlo- ga inšpektorja oto naivnosti ljudi tako všeč, da je nadalje- val z delom še v jM-ivatnem gostišču »Lovec«, v mesnici in trgovskem lokalu »Toplice«. Vsepovsod je bil izredno na- tančen, pregledoval je tudi stvari, ki jih drugi inši>ektor- ji ne, vendar se ni nihče spo- mnil, da bi pobaral po inšpek- torski legitimaciji. Sele direk- torju Zdravilišča je zadeva postala sumljiva, ko je zvedel za početje »republiškega in- špektorja«. Toda, ko so ga za- čeli iskati, je »gospod inšpek- tor« že pobral šila in kopita. Zidaj ga varnostni organi išče- jo, da bi sodnemu senatu ob- razložil to svojo akcijo. Ne- kaj tudi govore, da baje ni bilo vse čisto v redu z njego- vim delom pri zavarovalnici, kjer je bil nekaj časa zavaro- valni posrednik. - ez i Saj človek ne more kar umreti y erjeli ali ne, z oken J,. nekaterih hiš v strau' ^ ulicah Celja se človeku pogled, kakršnega IJJ^o vidi le v tistih temač- JJ^ italijanskih filmih, ki ^^ujejo življenje v rim- ali kakem drugem ve- ^®stnem predmestju. Raz- sosedova kuhinja, glas- ^eščanje otrok, pameša- razglašenega spre- pogovor: pranje ^^kega perila pred očmi j^esi radovednih sosedov, ' po kokodajsanje kake kokoši in lajanje psa ^^Ifive pasme. (^©fti takih ulic, za enim » je temna sobica, ^^ žhn naša Barbka. Potem ko se je po vojni vr- nUa iz taborišča, je dolga leta drgnila parkete našega uredništva. V ^voji samoti — že 27 let je vdova in ime nje- nega sina je vklesano na spo- meniku žrtvam fašističnega nasilja v Maribofru — je pri- našala med nas svojo neu- sahljivo vedrino in skoraj edinstveno dobroto. Po tem, ko je opravila delo, se je vračaia domov — prva leta po vojni v kletno sobo, v ka- teri bi bila, kot sama pravi, gotovo že umrla, nato pa v to kamrico v Linhartovi ulici 18, katere okno je uprto v steno sosednje hiše. Po ves dan gori luč v tijej. Prameni žalostne svetlobe osvetljujejo sinovo spomenico, staro, ve- liko posteljo in štedilnik, na katerem vre skromno kosilo. Nekaj let je Barbka prosila, da bi ji bili dodelili drugo sobo, tako, kamor bi vsaj včasih posijalo sonce. Zdaj je že utrujena od neizpolnje- nih obljub. Lani ali predlan- skim bi se ji bila želja že skoraj uresničila. Kar čez hodnik je bila soba, ki bi jo naj bili izprazniU zanjo. Pa je bil nekdo hitrejši in iz- najdljivejši kotona. In ostala je v svofi kamrici. Tisto majhno okno bi lahko bUo njen majhen vrt, njeni maj- ceni daljnogled v svet, drob- na iskrica svetlobe njenega življenja. Toda: »Ne sklanjaj se sko- zi okno, ti stara kuzla! Kaj te brigajo naše družinske za- deve!« prileti iz spodnjega okna. Skupaj z besedami za- dene okensko steklo in Barb- kino srce še kaka žoga, ki ji razbije šipo. Stara Barbka se včasih umakne, včasih pa zabeli kakšno nazaj. Vendar je zdaj že preutrujena za to, da bi se branila. Le mir bi rada, pa čeprav v tej kamrici, v kateri sredi belega dne gori luč. Vprašujem se, ko gledam, kako si z zgarano roko briše solze, kaj res ni zasliižila boljšega življenja ta naša Barbka?! Kaj res za starega človeka ni sonca na nebu, ni sobe, ki bi zaslužila to ime? In končno, če že tega ni, kaij ni nikogar, ki bi ji lahko za- gotovil mir, tako zimo življe- nja, kot si jo sama želi?! »Mogoče bo kaj zaleglo, če boste to rekli vi. Saj veste, ženska v mojih letih je za vsakogar le sitna — stara ba- ba!« se poskuša celo še na- smehniti. Je res tako? Vprašujem. Zakaj ne morem, nočem ji verjeti! SOSED SOSEDU... 12. sept. 1968 PEKI IN METEOROLOCil Na seji stveta za terciarno gospodarstvo je direktor tr- gKrvBkega podjetij a M©rx po- jasaijeval zaikaj včasih v Ceiju lonanjka čimega in belega kru- ha. Kot varoik je navedel, da pekom velike preglavice dela vreme, .saj ob lepih sobotah ljudje odidejo na izlete in ta- ko Icupijo manj kruha. Ob slabem vremenu o&tanejo do- ma in kruha gre več v pro- met.. Seveda pa je ravno to težko urediti. Nekdo je pripoormil, da se naj zaito celjski peiki povežejo z meteorologi. Kooperacije, integracije in ostale obliike so- delovanja med podjetji so da- nes tako v mo^. Tretji pa je ugotx>vdil, da takšno sodelovanje vsaj letos še ne pride v poštev. Slabi jugoslovanski metereologi bi ut/Cgnili še bolj škodo%'ati celjskim pekom ... vt Seja laške občinske skupščine Minuli petek je biila seja la- fete občinske skupščine na kateri so razpravljal o raz- iskovalni analizi O skupščini, njenih nalogah, organizacija in metodah dela. Sprejeli so odlok FK) katerem morajo de- lovne organizacije preložiti samoupravne aikte. Sprejeli 510 tudi nove cene nekaterim živilom, ter raiapravljaili o ne- katerih kadro^-^ih vpraša- njiih. Osnovna šola Breze priključena laški Osno^nna šola »Prve celjske čete« se je pripojila popolni osemletiki v Laškem. Pripoji- tev je sledila predhodnim raz- pravam v obeh šolskih kolek- trivih, ko sta se oba kolektiva z adružit-vijo fcudd strinjala. SODOBNO ŽIVIJENJE TERJA TUDI SODOBNO PREHRANO Cas v kuhinji — (udi /Jato Industrija najučinkoviteje poma^^a zaposlenim ženam spremenjene deiovne in i.iv- ljen/j«ike naivade so adaj *e veliko družan prisitole, de so spremenile tudi svojo pre- hrano. Ne glede na to, da so gostirvska pKxijetja za svo- je abonente določila tu bolj, drugje manj ugbrskali po nekaj trgovinah in ugotovili, da očitek ni na mestu. Gospodinje lahko iz- birajo med precej bogato za- logo različnih prelivov za te- stenine in riž, pa tudi nekaj drugih jedi laliko s pomoč- jo industrijske predpripra- ve hitro postavijo na mizo. To so različne juhe, ričetd, pasulj, leča, ki je skorajda ne pocaiamo več, pa pudingi, kompoti in druge sladice. Res pa je, da ta kolikor-toliko po- zitivna ocena velja v glavnem le za mestne trgovine, med- tem kio okoliške s temi pro- izvodi niso naj-bclje preskrb- ljene. Njihovo opravičilo, da tu taka živila ne gredo naj- bolje v promet, je gotovo do- kaz, da so naše prehrambe- ne navade še vedno zelo pre- proste in tradicionalno uok- virjene. na našem območju ni nobene institucije, ki bi se ukvarjala s tovrstnim prosvet- Ijevanjem. Potem, ko so uki- nili zavod za pospeševanje gospodinjstva, je to zelo očitno, žene in matere, ki so zaradi kuhanja marsikdaj v srbeh in slabe volje, mnogo- krat ne poznajo niti tistih proizvodov, ki jim jih je na- ša, v razvoju nekoliko za- mudniška, industrija vendar- le pripravila. Morda bi vr- zel lahko izpopolnile oi^ani- zacije Rdečega križa, ki bi v sivojo dejavnost gotovo lah- ko vklj:učile tudi tovrstno pro- svetljevanje. Lahko bi to bi- le konference za družbeno ak- tivnost žena, ki so včasih le preveč »aktivistične«, pa tudi zdravstvena in socialno-varst- vena služba ne bi smeli mi- mo prizadevanj za ureditev prehrambenih problemov na- ših ljudi. Gre namreč za ve- liko pomembnejše področje, kot je videti na prvi jK^led, le da ga pri nas še vedno preveč sramežljivo obravna- vamo. I. B. ZA LJUBITELJE NARAVE za vse vrste. Gozdna žedva (Testudo hermanni) in grška kornjača (Testudo graeca) ži- vita v suhih in toplih predeliii Makedonije, Dalmaoije, sega- jo pa tudi prav do naših kra. jev. Močvirska želva (Emys orbicularis) pa živi v mooviV, jih, ob stoječih in počasi te- kočih vodah. Le zanjo bi lah- ko dodali terariju majhen ba- zen — nujno pa tudi ni. Želva, ki jo bomo prinesli iz primoiBkih krajev bo zelo verjetno grška komjača. Ocj, rasla ima kakih 20 cm dolg oklep, sestavljen iz rjavih ro- ževinastih ploščic, ki so pritr- jene na kost. (Želva je zrasla z oklepom in se ne levi!) Na stegnih zadnjih nog ima ta \rrsta kupulaste izrastke, kar jo tudi loči od sicer zelo po- dobne gozdne želve. Želve jedo rastlinsko hirano — najraje solato, regrad in podobno, r naravi pa se ne Želve v hiši — kaj pa zdaj ? Izletniki, ki se vračajo z dopusta nekje na jugu naše dežele, prinašajo pogosto po- leg praznih žepov in zagorele kože domov tudi kak manjši »družinski prirastek«, ki je na- menjen predvsem mlajšim članom za zabavo. Medtem, ko so tuji turisti marsikdaj tako podjetni, da z naše oba- le odpeljejo domov celo manj- šega oslička, je za naše raz- mere in stanovanjsko površi- no čisto dovolj — recimo manjša želva, čeprav s tako živalco večjih skrbi ni, pa je le treba vedeti kako ra\'nat.i, da bo prav.- Predvsem velja za vse živali v ujetništvu, da potrebujejo okolje, ki je še najbolj po- dobno tistemu v naravi. Želva je plazilec (kot kače, kuščar- ji, krokodili) zato ljubi toplo- to. Njena življenjska aktiv- nost pada z nizanjem tempe- rature, pri temperaturah niž- jih od 100 C pa celo otrpne. Italijani in Prancozd želve je- do, zato menijo, da je naj bolj primemo, če se nahaja- jo kar v loncu. Pri nas doma bomo brez te- žav lahko uredili majhen tera- rij, v katerem se bo žival do- bro počutila. V ta namen lah- ko preuredimo zaboj tako, da ga zastekliimo, pustimo od prtine za zrak, nasujemo droban pesek, aranžiraano še s kako suho vejo in kamni n ga postavimo med ločnice bli- zu okna in radiatorjev ali pe- či. Ker poznamo pri nas na Balkanu predvsem tri kopen- ske vrste želv, bo tak terarij z majhnimi dodatki veljal kar brani tudd mesne hrane, pred- vsem polžev in raznih, črvov. Vode ne pije F>ogosto, kadar pa jo, potem v večjih količi nah. Zato v terariju na nujna stalna iK)sodica z vodo. V na- ra\'i želve prezimijo v zemlji in se prebudijo nekje marca ali aprila, ko posije sonce, v terariju pa bo seveda druga- če. Žival sicer ne bo poginila, če jo bomo vso zimo imeli v sitano\-anju in na ta način pre- prečili prezimovanje, vei^ar pa je bolje, če ji tudi v tem iistrežemo (navada je pač na- vada) in pustimo, da prezimi v zaboju s peskom nekje v kleti, kjer temperatura ne pa- de pod DOC. Še kratek nasvet: z želvami bodite potrpežljivi — so nam- reč nerodne živali s počasnimi refleksi. Silva Dobršek Nedavni pogreb Silve Doberšek, znane in dolgo- letne kulturno prosvetne delavke je pokazal, da je imela veliko sodelavcev in veliko Ijudi^ ki so se s tež- kim srcem sprijaznili z dej- stvom, da je ne bo več med njimi. Kruta bolezen jo je dosti prerano iztrgala iz kroga njene družine in iz okolja, v katerem je dolga leta delala, pomagala, sve- tovala in ustvarjala. Bila je nepogiešljiva ne samo pri bivšem okrajnem, mar- več tudi pri sedanjem ob- činskem svetu Zveze kul- turno prosvetnih organiza- cij v Celju, čeprav je že zaradi svojega delovnega mesta posegla v pisano področje kulturno prosvet- ne dejavnosti, se je še s posebno vnemo lotevala nalog pri madinskem pev- skem festivalu, harmoni- kar ski sekciji, pri gleda- liških družinah in drugod. Kot zavedna Slovenka pa je v rmtežjih časih na- še zgodovine našla svoje mesto tudi v vrstah aktivi- stov in borcev za svobodo. Kot aktivistka OF je izvr- šila nešteto akcij in po- magala pri zbiranju mate- riala za borce in razširja- nju naprednega tiska. Za- radi te dejavnosti jo je okupator tudi zaprl. Na njeni zadnji poti so se od tihe in vedno skrom- ne sodelavke in kulturno prosvetne delavke poslovi- li številni prebivalci celj- skega mesta V imenu kra- jevnega odbora Zveze bor- cev in dritgih družbeno po- litičnih organizacij Otoka ter hišnega sveta Malga- jeva 6—8, se je od Silve Doberškove poslovil Mili- voj Tomažič, v imenu ob- činskega sveta Zveze kul- turno prosvetnih organiza- cij Jože Bevc ter v imenu harmonikarske sekcije Svobode Ivan Lah. V slo- vo so ji zapeli pevci Svo- bode, nekaj žalostink pa je zaigrala tudi godba na jn- hala tovarne EMO. Nad 33 tisoč v 15 letih Petnajstletnico delovanja zavoda za medicinsko rehabilitacijo v Laškem so prosla\ili na letni skupščini kirurško-ortopedske sekcije slovenskega zdravniškega društva. Pred dnevi je bida v Zavodu ZB medicdnsko rehabilitacijo — zdravilišče Laško skrom- na svečanost. Okoii 40 članov sekcije karurgm' in ortopedov pri sJovenskem zdravniškem društvu je s svojo letno skup- ščino počaatdk) 15. obletnico delovanja t^a za\x>da v La- škem. Med gosta zdravildšča je bil taidi prof. dr. Bogdan BRECL ter drugi vodilna de- lavca JjubCjaniske ortopedske klinike. flavnatelj laškega adra^rili- škega zavoda primarij dr. Manijan BARLE je uvodoma navzoče seznanil z zgodovino zdravilišča, zlasti pa z dosež- ki zadnjih petnajstih let, cxi- kar je zdravilišče zavod za medicdnsko rehabilitacijo. V tem času je bdilo veliko storje- nega, od i2®radn!je novega srednjega trakta, prostorov za terapijo, telovadnico, am- builanto ki klinični laborato- rij, pa vse do ureditve parka. V zdravilišču izdelujejo raz- ne naprave za zdravljei^je sa- mi, precej pa so jih izdelali za drjge zdra\isivene usta- r>ove. Stodesetčlanski delovni ko- lektiv se ponaša z uspehi pri svojem človekoljubnem dedu. Sodobni čas, promet in teh- nizacija povzroi^ta pogostejše poškodbe, zato je dejavnost zavoda še kako potrebna. Zdravilišče razpolaga z 250 pK>steljami, za paciente pa skrbi 52 kvalificiranih medi- cinskih delavcev. Nad 2.300 pacientov sprejme zavod let- no na zdravljenje in oskrbo, od ustanovitve zavoda pa jih je pod streho zdravilišča bd- vaio že nad 33.000. Zastoj v zadnjem času ni iskati t zananjšanju ix)6kodb marveč v preveliki varčnosti na škodo p>oškodovandh in bolnih obča- nov. Največ bolndkov, ki prihaja- jo v Laško, okoli 58 odstot- kov, boluje na poškodbi hrb- tenice, okoli 23 odstotkov pa- cientov si je zdravilo poškod- be na nogah, ostalo pa po- šikodovane roke in druge bo- lezni. — Medicinsko osebje zjdravilišča, fci tesno in z uspehom sodeluje z ortoped- sko klindko v Ljubljani, je dobro izurjeno za adravUjenje tudi najtežjih boQrBkov. Zavod za medicinsko rehabilitacijo v Laškem je v petnajstih letih svojega obstoja dosegel svoj sloves in upravičil pričakova- nje družbe, zlasti