SLOVENEC Političen list za slovenski narod. i Po polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: g Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo lin ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.^2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzamSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 247. V Ljubljani, v soboto 27. oktobra 1894. Letnik XXII. Volitev na Notranjskem. Prvotne volitve po notranjskih kmečkih občinah so v mnogih obzirih poučne. Pokazal se je najpreje žalostni gospodarski stan, zadolženost in gmotna zavisnost notranjskih kmetov. Popolioma odkrito rečemo, da nas prepad naše stranke v nekaterih občinah sam na sebi ne zanimlje toliko, kakor njegovi vzroki. Promatrajoč te vzroke, stojimo na vseslovenskem stališču ljubezni in skrbi do milega našega naroda. Razvoj njegov mora biti svoboden; zato pa ne more in ne sme priti v roke kaki po-samni stranki, ali kakemu posamnemu stanu, še manj pa imenitnejšim ali bogatejšim zasebnikom, marveč razvoja se mora vdeleževati vseljudstvo. V to je pa nujno potrebna njegova nezavisnost. Zgodovina nam kaže pri raznih narodih, vzlasti pri poljskem, kam vede pogubna politika, koder nekateri imenitniki, plemski ali samo denarni magnatje ukazujejo ljudstvu in ga samo z gmotnimi sredstvi vodijo v duševni boj. Tako gospodarjenje se je še vedno kruto maščevalo in sicer tudi tam, koder so voditelji še nekoliko vpoštevali versko prepričanje. Notranjsko ljudstvo je še v velikem številu izročeno na milost in nemilost veljaškim magnatom ; trgovcem, prekupovalcem, m 1 i n ar j e m in drugim, katerim je sreča z raznimi drugimi okoliščinami vred napolnila žepe z denarjem in srce z — oholostjo. Do dobra poznamo notranjsko ljudstvo, ki je trdno in zdravo v svojem bistvu in vemo, da ne spoštuje mož, katere mora iz strahu priznavati za svoje voditelje. Voditelji sicer ne agitujejo naravnost za svoje osebe, izbero si kako drugo geslo. Letos se jim je glasilo: „proti f..jem!" Nesmisel tega bojnega klica je jasna kot beli dan. Kandidat g. Fr. Modic ni duhovnik, marveč pošten, od vseh spoštovan mož, ki ljubi svoj domači kraj , svojo rodno Notranjsko. To mu priznavajo tudi nasprotniki, toda ustavljati so se mu morali, ker jim je tako velevala njihova strast proti duhovništvu. ,V posvetnih rečeh ne ubogamo f..je v", je bila druga puhlica. Koga pa ubogate? bi jih lahko vprašali in jim namestu njih odgovorili: Svojo trmo ubogate in pa glasilo nekaterih ljubljanskih liberalnih advokatov in notarjev. Duhovniki so samo na Koroškem in v Istri dobri za javno življenje, koder so magnatje ravno tako liberalni kot notranjski, toda slučajno — protislovenskega mišljenja. Da, duhovnika ni treba poslušati v posvetnih rečeh, razven če kaj pametnega svetuje, zato smo tudi mi; toda o tem ne razmišljajo notranjski veljaki, marveč zato, ker duhovnik kako stvar nasvetuje, se mu upirajo. Ali je to zdravo gibanje, presojaj vsak sam! Mi pravimo o notranjski volitvi le to-Ie: Bodi izvoljen kedor koli, nauk nam ostane in zraven se nam tudi vtrjuje sklep, da hočemo z vsemi močmi delovati, da se gmotno osvobodi notranjsko ljudstvo. Le tako bo mogoče, da bo po svojem prepričanju, ne pa po svoji odvisnosti stopalo na volišče, in oddajalo glas svoj za tiste, katerim bo zaupalo, ne pa za tiste, katerih se boji. In da je že precej takih neodvisnih volilnih mož tudi na Notranjskem, to naj pokaže prihodnji torek volitev deželnega poslanca, pri kateri bodo oddali vsi volilni možje, naši somišljeniki glas za kandidata naše stranke gosp. Franc Modic-a, posestnika in trgovca na Lahovem ! Pod našo zastavo se je pri prvotnih volitvah letos zopet združila lepa vrsta mož, ki se nočejo klanjati brezobzirnemu terorizmu nekaterih magnatov, če jim tudi ti bijoč ob svoje žepe deklamujejo cele članke iz „Slov. Naroda" na pamet. Število njihovo se je od vlanskega leta zvečalo. In to je n a š a zmaga. Kaj nam pomaga, če bi tudi zmagali z ljudmi, ki ne vedo, zakaj se gre, in ki čutijo samo svojo zavisnost; take preobrne vsak veterček; v kat. politični organizaciji so brezpomemben činitelj. Slava pa neustrašenim možem, ki se zavedajo svojih političnih pravic in ki niso šli zaradi tega na volišče, ker jih je ta ali oni silil, marveč zato ker jih je sililo vlastno prepričanje! Volitev v Postojini bode gotovo merilo v tem obziru. Volilni možje, ki bodo imeli dovolj poguma javno pokazati, da se ne dado nobenemu liberalcu voditi za nos, bodo stali na naši strani zavedno, bodo izvršili svojo nalogo, ki so jim jo izročili isto tako zavedni p/vi volivci. V tem smislu se glasi naš poziv vo-livnim možem iz notranjskih kmečkih občin, naj oddajo svoj glas g. Fr. M o d i c u , posestniku in trgovcu na Lahovem, katerega so si sami izbrali za svojega kandidata. Nadejamo se, da bode število teh mož častno in da bodo prišli v Postojno volit v mirni a trdni zavesti, da je v njihovem taboru zavedna Notranjska. „Daniee" osnovalni shod. Danes se vrši na Dunaju osnovalni shod slovenskega katoliškega akademičnega društva .Danica". Kar smo katoliško misleči Slovenci še pred par leti izražali kot lepo, a žal neizvedljivo željo, to sedaj vidimo vresničeno in ustanovljeno. Mi zato danes osnovalni shod .Danice" pozdravljamo pre-iskreno, polni hvaležnosti do Boga in hvale za vrle slovenske akademike, ki niso uklonili svojih glav liberalnim frazam, da se vera in veda nasprotujeti, da se napredki v znanosti in umetnosti ne morejo LISTEK Prolog govorjen pri Einspieler-Slomšekovi slavnosti v Celovcu dne 24. okt. 1894.1. Med s&ne nam zasijal rodovito Po noči ljulike sovrag bil tuj, Da kmalu strahoma uzrl naš rod Vrhove in doli je krog in krog Preprežene z rastlino to bohotno. Gorj^! Ob žalostnem pogledu tem Komu ne bilo srce bi upadlo? In vendar — Vama ni, ki smo častit Množice Vaju prišle dnes nebrojne, Od Žile srebropene, brze Soče, Od Save bistre in deroče Drave, V prelepi slogi verno tukaj zbrane. * * * Kako proslavljaj pesem nam dostojno, Kaj bila Vidva svojemu sta rodu? Saj bolj od strun sladko zvenečih vseh, In bolj od govorov navdušenih, In boU od snežnobelih spomenikov, Slavijo lastna Vaju dela krasna. — Nevstrašena junaka v tožnih dneh Poslalo Vaju nam nebo dobrotno, Da glasi Vajini krepko zveneči Pod prapor čile zbrali bi moči, Iu plamen živi v prsih domoljubnih Na tisoče užgal bi mrtvih src. V o j n i k a bila nam sta in vodnika! V desnici brušen meč, v levici plug, Orala Vidva trdo sta ledino, Plevel na njej trebila in os&t, Ratarja neumorna .... Res, da često Za trud je bila Vama in za znoj Prisojena v plačilo čaša grenka, A pridnih oslabiti Vama rok Pa le ni mogla ... Za bridkosti vse Bild je Vama zadostilo nada, Da, kar vsejala sta v domača tla, Poznejšim dozorelo bo rodovom. In izpolnila Vama ta se želja. — Kako proslavljaj Vaju spev dandanes, Da žlahtnega ne pomnil bi drevesa, Ki Vidva bila skrbna mu vrtnarja? Od severa prinesel Ti ga, Slomšek, In Ti, Andrej, ga vsadil v zemljo našo !*) Pa bilo šibko takrat še drevesce .. . Rahljala prst mu Vidva, prilivala, *) Družba sv. Mohorja je bila zasnovana po vzgledu društva sv. Janeza Nepomucenskega na Češkem. Misel je sprožil Slomšek, uresnižil pa jo je Andrej Einspieler. Branila burje zimske ga in slane, Da v krepko nam doraslo je drevo, In, vihram najbesnejšim kljubuj^, Orjaške svoje razprostrlo veje Po domovini vsej ... V njegovi senci Počiva v prostih urah narod naš In sad njegov uživa plemeniti. — Nesmrtne Vaju slave diči venec Stvarnika .Družbe sv. Mohorja!" Junaka osivela v trdem boji, Odložila sta trudna kopje ostro, A zvesto Vajin čuvaj duh nad nami! Kakor brodniku, ki v nemirni noči Do varnega izgrešil tir je krova, Svetilnik na pobrežju skalovitem Ostal jedini v pristan je vodnik: Tako do sloge nam in slavne zmage Jedini kažipot je Vajin vzgled. Zato, kjerkoli jezik naš zveni, V ubogi koči selski, v dvorcu krasnem, V Evropi stari, v daljah prekomorskih S ponosom Vaju se in s spoštovanjem Spominjaj vsakdo . . . Vajini imeni Zarisani naj z zlatimi pismeni Blestita v častni knjigi domovine! A mi, ki danes v tolikem številu Prispeli redek praznovat smo god, združevati z dogmami katoliške cerkve, ki vedo, da so verska načela potrebna kakor ljudstvu, tako tudi omikancem, ki so prepričani, da je cerkev najboljša prijateljica in pospeševalka ved in umetnostij ter ne zato tudi kot akademiki zavedno in ponosno vedejo kot verno udani sinovi katoliške cerkve. I)a se pa bode v akademiČnem društvu Ranica" gojilo tudi domoljubje, da se bodo ogrevali mladi akademiki za svojo slovensko domovino, da bodo v svojem