pa zdrajvlje- nja potrebnih deflovnilh Ijui^. Kr 12. sept. 1968 Krvava nedelja y trčenju pri harinih zlakah UMRLI DVE OSEBI Nedelja je iia cestah širšega celjskega območja ^opct zahtevala visok kr- ^.pi davek. Zgodilo se je j;est prometnih nesreč, v jiiitcrih sta dve osebi iz jrubili življenje, šest jih jf bilo teže, dve pa laže ranjeni, škode na vozilih pa je bilo za 50.000 dinar- jev. Nedelja bo ostala za pisana v-analih prometnih nesreč s črno barvo. Najtežja nesreča se je ugodila na križišču ceste 2 železniško progo pri Ha- rinih Zlakih med železni- škima postajama Podčetr- tek in Stran.ie. Osebni vlak M 3922, ki ojniki v sredino leve strani avtomobila ter ga potiskal pred seboj še 85 metrov. Trčenje je bilo tako hu- do, da sta pri nesreči za- radi težkili poškodb pod- legli 181etna ŠTEFANMA GREGURIČ iz Za.greba in SOletna ANA GREGURIC iz Jalševca. Voznik avto- mobila in sopotnik VILI GREGURIC pa sta bila težko poškodovana. Oba so odpeljali v celjsko bol- nišnico. Vozniku so od- vzeli kri zaradi suma vi- njenosti. Nesreča se je zgodila ob 18.25 uri. Na progi, kjer se je zgodila liuda pro- metna nesreča ni zapor- nic ali svetlobnih zna- menj, le Andrejev križ, M. Seničar Jedilno olje bo dražje Na zadnji seji skupščine ob- čine Mozirje so odborniki sprejeli odlok o podražitvi jedilnega olja zaradi višjih odkupnih cen sončničnega se- mena, Odprto olje bi naj bi- lo odslej po pet N din, olje v litrskih steklenicah po pet novih dinarjev in trideset par, v pollitrskih pa po 2 dinarja 90 i>ar. V plastični, poUitrski embalaži bi naj ve- ljajo tri dinarje pet par, v tričetrtlitrski pa 4 dinar- je 55 par. -er Prebivalci Založ in Grušovelj s« sprašujejo, ko- liko časa bodo s strahom vozili čez I^žniški most. Dolgo je od tega, ko je bil pred vasjo Zgornje Gru- šovlje postavljen stop znak z opozorilom »zaradi dotrajanosti mostov«, tega so odstranili in namestili samo enega tik pred mostom. Sedaj ga je nekdo vrgel v vodo. Mnenje vseh uporabnikov je, da je tu storiti nekaj več, ko pa prepovedati vožnjo, H, J. V Ze letos / žičnico na Golte Gradnja turističnega cen- tra Golte nad Mozirjem poteka po predvidenem načrtu. Po vsem tem lah- ko zapišemo, da bomo le- tošnji praznik republike počastili tudi z začetkom obratovanja nove žičnice v dolžini 3150 metrov. Do- slej so končali dela pri gradnji spodnje postaje v Žekovcu, zatem pri teme- ljih za 4 betonske stebre, razen tega pa so v teku montažna dela in gradnja gornje postaje. Pri gradnji spodnje po- staje je bil problem ja- šek, ki je globok 15 5 m, v njem pa je 1000 kub. metrov materiala, 500 kub, metrov betona in 70 ton železa. Pri spodnji postaji bo tudi peron za vstop in izstop na žičnico oziroma v njeno gondolo, zatem bife s 30 sedeži in prostor za 130 ljudi. In še en za- nimiv p^atek — v stroj- nici bo 200 ton železa za ravnotežje celotne naprve. Ob zgornji postaji bo hotel s 50 ležišči, samo- postrežna restavracija za 1500 obrokov in sedem depandans, ki bodo prav- zaprav počitniški domovi raznih delovnih kolekti- vov. Na tem predelu bodo zgradili še 600 m dolgo sedežnico na Med ved j ek ter vlečnico iz Starih sta- nov. Seveda pa je pri vsem tem treba računati še na planinski dom, ki ima 80 ležišč in je last celjskega planinskega dru- štva. Tako bo po zaslugi celj- skega avtoturističnega po- djetja Izletnik že v nasle- dnji sezoni nastalo novo turistično središče blizu Celja, ki bo odprto vse leto. Pri tem računamo na petmesečne zimske pogoje in ugodno smuko, sicer pa na prijetno preživljanje oddiha ob lepih sprehodih in drugih ugodnostih, ki jih nudijo Mozirske plani- ne in celotna gornja Sa- vinjska dolina. M. B. Gornja postaja novega turističnega centra na Golte je v gradnji. Na sliki pa je lep pogled tudi na smu- čarske terene. na kratko Olajšave za prireditve Na mozirskem področju društva, ustanove in organi- zacije, ki prirejajo ali or- ganizirajo razne kulturne pri- reditve in razstave več ne bo- do plačevale dajatve od ust- varjenega dobička. Gre za to, da na teh prireditvah pobi- rajo po večini le prostovolj- ne prispevke, organizirajo pa jih za pospešitev lastne de- javnosti zato se občina v)d- pove denarju, ki bi ga v ob- liki dajatev dobila. -€0 Oprostitev desetka Odborniki občine Mozirje so oprostili plačevanje de- setka vse tiste kmetovalce, ki zamenjujejo parcele zaradi arodacije. Doslej so morali tudi v teh primerih zasebni- ki plačati občinski prometJii davek. Teh dajatev bodo opro- ščeni vsi kmetovalci, ki bo- do s potrdilom dokazali, da so zemljišča zamenjali ras zaradi arondacije, -er Komisija za f^radnjo šole Zaradi nevzdržnih razmer, ker se je znova porušil strop v mozirski šoli, je skupšči- na občine imenovala poseb- no komisijo, kii naj prouči vse pogoje in razmere v .se- danjem položaju. Gre zato ali bi naj zopet popravljali sta- ro stavbo ali pa bi rKij zgra- dili novo stavbo. Za zxiaj obiskujejo otroci pouk v sta- ri šoli, v dvorani kulturne- ga doma in v stavbi telovad- nega društva, j« Cvetličarna v Mozirju čeprav so občani mozirske občine sloveli kot veliki go- jitelji cvetlic, na tem področ- ju ni bilo cvetličarne niti vrt- narij, razen one v Nazarju, To, da cvetje pripomore k še večji idiličnosti kraja je že stara ugotovitev. Zaradi po- gojev so bila krajd v Gornje Savinjsiki dolini obogateru predvsem z begonijami. J02E SKOBNŠEK, ki se z ženo že sedmo leto ukvarja z vrtnarstvom v Moeirju, nje- mu gre tudi zasluga, da je danes v Mozirju toliko cvet- ja po trgu, i>a se je odločil, da bo odprl cvetličarno. Lo- kal je ob avtobusni postaji, čez cesto ia^red novega ho- tela, Cvetja za kupce bo po njegovem zagotovilu dovolj, saj ga večino sam vzgoji, le nageljne bo naba.7ljal od drugod. 2e odslej je vzigajal lepo vrsto lončnic, ki so vzbu- jale pozornost kupcev celo iz spodnjega 4ela doline. Kot nam je povedala žena, bosta vrsto lončnic še obogatila. Že doslej je iz njegove vrt- narije romalo cvetje po vsej občini in v kraje, kot so Bra- s.lovče, Polzela in Prebold. K veliki izbiri cjvetja bo dodal tudi vence in poročne šope, oziroma šopke za svečane pri- ložnosti. La.stnika menita, da bo lokal dobro uspeval, K temu dodaja/ta, da imajo Gor- nje Savinjčani radi cvetje. Ne- koliko ju je bilo sicer strah zaradi davščin, vendar smo iz- vedeli, da bodo pavšalni zne- ski doprinesli k razvoju trgo- vine saj na občini poudarja jo, da je bila cvetličarna v Mozirju, kot metropoli Gor- nje Savinjskega turijana po- trebna. Več reda Da bi se izognili raznim j utajam pri popisovanju ple- ' menic na podi^^ju mozirske ' občine je skupščina spreje i la odlok, ki vsebuje med dni | gim tudi kaaani za kršilce | Doslej se je namreč dogaja- ! lo, da posamezini kmetovalci i niso pripravljali vseh pleme- nic ali pa so celo onemcgo- čali popisovanje. Slo je pred vsem za to, da so se s tem izognili plačila. Zdaj bodo pro- ti kršilcem uvedli kaani prav tako pa tudi proti vsem, ki ne bi oplemeojevali plemetiic s sivorjavo p»srr>o. -js Jaki: MILIJON ZA ŠOLO Jože Horvat — Jaki, sli- kar iz Nazarij, je Ob vesti, da je nastal problem ob porušitvi stropa v šolski stavbi mozirske šole pri- speval milijon starih di- narjev, Pri tem ne gre toliko za vsoto kot za dej- stvo, da Jaki resnično ži- vi z dolino in ljudmi, da probleme doline enako občuti, kot ti prizadenejo na primer starše otrok, ki so bili v dilemi kaj zdaj. Ta podaritev je še bolj utrdila vrednost nje- ga kot človeka ob dejstvu, da je dolini že doslej po- daril mnogo v obliki de, s katerimi je opremil raz- ne objekte, —ez Park še vedno dirkališče Medtem ko se je st^je kmalu po tistem zasedanju članov obeh zborov celjske občanske skupščine, na kate- rem so kritizirali stanje v celjskem mestnem parku ter na Savinjskem nabrežju v tem smislu, da sta oba predela celjskega mesta postala že pra- vi dirkalni stezi aa kolesarje in mopediste ter prostor za preganjanje psov, nekoliko izboljšalo, pa je položaj v zadnjem času spet takšen, cki bi kazalo, če bi samkaj več- krat prišel miličnik in ugnal tiste, ki nočejo raajumeti, da sprehejalne steze niso za ko- lesarje. Pri divjanju s kolesi in mo- pedi po sprehajalnih stetsah niso udeletšCTii samo mladi ljudje, marveč tudi starejši, Noiva nadloga pa so poetaH psii, ki tu in tam brez nadaor- .sitva njihovih laatnikov ustira- hujejo sprehajalce. Po vsem tem bodo likreipi miličnikov še vedno nujni in potrebni, vprašanje pa je, ali moramo za v2)drževanje re- da res vedno klicati na pomoč miličnike. Zakaj ljudje noče- jo rai2fumetslancev. V tem pri- meru naj bi, po predlogu Tr- boveljčanov, izmed članov ob- činskih konferenc Socialistič- ne zveze izločili morebitne od- bornike občinskih skupščin, namesto njih i>a vključili predstavnike drugih druž;beno poOitičnih organizacij. Na skupni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL in predsedstva občin- skega sindikalnega sveta v Tr- bovljah so se tudd dogovorili «a organizacijo javnih raz- prav o predlogu sprememb nekaterih določb zvezne usta- ve in volilnega sistema za zve- zno skupščino. Pripravili jih bodo v krajevnih organizaci- jah Socialistične zveze in v vseh večjih trboveHjskih de- lovnih kolektivih. V tej avezi so imenovali posebno 6-čflan- sko komisijo, ki bo spremJlija- la ramrave. (nk) Nov obrat konfekcije y okviru praznika šmanske občine so prejšnji teden od- prti T Rogaški Slatini nov so- doben obrat konfekcije Obla- čil. aovesnosti, na kateri je sodeloval celjski moški* ko- morni zbor, so se poleg 160 članskega kolektiva udeležili predstavniki šmarske občine ui poslovni par tu Vladu, ki je v tisti ostri zimi pobai^ našega Jožeta Rateja, kaj počne, da ^ mu na košatdh brkih ne nabira ivje. Tod« isti hip, ko je hotel podražita lastnika je že sam p^el v past. »Ali ne veš? Z antifrizom jih niažem, J® glasil razgovor. Obraz za Jožet.ovimi l^i"® TO ZGODBO PRIPOVEDUJE JOŽE RATEJ: Za ivje na brkih-antifriz šmarčani niso samo veseljaki in pote gavci — tudi ustrežljivi ljudje so. Radi si priskočijo na pomoč, storijo drug druge- mu uslugo. So pa, kot kaže sala ukaželjni Ijiidje. Ušesa imajo odprta in sluh dobro priostren, da ne omenimo vida, ki mu ne uide zlepa kaj. Vse takšne lastnosti po- vezane ena z drugo, napeljejo reči spet na stari šmarski potegavski jez ... Pred dvema letoma je menda bUo, sredi zdme, kajti kako bi drugače bila tako mrzlo, da so bojda šmarskim šolarjem sve- če pod nosom zmrzovale. Eh, tisto najbolj važno bi skorajda po- Eabill je bil hudo resen, le oči s<3 se mu hutiO" mušno svetile. Ker na Vladovem obrazu nd bilo iar^«^ ki bi odkrival, da odgovoru ni verjeti, J Jože vrgel še eno vabo: »Veš kaj. Ti imaš vozilo in imaš antafriz v hladilniku. Meni ga je zmanjka in verjemi, nerodno mi je hoditi z i^® stekleničko na benzinsko črpalko ponj- bili tako dober in mi prinesel antifrj^a. Vlado je pogoltnil tudi drugo vabo. ^, lužen kot je, je naslednje jutro pri«^ Jožetu stekleničko antifriza. ^ (Iz zanesljivih virov sem zvedel, , šmarski brkači imajo recept za brk pred ivjem. Kdor misli, da je ug^' mi pdše kartico. Op. pisca). Zapisal JURE KRAšOVi^ 12. sept. 1968 S ŠTEFANOM JUGOM O PETJU (N SOJENJU ROKOMETA POJOČA PIŠČALKA Stal je sredi igrišča v or- ^ sodniškem dresu in s pi- Lijjo okoli vratu. Sodil je p izmed 150 rokometnih te- po večerih stoji v črni ve- ^ obleiki ali v narodini noši I jnikrofonom in poje z na- jj^.ziabavndni ansamblom Tako iE leta v leto. Pot se ^menjuje med asfaltiranimi rokometnimi igrišči in dvora- nami. »Soditi sem začel slučajno. Ko sem prišel na eno izmed mnogih rokometnih tekem kot igralec, so me fantje obvesti- li, da nirhajo sodnika. Bolj za •šalo kot zares sem vzel pi- ščalko in še kar dobro piskal. Potem sem šel v tečaj za ro- kometne sodnike, ki ga že več let uspešno vodila zvezni sod- nik Bukovac in Dom. Danes sem republiški rokomet-nd sodnik.« Kako je s sodnaškim nara- ščajem v Celju? »Trenutno je v naši organi- zaciji 14 sodnikov. Ed^ ima naslov zveznega, sedem pe republiškega rokometnega sodnika.« če sodnikova piščalka ne piska dobro, so jezni igralci in gledalci, ki so pripravljeni s sodnikom na nepošten način obračunati... »Meni se kaj takega še na agoddlo. s svojim sojenjem poskušam biti vedno realen in mislim, da sem dovolj energičen, da lahko prepre- čim vsakršen izpad igralcev in igralcev in gledalcev. Na rokometnih igriščih mi še res ni bilo vroče ...« Kaj p& pr«d mikrofonom? »Vroče mi je bilo samo ta- krat, ko so se v nas uprli re- flektorji.« Celjand te poznajo kot fan- ta, ki povsod poje ,.. »Res, pojem povsod. Všeč mi je vsa dobra glasba od na- rodne, zabavne, resne do jaz- ea. vse sem tudi že pel.« Verjetno imaš veliko pesmi naštudiranih . . . »Tri dni lahko pojem.« Vsi pevci dobivajo pošto z različnimi vsebinami... »Tudi sam jo dobivam. Ve- lik kup je že imam doma. V glavnem prosijo za sldke.« Celjski rokometaši letos drugič nastopajo v zvezni li- gi. Kakšne so njihove možno- sti? »Precej so pridobili z no\am vodstvom in upam, da bodo z vestnim delom uspeli ostatd v zvezni ligi. žreb imajo ugoden in resnično lehko upajo na najboljše.