krogu zagovarjali in branili njene pravice, to je že pokazala »Danica", kajti nobeno društvo ni zaradi svojega slovenskega, narodnega značaja našlo toliko ovir, nego uprav ..Danica". Jednako neustrašeno, kakor pri ustanovitvi, dvigali bodo »Daničarji" vsikdar svojo narodno zastavo. Za sedaj ima sicer »Danica" v svojem krogu le majhen del slovenskega dijaštva, živečega na Dunaju. Kdor pozna vzgojo naše mladine, ne bo se temu čudil, še manj zato mrzil one slovenske dijake, ki so hladni glede »Danice" ali ki so ji nasprotni. Vse to se bo v teku časa spremenilo, ako bo »Danica" zvesta ostala svojemu programu in ako bodo »Daničarji" vestno vršili svoje dolžnosti. Da je tudi med slovenskimi dijaki izvan »Da-nice" še mnogo vrlih akademikov, to dokazujejo dogodki, ki so se v zadnjem tečaju godili v »Sloveniji", katere odb,or je hotel menzuro uvesti kot nekak kriterij za „Slovenijane". Znano je, da je zaradi tega izstopilo več društvenikov iz »Slovenije". O tem smo začetkom septembra v našem listu obširno pisali in v št. 205 z dne 7. septembra zavrnili vzlasti g. Ziliha zaradi njegovih nedostojnih besedij glede bitja božjega. Skoro dva meseca je od tedaj minolo in mi bi bili že radi pozabili oni mučni prizor, ki se je vršil v omenjeni seji »Slovenije". Toda čez skoro dva meseca spomnil se je gospod Žilih, da omenjenih besed ni v taki zvezi govoril, kakor je omenjal »Slovenec" ter nam je zato poslal nastopno pismo : »Na podlagi § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da priobčite sledeči popravek: a) Ni res, da bi bil jaz predsednik »Slovenije" ob času zborove seje dne 17. junija, kakor trdi »Slovenec" v št. 205. b) Ni res, da bi se bil jaz »odzval na besede nekega vse-učiliščnika, ki je pobijal tudi z verskega stališča dvoboj, s porogljivim vprašanjem : ,Ali je sploh Bog?'" — Jaz sploh nisem vskliknil dotičnih besedij v tej zvezi pri nobenej seji in slabo spričevalo bi bilo za gospoda phil. Poljanca, predsednika pri omenjenej seji, ako bi me ne bil takoj zavrnil po takem vskliku od moje strani. Da pa tega ni storil, ker mu v to nisem dal jaz nobenega povoda, o tem svedoči vsakemu overovljeni zapisnik dotične seje. — Na Dunaju, 18. oktobra 1894. — phil. Jos. Zilih. Glede tega popravka se ne bomo prerekali z gosp. Zilihom. Nam zadostuje, da se je g. Žilih, če tudi še le čez dva meseca, ustrašil onih besedij ter zanikuje, da bi jih bil izgovoril v oni zvezi, kakor jih je omenjal »Slovenec". G. Žilih nam je priložil imena 11 akademikov, ki svedoči jo, da onega Vskliknimo, da odmeva od Triglava: »Einspieler, Slomšek, večna Vama slava!" Fr. Eller. 3000. (Roman iz nove dobe ) I. Koncem tretjega tisočletja po rojstvu Nevese-koga so skrbni očetje domovine v središču zjedinjene Slovenije odprli ženski gimnazij z desetimi razredi. Na pročelju monumentalnega poslopja blesti v zlatih črkah vabljivi napis v cirilici: »Omiki in svobodi". II. Jeseuske megle se leno vlačijo po brdih in dolih, gozd rumeni, listje odpada, vrabec se ziblje na sirku pod kapom, vrana se glasi na samotni tepki: dijaške počitnice se bližajo koncu. Jernačeva Minka za sosedovim plotom jemlje slovo od Jerasovega Mirkota, ker mora v šolo. »Ne žaluj, dragi moj", šepeče Minka Mirkotu na uho ter mu stiska desnico, »čakaj na-me in veruj moji obljubi ! Letos končam zadnji gimnazijski razred, v petih letih dobim doktorski klobuk in z diplomo v roki ponosno stopim pred tvojo mater, proseč jo tvoje roke. Ne muči si z učenjem lepe glavice, ne žuli si z delom nežnih ročic. Jaz bodem doktorica iuris, ti moj mož, in to je dovolj. Jaz ti prisezam zvestobo na izreka od gosp. Ziliha niso slišali. Mi jim to verjamemo, ker je bil šum takrat v seji velik in ni vsakdo .vsega slišal, kar se je govorilo. Jednako pa imamo pravico zahtevati tudi mi, da se nam verjame, kar smo pisali, ker smo to zvedeli od zanesljivih prič ki so one besede slišale. S tem naj je stvar pojasnjena. Mi smo s pismom g. Ziliha zadovoljni. Kar je on zagrešil pri omenjeni seji s svojim vsklikom — upajmo, da v naglici in razburjenosti — to je sedaj popravil. Nam to zadostuje, ker nam gre le za stvar in ne za osebo. — Osebne stvari naj se poravnajo vsikdar blagohotno in prizanesljivo, za načela pa se borimo odločno in dosledno z uma svetlim mečem! To načelo bi priporočali mladim slovenskim akademikom. Po tem vodilu se bodo gotovo tudi ravnali »Dani-čarji", katerih osnov&lni shod danes pozdravljamo z radostnim srcem ter mladim junakom želimo na pričetem potu obilo blagoslova božjega! Živela nDanica" ! Shod zaupnih mož kato iško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Iz C e 1 o v c a, dne 25. okt. (Dalje in konec). Govoriti mi je tudi onarodnih tirjatvah, prvič glede šole! Veliko se govori in piše o tem, ker sedanja šola naša se bori z zdravo pametjo; vedno zahtevajmo dobro t. j. slovensko in kat. šolo. Verski duh naj kakor kvas prešinja ves poduk ! Dolga je že naša borba za slov. šolo, kaže to znana usoda 33 prošenj. Važno je za nas tudi slov. uradovanje, ki nam je za gotovljeno po zadnjem odloku g. županu Klokarju. Iz tega razvidno, da nam nihče ne more braniti, da občujemo z raznimi uradi, političnimi, sodnijskimi, davčnimi itd. le slovenski. To velja zlasti vam, slov. župani, in da se poslužite pravice, to je vsacega narodna dolžnost! — Tudi pri železnicah se nam kratijo naše pravice, a tudi tam jih je treba odločno zahtevati; isto je pri poštah , kakor kaže postopanje poštnega ravnateljstva v Gradcu nasproti kotmirskemu županstvu, kateremu se je dvakrat prav osorno odbila prošnja za dvojezični pečat. — Tudi pri vojakih glede slovenščine ni vse tako, kakor bi moralo biti, kakor se kaže osobito pri naborih. Hud je denarni davek, še hujši pa krvni, pa skrbimo, da dobimo vsaj tudi svoje pravice. — Spominjati se moram tudi naše kmetijske družbe Našemu društvu se je posrečilo pridobiti slov. potovalnega učitelja. G. dr. Kramar je izborna moč, a kaj pomaga, ko shodov ne naznanjajo, in pošiljajo na Slovensko nemške učitelje?! Nočejo nam vstreči, zato pa skrbimo sami z&se, ker sami si moremo in moramo pomagati, kakor nam kažejo naše posojilnice, kažejo naši shodi, itd. Nato predlaga govornik sledeče resolucije: I. »Shod zaupnih mož krščanske slovensko-na-rodne stranke na Koroškem, zbranih dne 24. vinotoka t. 1. v Celovcu, obžaluje, da se šolske razmere na Koroškem glede pouka v slovenščini za moje logaritme . . . Ne, ti ne prisezaj, da ne poreko, češ, jaz sem zlorabila tvojo slabost in mladeniško neizkušenost. Prosto voli in se odloči. Reci, Mirče, da si mi udan in tudi ostaneš, dokler ne stopiva pred župana kot nevesta in ženin". Mirko sramežljivo pobesi višnjeve oči, ter tiho zašepeče „da". Minka ga poljubi na čelo ter odhiti domov, kjer stoji voz pripravljen, da se dijakinja odpelje v mesto. III. Mirko čaka za plotom, da se Minka odpelje, nato beži k materi in skrije obraz v gubah predpasnika. Boječe odkrije mamici srčno skrivnost. »No, tega preje ni bilo", pravijo mati. »Toda tako zahteva nova doba, in če na vsak način hočeš biti »boljša polovica" ženskega doktorja, ne bom ti branila, tudi oče ne bo se ustavljal. Pred vsem pa se moraš naučiti šivati in kuhati." IV. Oče so rekli »da", ker druzega niso smeli. Mirko se je šel učit k »Slonu" kure skubsti, kavo žgati, testo gnesti in sploh vseh kuhinjskih umetnostij; na slovenski krojaški akademiji pa je pridno vezel, pletel in šival. V kuhinji je nosil bel predpasnik, lica so mu rudela ter vshajala, včasih je tožil o bolezni v čevih. Na akademiji so ga često zlasali poredni tovariši. A to ga ni motilo, ker živel je v sladki nadi na boljšo prihodnjost. Učil se je pridno in le redko kedaj je juho presolil ali pečenko osmodil. Z Minko slovenske otroke doslej niso zboljšale in to tem bolj, ker je koalicijska vlada bliščeči zvezdi »resnica in odkritosrčnost" zapisala na prapor svojega postopanja. Posebno obžalovanja vredna je brezbrižnost vlade, s katero se rešujejo, ali boljše rečeno ne rešujejo pritožbe slovenskih občin glede ustanovitev šol s slovenskim poučnim jezikom na Koroškem. — Isti shod zahteva, da naj vlada čim preje vstreže prošnjam slovenskih občin, ki se potegujejo postavnim potom za ustanovitev šol s slovenskim poučnim jezikom. — Državnemu poslancu gosp. dr. Gregorc-u izreka se najtoplejša zahvala za njegov govor dne 27. mal. travna t. I., ki ga je govoril v državnem zboru, v katerem je naše šolske rane tako prepričevalno vnovič osvetlil, in soglaša z njegovo resolucijo. Isto tako zahvaljujemo slovenske državne poslance sploh, da so se potegovali za zboljšanje slovensko-nžrodnih