« Štefan je prava pojoče pi- ščalka. Asfaltirana rokomet- na igrišča in dvorane so nje- gov dom. Poaaiejo ga po vsej Stlovenijd, saj skoraj ni kraja, kjer ne bi delil »pravde« s pi- š^ko ali razTveseljeval ljudi z mikrofonom pred seboj. tv ZA ATLETSKO STEZO Ponovno v Celju celjskim ljubiteljem atieti- ^ce ponovno obeta velika in tvalitetna atletska prireditev, g) Kladivar tiamerava kandi- jrati za organizacijo letoš- ^a clansk^a moškega jčanega državnega prvenstva, fjkmovanje naj bd bilo na (sljskem stadionu 13. in 14. iktobra. Droštvo se je odločilo za ta iDrsk zato, ker ima ob popol- j atletski ekipi vse možnosti B visok plasma na državnem jivenstvu. Ce bi ekipa poto- vala v kakšen drug kraj, bi ne bila kompletna in tako brez večjih možnosti za končni uspeh. Nekateri atleti ne bd mogli potovati zaradi šole in zaix>slitve, poleg tega pa bi celotno potovanje stalo 600 ti- soč starih dinarjev. Ker organizatorja za letošnje zadnje veliko domače tekmo- vanje ni, bo Kladivar kandi- diral pri Atletski zvezi Jugo- slavije. Ce bodo uspeli dobiti tekmovanje, bo to ponovno veliko srečanje skoraj vseh najboljših atletov v Celju. Na- stopili bodo tekmovalci Parti- zana in Crvene zvezde iz Beo- grada, v katerih vrstah je naj- več reprezentantov. Zagotovo bodo prišli tudi atleti Slavo- nije iz Osijeka in iz Sarajeva. E>omači Kladivar bi imel vse' možnosti, da osvoji eno ižmed pr\'ih treh mest, Celjani pa bi ponovno videli pravo atletsko tekmovanje. tv Mednarodni uspeh Franca Gajška na svetovnem pr\'enstvu v go-kartu je bil triintrideseti Prejšnji teden se je končalo letošnje svetovno prvenstvo v go-kartu. Na vseh treh tekmah, ki so veljale za svetovno prvenstvo, je nastopil v jugoslo- vanski reprezenttnci tudi Franc Gajšek, ki je že vrsto let eden najboljših slovenskih in jugoslovan- skih tekmovalcev v tem športu. Zadnji nastop so tekmovalci opravili v Londosreu. Med 61 tekmovalci iz 15 držav je med Jugoslovani dosegel najboljšo uvrstitev prav Gajšek. Meditem ko je v Londonu zasedel 35. mesto, pa je v skupni uvr- stitvi po treh tekmah bil 33. Zmagal je Šved Olsson. To je bilo eno prvih pomembnejših mednarod- nih tekmovanj, ki so se ga udeležili tudi tekmm^alci iz Jugoslavije. Prav zaradi tega je njihov uspeh še toliko večji in pomembnejši. Gajškova uvrstitev je lepo priznanje tudi Avto-moto društvu Slavko Slan- der, ki vsako leto organizira velike mednarodne tek- me v go-kartu v Celju. Skoraj veo^jetno je, da bo tudi ta uspeh pripomogel, da bo udeležba tujih tek- movalcev na prihodnjih tekmah v Celju še več^a, močnejša in kvalitetnejša. Med ekipami je Jugoslavija osvojila 11. mesto. tv Voznik pobeg^nil v naselju Verpete je na ce- sti I. reda neznani voznik to- vornjaka prehiteval tovornjak — cisteno in pri tem s keso- nom zadel v ramo in glavo 13- letno EMILIJO PETELIN- ŠEK, doma iz Bezenškovega Bukovja 13, ki je šla z ELEO- NOiRO VAISENBAHER po ce- sti. Petelinškovo so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu pcKilegla. Za pobegldm voznikom poizvedujejo. Brez vozniškega dovoljenja Iz Slovenskih Kon jic je pro- ti Celju vozil z osebnim avto- mobilom brez vozniškega do- voljenja SREČKO BRECKO ter v Stranicah iz neznanega vzroka zavoeil na levo stran, nato pa na travnik, mimo sta- novanjske hiše in preko vrta v jarek. Pri trčenju v jarek je voznik padel iz avtomobila in se poškodoval po glavi, š-kodo na avtomobilu so ocenili na 3.000 dinarjev. Zavozil na njivo Iz Rogaške Slatine je vozil proti Rogatcu z osebnim avto- mobilom KAREL MIKOLIC ter pri odcepu ceste za steklar- no prehiteval skupino pešcev. Zapeljal je na levo polovico cestišča, nato pa nenadoma zjavil v ostrem loku nazaj na desno čez rob ceste. Vozilo je 2xirsnilo na njivo in se zarilo s sprednjim koncem v zem- ljo. Težje je bila pvoškodovana voznikova žena MATILDA MI- KOLIC. Na vozilu je škode za 5.000 dinarjev. Nesreča se je zgodila verjetno zaradi utru- jenosti voznika. Otrok pred avtomobil Voznik tovornega avtomobi- la STANKO FALNOGA je v Te- panju zaustavil vozilo. Proti Mariboru se je v tem peJjai a osebnim avtomobilom JOcZE LEiPSINA in prehiteval stoječi tovornjak. Izza tega pa je v trenutku prehitevanja skočil pred osebni avtomobil sedem- letni BOGDAN FALNOGA. Udarec prednjega blatnika je otroka vrgel 16 metrov daleč. Otrok je dobil pretres možga- nov in zlom desne roke. Zapeljal na sredino ceste Proti Žalcu se je peljal kole- sar STANE ŠKAFAR in pri že- lezniškem nadvozu zapeljal na sredino ceste v trenutku, ko je za njim pripeljal z oseb- nim avtomobilom JANEZ AN- DOLJŠEK. Kolesar je dobil pri trčenju težje pošk(Xlbe. V bolnišnici so mu odv!?!elii kri za preisikavo. Prašič povzročil nesrečo le Prankolovega je vozil proti Celju s twomim avto- mobilom ANTON CRETNIK, ko je v Globočah pritekel pred avtomobil pra&ič, ki je ušel iz hleva bližnje domačije. Voznik je zaviral in skoraj za- ustavil. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom IIKN- RIK ŠPEGLIC in se ?aradi prekratke razdalje zaletel za- daj v tovornjak. Nastalo ško- do so ocenila na 7.000 dinar- jev. Prijetno počut,)e in eleganco vam da.)e samo konfekci.^ »KLEGANT« C^l.)e V Laškem strelsko tekmovanje Sti-elska druaina iz Ročice pri Laškem je v nedeljo pri- redila tekmovanje v streljanju z MK puško in pištolo. Tro- boj med ekipami Celje Hrast- nik in Rečica je nudil zelo za- nimiv razplet, saj so za eki- po Celja nastopili sami znani vrhunski strelci, ki imajo re- korde slovenskega strelskega športa. Kljub močnemu na- sprotniku ekipe Hrastnika je ekipa Celja zanesljivo osvojila prvo mesto. Na kraju tekmovanj pa .še podelitev priznanj, prisrčen pozdrav ter želja še po takš- nih srečanjih! MK puška REZULTATI: Ekipno 1. Branko Ivanuš CELJE 2. Rudnik HRASTNIK 3. Dušan Poženel RECICA 1. Tržan Jože 347 Celje ■ 2. Jager Tone 347 Celje 3. Stesl Emest 345 Hrastnik MK pištola 1. Branko Ivanuš Celje 2. Dušan poženel Rečica 3. Rudnik Hrastnik 1. Tržan Jože 256 Celje 2. Lavrinc Vinko 245 Rečica 3. Jager Tone 226 Celje Nov oddelek Ker bodo imeli v prvi cen- tralni osnovni šoli v Slov. Ko- njicah v tem šolskem letu en oddelek več kot lani, bodo po ves dan zasedene prav vse učilnice. Težave pa bodo reše- ne predvidoma sredi oktobra, ko se bodo preselili v novo šolo. Dopisujte v vaš tednik ŠTARTALI so tudi nogometaši • v štirih ligah nastopajo celjske ekipe • slab start košarkarjev I bodo rokometaši ostali v zvezni ligi? • odbojkarji se borijo proti izpadu • nogometaši Kladivar-Celje upajo na prvo mesto September je čas, ko se tekmo\^ja v vseh li- kjer nastopajo tekmoval- " 2 žogo. Medtem, ko so ro- ^etaši, odbojkarji in ko- že startali pred do- mesecem, pa so š tek- ^vanjem v novi sezoni v ne- ■jo začeli tudi nogometaši. ® prvimi nastopi rokometa- ^ v jsvezni ligi smo lahko ^voljni. Izpolndli so tisto, smo od njih na začetku ^'^kovali. Iz dveh kol ima- ^dve točki, v soboto pa bi ^fali doma premagati tudi J^^ičarja iz Niša. Ta ekipa ^ Celjanom dobro poznana, J je nastopila tudi na kvali- l^ijah v Celju, kjer so jih ^^ini zelo tesno premaga- ^elezničar je uspel v dru- ^ kolu doma remizirati z J vnim prvakom Partizanom ^"Jeiovarja in tako dokazal, J, tudi v Celju ne mislijo L^J predati. Ce bodo doma- zaigrali tako, kot znajo morata točki ostati do- podcenjevanje na- Hi^^ika in zadovoljitev ob z nekaj goli razlike, je zgodilo v tekmi z ^rjem iz Plevlja, se lahko ^je. Izguba točk na do- terenu pa pomeni lajšanje možnosti za ob- v najvišjem kvalitet- rokometnem tekmova- Odbojkarji Gaberij in ko- šarkarji so na startu v jesen- skem delu tekmovanja razoča- rali. Najprej so izgubili tek- mo na domačem igrišču, ka- sneje pa še na Jesenicah. Po- ložaj na lestvici še ni zaskrb- ljujoč in upamo, da bodo igrali v tej ligi tudi v prihod- nji sezoni. Res je, da nasto- pajo za Celje sami mladi tek- movalci, ki so praktično še brez večjih izkušenj za tako tekmovanje. Ob upoštevanju tega in pa, da so vsi igralci nadarjeni košarkarji, lahko pričakujemo v naslednji sezo- ni večje uspehe. Morda pa bo končno le uspelo tudi košar- ki zagotoviti tisti uspeh v Ce- lju, ki ga je imela pred mno- gimi leti. Zadnji so startali nsgometa- ši. Po neslavnem porazu v tekmi za Titov pokal protP Steklarju iz Rogaške Slatine so se nogometaši Kladivar- Celje odločili, da vse svoje sposobnosti pokažejo v repub- liški ligi, ki bo letos kvali- tetno veliko šibkejša, kot la- na. Tri ekipe nastopajo v dru- gi zvezni ligi, dve pa v prvi. Tako bo republiška liga vse- kakor manj zanimiva in kva- litetna. Celjani, ki so v začet- ku celo upali, da bodo lahko že letos zaigrali v drugi zvez- ni ligi, tudi v republiški ligi niso popolni favoriti za naj- višje mesto. Močne nasprot- nike bodo imeli v enajsteri- cah'Triglava iz Kranja, Želez- ničarja iz Maribora in tudi ljubljanski Svobodi. Vrste Kladivarja pa je zapustil tudi odlični vratar Gobec, ki že z uspehom nastopa za ekipo Ljubljane v drugi zvezni ligi. Po pripravah sodeč, ki so jih imeli nogometaši v poletnem času in po oddigranih prija- teljskih ter pokalnih tekmah, forma ekipe ni blesteča. Mor- da se bo \'se uredilo skozi sa- mo tekmovanje. Z vestnim delom in disciplino, ki je eden glavnih problemov, se bo dalo veliko dosečL Atletska in plavalna sezona se počasi končuje. Vse bolj aktualna pa postajajo tekmo- vanja v igrah z žogo. Celjani so v štirih različnih športih in v štirih različnih ligah raz- lično startali. Upajmo, da bo vsaj uspeh ob koncu vseh tekmovanj približno enak. In to dober. tv Cometov prispevek za cesto v Zrečah te dni popravlja- jo cesto od si>odnjih Zreč do Gračiča. Del sredstev za po- pravilo este, ki so jo neurja in deroče vode zelo poškodo- vali, je prispevalo podjetje Comet, ki to esto tudi največ uporablja. Občani so popravi- la se\'eda zelo veseli, saj je bila cesta v izredno slabem stanju. VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE 12. sept. 1968 Seja občinske skupščine Hrastnik v soboto, 14. septembra bo seja občinske skupščine. Na njej bodo razpravljali o pro- blematiki .šolstva, zlasti gle- na učni uspeh v letu 67/ 68, perspektivnem vpisova- nju otrok do leta 1973 in s tem v zvezi potrebi po no- vih šolskih prostorih in ka- drovskih problemih. Na dnev- nem redu je še izpolnjeva- nje resolucije letošnjega go- spodarskega in družbene- ga razvoja, odlok o hišnem redu, posojila kmetom- borcem za obnovo stanovanj in obravnava poročila o de- lu stanovanjskega podjetja. .lavne tribune SZDL Minule dni so bile na va- škem področju jarae tribime SZDL. Občani Dola, Marnega, Prapretnega, Turja in neka- terih drugih vasi so govorili o zadnjih dogodkih na Če- škoslovaškem. Tribune je bi- la organizirala sekcija za -m- nanjepolitična vprsšanja pri občinski konferenci SZDL. Obisk je bil ponekod bolj, drugod manj zadovoljiv. Odložili prehod na nov delovni čas Kolektiv uprave občinske skupščine je odložil prehod na spremenjen delovni čas. Za ta korak so se odločili po ^em, ko so ugotovili, da ni soglasja o nekatjerih bistvenih vprašanjih prehoda na druga- čen delovni umik. O novem delovnem času na upravi bo odločala v soboto seja občin- ske skupščine. Okrog 600 občanov v Novo gorico v Hrastniku sta občinska konferenca SZDL in sindikal- ni svet začela veliko akcijo za udeležbo delovnih ljudi iz te občine na proslavi ob 25- letnici splošne vstaje Primor- ske. ki bo v nedeljo 15. sep- tembra v Novi gorici. Doslej imajo že nad pet sto prijav, v glaTOem iz delovnih kolek- tivov in drugod. Hrastničani bodo bržkone potovali na praslavo v Novo gorico s po- sebnim vlakom, skupaj z ob- ilni Trbovelj. --n— Nov delovni čas na upravi občine Zagorje Počenši s 1. septenibrom so na upravi občinske skupšči- ne prešli na spremenjen de- lovni čas. Občinski uslužben- ci prihajajo odslej na delo ob . 7.30, končajo pa ob 15.:«). Enkrat na teden delajo do 16. ure popoldan. Opoldanski odmor traja pol ure. Prehra- no so si občinski uslužbenci zagotovili v bližnjem hotelu »Kum«. Tudi v novi sezoni filmsko gledališče Uprava delavskega doma bo tudi v jeseni nadaljevala s filmskimi predstavami za šol- sko mladino. Vsi pionirji, ki se bodo vpisali v filmski ab<>nma bodo prejeli f>oseb- ne legitimacije. Vstopnina bo minimalna. V bližnji prihod- nosti , naj bi zagotovili tudi razgovore o posameznih fil- mih in filmski ustvarjalno- sti. Komu dodatna prora- čunska sredstva Občinska skup.ščine Trbov- lje je na zadnji seji naroči- la .svetu za finance in pro- račun, da pregleda, katerim proračunskim potrošnikom bi bilo treba dodeliti dodatna .sredstva. Preučili pa naj bi istočasno tudi ali je po- treben rebalans občinske- ga proračuna, ali pa bi bilo mogoče dodatna sredstva spri- čo ugodnega dotoka dohod- kov izplačati iz proračunske rezerve («) SPRE.fKM.ANJK V ZK V OBČINI ZAGOR.IF OR SAVI Letos 49 novih članov Pred dnevi so na sestan- ku mladinske organizacije ZK v Zagorju ob Savi spet sprejeli v članstvo ZK se- dem novih članov. V ce- loti so letos v Zagorju na novo sprejeli 49 novih čla- nov. Pripomniti pa kaže, da se je obnavljanju ZK najbolj posvetila mladin- ska organizacija ZK, saj so skoraj vse letos novo sprejete člane predlagali predvsem mladi komuni- sti te organizacije. Mladi komumsti — člani mladinske organizacije ZK v Zagorju ob Savi zato upravičeno sodijo, da ta aktivnost ni in ne more biti domena zgolj njihove organizacije. Narobe: vi- deti je, da bi utegnili zla- sti aktivi ZK v delovnih organizacijah odločno več storiti za pridobivanje mladih delavcev in nepo- srednih proizvajalcev v članstvo ZKS. To velja končno tudi za krajevne organizacije ZK, ki razen nekaj izjem, na tem po- dročju še niso ničesar sto- rile. Ob tem kaže odgovoriti še na neko drugo vpraša- nje. Cemu ne bi v prihod- nje poenostavili postopek za vključevanje novih čla- nov v vrste ZK? Zakaj ne bi sprejemali neposredno na sestankih bodisi vov ZK ali krajevnih ^ nizacij. Bistveno je vsi tisti, ki želijo st ■ vrste ZK izjavijo pripravljeni delati organizaciji in da ^^ maj o program ZK v?' vodstev ZK pa je, da novosprejetim člano,;'^ mogoča j o kontinuf. idej nepolitično izobr« nje in aktivnost. Na Prvinali pod Cemšeniško planino raste nov dom — dom borcev NOV Zagorje ob Savi. Graditelji bi ga radi do zime spravili pod streho. Želimo, da bi se jim to posrečilo in da bi ga prihmlnje leto že izročili svojemu namenu. S predvidevanji vštric Čeprav je bilo avgusta precej delovnih ljudi na ^ ženem oddihu, so vse delovne organizacije v občili ^ stnik dosegle' mesečne operativne in poslovne n^ Ugoden potek industrijske proizvodnje in realizacije j vsa jamstva, da bodo do konca leta v Hrastniiiu , presegli z resolucijo, postavljene naloge na področju spodarstva. Avgusta je bil najbolj uspešen kolektiv, jetja »Sijaj«, pa tudi v Tovarni kemičnih izdelkov ji^ uspelo preseči mesečni načrt za 4 odstotke. Sijajevci so avgusta izdela- li in prodali za 1 milijon 420.000 din blaga in s tem presegli mesečni naort za več kot 33" o. Obenem lahko zapi- šemo, da pomeni avgustovska realizacija v tem podjetju svojevrsten rekord. Kolektiv namreč ves čas svojega ob- stoja .