razmer na Koroškem, proseč jih, da nam tudi zanaprej Bvoje pomoči ne odtegnejo, marveč da vedno in pri vsakej danej jim priliki odločno zahtevajo pravic tudi za nas koroške slovenske trpine". II. »Isti shod s priznanjem odobrava odlok visokega ministerstva notranjih zadev od 26. sušca 1894. leta, št. 2433, a katerim se je načelno rešilo slovensko uradovanje občinskih zastopov s političnimi oblastmi, ob jednem pa pričakuje za gotovo, da se bode z isto jasnostjoin odločnostjo tudi zaukazalo in izvrševalo slovensko * radovanje po drugih oddelkih upravništva, to jepri davkarstvu, sodništvu, železnicah in poštah." III. »Imenovani shod obžaluje postopanje koroške kmetijske družbe, katera ne skrbi v povoljni meri za pouk slovenskih kmetov v gospodarstvenih zadevah, dasi ima na razpolaganje izvrstnega strokovnjaka, slovenskega jezika zmožnega, kateri je od vlade subvencioniran v ta namen, da ga rabi kmetijska družba posebno za pouk po slovenskih pokrajinah. Ob jednem izraža imenovani shod misel, ali bi ne kazalo ustanoviti za koroške Slovence posebno k me t i j s k o družbo s slovenskim značajem." Na to govornik konča: Naša skrb bodi, da se te resolucije tudi uresničijo, da se nam bo ustreglo in da se postave izvedejo tudi za nas; vsak deluj po svojih močeh, na svojem mestu, nihče ne oma-guj. Borimo se za svojo sveto stvar naudušeno, s prepričanjem in silo in ne u d a j m o se! (Burno pritrjevanje.) To so glavne misli izvrstnega govora, ki je trpel malone celo uro in kateremu je zbor na premnogih mestih glasno in naudušeno pritrjeval in zlasti ob kencu živahno odobraval. Predsednik je dal navedene resolucije posamezno na glasovanje. Prvi dve sprejeli sta se brez ugovora jednoglasno, pri tretji je bila kratka debata, v kateri so govorili gg. Podgorc, Einspieler in Legat, na kar se je tudi jednoglasno sprejela. O tretji točki: „ O r g a n i z a c i j a stranke v obče in s posebnim ozirom ni bodoče občinske ter prihodnje deželno- in državnozborske volitve." Govori najprej č. g. Gregor Einspieler. Kliče rojake na krepko narodno delo, ker tudi nasprotniki se vedno bolj posvetujejo in organizujejo sta se srečala le jedenkrat z »Zvezdi" ter se pogovorila z očmi. Tem pridneje sta si dopisovala. »Ko bi le toliko latinščine in grščine ne bilo v pismih!" zdihoval je Mirko ter skrival drobna pisma za podlago v suknjo. V. Minka dovrši gimnazij ter se vpiše na vseučilišču kot kandidatinja iuris. Lase nosi kratko pristrižene , na nosu jej jaše ščipavec, trolisasta čepica predrzno čepi nad očmi, v levi ima duhtečo smodčico, v desni okovano gorjačo: tako hodi naša dijakinja ponosno po ulicah stolnega mesta v spremstvu kocastega Sultana. Zvečer zahaja v društvo »novodobnih eti-kov", kjer so predavanja o »veri prihodnjosti", živalski duši, pasji vesti, svaštvu človeka z mandrilom itd. Nato je zabava pri »Veselem zamorcu" do tretje ure pred dnem. Ker je Minka morala piti »bratovščino" z vsemi, bole jo drugi dan lasje in »mačka" je treba pregnati s tremi poliči pristnega monakov-skega soka. Tu hoče slučaj, da Minka sosedinji stopi ua kurje oko. Dvoboj v bližnjem gozdu. Minko s prikrajšanim nosom in tri palce dolgo zarezo čez lice odneso v bolnico. VI. Cez tri leta. Minka dobi vprvič najlepšo cenzuro za svoje delo „Pantofelj pri starih Slovanih". Mirko jej pošlje dvoje nogovic, katere je sam spletel. Ona se mu ljubeznivo zahvali obžalujoč, da je prijateljica Vera nevede gorečo smodko položila na nogo- za borbo proti Slovencem in katoliškim, pravično mislečim Nemcem. Nemcem nočemo nič ialega, jim nočemo ničesar vzeti, ne njih otroke, versko prepričanje, tla, posestva, pa vse to nam hočejo ugrabiti liberalni Nemci. Mi jih ne izzivamo, pa braniti se hočemo trdno, odločno. Kar je naše, naj nam tudi ostane. Da kaj dosežemo, zato treba delati, se združiti. Zjedinjeni povzdignimo glas, da nas bodo čuli tudi na odločilnem mestu. Združimo moči, združeni delajmo; k temu nas silijo neprijazne nam razmere. Te razmere zakrivil je liberalizem, ki je kriv, da se nam tako slabo godi, ki je provzročil tudi nemčur-stvo. Liberalci imajo na razpolago vso moč, učitelj stvo, časopisje, kapital, še več: pest in kamenje. Zoper take se braniti, je težko, a važen pripomoček za to je tesna združitev, kakoršno imamo že v našem katoliško - političnem in gospodarskem društvu. Druži nas dvojna misel: trud in skrb za vero katoliško in milo slovenščino, kakor sta nas učila slavna vzornika A. M. Slomšek in Andr. Einspieler. Le-ta zapustil nam je krasno oporoko v svojem nagovoru ob zlati maši (govornik jo prebere; »Slovenec" ga je objavil v 244. številki). To je in mora biti tudi podlaga našemu delovanju. — Na Koroškem so druge razmere, nego po drugih slovenskih krajib, treba zato dostikrat rabiti različnih sredstev, da pridemo do svojega cilja. Če se tedaj v nebistvenih stvareh ne strinjamo vedno z. drugimi Slovenci, pride od tod, ker tako spoznamo za dobro in za nas res koristno. Vodilo nam je vedno staro geslo: Vse za vero, dom, cesarja! Katoliško-politično društvo mora biti središče, na katero se vsi domoljubi ozirajo, njega se naj drže. Zato naj društveni zaupni možje odboru hitro in natanko poročajo. Duhovščina naj se postavi na čelo versko-narodnemu gibanju po občinah, nje naj se oklepajo drugi možje, tako pridemo do vsspešnega cilja. Veliko je treba truda, a pomislimo, da gre za ljubljeni rod! Važne so razne volitve, treba se zato n&nje dobro pripraviti. Kaj premore naš kmet, pokazali so pri zadnji volitvi naši vrli Zilani (burni klici: Živio Zilani!) — Važno je tudi za nas, da se volilni okraji bolj pravično razdele, kakor je nasvetoval dr. Fer-jančič, in na to naj se pomisli pri bodoči volilni reformi. — Zelo potrebni so tudi shodi zlasti ob času volitev. Združili smo se pri zadnjih volitvah z nemškimi konservativci in združeni smo zmagali. Podali smo jim rok£ in mislim, da se nismo varali. Pomagali jim bodemo radi, dokler bodo tudi oni uas podpirali. (Odobravanje). Govor g. predsednika in njegovi nasveti sprejeli so se z navdušenjem. Gosp. V. Legat je govoril o isti točki. Kaže, kako so nasprotniki n&s napadali zbog današnjega shoda. Kaže na pomen narodnih društev in gesla: Svoji k svojim. Nasprotniki zagnali so krik o »ko- vice ter prežgala peto, in ga ni človeka , ki hi za-mrežil to luknjo. VII. Počitnice ! Minka piše Mirkotu : »Danes zvečer te pričakujem v uti na vrtu. Jaz pridem čez zid, ti se ukradi iz kuhinje." Prvi sestanek po dolgih letih. „Minka, kaj poreko mati, če zvedo, da se shajam s teboj." »Slabost, tvoje ime je mož", zasmeje se Minka. »Minka, ti si bleda, bolna, in lice tvoje je prekrižano z brazgotinami." »Ti si tepec, ker ne veš, kaj je lepo in moderno". Mirko zbeži in skozi okno zleze v kuhinjo. VIII. V mirnem razvoju novodobnih razmer je preostala kot žalosten spomin na mračni srednji vek barbarska navada, da morajo možje biti vojaki. Mirko je potrjen, korporal njegov ne razume rešenega ženskega vprašanja, ter vedno trobi , da je mož sveta gospodar, osobito če je v pisani suknji. Mirkotu raste pogum, visoko nosi glavo ter svedra brke pod nosom. IX. Mirko je doslužil vojake, Minka dovršila pravne nauke ter se kot odvetnica ustanovila v prestolnici na trgu »Narodnih mučencev" poleg slovenskega pritaneja. Na veliki izveski vabi napis: »Dr. Minka Klepetulja, zagovornica ženskih pravic in novodobnih idej". roškem miru"; a žalosten je bil za nas ta mir, biti mora odslej drugače. Kakšen je ta mir, kaže se pri ptštab, itd.; ostanimo trdni, značajni, proč z vso neodločnostjo in nemarnostjo. — Omenja na to Jar-nikove slavnosti, ki se pripravlja za bodoče leto, ljudskega štetja in konča z željo, da danes spregovorjene besede obrode prav bogat sad. (Dobro !) Gosp. Kandut omenja, da so nasprotniki, ko so nesli msgra A. Einspielerja k počitku, rekli: umrl je jedini koroški Slovenec; današnji dan kaže, da nas je več! G. prefekt Val. Podgorc z živahnimi „živio"-klici sprejet razpravlja četrto točko : »Naše gospodarskerazmereinpotrebščine". Govori iskreno, temeljito in navzoči kmetje ga vidnim zanimanjem poslušajo. Vrli govornik se spomni prejšnjih govorov m kaže na važnost svojega predmeta, češ: »Primum vivere, dein philosophari I" Kmetsko vprašanje je vprašanje za obstanek ; pa ne na druge se smemo zanašati, da ga rešijo, sami si pomagajmo! Dolžnost naša je, da poskrbimo, ljudstvo podu-čujerno, navdušujemo, zlasti ob času volitev. Ne volite liberalcev, ki skrbe le za veliki kapital in so najhujši nasprotniki kmetskega stann. Pravijo da je naša dežela bogata dežela, a ni tako, kakor kažejo številke (govornik jih našteva.) Zemljišča so previsoko cenjena, doklade previsoke, dolgi neznosljivi. Zadolženje se širi, posebne v zadnjih letih. Pridelki nimajo nobene cene, a stroški posebno glede poslov se čim bolj množijo, kmetski stan hudo propada, a na njega ne pomislijo, ker morajo skrbeti za uravnanje valute! Kmet pomozi si sam, pri volitvah dana ti je moč! Od zgoraj je zlo in strup ; od tam je prišel liberalizem, ki je rodil socijalizem, brezverstvo. Temu treba opomoči že v šoli, ki bodi verska, ker Kristus mora biti podlaga vsemu. Nato kaže na nekatere pripomočke. Kmetu naj se olajšajo bremena, zadruge naj se ustanovijo, uvedejo kmetski domovi. Tisti, ki vladajo z ljudskim premoženjem, naj bodejo bolj varčni. Omejijo se naj strašna bremena za vojaštvo. Mi smo dobri državljani a, hočemo, da se vzdrži i kmet, da je ljudstvo res srečno, združimo se pod znamenjem tistega, ki je rekel: Ljudstvo se mi smili ! Izbornemu govoru sledilo je dolgotrajno, burno odobravanje, ki ga je govornik res zaslužil! O peti točki: »Slučajni predlogi in nasveti, izpregovori najprej č. g. Pr. Treiber, ki pravi, da so se v naše šole uvedle nemške pesmarice, obsegajoče nemške narodne pesmi, katerih napevi so pa deloma posneti po jako umazanih in pohujšljivih pesmib. Nasvetuje zato resolucijo, da današnji shod proti temu odločno protestuje, zahteva, da se take umazanosti odpravijo, in v slovenske šole uvedejo lepe in poštene slovenske narodne pesmi. (Živahnim odobravanjem jednoglasno sprejeto). C. g. St. Bayer izrazi tri želje: 1. Društveni odbor naj prosi kakega slovenskega X. Dr. Minka obišče rojstveno vas in Jerasovega Mirkota. »Sedaj sem tu, da te popeljem kot moža v svoje domovanje". »O kolika sreča in čast" odvrnejo mati: »In ti Mirko, kaj porečeš ua to ?" Mirko več ne zarudi, stopi pred Minko rekoč: »Draga Minka, prva stvar je, s čim bodeva polnila lonce in ponve. Tvoja služba ne nese, kakor čujem, kajti možje še vedno nosijo hlače, in jako dvomim, da imaš mnogo plačujočih klijentov. Predlagam torej, da pod tvojo pisarno odprem »ljudsko kuhinjo, kajti nerad bi bil le trot svoje žene". »Pfuj, kuhinja poleg svetišča slovenske Temide. Mirko, vi ste še barbar", odvrne dr. Minka ter se še isto uro odpelje nazaj. * * * Leto pozneje je Mirko popeljal pred oltar sosedovo Cilko, izročil jej predpasnik in kuhinjo, sam pa gospodaril po navadi starih Slovanov. Dr. Minka Klepetulja je predstavila županu kot svojega moža nekega častnika narodne garde, ki je vsled pretežkih dolgov postal invalid. Zopet jedno leto. Dr. Minka je brez posla in denarja, njen mož se da ločiti od nje vsled surovih pretepov, sodišče mu prizna alimentacijo. Dr. Minka jo popiha v srednjo Afriko, kjer si služi kruh v nekem cirkusu. Časniki so nedavno prinesli vest, da so ji krokodili v Nilu končali revno življenje. Dr. Vesekdo. poslanca, bodisi v koaliciji ali izvan nje, ga posreduje pri vis. ministerstva, naj pojasni našemu gospodu dež. predseniku, da ne gre begati in preganjati slovenskih duhovnikov zbog tega, ker skrb^ za poduk ljudstvu. 2. Slovenski strokovnjak naj se naprosi, da sestavi avtentičen imenik vseh slovenskih krajev, vasij, itd. 3. Izprosi se naj, da su smejo slovenska imena v matice v pravilni slovenščini vpisati. Predlogi ti se z burnim odobravanjem sprejmejo. C. g. župnik J. S k r b i n c želi, da se današnji govori natisnejo v „Mir"-u, kar predsednik posebno gl*d£ govora g. Podgorca obljubi. Nato zaključi g. predsednik Einspieler zborovanje. Pravi, kako je današnji shod pokazal, da nismo generali brez armade, kakor nasprotniki radi trobijo I Mi vstajamo, a njih je strah! Mi vstajamo ue v pogubo, v korist ljube Avstrije , delajoč za pravi napredek človeške družbe, združeni po geslu cesarjevem, stoječi na braniku za najdražje svetinje. — Zahvali se g. komisarju in zaključi zbor z gromovito sprejetimi „živio-klici" cesarju. Nad tri ure vstrajali so poslušalci in poslušali vrle govore , kazoč, da pojmijo veliko važnost razprav. Dodam le srčno željo, da shod obrodi prav mnogo sadu in da vspešno pripomore, da se med koroškimi Slovenci čim bolj vtrdi versko - narodno življenje. V to pomozi Bog in trud ter požrtvovalnost naših rodoljubov — voditeljev ! —rn— Politični pregled. V Ljubljani, 27. oktobra. Slovenska gimnazija v Celju. Agitaciia proti slovenski gimnaziji v Celju se vedno mej Nemci nadaljuje. Tudi zastop najbolj nemškega mesta v Avstriji, Gradca, je čutil potrebo, izreči svoje mnenje. Na predlog pravnega odseka je sklenil peticijo na zbornico poslancev, da naj se potrebščina za celjsko gimnazijo odkloni, ker ta gimnazija ni potrebna, temveč se ž njo hoče le uničiti predstraža nemške kulture. Mesto Gradec tega seveda ne more mirno gledati in mesto Gradec pričakuje, da bodo vsi nemški poslanci, naj že pripadajo kateri koli stranki, glasovali proti celjski gimnaziji. Sedaj se pa najbrž oglase še druge nemške občine na Štajerskem. Vpri-zoriti se misli tako komedijo, kakor se je proti dvojezičnim napisom v Istri. Piran. Nemškoliberalni listi se jeze nad vlado, da je zaukazala dvojezične napise pri sodiščih na Primorskem. To po njih mnenju nasprotuje koaliciji. Ce tako pojde, se bode koalicija razrušila. Nekateri listi zahtevajo, da naj slovenski poslanci raz-ven Hohenwarta izstopijo iz koalicije in da naj odstopi grof Schonbom, kateri že tako ni liberalcem po volji. Mi smo prepričani, da se bodo liberalci že potolažili, Italijani pa tudi, saj oboji vedo, da bi kaka prememba v Avstriji jim bila težko v korist. Pri volilni reformi, ki se odložiti ne da, bode koalicija potrebovala tudi slovenskih glasov. Bolgarija. Južnobolgarski poslanci imeli so te dni posvetovanje in sklenili so vsi, okleniti se konservativne stranke, kateri je vodja ministerski predsednik Stojilov. Za predsednika sobranju sklenili so voliti ruščuškega odvetnika Teodorova. Cankov je izrekel željo, da bi predsednik sobranju bil Balabanov. Za poslednjega pa južnobolgarski poslanci ne marajo. V južni Bolgariji Cankov nima nobenih privržencev. Na omenjenem shodu se je tudi govorilo o spravi z Rusijo. Naglašalo se je, da je želeti sprave, ali vendar samo tedaj, če Rusi priznajo kneza Ferdinanda. V vnanji politiki so pripravljeni, ravnati se po nasvetih Rusije, ali v notranjo naj se pa Rusi nikar ne vtičejo. — Da pa ni v Bolgariji baš veliko naudušenje za Ruse, kaže že to, da se po bolgarskih cerkvah ne moli za ozdravljenje ruskega carja, kakor po drugih pravoslavnih deželah. Rusija. Ruski pravosodni minister Muravjev je bil zadnje dni v Varšavi, in je pri tej priliki sodiščem priporočal, da naj delujejo z vsemi silami za porusenje zemlje, katera je posvečena z rusko krvijo. Varšavskim odvetnikom, ki so ga prišli prosit, da bi osnovali odvetniško zbornico, je pa odgovoril, da bode to dovolil, ako se bode sodišče izreklo po-voljno o njih ruskem mišljenju. Poljaki m upali, da bode novi pravosodni minister malo bolj se oziral na nje, nego so se njegovi predniki, sedaj pa vidijo, da so se varali. Porusenje se bode še odločnejši nadaljevalo, ako morda pod novim carjem druga sapa ne potegne. Pruski Poljaki. Znani poljski parlamentarec Koscielski je imel pogovor z nekim časnikarjem o poljskem vprašanju. Ta mož, ki povsod kaže veliko previdnost, je obžaloval, da poljski listi ničesa ne store, da bi naredili konec nezaupanju Nemcev do Poljakov. To nezaupanje izvira it tega, da se Poljaki dolže, da hrepene po obnovljenju poljske države ali pa da bi radi kako tako izjemno stališče, kakor je imajo avstrijski Poljaki v Galiciji. Želja po obnovljenju Poljske se res ne da izruvati iz poljskega naroda, to pa ne ovira Poljakov, da ne bi bili zvesti pruski državljani. Na kako izjemno stališče pa pruski Poljaki ne mislijo, dobro vedoč, da kar ugaja Avstriji, ne ugaja Prusiji. Pruski Poljaki zahtevajo samo jednakopravnost in nič druzega. Iz mestnega sveta ljubljanskega. V Ljubi j ani, 26. okt. V včerajšnji seji mestnega zbora ljubljanskega sa je stavilo več interpelacij. Mestni odbornik gosp. vitez Z i 11 e r e r je vprašal, kako da se ni odredilo, da bi se bilo truplo hčerke iz neke tukajšnje znameniteje rodovine takoj po smrti odpeljalo k sv. Krištofu v mrtvašnico iu se zabrauil slovesen pogreb, ko je umrla za jako nevarno nalezljivo boleznijo. Zupan je odgovoril, da je mestni magistrat ukrenil, kar je navadno v tacih slučajih. Detična rodovina je pa za hrbtom mestnega magistrata dobila od višje strani dovoljenje za slovesen pogreb in da sine dati mrliča doma na mrtvaški oder. Zupan to z veseljem konstatuje, da prebivalstvo ne bode