še ni imel tolikšnega rezultata, kot prejšnji mesec. Doslej najvišja mesečna rea- lizacija je znašala 1 milijon 270.000 din. kri so jo dosegli lani. Videti je, da bo podjetje »Sijaj« imelo na koncu leta 1968 najbolj pozitivno bilanco oziroma, da bo najbolj pre- segel letošnje obveznosti. O menimo naj še^ da se v pod- jetju pravkar ^ipravljajo na izvoz velikih količin nekate- rih svetlobrtih elementov ▼ Zvezno republiko Nemčijo- Zatorej bodo dosegla, in ver- jetno presegli tudi plan letoš- njega issvoza. V Tovarni ke- mičnih izdelkov so z realiza- oijo 3 milijone 900.000 din za- dovoljni. Vendar opozarjajo, da bodo pričeli prihodnje dni z večjimi remonti v obratu elektrolize, oktobra pa v ob- ratu tripoLifosfaitov. To bo najbrž nekoliko zavrlo redno proizvodnjo, računajo pa, da jim bo uspelo novembra in decembra dohiteti zamujeno. Tudi steklarji so avgusta v glavnem zadovoljivo proizva- jali in dosegli 6 milijonov 500.000 din realizacije. Na tu- j atržišča so izvozili za okoli 1.59.000 dolarjev blaga. Sploh v tetn podjetju ugotavljajo .še večje možnosti izvoza. predvsem v Zvezno reptiij Nemčijo in nekatere zahodnoevropske dežele. ^ nameravajo v prihodnjer. dobju pospešiti proizvoi za izvoz. Hrastniški rudarji so i nekaterim težavam, za,, vdora vode v enega ia obratov, pridobili nekaj i 54 000 ton premoga. Izpsj večji kot Pb glede na ai stovski operativni plan, j re rezultate so imeli tui Splošnem gradbenem pod ju in v nekaterih manjših lovnih organissacijah. Zagorski borci V Motniku 25-letnice ustanovitve i drove brigade in prosljt zvezi s tem jubilejem, t bila v Motniku, se je ud žilo tudi precej zae« t>orcev. Samo iz Oemš« je na to proslavo odpoe lo okrog 40 kmetov omJ nekdanjih udeležencev -NO tega področja. H Poroštvo za posojili TIKU Občirvska skupščina Ti* Ije je dala zavodu TIK.^ roštvo za najem po« 120.000 novih din pri Za" za zaposlovanje v Ljub.; ki ga bodo porabili ^' kvalifikacijo delavcev, t terja nova tehnolc^ija ic večan asortiman i'/xielkO' POSPEJ^ENA GRADNJA 1K)MA BORCEV NOV NA PRVINAH Doslej Že nad 3400 ur dela Vreme ni preveč naklonje- no graditeljem, čeprav so pričakovali, da bo september bolj suh in sončen. Nekdanji udeleženci NOV iz Zagorja so doslej pokazali veliko razu- mevanje za prostovoljno delo, bodisi pri gradnji doma ali spraivilu gradbenega in dru- gega materiala. Graditeljem gredo na roko tudi posamez- ne delovne organizacije in ne- kateri zasebni obrtniki. Za- gorski avtoprevozniki so pre- peljali s svojimi tovornjaki že precej gradbenega materi- ala brezplačno na Prvine. Si- cer pa so doslej več ali manj vsa opravila opraA,'ili s pro- stovoljnim delom. Računajo^ da so Zagorjani darovali do konca avgusta nekaj nad 3400 ur prostovoljnega dela. Želja gradbenega odbora je seveda, da bi dom na Prvi- nah do konca leta dogradili do strehe in ga pokrili, če jim bo vreme bolj naklonje- no, jim bo to uspelo, drugače pa bo treba dobro zavarovati gradbišče pred snegom m mrazom. V kratkem bo grad- beni odbor oziroma upravni odbor 2» gradnjo doma bor- ce NOV na Prvinah v Zagor- ju ob Savi začel večjo akci- jo zbiranja denarja oziroma prostovoljnih prispevkov. Gre za akcijo, ki naj bi zagotovi- la vsaj toliko denarja, da bi graditelji utegnili dela.ti brez zastojev. Na občinski avezi adrviženj borcev NOV V Za- gorju ob Savi so prepričani, da bodo Zagorjani^ občani, delovna ljudje in drugi razu- meli, poziv in da ne bodo po- biralci odšli iz. tega aii onega doma praznih rok. Vsak pri- spevek bo dragocen, vsako darilo bo prispevalo k temu, da bo dom borcev NOV na Prvinah pravočasno dograjen in iaročen svojemu namenu. Zadnja pot ALO.IZIJE ŠENTJURC I'red dnevi so številni občani in delovni !Jud.|e Hrastnika pospremili na zadnjo iM»t svojo rojaki- n.H», 86-Ietno .'\lojzijo Sentjurc ali, kot so jo imeno- vali njeni štfvihii znanci in prijatelji — Pintarjevo lx»j'/ko. Pogreba so se udeležili tudi >liha Marinko, Franc Leskošek-I.uka, Janko Rudolf, Tine Remškar, .Stane Dolanc, Mar.ian Orožen, predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij in ohčin.skih skupščin iz Hrastnika, Trl>ovelj in Zagorja. V zadnje shivo sta Pintar.jevi mami spregovorila sekretar Izvršnega odbora občinske konference SZDI., Viktor Malovrh in podpredsenica občinskega odh(»ra zveze ztlruženj borcev NOV ffrastnik, .lusta Bevc. Viktor Malovrh je orisal težko življenjsko pot pokojnice, ki je med prvo svetovno vojno izgubila moža nek.H* v Karpatih in ostala sama s tremi otro- ci, ki se .jim je, kot je dejal Viktor Malovrh po- svetila z vso ljul>ezni,H) in skrbjo. Nikoli pa ni po- zabila na širše družbene koristi. Bila .je znana kot zavedna Slovenka in budno spremljala razvoj na- prednega delavskega gibanja v Hrastniku. Svojo ljubezen do domače grude, do svojega ož.jega kraja je izpričala tudi s tem. da .je darovala zemljišče za postavitev narodnega doma v Hrastniku in ka.s- neje, ko so se ga hoteli polastiti pripadniki fa.šistične Orjune zastavila vse svo.je imet.je ter tako ohranila dom za potrebe delovnih ljudi Hrastnika. 63-letna .lloj/ija sent.jurc ,je morala /. dvema otrokoma leta I»44 zdoma. Okupator jo je hotel pregnati, vendar je našel prazen dom. Na osvobojenem partizanskem ozemlju je ostala vse do konca vojne in se '»> jm» zmagoviti revoluciji vrnila spet domov v svoj .craj. Ve.selila se je napredka Hrastniku, mu i>oniagala in .ještetokrat dokazala predanost naši veliki stvari. V zadnje slovo ji je ob odprtem grobu v domači Dragi natot)kov, povečali oseb- lodke za 3 odstotke. Od- občinske skupščine Ije so poudarili, da je takoj preučiti položaj te le organizacije, v prime- ^da položaja Gralika v 1 času ne bi bilo mogo- joljšati, uvesti prisilno ). Vsako odlašanje bi ) verjetno intervencijo ev iz sklada skupnih re- Kpodarskih organizacij, pa po mnenju odborni- bčinske skupščine Trbo- e bi več uporabljal«, za jo položaja posameznih lih organizacij, pač pa ko v glavnem za pospe- e gospodarske aktivno- za odpiranje novih de- mest. urniki občinske skupšči- jovlje so na petkovi se- i poudarili, da bi bilo 00, da bi na eni izmed prihodnjih sej obravnavali ka- drovsko zasedbo v posamez- nih delovnih organizacijah, po- sebej še tam, kjer ugotavljajo slabše rezultate gospodarjenja kot znašajo v povprečju v občini. Sicer pa naj bi skuša- li tudi ugotoviti, ali v vseh delovnih organizacijah na tr- boveljskem območju zasledu- jejo pri sprejemu raznih od- ločitev načela dobrega gospo- darjenja. Opaziti je namreč mogoče, da so v več delovnih organizacijah zmanjšali skla- de delovnih organizacij, pred- vsem za to, da bi povečali osebne dohodke zaposlenih, pri tem pa so, kot vse kaže, pozabili, da je lastna akumu- lacija gospodarstva edino za- gotovilo za uspešno poslova- nje in za nemoten nadaljnji razvoj. Trboveljska občinska skupščina oz. njen svet za in- dustrijo in obrt pa naj bi na eni od prihodnjih sej obrav- navala tudi položaj največje delovne organizacije v zasav- skih revirjih — Zasavskih premogovnikov. Sicer pa bi bilo treba po mnenju članov sveta za indu- strijo in obrt, s katerim so soglašali tudi odborniki trbo- veljske občinske skupščine na petkovi seji, spremeniti pred- videvanja v resoluciji o go- spodarskem in družbenem raz- voju občine Trbovlje v raz- dobju od leta 1970, predvsem iz razloga, ker so nekatere de- lovne organizacije nerealno planirale, oz. so upoštevale pri sestavi programov nekate- re nove investicijske naložbe, ki pa ne bodo dokončane v predvidenih rokih. (nk) NA VKESKOVEIM ŠE 12 HIŠ: V naselju Vre.skovo bodo občani lahko gratlili še 12 stanovanjskih hiš, in sicer na parcelah med že zgrajenimi objekti, na »plom- bah«, kot temu pravijo. Zgraditi b« mogoče 4 montažne stanovanjske hiše in 8 klasično zidanih stanovanjskih hiš. Zemljišča za gradnjo 12 stanovanjskih hiš na Vreskovem bodo oddali z licitacijo. '.000 N DIN KME- TOM BORCEM SOS je republiški odbor s adruženj borcev NOV Sije dodelil 40.0{X) novih a to namensko za adap- 1-- stanovanj borcev — na trboveljskem ob- < Dodelitev sredstev pa ^na na pogoj, da prav « denarja prispeva tudi ^a skupščina Trbovlje. ■ proračunu skupščine ^ Trbovlje ni bilo de- ^ je bilo sklenjeno, da pri Kreditni banki ■Milnici Ljubljana — po- lici Trbovlje posojilo 40 dinarjev. (š) NOVA TELOVADNICA Pri osnovni šoli Ivana Can- carja v Zgornjih Trbovljah 30 sredi del pri urejanju te- ovadnice. Dela bodo financi- rali iz sredstev, zbranih s sa- moprispevkom za obnovo in lovogradnjo osnovnih šol, ve- ljala 'pa bodo z opremo ;Ted okrog 600.000 novih din. 2e se bodo uresničila pred- videvanja bodo telovadni- 30 dogradili in opremili že lo konca tega leta, najka- sneje pa do drugega polletja iolskega leta 1968/6969. Ta tr- x>veljska osnovna šola do- slej ni imela telovadnice, za >ou;k telesne vzgoje pa so upo- -abljali šolski razred. (š) Imenovanja, razrešitve, soglasja Občinska skupščina Trbov- lje je soglašala s sklepom sve- ta Ljudske knjižnice Trbov- lje, da se ponovno imenuje za | direktorja .4nica UDUC. i Kot predstavnika družbeno- j politične skupnosti, ki jih imenuje občinska skupščina, sta bila imenovana v svet novega zdravstvenega doma ! Zasavje, ki šteje 21 članov, dr. Anton Murgelj, in inž. Cveto Majdič. ! Na zadnji 'seji je bil ime- novan za novega načelnika od- delka za finance v upravi ob činske skupščine Zvone Na- roglav, vendar je prosil ob činsko skupščino po že izvr- šenem imenovanju, da ga raz- reši. Predlog je občinska skupščina sprejela. Za vršil- ca dolžnosti načelnika oddel- ka za finance je bil imeno- van dosedanji načelnik Bog- dan Remic. Z novim letom 1969 pa pričakujejo v Trgov- Ijah novo organizacijo finanč- ne in davčne službe, zato do takrat ne bodo razpisovali mesta načelnika oddelka za finance. In končno je občinska skup- ščina Trbovlje soglašala s predlogom sveta vzgojno var- stvene ustanove Trbovlje, da za direktorja ponovno ime- nujejo Anko Raušl. -N- V I rbovljah dra/ji kruh Odborniki ol>čin.ske skupščin«- so v sice.- dokaj razgibani razpravi poiKlarili, da jc treba enkrat ven darle ugotoviti, ali je predlagano zvišanje maloprodajnih cen za kruh upravičeno, oziroma kaj se utogn;; dogoditi, če se ztlaj ne ugodijo predlogu za zvišanje cen. V raz- pravi je bilo slišati mnenje, da bi mo ali doseči, da bi v prihodnje pekli več krulia v pekarnah v Tr- bovljah, saj je le-la kvalitetnejši od zagorskega (iz j^kam Velcži- tarja) in ga gospodinje tudi raje kupujejo. Poostriti bi bilo treba še nadzor nad poslovanjem in za- gotoviti, da bi kruh tudi zavijali (nova kalkulacija namreč vsebuje tudi izdatek la papi za zavijanje kruha in drugih p«-kovskih izdel- kov). Preučiti pa bi bilo treba tu di možnosti, da bi Trbovlje dobi- le lastno večjo pekarno. Dvakrat je bilo potrebno glaso- vanje odbornikov trboveljske ob- činske skupščine, da so bile spre- jete nove maloprodajne cene za k uh. Tako ,je bila spremenjena wl- redba o maloprodajnih cenah in maržah za prehrambene proizvode, ki določa višino, do katere se lah- ko oblikujejo maloprodajne ce- ne za nekatere prehrambene arti- kle. Osmi dan po objavi sp emem- be ov za- savskih delavskih uiiivei-i je prav gotovo vplivalo mnenje, da bi bil v prihodnje program izobraževanja Za odrasle kar najbolj razvejan in razgiban, in sicer ob uveljavitvi na čela delitve dela tudi na pok tesnejšega medseboj- nega sodelovan.ja in pnv<^,ovanja delavskih univerz v Zasavju, prav- zaprav raznih oblik izobraževanja. To naj bi pripomoglo, da bi bilo izobraževanje cem-no. novo znanje pa si naj hi v prihodnje nabiralo kar največ občanov iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi. Ze prvi skupni program izobra- ževanja zasavskih delavskih uni- verz za razdobje 19(i« — 1970 je resnično dokaj razgiban. Zaj«'nia VSa področja izobraževanja, in to od družbenega izobraževanja, šol za _odra.sle, strokovnega izobraže- vanja pa t.ia do splošnega izobra- žPvanja in filmske izobraževalne de- javnosti v T bovl.jah in Hrastniku. organiziranje raznih oblik dru- žbenega izobraževanja botlo skrbe- le vse tri delavske univerze. Kar zadeva razne šole pa naj omeni- da bo v Hrastniku delovala kmetijska šola, v Trbovljah admi- nist''ativna šola, ekonomska sred- nja šola, višja ekonomska komerci- alna šola. višja pravna šola. višja tehnična šola in višja šola za orga- nizacijo dela, v Zagorju ob Savi pa avtomehanska šola. V Trbov- ub in Zagorju ob Savi bodo de- lovale še razne delovodske šole, poklicna kovinarska večerna šola in pedagoška akademija, smeri za razredni pouk, v vseh t eh obči- nah pa bodo pripravili osnovno šolo, srcHlnjetehnično šolo, semi- narje za prosvetne delavce in za zaposlene v strokovnih službah de- lovnih organizacij ter razne we- ekend seminarje. Kar zadeva strokovno izobraže- vanje. bodo vse tri zasavske delav- ske univerze organizirale izdelavo analiz kadrov.skih struktur in načrtov izobraževanja za posamez- ne delovne organizacije, pripravile bodo v-sto tečajev, med katerimi naj omenimo kot novost tečaj za zasebne gostilničarje, ki bo v Za- gorju, seminarje za preučevanje psihologije potrošnika, ki bo v vseh treh občinah, ter seminar « medsebojnih odnosih v delovnih organizacijah, ki bo v Trbovljah, Hrastniku in Zagorja ob Savi. Meil oblikami splošnega izobra- ževanja, ki jih pripravljajo za.sav- ske delavske univerze, pa naj ome- nimo izredno obsežen ciklus pre- davanj o obrambni vzgoji prebival, stva ter predavan,j3 o turistični tzgoji občanov ter o prometni vzgoji in va nosti. (š) Dopisujte v vaš Tednik "H UUDI V ZAGORJU OB SAVI VPLIV ČLANSTVA SZDL Jj^ovejši dogodki na Če- in podpora, ki yudje dali našim držav- ^ Partijskim vodstvom da izkoristimo pri- J»st ljudi za sodelova- .'^'seh družbenih zade- j^DL ni samo politič- i^'zacija, marveč pod- j-^oja samoupravljanja, j^^vo pa moramo kre- v podjetjih, kot v ^^'^gih organizmih na ^^ komune, f '^Pravi so udeleženci i^^^ebej govorili o bliž- ^ '■^govorih članstva 2:veEi s predlogi sprememb in no- ^ Jlnim sistemom. Opo- hj^®' da dobiva orga- Hofg Socialistične zve- ai ^kvalitativne pravice, ^ morala seveda po- vezati tudi z novimi dolžno- stmi. Zategadelj bi morali 61ane SZDL temeljito sezna- niti z vsemi spremembami, kar jim bo omogočilo, da bo- do utegnili dajati svoje pred- loge in pobude, zlasti pa pred- lagati kandidate za zvezne in republiške poslance in odbor- nike novih občinskih skup- ščin. Zanimivo je, da so na sektorskem posvetovanju že iznašali nekatere predloge o sestavu novih občinskih skup- ščin. Po teh prvih predlogih, naj bd na sp>omladanskih vo- litvah predlagali nekoliko manj odbornikov, ker meni- jo, da kaže tudi delo občin- skih predstavniških teles ra- cionalizirati in zagotoviti, da bi v te organe izvolili resnič- no najboljše občane oziroma delovne ljudi. 2e na tem po- svetovanju je prišla do izra- za tudi potreba, da bi kazalo predlagati v občinske skup- ščine ljudi, ki se najbolj zav- zemajo za razvoj samouprav- ljanja pri nas. Seveda so to samo predlo- gi, o katerih bodo širše raz- pravljali, potem, ko se bo v revirjih začela dejanska pred- roli\'na aktivnost in dejavnost. Ni pa odveč, da o teh in dru- gih zadevah že zdaj razmiš- /jajo, saj- bo kasneje, na jav- nih razpravah dosti lažje spre- govoriti še od drugih prav- tako tehtnih vprašanjih v zve- zi z volitvami. Udeleženci so na sektorskem posvetovanju opozorili še na uveljavljanje akcijskih programov SZDL in potrebi, da večkrat razpravlja- jo o izvajanju gospodarske in družbene reforme. -N- 12. sept. 1968 PRIMORSKA BO 15. SEPTEMBRA V NOVI GORICI PROSLAVlU SVOBODIIJE zum. SVOBODU JE VSE Primorska proslavlja in z njo vsa Slovenija, saj je bližnja proslava v Novi Gorici osrednje slavje Slovencev ob letošnjih obletnicah znamenitih dogodkov iz dni oborožene revolucije in velikega boja za svobodo: kočev- skega zbora odposlancev slovenskega ljudstva in II. zasedanja AVNOJ v Jajcu. Slavje ima srebrn zven: petindvajset let nas že loči od tistega slav- nega časa, ko se je pod udarci zavezniških vojska s fašistične osi Berlin-Rim-Tokio odlomila in odpadla Italija. Primorska, ki so jo fašistični okupatorji v četrt stoletja z nasilno raznarodovalno politiko hoteli spre- meniti v del te Italije, je prav ob tej priložnosti z množično vstajo in vključitvijo v revolucionalni boj jugoslovanskih narodov dokazala, da njenih svobodoljubnih ljudi ni moglo streti nobeno nasilje. Upor je tlel in od časa do časa izbruhnil ves čas okupacije. Pogumni Istrani so že leta 1921 ob državnozborskih volitvah krepko odrli kožo črnosrajčnikom v Marezigah in drugod v koprski okolici. Fašisti so po utrditvi svoje oblasti s strahotnim terorjem preplavili domove primorskih Slovencev. Zatrli so vsako sled tiskane besede in pregnali govorjeno z javnih pro- storov, slovenska pesem se je umaknila v odročne kraje in temne go- zdove. Pregnali so domače učitelje in zatrli slovensko bogoslužje. Gnali so na boben slovenske domačije in skušali istrane, Brkince, Podgorce, Kraševce, Pivčane, Vipavce, Goričane, Vrhovce, idrijčane in Cerkljane, Brice in Tolmince tja do Rezijanov, Bovčanov in trentarskih gorjancev tudi gospodarsko uničiti. Toda čeprav so Slovenci ostajali le revni ribiči, kmečki delavci, kamnoseki in zidarji, vinogradniki in sadjarji, mizarji in pastirji, vdinjani največkrat tujemu gospodarju, mnogokrat pa prisiljeni s trebuhom za kruhom v Egipt in Argentino in drugam po svetu, jim misli in upanja na svobodo ni nihče mogel iztrgati iz prsi. Ta trdoživost je bila tako velika, da fašistom kljub vsem poskusom ni uspelo iz slovenskih otrok v svojih fašističnih šolah vzgojiti janičarjev. Sveta materina beseda je v njihovih prsih vzdrževala plamen ljubezni do svobode, do slovenske Primorske, besede, pesmi in knjige. Množična vstaja Primorcev septembra 1943 je v zmagoslavnem izbruhu dala duška tem plamenom v ljudskih prsih in se hipoma razgorela v mogočen požar, ki je v krvavem spopadu s faši- stično hidro vse do zmagovitega konca svetil borcem na poti. Seveda pa m biJo lahko — ne dolgo prej in ne tisti kratki čas končnega obračuna z na- siljem. Okupacija 1918 se je sicer pričela z lepimi oblju- bami. Toda že predsednik britanske vlade David Llojrd Georgeje takrat pisal premieru italijanske vlade Orlandu o londonskem paktu, ki je Ita- liji omogočil zasedbo Primorske in sklenitev zloglasne lapallske pogodbe: »... to je bila bolj navadna kupčija kot pa mirovna ureditev med prizadetimi narodi...« Z vrsto proklamacij in izjav so italijanski državniki takrat obljub- ljali Slovencem in Hrvatom v Istri in na Primorskem vse narodnostne in de- mokratične pravice. Tako je grof Sfor- za dejal Primorcem 27. januarja 1920 v rimskem parlamentu: »Za vas bo Ita- lija sončni žarek, najboljša pokrovite- ljica, izvor prave svobodne in vroče ljubezni..,« Že 13. julija naslednje leto pa je ta prevroča ljubezen požgala Slovencem Narodni dom v Trstu, razdejala kmalu nato še Jadransko banko, slovensko šo- lo v Orljeku in se lotila načrtnega uni- čevanja slovenskih kulturnih, gospodar- skih in političnih organizacij in usta- nov. žar te proklamirane vroče ljubezni je z naraščanjem moči fašističnega re- žima na grmadah sežigal slovenske knjige in napise, omrtvil slovensko pe- sem in besedo ter za vsako malenkost pretil tudi obstoju in življenju Sloven- cev. V srcih je tlelo... Primorci so materino besedo zaprli v svoje domove, v svoja srca, kjer je v upanju na svobodo nenehno tlel tudi upor. Vročekrvni Istrani so se prek kremnitih Kraševcev, Vipavcev in Go- ričanov povezovali s potomci tolmin- skih pimtarjev, se opajali z junaštvom prednikov iz Bevkove in Pregljeve pro- ze ter čakali svoj dan ob preroških sti- hih goriškega slavčka Gregorčiča in pev- ca kraških borov Kosovela. Upor je občasno dobival tudi določnejše obli- ke in oprijemljive posledice, ki so raz- besnele fašiste gonile do skrajnih meja obračunavanja. Mnogo ljudi je imirlo zaradi trpinčenja v zaporih, mnogo je ostalo pohabljenih za vse življenje, ker so jih fašistični zločinci prisilili piti ricinovo in rabljeno strojno olje, jim lomili kosti In pekli s cigaretami. Na Bazovici pri Trstu so 6. septem- bra 1930 fašisti ustrelili mlade sloven- ske upornike Ferda Bidovca, Franca Marušiča, Zvommdrja Miloša in Ludvi- ka Valendiča. Javno so potem spet stre- ljali talce že po nap^u na vojaško skladišče v Klani leta 1940 — še pre- den se je začela druga svetovna vojna. Fašisti so še poostrili teroristične uk- repe proti prebivalstvu Istre in Primor- ske, ko je na vrata trkal svetovni spo- pad. Marca 1914 je srca Primorcev pre- želo sUno veselje ob uporu fašistične sile v Beogradu, že so mislili, da je na- stopil tudi njihov dan. Lili pa so le grenke solze nad polomom kraljevske Jugoslavije in uporne misli še globlje ^topili v svoja srca, obupani in razo- čarani nad razsulim upanjem. Počasi pa so začeli spet dvigati gla- ve, ko so iz Jugoslavije pričele doteka- ti novice o oboroženih napadih na fa- šistične nasilnike, novice o nastajanju nove, ljudske vojske. Na Primorsko so se vrnili nekateri domačini, ki so že več let delali onkraj meje, in se med prvi- mi vključili v osvobodilni boj. Pisana in tiskana slovenska beseda je spet za- čela krožiti po Primorski in pritajf so jo vedno novi in novi pripadniki vobodilnega gibanja sporočali napi Počile so tudi že prve puške in šistični okupatorji so se hipoma zav li, da so bila zaman vsa njihova raz rodovalna prizadevanja, da so še ve( samo osovraženi tujci na zemlji, ki jo hoteli nasilno spremeniti v del : lije. Zato so še bolj zbesneli in še t poostren okupacijski režim, kakršn so uvedli v tako imenovani Ljubi j ar krajini, prenesli tudi na Primorsko v Istro. Uprizarjali so strahovalne s ne procese v Rimu in Trstu. Samo decembrskem procesu v Trstu 1941 obsodili 64 Slovencev — od teh 9 smrt, 23 na po 30 let ječe, nadalj 24 obtožencev pa na skupaj 389 let če. Sodil jim je posebni fašistični hovni tribimal, ki je nalašč za to ložnost prišel iz Rima. Noben pritisk ne more zatreti želje po svobodi Upor pa se je širili tudi po Primor- skem. Nastajala je mreža odborov ljud- ske oblasti, rastle so enote partizanske vojske, ki je bila po vojaški in politii® plati neposredno povezana z vx3dstvofl osvobodilnega gibanja v Sloveniji. ^ raščanje upora je prisililo samega ^ šističnega vodjo Mussolinija, da je šel v Gorico grmet proti osvobodito«; mu boju in grozit Slovencem s hudin* 'n najhujšimi represalijami. Vse zaman. V partizane so odhaj»- iredno novi in novi borci. Da bi P^^Pit čili in čimbolj zavrli odhod mla<^ Primorcev v vrste ljudske vojske, množično zajeli mladeniče od šestna: stega in sedemnajstega leta naprej ' tako imenovane posebne bataljone, ® so bili prikrita oblika konfinacije v vimih predelih južne Italije, in Sardinije. V svojih represivnih ak^ jah so požigali slovenske vasi; pobiJ^ prebivalstvo in ga pKDšiljali v interna^ ska taborišča, deportirali in konfini^ — potem ko so jih oropali vsega. J^j« gi se iz taborič in zaporov niso in za mnoge svojci niso nikoli zvede^ kje so omahnli v smrt. Fašisti so ^ svoji besni nemoči uporabljali P'"'' upornim Primorcem vsa sredstva, ^ ^ se jih mogli domisliti, vendar nic moglo več zlomiti enotnega pog^ Primorske. ^ Da, spodletel je tudi njihov skr^ načrt, ki so se ga v svoji nemoči ^ poslužili v ostalih delih Slovenije bi s pomočjo plačanih izdajalcev s^ za vrat upornemu ljudstvu. Med ^ morci ni bilo nikogar, ki bi se hot^^j Judeževe groše oprijeti krvavega oP Nova Gorica (na sliki) je naše najmlajše mesto. Zrasla je na zamočvirjeanem svetu na robu stare Gorice, Id jo je objela nova državna meja in odrezala od naravnega zaledja. Zaledje pa je z zgraditvijo Nove Gorice postavilo sebi središče upraMiega, političnega, kultiunega in gospodarskega pomena za širše območje severne Primorske. Osrednja proslava bo v nedeljo, 15. septembra 1968, ob 11. uri pred občinsko zgradbo v Novi Gorici v imenu prebivalcev občine Nova Gorica izražam toplo dobrodošlico vsem, ki jih bo pot pripeljala v Novo Gorico na proslavo 25. obletnice vseljudske vstaje na Primorskem. Kot je Primorska pred 25. leti gostoljubno sprejemala partizanske borce, tako bo tudi danes z odprtim srcem pozdravila vse bivše partizane, slovenske, italijanske in drugih narodnosti, obiskovalce iz vseh krajev Slovenije, Jugoslavije in zamejstva. Iskreno želim, da bi se vsi v našem mladem mestu po- čutili čimbolj domače in prijetno. MILAN VIŽINTIN predsednik skupščine občine Nova Gorica 12 REBRNI JUBILEJ MNOŽIČNE VSTAJE PROTI FASISTICNI OKUPACIJI dela, pa tudi drugje ga niso CeU dobiti. Svet dotlej še ni videl i^P.jje enotnosti. Ni je videl in ni mo- jTrazumeti, kako more biti taico trd- Ppo vsem nasilju, ki je nad dvajset IgKušalo ubiti v ljudeh slovensko mi- R V svoji kratkovidnosti so fašisti ^gledali, da je prav to nasilje še Oalo željo po svobodi in pripravlje- ^ti na boj. ^•fako je v trpljenju in mukah Pri- rska čakala svoj dan, večala svojo in tudi sama vedno bolj udar- \ nazaj. Spet je prekipela v veselju jjulija 1943, ko so spričo porazov in grožnje zavezniške invazije italijanski generali in i>olitikanti spodnesli Musso- linija. Vendar se je izkazalo, da žival najbolj brca, kadar poginja — fašisti- čno vojaštvo je zlasti na Primorskem prav v tistih dneh od padca fašizma do uradne kapitulacije Italije najbolj divjalo in prizadejalo prebivalstvu še ogromno škodo. Tedaj je le prišel tako težko priča- kovani dan — polom in razsulo itali- janske vojske m oblasti 8. septembra 1943. Ni izrazov, ki bi lahko dostojno prikazali spontano veselje in navduše- nje Primorcev. Pod rdečo zastavo z vsemi narodi jijnožično so se vsi prebivalci pri- liiučili svoji vojski. Orožja je bilo do- rtlj, saj so takoj razorožili vse italijan- Vvojake, vrdli v kasarne in utrjene ^erje ter odnesli orožje in municijo kvaren kraj. Nenadoma je nastal pro- ifin poveljnikega kadra za nove in Le enote, ki jih je bilo treba formira- ; Nastajale so nove čete, bataljoni, J^;gade. Vse je hotelo v Gorico in proti ptu, kjer so se še upirali fašistični pjaki v družbi z maloštevilnimi nem- jiini enotami navalu navdušenih bor- p za svobodo. Partizanska