mislilo, da dela mestno oblastvo kako razliko. Omenjeni mestni odbornik je interpeloval potem, kako je, da se ni naznanilo mestnim odbornikom, kdaj da bode pogreb pokojnega Indofa, ki se je pri požaru ponesrečil. .Siidosterreichische Post" očita mestnim odbornikom, da se niso udeležili pogreba. Interpelant pravi, da priznava, da gre pokojnemu Indofu, ki se je pri gašenju ponesrečil, jed-naka čast in priznanje, kakor vojaku, ki pade na bojišču. On bi se gotovo bil udeležil pogreba, da je le izvedel, kdaj da bo. Zatorej bi on rad vedel, če je požarna bramba poslala na magistrat kako naznanilo, kdaj bo pogreb, ali je pa iz pomanjkanja pijetete to zamudila. Zupan je odgovoril, da na magistrat ni došel noben mrtvaški list, drugače bi bil on gotovo obvestil mestne odbornike. Mestni odbornik gosp. Gogola je pa interpeloval župana, zakaj niso novo nastavljenim uradnikom se dali dekreti in kako da se že več mesecev vleče disciplinarna preiskava proti nekemu sicer ne stalno nastavljenemu uradniku, nekemu slugi in dvema stražnikoma. Dotičniki že več mesecev ne opravljajo nobene službe in se je jim plača za polovico znižala. Ce so krivi, naj se odpuste iz mestne službe, če pa niso, se jim krivica godi. Župan je odgovoril, da uradniki dobe dekrete še do novega leta! ? Kar se tiče uradnika, ki je v disciplinarni preiskavi, so se izvedeli novi fakti, kar je stvar zavleklo. Izvedeti se ni moglo, kje so osebe, katere bi se morale zaslišati. Ce pa se zanje ne izve, se pa stvar v kratkem izroči personalnemu in pravnemu odseku s sedaj nabranim gradivom. Druge osebe, ki so v disciplinarni preiskavi, so pa tožile in dotični prizivi pri sodiščih še niso rešeni. Poprej se pa stvar rešiti ne more. Mestni zbor je sklenil danes, da se stavbenemu uradu naroči, da naredi načrt in proračun za lopo, v kateri bi prodajali mesarji, prodajalci sadja in rib. (Konec slddi.) Koledar za 44. teden leta 1894. Nedelja, 28. oktobra: 24. pobink.; evang.: Jezus očisti gobovega; Simon in Juda ap. Ponedeljek, 29. okt.: Narcis šk. Torek, 30. oktobra: Klavdij m. Sreda, 31. oktobra: Volbenk šk. Četrtek, 1. novembra: Vsi svetniki. Petek, 2. novembra: Spomin vernih duš. Sobota, 3. novembra: Hubert šk., Just m. — Lunin spremin: Mlaj 28. oktobra ob 6. uri 55 minut zvečer. — S o 1 a c e izide 1. novembra ob 6. uri 47 minut; zaide ob 4. uri 41 minut. — D a n se skrči v mesecu novembru za 1 uro 14 m. Dnevne novice. v Ljubljani, 27. oktobra. (Volilni shod v Š'.. Petru) na Krasu sklicuje kandidat narodno-napredne stranke g. Fr. Ar k o v nedeljo dne 28. oktobra 1.1. ob 4. uri popoludne v gostilni „Pri reškem mestu". Povabljeni so volilci notranjskih kmetskih občin. (Imenovanje.) Finančna koncipista pri kranjskem fin. ravnateljstvu g. H. pl. Nikerl in gosp. dr. R. Roschn i k sta imenovana fin. komisarjema in praktikanta g. K. Pogačar in g. M. Kostanje v e c fin. koncipistoma. (Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je kmetijski podružnici v Št. Jerneju dovolilo 200 gld. podpore. (Kmetijske zadruge.) Vsled nasveta in priporočila državnega poslanca g. Povšeta je davčni odsek sklenil, da bodo davka proste vse kmetijske zadruge, katere pripravljajo za prodajo pridelke svojih družabnikov. (Slovensko gledališče.) Sinoči so predstavljali že znano romantisko opero Kreutzerjevo »Prenočišče v G ran a d i«, ki obsega mnogo mičnih prizorov in ljubkih pevskih partij ter nadomesti gledč duševnega užitka najmanj deset praznih burk. Dasi ni šlo vse po sekiricah, vendar je občinstvo bilo povsem zadovoljno ter izražalo pohvalo osobito gospici Leščinski in gosp. Nolliju. Gospod Beneš je v drugem dejanju pel izrazoviteje in večjim uspehom. G. Vaš i ček je bil vrl Ambrozio v petju in igri. Gledališče je bilo dobro obiskano. (Volitev.) Stari Trg pri Ložu : Pri nas smo volili v znamenju .dolžnikov in voznikov". Zraven se tudi ni štedilo lažij. Tako so nasprotniki najpre-drznejše lovili glasove, kličoč: .Volite nas; tudi mi smo za Modica z Lahovega; oni pa delajo za ptujca, za nekega f... a. Vendar ni jim šlo vse po sreči. Za volilne može sta izvoljena le dva pristna liberalca; trije so odločno za Modica. Mej volilnimi možmi sta tudi č. g. župnik in kapelan P. Haupt-man. Resni, nezavisni možje so se vrlo držali in volilni boj jih je le še bolj prepričal, kje je resnica in pravica. (Občinske volitve v Tržiču), kakor nam naš dopisnik iz Tržiča poroča, so vnovič razpisane na torek dne 30. t. m. Prvikrat se je volilo že dne 27. junija. Obe stranki te skrbno pripravljate na volilni dan. (Nesreča pri streljanju.) Mateja Paplerja iz Železnikov je pri streljanju s topiči oplazilo po obrazu in vratu, da je zelo ožgan in črn od smodnika. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. (Preč. gospod Karol (iajšek,) častni kanonik in dekan na Dobrni, je včeraj slavil sedemdesetletnco (v Vojniku 1824) svojega rojstva. (Premije.) Pri premovanji goveje živine na Razdrtem so dobili premije za bike: Hrenoviška podružnica 25 gld., J. Ambrožič iz Slavine 15 gld., A. Fernetič iz Senožeč, A. Dogan iz Volč in J. Debevec iz Slavine po 10 gld.; za krave: J. Božič iz Drage in vitez Garzarolli sta odklonila premije, katere so dobili M. Čehovin iz Senadola 20 gld., L. Sever s Studenca, Val. Tomažič z Ubel-skega in F. Turk iz Erzelja po 10 gld.; za telice: župnik Okorn iz Senožeč, F. Kavčič in vitez Garzarolli so odklonili premije, katere so dobili J. Smrdel, J. Morel, St. Stekar, Ivana Kavčič in And. Kolar. (Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Župnijo v Ločah je dobil č. g. A. Lednik, župnik v Podsredi; č. g. A. Mojzišek pride za kaplana k Sv. Juriju ob Ščavnici. (V Ljutomeru) je bila nedavno volitev v kraj ni šol. svet Franc Jožefove šole. Izvoljeni so bili predsednikom g. I. Kukovec, podpredsednikom in tajnikom nadučitelj g. I. Robič in oskrbnikom šol. zaklada veleč. g. dekan I. Skuhala. (Vinska letina v Halozah) je glede množice mnogo slabša od lanske, sicer pa je novo vino dobro in se prodaja po 20—25 kr., na Zavrču po 22—28 kr. -liter. (Vtopljenec.) Na Viču so izvlekli pastirji sinoči iz vode mrtvo trupljo neznanega vtopljenca. Po obleki soditi je Ljubljančan. (Ogenj.) Dne 26. t. m. proti 11. uri po noči začelo je goreti poslopje Frana Simončiča, v Št. Jurji pri Šmarji. V veliki nevarnosti je bila cerkev in vsa vas, le mirno vreme pripomoglo je, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Pogorelec ima znatno škodo, a bil je zavarovan. Kako je ogenj nastal, še ni znano. (Pogreša se) knjigovodja in potovalni agent tukajšnje dežnikarske tvrdke Adoifa M i* kusch, imenom Nikolaj Arkoš. Isti je namreč dne 30. septembra t. 1. odpotoval in se do zdaj še ni vrnil. Sumi se, da se mu je pripetila kaka nesreča, kajti pred nekaj dnevi doposlan je bil gori omenjeni firmi njegov kovčeg z uzorci, a brez vsacega druzega naznanila. — Arkoš je 44 let star, rojen vTehaboju, pristojen v občino Trebnje, okraj Novo mesto. Kakor se je poizvedelo, je isti dne 2. t. m. pri trgovcu Karlu F r i e d u na Reki vsprejel še nekaj naročil, a jih ne izvršil. — Poizvedbe po imenovanem so se odredile. (55.000 gld. denarne kazni) je morala plačati neka trgovska tvrdka na Reki, ker so jo zasačili, da je vtihotapila veliko vnanjega vina. (Zapuščina cirkusovega ravnatelja.) Umrli cirkusov ravnatelj R e n z je. kakor je pokazala obravnava dunajskega civilnega sodišča, svojim otrokom zapustil 1 6 milijonov mark. (Medved v spovednici.) Nenavadnega spokornika je dobil, kakor poročajo .Katholische Missionen", se-vernoamerikanski misijonar P. Andreis v svoji spovednici. Ko je misijonar v spovednico stopiti hotel, bila je zasedena od velikega kosmatina , kateri je gospoda pozdravil z rahlim mrmranjem. Lahko si mislimo, da spovednik ni bil posebno vesel svojega štirinogatega namestuika. (Visoka starost.) V neki moskovski ubožnici biva starka Agrafenija Malinovska , katera šteje 120 let, Ženica ima pa še prav dober spomin in dober jeziček, kateri nikakor ne kaže da je že 120 let star. (Semnji po Slovenskem od 29. okt. do 3. nov.) Na Kranjskem: 29. oktobra v Vipavi, Ložu, Mokronogu, Poljanah, Radovljici (za živino), na Ska-ručini, pri Žužemberku in v Cešnjicah; 30. v Or-noml|u, Zalogu ; 2. novembra v Zagorju za Savo, na Jesenicah, na Mirni. — Na Štajerskem: 28 v Št. Jurju ob južni železnici, Bistrici, Strasu, v Gorenjem Gradu. — Na Koroškem: 28. okt. v Frižah. Kaplji, Št. Lenartu, St. Mohorju in v Sachsenbergu. — Na Primorskem: 2. nov. v Trstu. Drevencini. Glemoni in Sežani. Darovi za dom katoliške družbe. Darovali so p. n. gg.: Župnik Matej Preželj 10 gld.; župnik Janez Molj 5 gld.; kurat Jurij Drnovšek 10 gld.; Neimenovan 10 gld. — Brezobrestnega posojila je daroval č. gosp. dekanijski administrator Janez Nagode 500 gld. Društva. (Osnovalni shod slov. kat. društva v Kamniku) Vabilo na ustanovni shod slov. katoliškega društva za kamniški okraj, kateri bo v nedeljo, dne 28. oktobra 1894 v Kamniku v gostilni pri .Krištofu" ob treh popoldne. — Govorilo se bo o namenu društva in o raznih važnih zadevah javnega življenja, ki so s tem v zvezi. (Čitalnica v Škof j i Loki.) Vabilo k veselici katero priredi narodna čitalnica v Škofji Loki v nedeljo, dne 28. oktobra t. 1. v svojih prostorih. Vspored : 1. Gledališčna predstava : .