vojska je ipasala Gorico s pravo frontno črto, iBidar spričo neizkušenosti in pomanj- pive organiziranosti ni mogla zavzeti festa. Množičnemu uporu so se takoj pri- sili tudi Primorci, ki so po sili raz- mer služili v italijanski vojski, oziroma ^ v glavnem prikrito konfinirani v iE omenjenih j^sebnih bataljonih. Le (Uteri med njimi so imeli srečo, da g se lahko takoj prebili do doma in se Tiljučili v partizanske enote. Največ ji je šlo v tako imenovane prekomor- te brigade in v druge enote Jugoslo- nnske ljudske armade. V njih so pre- I dolgo pot iz Italije in celo Egipta [Dalmacijo ter sodelovali v osvobodil- en pohodu JLA celo iz Beograda prek Srema proti Zagrebu, v glavnem pa v phodu čez Dalmacijo in Liko mimo Wce čez Ilirsko Bistrico in Postojno B Trst. Prelita kri istrskih in primorskih lovencev je napojila vse kraje Jugo- ivlje, koder so se te ^lote spopadale inadmočnim sovražnikom. Zlila se je krvjo Dalmatincev, Makedoncev, Šu- »dincev, Vojvodincev, Bosancev, Her- fgovcev in drugih Jugoslovanov, pa »di s krvjo mnogih Italijanov, Rusov, Mjakov in Čehov, Francozov in dru- )h borcev, ki so se za boj proti fa- irniu odločili bojevati do konca v eno- »liJLA. Naglo, kar se je le dalo, so Nemci iušali zapolniti vrzel, ki je v osni fron- ^ proti zahodu nastala z izpadbm Itali- * Dovažali so v Italijo vse več svojih Sot, hkrati pa skušali na vsak način držati na oblasti fašiste. Po gang- ^rsko so ugrabili z Oran Sassa zapr- ^ Mussolinija in ga spet instalirali ^ vodjo nove, fašistične republike ^ije s sedežem v Brescii ob Gard- jezeru. Posebno pozornost pa so posvetili ^eram na Primorskem, ker je bila ^zaradi zemljepisnega položaja in po- •^bnih komunikacijskih zvez izredno važna. Nikakor niso mogli dopustiti za hrbtom svojega bojišča v Italiji takšne nevarnosti za svojo oskrbo po železnici in cesta, kakršno je zanje predstavljala močna partizanska vojska na osvoboje- nem ossemlju Primorske. Navdušenje ob zlomu fašistične Ita- lije pa ni zajelo samo primorske Slo- vence — veseli so bili tudi italijanski vojaki, siti dolgoletnega vojašk^a živ- ljenja in trpljenja. Veseli so bili itali- janski delavci, med katerimi je že dol- go vrelo napredno gibanje in jih pri- pravljalo na upor proti fašizmu. Zato se je tudi veliko število teh naprednih Italijanov vključilo v slovenske parti- zanske enote, oziroma so celo ustano- vili lastne in jih podredili slovenskemu vojaškemu poveljstvu. Znana je bila Tr- žaška brigada v sklopu sil IX. korpusa NOV in POJ, prekomorskim brigadam pa se je pridružila divizija »Italie«. Ita- lijanski delavci so namreč spoznali, da sami ne bodo kos maščevalnim naci- stom, ki so hitro dovažali v Gorico in Trst nova ojačenja in so že v drugi po- lovici septembra 1943 začeli veliko ofen- zivo proti osvobojenemu ozemlju na Primorskem. Slovenska obala in slovensko morje sta stara pravica našega naroda in tudi naglo razvijajoče se koprsko pristanišče je dokazalo gospodarsko potrebo svo- jega zaledja. Kje bi potekala slovenska zahodna meja, če ne bi bilo partizan- skega IX. korpusa pa si lahko mislimo! Na sliki: naša obala pri Strunjanu Iz razpršenih jat - udarne brigade i Sila je to huda preizkušnja za mla- L^n neizurjeno partizansko vojsko na gorskem. Mnogokje in mnogokdaj ^'lo treba začeti povsem znova. Pod c^m elitnih hitlerjanskih enot, pod- s tanki in letali, s topovi in mi- i^^talci, so se mnoge komaj sestav- j,^®. partizanske enote razpršile kot ^jerebic pred lovskimi puškami. Na il^ pa si Nemci niso mogli privoščiti zadrževanja svojih enot na Pri- 'Iti-^' nujno potrebovali li^^^iji, da bi zaustavili napredovanje (jj^nih zaveznikov proti severu. Ko- Kf^Pa so odnesli pete, so se spet kot začeli klicati in zbirati raz- J" partizani. Ponovno so bile for- vojaške enote in zdaj je bilo za njihovo usposabljanje JJdbo. ^ septembru 1943 je na Primor- II. operativna cona povezovala ;»:jojaške enote NOV in POJ, nato bil novembra istega leta ustanov- ljen IX. korpus, ki so mu rekli tudi primorski. Ta je zajemal XXX. in XXXI. divizijo in vse v njima povezane pri- morske brigade ter druge partizanske enote. Prvi primorski brigadi sta bili usta- novljeni na podlagi naročila Glavnega štaba NOV in PO Slovenije z odločba- ma Alpske cone 19. aprila 1943. To sta bili XVII. SNOUB Simona Gregorčiča in III. SNOUB Ivana Gradnika. Še pred kapitulacijo Italije sta ponesli partizanski boj in obete svobode tja na Matajur in v Beneško Slovenijo. Av- gusta 1943 je bila Gregorčičeva briga- da reorganizirana — del borcev je pre- šel v Gradnikovo, nekaj čet pa je bilo razporejenih za samostojne operacije po vsej Primorski. Znova je Gregorči- čeva brigada nastala 15. septembra 1943 iz I. soške, ki je bila ob kapitulaciji Italije ustanovljena v Brdih. Gradnikova brigada je dobila ime po Ivanu Gradniku iz Modreje pri Mo- stu na Soči na Tolminskem, ki je bi kot voditelj kmečkih pimtov ujet, ob sojen na smrt in aprila 1714 usmrčer na Travniku v Gorici. V sklopu XXXI. divizije je bila tudi VII. SNOUB Franceta Prešerna, čeprav je bila sestavljena večidel iz Gorenj- cev in je tudi največ operirala na ob- močju Gorenjske. Bila je ustanovljena 13. jtilija 1943 na Zbunti v Davči. Poz- neje je v svoj sestav sprejela tudi bor- ce razformirane Tolminske brigade. Iz II. soške brigade, ustanovljene ob kapitulaciji Italije, je bila 17. oktobra 1943 ustanovljena XVIII. SNOUB bazo- viška, 23. septembra 1943 je bila usta- novljena XIX. SNOUB Srečka Kosove- la (na Krasu), 26. septembra istega leta pa še XVI. SNOUB Janka Premrla-Voj- ka (v Cerknem). Febr. 1944 je bil pri štabu IX. korpusa formiran artilerijski divizion, maja se mu je pridružil še eden in decembra je bila ustanovljena artilerijska brigada IX. korpusa NOV in POJ. Posebnega pomena za vse osvobo- dilno gibanje so bile tudi na Primor- skem enote VOS (Varnostno obvešče- valna služba). Delovale so pod tem na- zivom vse do 19. februarja 1944, ko je bil VOS ukinjen, ustanovljena pa VDV (Vojska državne varnosti). Za primor- sko in gorenjsko območje je bila for- mirana II. brigada VDV, katere bata- ljoni in čete so opravljali samostojne naloge po posameznih predelih obeh pokrajin. Ob kapitulaciji Italije je bila usta- novljena tudi Tržaška brigada, sestav- ljena iz italijanskih delavcev Trsta in Tržiča ter delavcev iz Furlanije; dode- ljena je bila XXX. diviziji IX. korpusa. Mnogo primorskih fantov in mož je kapitulacija Italije doletela v vrstah italijanske vojske in njenih delavskih enotah. Ti so se — manjši del — prebili domov in vključili v partizane, večina pa po večjih ali manjših težavah v pre- komorske brigade. Opis vojaških enot IX. korpusa NOV in POJ pa ne bi bil popoln, če se ne bi spomnili igralske skupine IX. korpusa. Decembra 1943 je štab XXXI. divizije ustanovil za svoje enote gleda- liško skupino, ki naj bi med borce pK)- nesla slovensko borbeno in narodno pesem in živo slovensko besedo. Febru- arja 1944 je bila ustanovljena še ena, nato pa še tretja, ko sta prvi dve na poziv Glavnega štaba odšli na tečaj na Dol«ijsko. Iz vseh treh je bila nato ustanovljena ena sama, ki pa je štela 23 članov in je že lahko pripravila ve- čje prireditve. Skupina je prerasla v pravo gledališče, ki je v tednu sloven- ske kulture nastopilo na otvoritveni akademiji 24. februarja 1945 v osvobo- jenem (>^knem. S svojimi nastopi je igralska skupina prehodila vso Primor- sko in spet ponesla živo slovensko be- sedo in pesem med presrečne Primorce. Med Primorci ni bilo izdajalca Enote NOV in POJ so v osvobodil- nem boju izvedle na sovražnika 727 četnih napadov, 752 bataljonskih, 97 brigadnih in divizijskih, 114 napadov na sovražnikove utrjene postojanke ter 4.292 napadov na železnice in prometne objekte. To je seveda le v naglici in najširših obrisih omenjen prispevek primorske- ga ljudstva revoluciji in boju za os- voboditev izpod fašističnega jarma. Po- udariti je treba pri tem množičnost te- ga sodelovanja, saj na Primorskem skoraj ni hiše, ki ne bi dala borca v NOV in POJ. Poudariti je treba enot- nost in silno močno patriotlčno zavest, saj na Primorskem ni bilo izdajalca ali kolaboranta, na katerega bi se lahko oprli okupatorji. Potem je še treba po- udariti visoko politično zrelost ter in- temacionalizem primorsk^a ljudstva, saj so se borili proti italijanskim oku- patorjem, pa so vendar sprejisli itali- janske tovariše kot enakopravne in ena- kovredne soborce, s katerimi so se skupaj bojevali vse do končne zmage nad fašisti. V tem boju skovano tovarištvo je pognalo trajne korenine in postavilo trdne temelje povojnemu prijateljeva- nju ljudi na meji med dvema država- ma z različno družbeno ureditvijo, pa je vendar ta meja postala najbolj od- prta na svetu. Vriskaje je planila svoboda v kon- čni pohod maja 1945 in preplavila iz Goriške srečno Primorsko proti morju do Trsta in na visoke trentarske gore. Bilo je še treba bojev in ni nam prine- sla izpolnitve vseh želja. Vendar pa je bil boj za pravičnejši mir za zeleno mizo v Parizu in pozneje v Londonu toliko lažji, kei je na tehtnici močno prevesila samoodločba primorskega ljudstva, dokazana z bojem in prelito krvjo, z materialnimi in človeškimi žrtvami. Po končani vojni so razmere zahte- vale drugačne vrste junaštvo. Obnova in gospodarska izgradnja, graditev novih družbenih odnosov na temeljih revolu- cionarnega boja, prizadevanja za zgra- ditev lepšega življenja na ruševinah starega sveta — to je že poglavje zase. Res se je tudi na Primorskem pojavila rahla diferenciacija in je bilo zlasti v prvih povojnih letih preveč zapostav- ljeno podeželje, vendar pa so primor- ski ljudje vse doslej ohranili svojo e- notnost in svojo veliko patriolično zavest. RASTKO BRADAŠKJA Mogočna reka, ki ni presahnila Vseljuclska vstaja v Slovenskem primorju septembra 1943 je bila ele- mentaren pojav po svoji hkratnosti, silovitosti in veličastnosti. Vendar pa sta zanjo značilni dve stvari, za- radi katerih je prišla v zgodovino kot primer uspele zavestne akcije in kot eden najbolj pomembnih tri- umfov Osvobodilne fronte. Prva stvar: vseljudska vstaja ni prišla kot vihar, ki se razbesni in poleže. Povsod so bile že organiza- cije OF, ki so se naslanjale na četrt- stoletni odpor primorskega ljudstva. Te so zajele vihar v mogočno reko, ki ni presahnila. Iz vseljudske vsta- je so izšle nove enote osvobodilne vojske, ki jih ni uničila nobena ofen- ziva; iz nje je tudi zrasla nova ob- last. Druga stvar: vseljudska vstaja na Primorskem je zajela slovensko pre- bivalstvo in italijanske antifašiste ter je bila primer skupnega boja proti fašizmu in nemškemu okupa- torju. Globoko demokratična vsebi- na osvobodilnega gibanja slovenske- ga naroda, ki jo je izražala in tol- mačila OF, je od prvega trenutka omogočila bratovsko sodelovanje z italijanskimi antifašisti. Tako je vse- ljudska vstaja položila temelje za široko sodelovanje med slovenskim ter italijanskim in furlanskim ljud- stvom. Dr. JOŽA VILFAN 13 MALI OGLASI Vsaka ne.seda v malem ogiasu stane ii.51i Nclin (za nariičnikei ui >ltliD (za vse druge« Ob posre- dovanju naslova » uprav) lista «arafunaimi še do- datnih l.iKi \ftin. /.a ogla- se pod šifro pa po i.OO Ndin Vlale ogUist sprejema- mo načelno v upravi tista vsak teden do 1» ure v solioto Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase 12 oddaljenih kra- jev oolnišnic zavodom in podobno tudi ^ pismib. če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja C. IKliMK IKil.ASiNl ODlJtLi:i\ IN SPUbJEM RADIJSKIH t>B.IA\ TER ČESTITK Celje (Jregor- Sičeva 5 pritličje desno; teletOD 31-U5. PRODAM OPREMO za dnevno sobo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. TOVORNI avto 4,5 t merce des prodam. Kari Verlič, Košnica 5, Celje. FILODENURL M — mnogolist nati, primeren za trgovsk-e prostore ugodno prodam. Rupnik, Celje, Kajuhova 9. NEMŠKE ovčarje, šest ted- nov stare prodam. Celje, Čret, baraka desno, pred mizarstvom štuklek (pri cinkarni), dnevno od 7—19 ure. KOMBINIRAN otroški vozi ček prodam. — Naslov v upravi lista. VINCKiRAI) 30 arov z zida nico in inventarjem blizu Šmarja pri Jelšah. 10 mi- nut od postaje ugodno pro- dam. — Ponudbe pod »GO- TOVINA.« KAVČ in 2 fotelja prodam ugodno. Angela Parfant, Celje, Dečkova c. 35. SADNI stiskalnici 100 in 50 1, nože za ribanje zelja raz nih velikoiiti prodam- Ja- kob Pilih. Celje. Tmovlje 203 SADNO stiskalnico, patent, ki za polovico olajša delo, pro- dam in dostavim na doni. Partizanska 32. ZIDAN dtediklik in razna db- lačila prodam. — Na.siav v upravi lista. DVA KAVČlA in rasstagijdvo mi- zo prodam po minimeilni ce- ni. Novak, Celje, Čopova 9 — Ot<>k. DVE visoko breji kravi pro- dam. Albin Zagožen. Zado- brava 44, Škoija vas. ST.\RO strešno opek^. pro- dam poceni. Hribar, Tehar- je 7. MANJsE posestvo na lepi sončni legi blizu štor pro- dam. Naslov v upravi lista. NEMsKEG.A ovčarja, čisto- krvnega, starega 2 meseca in avto DKW 1000 S prodam. Mazej, Celje, Pečovnik 61. OTROŠKI voziček, kombini- ran, uvožen in dobro ohra- njen, ugodno prodam. Dr- mič, Celje, Kovinarska 3. VEČJO količino sliv in hrušk — tepk prodam. Rajmund Vizjak, Šmarje pri Jelšah. MONTAŽNO garažo, leseno — prodam. Cena 40.000 din. — Franc Turnšek. Celje, Kers- nikova 32a. SADNI MLIN in motorno ko- lo prodam. Ivan Ostrožnik, Celje, Levčeva 2. DOBRO ohranjeno kredenco za dnevno sobo prodam. — Ogled možen vsak dan od 14. do 15. ure. Turnšek, Ce- lje, Trubarjeva 6. LEPO pohištvo za zakonsko spalnico ugodno prodam. ~ Celje, Moše Pijade 18. OPREMO za dnevno sobo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. MOTOR Puch 175, v zelo do brem stanju prodam. Jože Koče^^ar, Teharje 61. TRI družine čebel, kompletne Až; panje prodam. Naslov v upra\'i lista. KRATEK klavir Hoffman pro- dam. širec, Laško 206. OD CELJA do Petrovč ob glav- ni cesti prodam parcelo g starejšo hišo in z vso doku- mentacijo za novogradnjo, Primemo za obrtnika. Na- slov v upravi lista. Z.ARADI bolezni prodam mo- ped T 12 letnik 1964, za 1200 Ndin. Generalno popravljen. Ivan Golob, Dobojska 29 — Celje (blizu opekarne). HLADILNIK HIMO ugodno prodam zaradi selitve. Na- slov v upravi-lista. TAKOJ VSELJIVO komfort no štirisobno stanovanje — etažna kurjava (110 m') in posebno dvosobno stanova nje 47 m' v Celju, Ouprijska ulica (bivša Razlagova) 8 II naprodaj. Ogled mogoč vsa ko nedeljo od 10. do 13. ure (Dstale informacije: KORA ČIN, Solovljeva 12, Zagreb tel. 411869. PRODAM skoraj nov fičko z dodatno opremo Orač, Gre^ gorčičeva 7 Celje. zaposi ITKV SPREJMEM pridno, pošteno de^rle za nekaj urno pomoč Nudim sobo in hrano. Na- slov v upravi lista. f;(XSP<)DINJSKO pomočnico po možnosti s kmečkim /.a- varovanjem iščem. Amalija Viden^ek, Celje, Šlandrov trg .. (;()SP(>i)INJSK() pomočnico z znanjem kuhe išče zdravni- ška družina. Dr. Homan — Maribor, Cankarjeva 4. V.VJENCl.V sprejme ključavni- čarstvo Viktor Škoflek, Ce- lje, Kersnikova ul. 39. KUPIM ST.ARO hišo kupimo ali išče- mo skromno družinsko sta novanje v Savinjski dolini, plačano za 2 leti vnaprej. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Angela Kranjc. Prekopa 7, Vransko. S I ANOV ANJE OPREMLJENO sobo s poseb nim vhodom oddam enemu ali dvema fantoma. Naslov v upravi lista. NA STANOVANJE sprejmem dva šolarja. Drago Petrak, Šmarjeta 70. OPREMLJENO podstrešno so- bo oddam dijakinji v Celju. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO stanovanje v cen- tru zamenjam za enosobno izven mesta. Vprašati v sre- do in četrtek od 12. do 15. ure. Naslov v upravi lista. DIJAKU oddam sobo. Vpra- šati po 16, uri. — Naslov v upravi lista. ENOSOBNO vseljivo stanova- nje prodam. Naslov v upra- vi lista. SOBO v pritličju zamenjam za enako v mestu ali bližnji okolici. Ana Nežič, Celje — Čuprijska 4, LJUBLJAN.\—CELJE! — Dvo sobno stanovanje na Otoku (Jugomont) zamenjam za enako ali večje v Ljubljani aU neposredni bližini. Po- nudbe na upravo lista pod »Vse po dogovoru«. .ML.\D.\ zakonca nudita za ka- kršnokoli stanovanje, vsaj sobo, naslednje pogoje; de- narno nagrado, brezplačno opravljena zidarska dela, ce- lodnevno varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu — vse brezplačno le za proti- usli^o, — Cenjene ponudbe pošljite na naslov v upravi lista. ENOSOBNO stanovanje v blo- ku -- Celje, zamr^tijam zi\ enako v Ljubljani. Iitfornia- cije: Kmecl, Celje, Mikloši- čeva lla. R.AZNO ŽENSKO :\IOČ za varstvo otroka in pomoč v gospo- dinjstvu iščem. — Ponudbe vsak dan od 15.30 dalje na naslov: dr. Drnovšek, Celje, Ulica 29. novembra 51a. .MO.ŠKI — upokojenec (40 let) slep, želi spoznati žensko, ki bi bila z njim pripravljena deliti dobro in slabo, v svr- ho ženitve. Zglasi naj se na naslov: Anton Zaje, Podkum št, 1 pri Bočni, p. Šmartno ob Dreti, Ž.ARK.A — dvi.gnite naslov v upravi lista pod »Zunanjost ni važna«. »Društvo stenografov in stro- jepiscev Celje vpisuje do 16, septembra 1968 v 4-me- sečni pripravljalni tečaj za izpite iz birotehničnih pred- metov na administrativnih šolah ter v 4-mesečne stro- jepisne in steno.E^rafske te- čaje. Vpisovanje je na ad- ministrativni šoli Celje, Dečkova L« ZAHVALA VSEMU osebju intamega od- delka celjske bolnice, pred- vsem pa tov. docentu dr, Završniku, dr, Lovšinu in glavni sestri Pavli, ki so s svojo prisrčnostjo pripomo- gli k hitremu in uspešnemu ozdravljenju moje težke bo- lezni — prisrčna hvala. Hva- ležna Gabrova iz Tmovelj. Na glasbeni šoli v Celju je še nekaj prostih mest za sledeče instrumente: violina, violončelo, troben- ta. rog in pozavna. Inte- resenti naj se javijo takoj v pisarni glasbene šole, kjer so na razpolago po- drobne informacije. Pripravnica glasbene šole začne z rednim poukom v sredo, 11. septembra, ob 9. in ob 14. uri. Na razpo- lago je še 10 prostih mest. Razpisna komisija IKMEIJNK IZOBRAŽEV.^I.NK SKUI'N(».ST| SIX)VKNSKK KONJICE razpisuje na podlagi 3'. člena sUtuU Teni ljm- izobraževalne .skupnosti in 22. in 3.3. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SFRJ St, .>7««), delovno mesto TAJNIKA — RAČUNOVODJE Temeljne izobraževalne skupnosti Slov. Konjice Pi>goj 7« sprejem je: — višja upraviMi ali njej astrezna višja šola in i leta delov, nih i/ku.šenj v admini.strativnih, finančno-nčunovodskih poslih v javni upravi ali poslovni up avl, ali — ekonomska srednja šola in 5 let delovnih izkušenj v ad- ministrativnih, finančno-računovodskih poslih t javni upravi ali poslovni upravi — us|>ešno opravljeno 3 me.sečno po««kusno delo Prošnje, kolkovaiie s 0..5fl din državne takse ter dokazila n strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah je t eba poslati na naslov Temeljne izobraževalne skupnosti Slovenske Ko- njice, Partizan.ska cesta St. 19 a, v roku 15 dni po objavi v tem časopisu. K<»niisija /a šdpeiidije |iti IZOBRAŽEVALNI SKUPNO.Vjj CELJE razpisuje: 1. 20 štipendij za študente višjih in visokošoij., zavodov, 'li a) ki dtjsegajo najmanj poprečno oceno vseh do sedaj opravljenih študijskih ohv>J sti; b) 20 štipendij za učence srednjih sol z najn,j prav dobrim uspehom. "i 2. Prednost pri dodelitvi štipendij imajo slušat(| na višjih in visokih šolah, ki študirajo niatemJ ko, fiziko, defektolo.fi;ijo in tehnični pouk z vami fizike, oz. na srednjih šolah dijaki, kj dirajo na srednje vzgojiteljski šoli. 3. Prošnje za štipendijo, kolkovana z O,.50 din, vsebovati: — ime in priimek prosilca, datum in kraj roj.s(^ — točen naslov stalnega bivališča, — kratek življenjepis z izčrpnim prikazom danjega šolanja in dosežen uspeh, — prikaz materialnega stanja družine in prosil(^ 4. Prošnji za štipendijo je treba priložiti: — potrdilo o šolanju, oz. statusu študenta 4 absolventa; — potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih di.jaki priložijo zadnje spričevalo, novinci spn čevalo o zaključnem izpitu; — potrdilo o premoženjskem stanju in števili družinskih članov; — potrdilo " o poprečnem mesečnem doliodki (zakoncev, skrbnika) v zadnjih fi mesecih; — izjavo, da prosilec ne pre.jema štipendije; u štipendije pod 1. b) (srednje šole) predlog jJ pripor(»čilo šole; — izjavo o lastnih dohodkih in eventiiahio pJ trdilo o pokojnini in invalidnini; 5. Prošnja za štipendi,ie pod 1. b) (srednje šni( naj pro.silci oddajo na šoli, imhI 1. a) (višje i visoke šole) neposredno komisiji do 25. septe» bra t. 1. 8. Prednost pri delitvi štipendij imajo prosilci, i dosegajo boljši učni uspeh in so v težkem mai6 rialnem stanju. Komisi,ja bo naknadno določii premoženjski cenzus. 7. Prepozno vloženih, vsebinsko in formalno nep* polnih i>rošenj in prošenj brez zahtevanih priloi komisi.}a ne ho obravnavala. Komisija za štipendiji pri Izobraževalni skupnost C>!|je, C-ankarjfv« Na podlagi sklepa 2, redne seje komisije s delovna razmerja pri Stanovanjskem gospo darstvu Žalec z dne 14, 8. IfH« razpisujemo prosta delovna mesta za: 1. 2 KVALIFICIRANA ZIDARJA 2. 1 KVALIFICIRANEGA VODOVODNEGA 1NŠTAL.\TERJ \ 3. 2 POLKVALIFICIRANA DELAVCIA POGOJI: odslužen vojaški rok. Plača po pravilniku o osebnih dohodkih. Stanov'' nja ni na razpolafto. Pi.smene prošnje pošl,iite up'* vi podjet,ja. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Žalec POLJE »OMEGA« 20. Jutranje mesto jima je nudilo lep po.i^led. Stotine avtomobilov je dr.selo po belih ulicah. Na križiščih — deteljicah so se sukali kot igračke v iz- ložbenem oknu. Bilo je to lepo, sončno mesto. Palače so bilo obdane s .širokimi na.sadi. Na.ša vesol.jca sta vedela, kaj je v teh iia.sadih! Ptice! Skrbno sta pazila, da bi se jima ne približala. I.^tela sta dokaj nizko nad prometno reko. Gostcj.ša arhitektura ju .je opozorila, da sredi.šče mesta ne more biti več daleč. Po kratkem poletu sta se znašla pred prostorno, izredno moderno palačo z napisom »Policija«. Bila pa .je še zaprta, prazna. Ni .se še zgodilo na tem svetu, da bi neznanci prišli v hi- šo tako, kot sta vesoljca prišla v policijsko palačo: skozi ključavnico I lA'tela sta po dolgem, svetlem hodniku, .lutranje sonce je skozi steklen strop risalo vesele ornamente po dolgi, mehki preprogi. Pristala sta pred zadnjimi vrati. Na njih je pisalo: NAČELNIK. Stala sta pred zaklenjenimi vrati in strmela va- nje. Za njunimi hrbti pa se je pričela neslišno odpi- rati h^puta v zidu. Iz odprtine je priceU preprogi ogromna kovinska .škatla. Z votlin^ , je drsela po hodniku. . |,ii! Peter je s krikom odskočil, Jean pa .K ||{ pozen. Podrlo ga .je. Znašel se je pod škai j, šumela dalje, kot da se ni nič zgodilo. /» preprogi ostajala čista, počesatia sitni. . jfj Peter je prebledel. V plazečem se s^roJ" sedaj spoznal ene.ga najobiča.jnejših j strojev enaindvajsetega stoletja: avtomatici za prah ... 12. sep* ^ KMETOVALCI POZOR! V Murski Soboti je konsignacijsko skladišče kmetijske zveze kmetov Štajerske iz Gradca, Avstrija. - Rabljeni KMETIJSKI STROJI, TRAKTORJI, PRIKLJUČKI, KOSILNICE, ORODJE, NOVI REZERVNI DELI. - Šestmesečna garancija - Zagotovljena servisna služba. - Možen nakup na kredit. - Ogled in prodaja pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure - KIK Pomurka, obrat KZ Agromerkur, Murska Sobota, Ulica Iva Lola Ribarja 3 13, SKITEMBKA: 8.08 'matineja. 9.40 Dvakrat ,5 pri vas doma. 11.00 ^ Turistični napotki za ^12.30 Kmetijski nasveti j. 12,40 Čez polja in po- 5) priporočajo vam . . . fpo.slušaloi čestitajo in L 15.20 Turistični na- ^ Glasbeni, intermezzo. jdan 2a vas. 17.05 člo- l^fje. 18.45 Kulturni glo- ll^ko noč, otroci! 19.15 jjvceni Ladom Leskovar- j oddaja o morju in po- L 14. SEPTK.MBRA: 8.08 pauneja. 9.25 Cez travni- , 10.15 Pri vas doma. jgia — Turistični napot- > goste. 12.30 Kmetijski , iT. Jože Sušin: Možno- Iplomski študij v novem ^(u. 12.40 Narodna kola Priporočajo vam . . . lijeni intermezzo. 16.00 I M vas. 17.35 Igramo jg S knjižnega trga. 19.00 ,e, otroci! 20.00 Sobotni (»povedovalcem Borutom jjeni, 20.30 Radijska igra ^ Ecke: »Gospod v si- ili< 22.10 Oddaja za naše UA, 15. SEPIEMBRA: I Dobro jutro! 8.05 Ra- sa za otroke — Aleksan- Bdič: »Vihar«. 9.05 Naši i čestitajo in pozdravlja- jit.CO Še pomnite, tovari- ^ Dolenc: S Kosovelov- Pesmi borbe in dela. 10.45 i mozaik lepih melodij, sfite — Turistični napot- ^Ipste. 12.10 Naši poslu- K'ajo in pozdravljajo — I Cez hrib in dol. 14.30 t8 tega tedna —, R L. Binchley: Modri narokavnik. 16.00 Radijska igra — Ciril Zlobec: »Mo- ška leta noSega otroštva«. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nede- ljo z\'ečer«. 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK. 16. SEPTEMB- KA: 8. 08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Le- on Kocjan: Čebele in njihove bo- lezni pred zazimljenjem. 12.40 Ig- ra godba milice iz Ljubljane. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo. 15.20 Glasbeni intermessso. 16.CO Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 Z letošnjih Dubrovniških poletnih iger. 22.10 Radi st« jih poslušali. TOREK 17. SEPTEMBRA: 8 06 Operna matineja. 10.15 Pri vas do- ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — Inž. Helena Zgo- nik: Naloga in delo odbora za sad- jarstvo In vinogradništvo na Gori- škem. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Kon- cert za oddih in rar.vedrilo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 Iz naših .studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Met- ko Štok. 20.00 Radijska igra SREDA, 18. SEITEMBRA: 8.08 Glasbena matineja, 9,10 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas. 10.15 Pri vas doma. 11.CO Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Na- da Puppis: Kontrolo proizvodnosti krav je treba iirvajati dosledno. 12.40 Sloven.?ke narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Slavko Osterc: »Krst pri Savici«. ČETRTEK. 19. SEPfEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.25 V planinski koči. 10.15 Pri vas do- ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Jože Šala- mun: Dopolnilni sortiment oaimin za Slovenijo. 12.40 Pihalni orkester na koncertnem odru. 13.30 Pripo- ročajo vam . . . 15.20 Glasbeni in- termezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Glasba in turizem. 19.00 La- hko rx)č, otroci! 13.15 Minute s pevko Alenko Pinterič. 20.00 četrv- kov večer domačih pesmi in nape- vov. 21.00 sto let slovenske lirike NEDEl-JA. 15. IX. 9.10 Kmetijska oddaja v madžar. ščini (Beograd) 9.30 Dobro nedeljo voščimo z an- samblCHn Kumar in Lojzetom Slakom (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.50 Prenos prireditve ob 25. let- nici vstaje primorskega ljud- stva (pribl. do 12.30) (Ljub- ljana) 15.15 Humoristična oddaja Vase Po- poviča — ponovitev (Beo- grad) 16.00 Reportaža iz Nove (Sorice — (Ljubljana) 16.45 Izgubljeni pes — iz serije Disneyev svet (Ljubljana) 17.35 Propagandna medigra (Ljub- ljana) 17.40 TV biro (do 18.00) (Zagreb) 18.00 TV kažipot (Ljubljana) 187.20 Jesenske ^remembe — če- ški serijski film Priroda v enem letu (Ljubljana) 18.58 eikcak (Ljubljana) 19.08 Saga o Forsytih — serijski film (Ljubljana) 20.06 TV dnevnik (Beograd) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Zabavno glasbena tjddaja — (Beograd) 21.50 športni pregled (JRT) 22.20 TV dnevnik (Beograd) PONEDEIJEK 16. IX. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) 14.45 TV v šoh (Zagreb) 15.40 Ruščma (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Beo. grad) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.C5 MaU svet (Zagreb) 17.30 s poti po Mehiki — II. del — (3či mehiških otrok (Ljii- bljana) 17.55 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 Propagandna medigra (Ljub- ljana) 18.25 V vzgoji ni receptov — od- daja iz cikla Vzgojna proble- matika (Ljubljana) 18 ,tO Reportaža (Zagreb) 19.20 Plošča po.etja — VIII. (Ljub- ljana) 19.35 Skrita kamera (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 O. Wilde: Kako važno je ime- novati se Ernest — predsta. va SG Trst (Ljubljana) 22.35 Poročala (Ljubljana) TOREK, 17. IX. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb) 14.45 TV V SOLI (Zagreb) 15.40 ANGLE CINA (Zagreb) 17.25 KUUKCEVE DOGODIVŠČI- NE — lutkocvna serija (Lju- bljana) 17.40 TORKOV VEČER: Jože Kam- pič II. oddaja (Ljubljana) 18.10 V SREDIŠČU POZORNOSTI (Ljubljana) 19.00 ATLETIKA JUGOSLAVIJA : NORVEŠK.^ — prenos (Ljub- ljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (IJubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.40 ŠPORT IN TURIZEM V KRA- NJU — prenos z otvoritve fe- stivala v Kranju (Ljubljana) 22.40 TRIJE DUETI IN EN SOLO — II. oddaja (Ljubljana) 23.10 POROČILA (Ljubljana) SREDA, 18. IX. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 17.05 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.25 MALA SIRENA — oddaja za otroke (Zagreb) 17.45 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 18.00 PISANI TRAK (Ljubljana) 18.20 NE ČRNO, NE BELO (Beo- grad) 19.C5 ATLETIKA JUGOSLAVIJA : NORVEŠKA — prenos (Sara- jevo) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 ROMEO IN JULIJA V LJUB- LJANSKIH KRIŽANKAH — (Ljubljana) .....PREDVOLILNI VRTILJAK V ZDA (Ljubljana) POROCIIA (Ljubljana) ČETRTEK, 19. IX. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA (Zagreb) 16.50 POROČILA (Ljubliana) 16.55 TIKTAK: Biser (Ljubljana) 17.10 DALJNOGLED — oddaja za otroke (Beograd) 17.40 VELESEJEMSKI TV BIRO (Zagreb) 18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.15 PROPAGANDNA MEIDIGRA— I Ljubljana) 18.20 NARODNA GLASBA (Skopje) 18.45 REPORTAŽA — Titograd — (Beograd) 19.05 ČEŠKOSLOVAŠKI BALETNI ANSAMBEL (Beograd) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 PICKVl^ICKOVCI — nadalje- vanje in konec (Ljubljana) 21.25 KULTURNE DIAGON.ALE: Umetnost ustvarjalnosti 17. stoletja na Slovenskem (Lju- bljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) PETEK, 20. IX. 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.30 FR./^COŠCINA (Beograd) 14.35 TV V SOLI (Zagreb) 17.40 VELESEJEMSKI BIRO (Zagreb) 17.,55 BUFFALO BILL - serijski film (Ljubljana) 18.20 MLADINSKI KONCERT (Be- ograd) 19.05 NA POTI PO PREKMURJU (Ljubljana) 19.55 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK — z dodatkom (Ljubljana) 20.45 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.50 TRC.OVINA NA CJLAVNI ULICI — češkoslov. celo v. film (Ljubljana) .....POROČILA (Ljubljarva) ..... DUBROVNISKE POLETNE PRIREDITVE (Zagreb) .soBdairske re- forme v tej revirska občini. Trenutni položaj Hrastnika je prisotnim študentom in dija- kom obrazložil podpredsed- nik skupščine občine Hrast- nik, Zdene Ulaga in povabil mlade ljudi, cia tudi v prihod- nje zasledujejo razvoj svoje- ga kraja, čeprav so večji del leta na predavanjih oziroma pri študiju. Ob tej priložnosti so pred- stavniki občinske skupščine seznanili dijake in študente tudi s prvim osnutkom pred- Ic^a enotnega sklada za pode- ljevanje štipendij. Znano j«, da so o tem razpravljali in sprejeli ustrezen sklep na ne- davnem splošno političnem zboru v Hrastniku. Podoba je^ da bodo torej v tej revdr- ski občini realizirali omenje- ni sklep dejansko tako, kot je bilo predvideno. Sklad bo začel z delom 1.1 1969. Do tega časa pa bi morali izdela- ti najustreznejša merila za podeljevanje štipendij, zago- toviti denar oziroma finansi- ranje in druge potrebne akte oziroma pravilnik. V Hrastniku štipendirajo letos okrog 65 dijakov in štu- dentov. Največ štipendij po- deljujejo delovne organizaci- je, temeljna izobraževalna skupnost in občinska skup- ščina. -n- """ežne bolhe, ščurki, mravlje in drugi vas ne bodo več vznemirjali, če ^^^ uporabljali radonjine insekticide ^'^'"^hu: mravocid, buhatoks in aldotoks . Pf^eizkušena sredstva z zanesljivim ^'^vaja: 15 ZAČASNI STOP! ZDRAVLJENJU V ATOMSKIH TOPLICAH • Odločitev je povzročila veliko vroče krvi, toda bila je potrebna. • Drži, da pri nas ne znamo izkoristiti mnogo stvari, v Podčetrtku je kazalo, da vedo, kaj hočejo, le pozabili so na osnovna pravila ' • Zakaj? Mar je »»s mogoče urejevati nekatere stvari le z dotacijami? (Dalje s 1. strani) korkoli m kdorkoU bi posku- šal dokazovati, da v tem primeru ne gre za ljubosum- nost in kratkovidno gospodar- sko politiko bo trčil ob dej- stvo, da v rogaškem zdravili- šču letno potrošijo desetkrat več za vzdrževanje nasadov in zunanjega videza, kot pa je bi- lo doslej vloženo v celotni kompleks »atomskih toplic« brez raziskav. Danes ko si marsikdo ma- ne roke, ker je pač dr. Bog- dan Fiirst, občinski sanitarni inšpektor moral 2!apreti »a- tonmske toplice« in poskuša s prstom kazati na ljudi, ki so »atomske toplice« spravili ta- ko daleč kot so, češ, da so oni krivi, da je do zapore pri- šlo, zavestno pozablja, da je to le del resnice. Namesto, da bi se spomnili stiskov rok in čestitk ob otvoritvi prvega objekta in častili te ljudi s Francem Renierjem na čelu, ki so se in se še trudijo, da bi »od boga in ljudi pozablje- ni dolini« pridobili kakšen di- nar, so kot kaže komaj čakali, da bi zadeva doživela že ob samem rojstvu fijasko. Kdo lahko trdi, da je 2ananjšano število zdravstvenih uslug od- raz boljšega zdravja ljudi in ne razmer v socialnem zava- rovanju in ekonomskih raz- mer občinstva. Kdo jamči, da odslej (po zapori) ljudje več ne bodo prihajali v Harine kot kraj, ki je zanje zadnje upanje? Kdo upa zagotoviti, da »atomske toplice« ne bodo več romarska pot vseh, ki so na meji obupa, vseh zdravja željnih ljudi. Drži, da je ne- dopustna malomarnost oseb- ja in vodstva toplic, da je prišlo do razmer, ki so silile k ostrim ukrepom. Osem pri- merov tifusa ni vzrok za plat zvona, ker vemo, da je na šir- šem celjskem primeru bilo in še bo hujših primerov — celo epidemij. Odločitev zdrav- nikov 2kiravilišča v Rogaški Slatini, da ne bodo več nudi- li pomoč pomoči potrebnim v »atomskih toplicah« je lahko samo pritisk, da organizator spozna razmere, ne more pa biti odločitev, če vemo, da zdravstvena služba temelji na načelu humanizma in etike. Potem sodeč bi moral marsi- kdo umreti, ker živi v razme- rah, zaradi katerih bi se lah- ko -zdravnik umazal. To je ab- surd, zato je sprejemljiv le strah zdravnikov ob dejstvu, da so v »atomskih toplicah« bivali ljudje z najtežjimi ob- likami karciniima skupaj z ljudmi z revmatičnimi in dru- gimi obolenji, da je bilo zdrav- ja željnih ljudi vedno več, kot pa so to dovoljevale objekti- vne okoliščine, in da je vsled tega prišlo do strahotnih hi- gienskih razmer. Do danes je še neraziimljivo kako to, da je bila okužena tudi voda v prhah, torej ob i5!viru, dejstvo pa je, da je osebje pozabilo in ob prevelikem delu na ma- lenkosti, ki so se pozneje spremenile v problem. Ob sedanji zapori je treba hitro in drastično ukrepati. Tu ne gre samo za to, da bo zgrajeno eno stranišče več, temveč se je treba odločiti ali so občani šmarske občine za- interesirani, da pridobijo kak- šen dinar več z lastnim vlaga- njem, ali pa bodo še vedno svet napajali z senzacionalni- mi vestmi o večmilijardnih ponudbah tujih koncernov, ki kot vemo, teh ponudb ne mo- rejo uresničiti, glede na našo zakonodajo. Možna je srednja pot, da vse prepustimo istim ljudem, ki naj delajo tako kot ob danih pogojih morejo, brez pomoči širše družbe. Pri tem ne pozabimo, da je pristoj- nost občinskega inšpektorja le v mejah občine, Harine Zlake pa so na levem bregu Sotle! Zato, če hočemo pomagati dolini ne smemo dovoliti zmagoslavja ljudem, ki še da- nes ne morajo razumeti pri- mere, kot so Kladanj, Morav- oi, Delibor in drugi z doma- čega zeljnika. Žal je tako. da lahko premostiimo republiš- ke meje ne moremo in ne upamo pa premostiti občin- ske, točneje mego med dvema krajema pa najsi bo to Rogaš- ka ali Podčetrtek, škodo bo- mo ocenili šele pozneje, če jo bomo kdaj sploh lahko. J. Sever CELJANI NA BALKANSKIH ATLETSKIH IGRAH: Lubejeva dvakrat prva Tretje mesto moške (zmagali so Bolgari) ter drugo do tretje mesto ženske vrste (zmagale so Ro- munke) na 27. balkanskih igrah v Atenah je manj kot smo pričakovali. S podobno ugotovitvijo oce- njujemo tudi nastop celjskih atletov v državni repre- zentanci. Najboljša med njimi je znova bila Marjana Lubej, ki je zmagala v tekih na 100 (13.0) in 80 m 2 ovirami (11.2) ter bila druga v teku na 200 m z istim časom kot zmagovalka, 24. 7. Poleg tega je so- delovala v zmagoviti štafeti 4 x 100 m. Razočarala pa je Urbančičeva, ki je v metu kopja za.sedla komaj četrto me.sto s slabim rezultatom 49.52 m Poleg tega je bUa šesta v metu krogle z 11.84 m. Moški, kot da bi se zmenili, so osvajali peta me- sta, tako Važič na 1.500 m (3:47.9), Male v hoji iia 20 km (1:49.34.2), špilar t metu kopja (65.82) ter Vravnik v deseferoboju (6.787 točk). Poleg tega je startal tudi Kocuvan in se najbolj uveljavil v obeh štafetah. MILAN BOŽIČ OPREMLJENO sabo ah pra® no oddam za dobo od 1—4 let. PlačUjivo vnaprej. Na- Mov v upravi Prvenstva v polnem teku v nedeljo so svoj prvenstve- ni boj začeli tudi nogometaši in tako so tekmovanja v igrah z žogo v polnem razmahu. Zdaj bodo vse do nastopa-zi- me rezultati teh tekem polnili športne rubrike časnikov in privlačevali zanimanje ljubi- teljev športa. Kot rečeno, je tekmovanje steklo tudi v slovenski nogo- metni in obeh conskih ligah. V slovenski ligi so Celjani startali uspešno, čeprav z igsro ne moremo biti povsem zadovoljni. Na domačih tdeh so premagali trboveljskega Rudarja z 2:0. Tekma med ljubljansko Svobodo in Hrast- nikom se je po razburljivem razpletu končala neodločeno 2:2, četudi so Hrastničani vo- dih z 2:0. V vzhodni skupini conske lige je presenetil Celulozar, ki je v Žalcu odpravil domači- ne s 3:2. Ostale tekme so se končale takole: Steklar — Ra- če 6:2, Fužlnar — Velenje 0:1 in Bakovci — Šmartno 0:1. Torej tri zmage na tujih tleh. V naslednjem kolu bodo igrali: Koper — Hrastnik, Ru- dar — Svoboda in železni- čar — Celje, Kladivar. V con- ski ligi pa: Celulozar : Šmart- no, Včlenje — Drava, Ža- lec — Steklar. Povprečni rezultati Na republiškem prveastvu v mnogobojih in .štafetah, ki je bUo v Kranju, so bili v od- sotnosti Lubejeve, Vravnika in Pečetove, doseženi povpreč- ni rezultati. Tudi udeležba v nekaterih disciplinah je bila zelo slaba, saj je v mnogih štafetah nastopila samo po ena ekipa. Prav zaradi skro- mne udeležbe in povprečnih rezultatov tekmovanje ni bilo podobno republiškemu prven- stvu, pač pa boljšemu mitin- gu v manjšem kraju. Celjski atleti so na tekmovanju osvo- jili štiri prva, pet drugih in štiri tretja mesta. Najboljši rezultat je dosegla Maroltova v teku na 80 metrov z ovira- mi — 11,9. To je osebni re- kord in let^>šnji p>eti najboljši Rokomet: KLJUB DOBRI IGRI PORAZ V tretjem kolu zvezne roko- metne lige so Celjani igrali v Beogradu s Crveno zvezdo. Čeprav so prikazali lepo igro, so izgubili dvoboj s tesnim re- zultatom 20:17. Pri streljanju na gol je bil vnovič najuspeš- nejši Telič, ki je kar osem- krat premagal vratarja na- sprotnikovega moštva. Po tem kolu so Celjani na enajstem mestu lestvice z dve- ma točkama, v naslednjem zavrtljaju pa bodo doma go- stili ekipo železničarja, ki je s tremi točkami na osmem mestu. rezultat na ovirah slavij i. ^ J Rezultati: troboj jj,, dinoi: 1. Peterka 1898 t Herman 1857 točk- 3 p' šek (vsi Kladivar) ' 3 X 60 m st. mladinke- 1 divar; 4 x 200 m st. 1. Kladivar; 3x 800 - ce: 1. Kladivar; petero^ mladinci: 2. Šlajkovec^; točk; peteroboj članice- o' rolt 3812 točk; 3 x looo t mladinci: 2. Kladivar- . X 600 m ml. mladinke; 2 ■ divar; 200 m ovire člani' Obal 29,2; troboj ml. ^ ke: 3. Pozvek 1355 točlT X 1000 m st. mladinci; 3' divar. Košarka: cei^e : elektr 67:59 V četrtem kolu jesena dela tekmovanja v slove, košarkarski li^ so Celjar^ domačem igrišču izboi« pomembno zmago, saj ^ boljši igri premagali Soštj čane s 67:59. Po tem kolu so celjsi šarkarji ostali na osmeit' stu z dvanajstimi točki šoštanjska Elektra je šesj dvema pikama več. Trboveljski Rudar, t drži na drugem mestu s točkami, je tokrat izgubil Jesenicah s 77:74. V naslednjem kolu ^ igrali: Nanos — Celje, g tra — Jesenice in Rudar Trnovo. Značilna podoba Šoštanja — termoelektrarna z dvema mogočnima hladilnikoma, ki skoraj brez prestanka bruhata iz svojega žrela belo paro. Ne glede na vse to pa je že dolgo odprto vprašanje nadaljnje gradn.|e šoštanjske termoelektrarne. Ali so res sredstva oziroma njihovo pomanjkanje tisto, kar zavira, da bi postavili zraven dosedanjega še en objekt? (Foto: M. B.) Po uspešnem nastopu na državnem pr\'enstvu, kjer je osvojil prvo mesto »J jj^ 6.809 točk, je član AD Kladivar, Franc Vravnik, sodeloval tudi na atletskih PJ^ skih igrah v Atenah in zasedel z nekoliko slabšim zbirom točk (6.787) P®^, ijl Žal pa moramo ugotoviti, da to niso njegove zadnje zmogljivosti in da Di | zlasti v tej zahtevni atletski disciplini dosegel neprimerno več. (Foto: rEDNm - Orednifitvo to uprava Ueije. GregoniiCeva 6. poStni predal Wl. Orejuje aredmSla odbor. Glavni uredni* IONE SKOK., o