Županova Micika". Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. 2. Petje. 3. Ples s prosto zabavo. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: Udom 15 kr., ne-udom 30 kr. Z mesecem novembrom počenši bode vsako sredo zvečer ob 8. uri v čitalničnih prostorih .jour fixe". K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Narodno gospodarstvo. Prešičja razstava v Novem Mestu se je nepričakovano dobro obnesla. Ugodni vspeh je pripisati deloma tudi krasnemu vremenu, ki je tega dne omogočilo, da so se razstavniki od blizu in daleč lahko odzvali podružničnemu vabilu. Vsega skupaj je bilo razstavljenih ravno 100 prašičev s 53 praseti, in sicer v I. oddelku za plemene prašiče: 12 merjascev, 17 svinj, (med temi 7 s 53 praseti) 1 merjašček in 14 mladih svinj, skupaj 44 glav; v II. oddelku za pitane prašiče je bilo pa razstavljenih 22 pršutnikov in 34 starih pitanih prašičev, skupaj 56 glav. Izmed razstavnikov so se posebno odlikovali grofBarbo iz Rakovnika, za tem kmetijska šola na Grmu (za razstavljene prašiče v obeh oddelkih), dalje vitez Langer iz Bršlina, Flor. Zorko iz Družinskevasi in grof Margheri iz Otočic, kateri so razstavili prašiče, ne da bi tekmovali za premije. Razstavni odbor jim je priznal diplome. Premije, 20 na številu, so se pa priznale v I. oddelku in sicer po 20 kron sledečim tekmovalcem: Jože Košaku iz Dol. Kronovega, Amaliji Schiebel, grajščakinji v Breitenau in Ivanu Kristanu iz sv. Roka; premi|e po 10 kron pa: Jakob Košaku iz Družinskevasi, Fran Florijančiču iz Št. Petra, A. Hodniku iz Dol. Kronovega, Jože Pergarju iz "Smarijete, Sporarju iz Herinjevasi, P. Smrekarju iz Radule in Ig. Pavliuu iz Mokronog«. V II. oddelku za pitane prašiče po se priznale premije po 20 Kr. Jakob Pavčiču v Novem M^stu, I<-an Banji« u iz Metlike in Jure H ujk u iz Hdžakwvi-ga; prviii ije po 10 kron pa: Ivan Vuhsiniču iz B'/.akovcga, Jože Koleucu iz Novega Me^ta, Milia Naaeljnu iz Smo-leue Vasi, Fran Pezdircu iz Drašič, J<že Košaku iz Kronovega, Miha Vovku iz Gotue Vasi in Joiiezu Turku iz Gotne Vasi. Razstava ie dosti očitno pokazala, da se ilajo tudi pri nas i* najlepM vsjjr-hi doseči, če bodemo duuiaoe pleme požlaiituovali z jorkširskim plemenom, ker ne to še najbolj odlikuje po ugodnih svojih lastnrstih. Trtorejska zadruga v Krškem. Iz Krškega, 24. oktobra. V Krškem se je osnovala trtorejska zadruga „Pepiujera", zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je, pospeševati trto- in vinorejo v obče, posebno pa v krškem kraju s tem, da ustanovi na primernih krajih pepinjere, da vzgojuje, kupuje in prodaja ameriške ključe in bilfe in cepljene ameriške trte. Zadruga obstoji vsaj deset let. Zadružni -deleži so ustanovljeni ua 10 gld. in dajo 5 odstotkov obrestij; vrh tega pa se tudi izplača določeni del vsakoletnega dobička kot dividenda. Zadružniki smejo imeti tudi po več deležev in dobivajo za svojo lastno potrebo trte po 20 odstotkov ceneje, kakor jih zadruga sploh prodaja. Svoje delovanje prične zadruga, ako je plačanih vsaj 150 deležev. Odbor, kateri je že prosil za vpis zadruge v zadružni register, sestavljen je sledeče: 1. Ivan Knavs, župnik v Krškem, predsednik; 2. K. Zent-r, župan in meščan v Krškem, predsednikov namestnik; 3. Tomaž Romih, meščanske šole učitelj, tajnik; 4. Anton Lavrinšek, meščan in posestnik v Krškem, blagajnik, 5. Fran Gregorič, meščan in posestnik v Krhkem, in 4. Viljem Pfeifer, meščan in posestnik v Krškem, državni in deželni poslanec, odbornika. Prvo leto namerava zadruga cepiti 100.000 ključev in jih vložiti v pepinjero po načinu, kakor se je letos to delalo v prisilni delavnici v Ljubljani. Ako se poskus dobro obnese, nadaljevalo se bode delo v prihodnjih letih v veliko veči meri. Namen teh vrstic je opozoriti širše občinstvo na to najnovejši zadrugo, ter vabiti k pristopu. Odbor daje dobre volje potrebna pojasnila in dopo-šilja na zahtevanje tudi pravila. Telegrami. Bolezen ruskega carja. Pariz, 27. oktobra. Došlo je več pomirljivih telegramov o stanju ruskega carja. Govori se, da je celo došel od carjevičeve strani telegram, da se carju zdravje boljša in vse upanje še ni zgubljeno. London, 27. oktobra. Rusko veleposlaništvo je včeraj dobilo brzojavko iz Livadije, da je carju mnogo bolje. Zajutrkoval je s slastjo. Parnik „Polarnaja Zvjezda" je dobil povelje, da odrine v Livadijo in odpelje carja in carsko rodbino na otok Krf. Peterburg. 27. oktobra. Profesor Grube je odklonil operacijo, ki se je nameravala izvršiti na carju. On ne more prevzeti odgovornosti. — Poroka carjevičeva bode dne 29. t. m., če se kaj ne premeni. Kroni, ki se rabita ob poroki, sta se odposlali s posebnim vlakom iz Moskve. » Peterburg, 26. oktobra Po noči je car precej dobro spal. Zaspanost je pojenjala. Otok se je zmanjšal. Peterburg, 27. oktobra. Večerno poročilo o carjevem zdravju pravi, da je car po dnevi s slastjo jedel, da se je pa sicer še čutil slabega. — Sicer se stanje ni nič premenilo. Peterburg, 27. oktobra. Govori se, da je carjevič moral carju obljubiti, da se bode v važnih političnih vprašanjih ravnal po nasvetih velikega kneza Mihaela, državnega svetnika Bungeja in vrhovnega prokuratorja svete sinode Pobjedonosceva. Vojska mej Kitajci in Japonoi. Shanghai, 26. oktobra. Bil je boj mej Kitajci in Japonci na kitajskem obrežju reke Jalu. Podrobnosti še niso znane. Tokohama, 26. oktobra. Bil je hud boj ob reki Jalu. Japonci so napali 3500 mož močen kitajski oddelek in ga pognali v beg. Kitajci so zgubili 200 mrtvih in veliko ranjenih. Japonci so zgubili 5 častnikov in 90 mož mrtvih in ranjenih. Dunaj, 27. oktobra. Danes je vlada predložila zbornici poslancev načrt zakona o določbah za grajenje in obrat lokalnih in malih železnic. Marchet interpeluje zaradi nepriličnosti pri uvažanju vina iz Itaiije, vsled katerih se morejo uvažati tudi vina, ki se niso pridelala v Italiji. Minister Bacquehem odgovarja na interpelacije o dogodkih v Piranu in izjavi, ko je pojasnil vse, kako seje godilo, da se popolnoma vjema z odredbo pravosodnega ministra. Župan piranski ni bil nikakor pooblaščen izjaviti, da se zopet izobesi jednojezični italijanski napis. Vlada pa z nalogom, da se napravijo dvojezični napisi pri sodnih uradih, nikakor ni hotela žaliti Italijanov. Vlada odločno obsoja bivše izgrede, storila je potrebne naredbe, da se ohrani red in mir, in odločno upa, da se prebivalstvo vzdrži daljših neredov. Trdno je sklenila, varovati avtoriteto drž. oblasti. Dunaj, 26. oktobra. Poslednjih 24 ur je v Bukovini 1 zbolel za kolero, umrl pa nobeden, v Galiciji jih je 73 zbolelo in 23 umrlo. Trst, 27. oktobra. Da se bolje varuje v Piranu red, odredilo je namestništvo, da se tamošnja posadka pomnoži s stotnijo pešcev, ki so že včeraj prišli v Piran. Položaj se v Piranu ni spremenil. Budimpešta. 27. oktobra. V finančnem odseku je Wekerle izjavil, da sedaj še ni pravi čas za konverzijo rente. Upa pa, da že pride ugoden čas, ko se zboljšajo razmere denarnega trga. Belgrad, 27. oktobra. Nikolajevič je dal ostavko, ki se pa ni vsprejela. Belgrad. 27. oktobra. Včeraj zvečer je kralj Aleksander se povrnil v Beligrad. Zvečer je bil ministerski svet pod kraljevim predsedstvom. Berlin, 27. oktobra. Govori se, da sta državni kancelar Caprivi in pruski ministerski predsednik Eulenberg dala ostavki. Prvo je cesar vsprejel, poslednje pa ne. Frankobrod, 27. oktobra. Socijalistični shod se je izrekel, da je kmetijsko vprašanje del socijalnega vprašanja in se more samo rešiti, ako se zemlja vrne producentu. Peterburg, 27. oktobra. Na Volgi sta vkupe trčila dva parnika. Jeden se je potopil in je 18 oseb utonilo- Rostov ob Donu, 26. oktobra. Na vladikavkaški železnici je skočil vlak s tiru. Jeden človek je mrtev in 36 ranjenih. Sheffield, 27. oktobra. Ministerski predsednik lord Rosebery je imel tukaj govor pri nekem banketu. Spominjal se je carja, daje poslednje desetletje mnogo pripomogel, da se je ohranil mir. Na Madagaskaru se mora Anglija ozirati na francoski protektorat, če tudi ima ondu svoje koristi. Odnošaji s Francijo so se izboljšali. Vlada pa ve, daje dolžn.i braniti čast Anglije. Cas je minul, ko se je Anglija mogla potisniti v ozadje. Vlada bode deželo brez madeža ohranila, kakor jo je vsprejela od prednikov. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (e. in kr. dvorni založnik) v Curlhu (Ziirich) razpošilja naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld, U'65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, dnmasti itd. (kacih 240 različnih baz in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in postna karta 5 kr. v Švico. 9 (1 19—16) Umrli ho: 26. oktobra. Marija Turšič, delavčeva hči, 2 leti, Tržaška cesta 24, croup. Tu | 24. oktobra. Pri M.ali6u : Amalija pl. Jaroliny, Goldseheider, Misch, Schleicbkorn, Zack, Markovrsky, Pretzner, Kraus, Mure.«an, Jelinek Engl, Hostnik z Dunaja. — Grulich, Nardelli in El- berger iz Trsta. - Lapič iz Gradca. — Valka iz Novega Mesta. — Novak iz Hernisburg-a. — dr. Ovidon Neiki-rmann iz Celja. — Sohink iz Zagorja. Pri bavamkem dvoru : Fajdiga iz Postojine. — K-ižai iz Idrije. — Potrič iz Vipave. Pri Južnem koto-b Tržne cene v Ljubljani dne 27. oktobra. Pšenica, m. st. Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ . . Leča, hktl. Grah, „ . . Fižol, „ . . Maslo, kgr. . Mast, „ . Speh svež, „ . gl. kr gl- kr. 6 50 Speh povojen, kgr. . _ 64 6 — Surovo maslo, „ . — 70 5 10 Jajce, jedno . . . _ 3 6 50 Mleko, liter . . . _ 10 7 — Goveje meso, kgr. — 64 f> 50 Telečje — 68, 6 40 Svinjsko „ „ . — 6fl 2 14 Koštrunovo ., „ . — 36 10 _ Piščanec .... — 40 10 — Golob..... _ 17 9 — Seno, 100 kgr. . . 1 96 — 92 Slama, 100 „ . . 1 70 — 66 Drva trda, 4 kub. m. 7 20 — 56 „ mehka, 4 „ „ 5 20 a « C ' Cas 1 & opazovanja v mm ' T.ijsigiirnejše in najboljše 5 nalaganje glavnice s je v 4% zastavnih pismih gališkega zemliško-kreditnega društva. Isti osiguravajo več nego 4odstotno obrestovanje ter so pupilarno varna, davka in fatiranja prosta, sposobna za kavcije, sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavoij; razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 bipotekarne vrednosti. Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri AnjaMcaii v Ijjubljjllli. 295 45 I V« Usojarn si svoje usnjene kupovale« najuljodne.ie opozoriti, da sem pričel z razpošiljanjem 556 5—3 novega naravnega istrskega tropinskega žganja. Posestnik žganjarnice Ja č e Wa i z e n (preje A. Wortmann) Heka — Snšak. Žganjarnioa ln trgovina z vinom na debelo, Izvoz pristnega franooskega konjaka, Cuba- ln Jamaloa-ruma in vseh vrst čaja. Odlikovana tovarna vinskega kisa in maraskina. Zahvala. Gospod Josip Kupferschmidt, lekarničar. se je bil zavaroval pred petimi leti pri zavarovalni družbi „THE OBESHAM" v Londonu za znaten znesek. Po smrti njegovi mi je njen generalni zastopnik v Ljubljani G v i d o n Z e s o h k o zavarovalno vsoto takoj izplačal, za kar mu izrekam javno svojo zahvalo in zavod „The Gresham" najtopleje priporočam slednjemu, ki si hoče zagotoviti prihodnost svoje rodbine. V Celju , dne 20. oktobra 1894. 558 i-i Franja Kupferschmidt. Prodajalka, vešča slovenščine, išče 80 za deželo. — Ponudbe pod P. 100 na vredništvo tega lista. 560 2-1 Prve in najstarejše stearinske sveče v Avstro-ogerski. v rožnem zavitku. Pristne le Pristne MILLY sveče. 288 6-5 F. A. Sargov sin & Cie. 7v.asrchawin?gaussnea7J'Zavitek od 15.sept.{žžžžgramov '8° v;n-}ceiie.te. ,k.dvornrzalagatelj, Obrtniki in trgovci, 37526. n člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani*') priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: *) Oni obrtniki, člani konserv. obrtnemu društva, kateri žele moj to naznanilo uvrščeni biti, zglase naj se pri upravništvu „Slovenea". Belee Anton klepar v Šent-Vidu pri Ljubljani. Hinterlechner Karol čevljar v Ljubljani, Fraucovo nabrežje 23. Sehmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, ob St. lakobskem mostu. Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejšega BF galanterijskega blaga. Jager Janez nifNiir v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu. Šega Jakob jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta. Bončar France plesltu l-v Ljubljani, Rimska cesta. Kovač France čevljar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. ŠerikIvan krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Boueon Andrej stolar v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7. priporoča največjo svojo zalogo najraznovrstnejšlh stolov natančno in trajno Iz najboljle tvarine izdelanih. Kozak Josip mesar v Ljubljani, Semeniško poslopje. Škrabee M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg Kregar Ivan pa«ar in srebrar v Ljubljani Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in cerkv. predstojništva na izvrstno urejeno delalnico, v kateri izdeljuje vsakovrstno cerkveno posodo in orodje iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji ceni. Šturm Frane krojač v Ljubljani, na Bregu štev. 14. Breskvar Pranee preje L. Sverljuga knjigovez, v Ljubljani, Stolno župnišče. Tome France pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice Čamernik Ignacij kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49. Matkovič Dragotin bri>oo v Ljubljani, Pred škofijo. Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice Černe Jožef urar v Ljubljani, Sv Petra cesta 2. Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. Uran & Večaj pečarja v Ljubljani, Igriške ulice. Čermelj Jernej trgovina z južnim sadjem 1 zelenjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje. Mihelič M. sčetar in zaloga. krtač v Ljubljani Florjanske ulioe štv. 40. Šelenburgove ulice. Velkavrh Fr. jermenar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Dolenec Oroslav svečar v Ljubljani, Gledališke ulice priporoča pristne čebelno - voščene sveče voščene zvitke in m6d. Zaloga pristnega BV brinja ln brlnjevca. M Vse po najnižji ceni. Ozelj Gabrijel tapetnih v Ljubljani, Tržaška cesta. Vilhar L. urar, v Ljubljani, Vodnikove ulice (poleg Katol. Tiskarne) Paušner Franc krojač, v Ljubljani, Valvazorjev trg 4 (poleg okrajnega glavarstva). Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta. Dostal Karol t a p e t nlk v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 31. Pauer Friderik pekar v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 50. Zorman Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice. Brata Eb erl slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja, tovarna za oljnate barve, lak In pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice šiv. 4. P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji „Kudolflnumu. Perko Frane sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice. Zalaznik Jakob slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stnrl Trg štev. 21, priporoča štirikrat ua dan sveže, ukusno. zdravo in slastno slaščičarsko in pekarsko peoivo. Petrie Fr. trgovina z manufakturntin blagom v Ljubljani, Špitalske ulice. Erjavec Alojzij, (preje Zor) čevljar, v Ljubljani, Čevljarske nlice 3. Plehan Valentin Izdelovatelj voščenih svež in lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta. Zadnikar Henrik pastir ln srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdeluje iz najboljše tvarino najraznovrstnejšo cerkveno posodo ln orodje po najnižji oeni. Popravi in prenovi staro predmotc. Fajdiga Filip mittfii-v Ljubljani, Slonove ulice. Rebek Josip kljuenr v Ljubljani, Francovo nabrežje, Fajdiga Ivan mobur v Ljubljani, Križevniški trg, fflijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko in otrobe po prav nizki ccni. zaloga ključev iz aluminija vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd. Ignacij Zargi v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4. Trgovina z manufakturnim in drobnim blagom. Zaloga najnovejših kravat, različnega perila, zimskega blaga itd. Velika zaloga nagrobnih vencev in šopkov. Zaloga vseh potrebščin za krojače in šivilje. Sever Primož nlzar za hišno opravo v Ljul.ljani, Gradaške ulice štv. 22. na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseli vrst ir žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in hudilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvršujejo. iz portlandskega in romanoementskega stoletnega betona sa mesta, tovarne ln zasebne hiše (tudi grebeničnih jam iz cementa) A M ilil. II ItI NhOVK trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd.. vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi — UTdrevesa (plug-e) štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe m sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zaloga v.iako-. vrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike Zag na ^fffjff^^^r izborne vodne žage in pile. za kojih jakovost sc jamči. I Zunanja naročila se takoj in vestno izvršč. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja ni.llW'll I istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj. 4si 'J-111 inlH' Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. 159 5*5 KnviarM I kuPu,ele železo naj-rvUVctLI . ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali! MMMMMP stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! JOatilnlc«, vitla, tiieare talini milne a lin J resalulce ca krmo Avtomatični aparata proti paronoaperl tlačilnico zs vino ( tlačilnice za sadje milna za sadje ■tlrtl, sosalnico u VS9 ______________ . obto. «>• stroja za kmetijstvo, vinarstvo In moiUrstvo rupoiflj. t kmooroJUh, o>iboUiO> koojtrakoJJah IG. HELLER, DUNAJ M* 2/2 Praterstrasgo Vr. 48. [ NaJkolaotaaJM pogoji. — Janitvo. — Streli aa dalo n» paaVotn)o. Ceni u ts mora niialt! frthutalctn nam immU namena 272 15-11 Begistrovana vipavska vinarska zadruga v zvezi z istrsko vinarsko zadrugo oborila je dnd 11 oktobra svojo pivnico na Bregu štev. 1 -w lijmltljiani, kjer se točijo prav poceni pristna letošnja in lanska vipavska in istrska vina. Skladlš6e tega vina je v Šiški, kjer se bode oddajni« vino na debelo. Naročila na vsako množino sprejema gostilničar obeh zadrug g. Peter Krebelj, kateri tudi posreduje direktno razpošiljanje vina po vzornih vsem kupcem. Ljubljansko p. n. občinstvo in drusti kupovalei, posebno krčmarji, vabljeni so uljudno na obilon obisk in nakupovanje izvrstne in pristne kapljice. 544 7—6 Zadrugi Izvršujeta pa tudi naročila neposredno ter razpošiljata na zahtevanje vzoroe. GLAVNO S KLAD ISTE mm 1Mi*®^,—■—"najtlMIie Um --""" \USEL1NE ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru. slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi. zgagi itd., ter katarih v sapilili. zaslizenju, kašlju iu (111.) hrlpavosti. 51 38 Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju. St. 22.561. 550 3-3 V smishi § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznania, da so proračuni o dohodkih in stroških 1. mestne občino ljubljanske, 2. mestnega ubožnega zaklada, 8. ni^ščansko-bolnieuega zaklada in 4. ustanovnega zaklada vže sestavljeni in bodo od 17 rlo 31. t. ni. razarneni v magistralnem ekspe-ditu občanom ua vpogled, d* vsav; bibko svoje opazke o njih navede. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 15. oktobra 1894. ♦f •f 'f f Joiip urar v Ljubljani S 9 Sv. Petra cesta št. 2 priporoča častiti duhovščinam slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tula- in raznih iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Francillon v Švici, Schaffhausen, »L Glashiitte i. dr. Dalje koledarske ure /. in nrez luninih spromunov, du- i najske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ur« za *Y* Poprave izvršuje točno in po primerni ceni. Za vojake in dijake znižana d miačo rabo. 500 20—5 cena. >jn; r podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno podobarsko in pozlatarsko delalnico v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja. Naročila na krlževa pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—36 ^ MI" s® s® a- ««» $ $ betonskih kamalo? * ^ prevzemlje betonsko-stavbeno podjetje in tovarna za cement $ Ferdo Hruza & Urh Rosenberg v Pragi. $ Sj/ Kaj več pove Ferdo Hruza v L]ubl[ani, Poljanski nasip štev. 12. 4916-6 ^ Najboljši in najcenejši vir nakupovanja kmetijskih strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih s « i H u 1 li pralnih strojev ovijalnlkov, zravn&lnikov perila patentovanih mlinov za domačo uporabo, na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri 239 (52-28) Avgustu Kolb, tovarna strojev Dii naj. II., PasettlstraHse 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. W Ilustrovani cenilci zastonj in franko. Iš^em ]>rckupovnlce in. poštene zastopnike. l'od Trančo štev. 1 J. SOKLlfc ----"v LJ n b 1J n n i Gledal, ulice štev. G priporoča osobito prečast. duhovščini in sl. občinstvu v mestih in ua deželi izborno svojo zalogo po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah ! I ^HSSSHSHSHS^ s pravim zlatom krasno pozlačenih. ima 516 6-6 h . . $ | nagrobnih križev fl | f Albin Ahčin o S« m v Gledaliških ulicah & }. ^^^ blizu frančiškanske cerkve. A HH^i^ 3PV Oenilnild s podobami so ji If brezplačno razpošiljajo. |||j V V Laverci pri Lenčetu pW (lob4 »e v»ako nedeljo sveže, prav ukusne krvave, rižove, mesene klobase in klobasice za peči. (I^asteii izdelek.) 555 3—2 > M M J-* M M J* 'M M J-> J' S' J*.>> . Ne kupujte malovrednih urarskih izdelkov pri tujih tvrdkah, ako se hočete izogniti takojšnjim dragim popravilom ! Komur je na tem, da kupi zanesljivo in natančno kažočo nikelnato, srebrno ali zlato žepno uro z verižico naj naroči pri domači tvrdki i v Ljubljani, Mestni trg (nasproti rotovžu) kateri garantira za dobro blago leto dnij in kateri ima v zalogi tudi budil-nice, stenske ure itd. itd. Izborila zaloga verižic, uhanov, prstanov, naprsnih igel, okraskov, zapestnic itd. Ceniki s podobami so franko na razpolago. j ^^^^ % in zavod za izvršitev ik za prečast. duhovščino „pri rudečem križu" 623 52~45 % Ujema §karda [ IV., VVaitergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28 priporoča za zimo 1894/95: Gorko zimsko obleko kot: Havelok, zimske suknje, vsakovrstne kožuhe za potovanje in mestno uporabo, duhovniške suknje, zimske hlače, talare, in reve-rende. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: blrete, kolarje, naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice. Paramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri Je na razpolago. Ceniki in vzorci na zahtevo brezplačno, "aea <£| x x. x.t i x Ji i x I> i t n a j s k a borz a. Dne 27. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. 35 kr. Skupni državni dolg v srebru..........99 „ 25 „ Avstrijska zlata renta 4 %......123 „ 60 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 98 „ 25 „ Ogerska zlata renta 4%.......121 „ 85 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 96 „ 70 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1028 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............373 „ 40 ., London vista ..........124 „ 35 „ Nemški drž. bankovci za lOOm.nem.drž.velj. 61 „ 02l/i„ 20 mark............12 „ 22 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 91 n Italijanski bankovci........45 „ 70 „ C- kr. cekini......................5 „ 89 „ atŠT Nakup ln prodaja T&S vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka galantna izvršitev naročil na borzi. Dne 26. oktobra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 148 gld. 50 kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 147 „ 75 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197 „ E>0 „ 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 97 „ 25 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......143 „ 50 „ Dunavske vravnavne srečke b% ... . 127 „ 50 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 60 „ Posojilo goriškega mesta.......— „ — „ 4% kranjsko deželno posojilo.....67 „ 50 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% 98 „ 70 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 220 „ — „ južne Železnice 3% . 164 „ 40 „ „ „ južne železnice 5% . 129 „ 50 „ dolenjskih železnic 4 # 98 „ 50 „ Menjarnična delniška družba „31 E R C U B" Vfollzeile it. 10 Dunaj, Hariahilferstrasse 74 B. Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 141 „ 50 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 90 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld.......69 „ - „ St. Genois srečke, 40 gld........72 „ — „ VValdsteinove srečke, 20 gld......50 „ — „ Ljubljanske srečke..................24 „ 75 „ Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. 172 „ — „ Akcije Ferdinandovesev.železn.,1000gl.st.v. 3395 „ 50 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 492 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 105 , 50 , Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 72 „ - „ Montanska družba avstr. plan.....87 „ — „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 174 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................133 „ 25 „ AJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. ^