Leto Vi., štev. <44 r= Izhaja ob 4. = „ Stane mesečno Din »5 —; sa iapj' aemstvo Din 40-— neobvezno. ?" Oglasi po tarifo. Uredniitvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/i. — Telefon itev. 7*. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul, St s/L — Telefcn St. 34. Ljubljana, sreda 24. junija 1925 Poštnina pavSallrana. Cena 2 Din Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravai OpravoBtvo: Ljubljana, Prešernov* ulica št. 54. — Telefon »t. Icseratni oddelek: Ljubljana, Preše« nova ulica št. 4. — Telefon št. j5> Podružnici: Maribor, Barvarska ulic. St 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljubljana št. 11.84.1 - Praha čisto Wien'Nr. 105.241. Ljubljana, 23. jun. Na srečo je naravno bogastvo Jugoslavije tako veliko, da se gospodarsko stanje naše države navzlic vsernu, kar se ie zadnjih 6 let dogajalo in kar se dogaja še danes, vendarle vidno boljša in skokoma napreduje. Marsikaj je še neurejenega, mnogo neizvršenega, veliko je še stvari, ki čisto po nepotrebnem vzbujajo nezadovoljstvo; vendar pa je bolj in bolj vidna istina, da nam države noben parlament, a tudi nobena vlada uničiti ne more. Notranja sila Jugoslavije je tako krepka, da se lahko uveljavila eventualno tudi proti vsem onim faktorjem, ki so poklicani, pospeševati njen razvoj, a so svojo dolžnost zanemarili. Eno najbolj žalostnih poglavij naše mlade države ie naš parlamentarizem. Narodna skupščina bi morala biti žarišče našega preroda, vzor delavnosti, dokaz zrelosti in pameti. Tu je torišče, kjer bi morali narodni poslanci kot «cvet naroda® med seboj tekmovati za Istovetnim velikim ciljem, četudi po raznih potih in z raznimi taktikami. Razume se, da bi morali gospodje narodni poslanci čuvati parlamentarizem, to najvažnejšo politično pridobitev demokracije, kakor punčico svoiega očesa. ter storiti tudj vse. da se očuva ngled in ponos najvišjega narodnega predstavništva. Zgodovina bo morala na žalost ugotoviti, da je bilo v Jugoslaviji v najtežjih časih niene mladosti baš narodno zastopstvo tisti faktor, ki s svojo nezrelostjo, nestrpnotjo in celo brezvestnost-10 ni povzročal samo ogromne škode državi, marveč tudi s svojim obnašanjem pohujševal in dereforaliziral narod. Ljudstvo hrepeni po miru in napredku. po zadovoljstvu in boljši bodočnosti, velik del njegovih izvoljenih zastopnikov pa v skupščini samo premišljuje, kako bi neprestano izzival kravale in škandale in kako bi mogel preprečiti uspešno delo parlamenta. Sest in pol leta že obstoia država in cela vrsta zakonov je že bila sprejeta. Ampak malone vsaka dobra stvar naleti v skupščini na gluha ušesa, na trdo srce in na kratko pamet. Samo nri izplačilu diiet so poslanci vedno točni in vedno složni, v vsem drugem pa so degradirali Narodno skupščino na nivo prave razgra-ialnice. Pri otrokih je živahnost in razposajenost opravičljiva. Zato je prav, ako v mladi državi pripisujemo velik dej slabosti narodnih poslancev na rovaš politični mladosti in nezrelosti. Vsaka stvar pa ima svoie meje, pa tako tudi mladost parlamentarizma. V naši Narodni skupščini ni položaj tak. da bi se napredka željna mladost borila z okostenelo starostjo, ki ni več sposobna prerojenia. Pri vsestranski dobri volji za dobrobit države in ljudstva bi se dala prav z lahkoto umeriti lepa sred-nia pot, ki bi vodila k hitrejši konsolidaciji naših notranjepolitičnih prilik. Mesto tega vidimo, da so načela stopila v ozadie in da se pred našimi očmi vrši le brezobziren boi za oblast. Kjer so danes eni. bi iutri bili radi drugi. Vseeno ie ootem. kdo je boliši in sposobnejši Radičevci so zatajili vsa svoja načela, opljuvali svoj bariak republikanske mirotvorne republike, in niim gre danes samo še za to, da bi rešili Stjepana Radiča iz zapora, sami pa da bi zasedli ministrske in druge višje sio-lice. Klerikalci so se po tolikih porazih svoie vrtoglave politike do skrajnosti «naveliča!i» opozicijskega kruha, pa so pripravljeni danes tudi za skledo leče vstopiti v vlado, samo če bi iim kdo namignil s prstom. G. Puceli, fbrmelno se vedno član kluba srbskih zemljoradm-kov. neprestano fantazira, da bi morda le mogel postati še enkrat minister in špekulira, da mu bo morda to uspelo z radičevsko legitimacijo. Med kričavo pretepov željno opozicijo stoje naši klerikalci na skrajni levici in med ntimi nosijo bojno zastavo katoliški duhovniki, da tako dokažejo svoja uprav krščanska načela tudi v praksi. Vsak teden par dni v Beograd razgrajat, potem pa zopet domov počivat ter uživat sladke dijete, to vse je niihovo opravilo. Cimboli so krvave njihove govorance ter podčrtane njihove interpelacije, tem boli so s peskom zasute »oči niihovih volilcev. Kaj mar klerikalcem kmetiiski, kaj obrtni krediti, kaj invalidski zakon, kaj izenačenje sodniiskih. šolskih in davčnih zakonov! Za niihove volilce zadostujejo z raznimi barvam! namazane, polimane deske, pa se krokodil na eno ali drugo že ujame. Pred nekaj dnevi so v Narodni skupščini obstruirali zaradi nove carinske tarife, četudi je ona pred vsem za Slovenijo življenjskega pomena in dasi jo v izogib gospodarske katastrofe nujno zahtevaio slovenski industrijalci, obrtniki in delavci. Kravali in škandali so za poslance-katolike duhovnike nuj-nejši kakor odprava brezposelnosti deset in deset tisočev slovenskih rodbin. Včeraj so klerikalni poslanci v staip-ščini uganjali demagogijo na račun ljudske nesreče v Poljanski dolini danes so Prihod kralja na Bled Danes odpotuje kraljeva rodbina iz Beograda na Bled, kjer namerava ostati celo poletje. — Pašič mnogo čilejši« Petrom. Zvečer odpotuje kraljevska rodbina na Bled, kjer namerava ostati Beograd, 23. junija, p. Ministrski predsednik Pašič se je danes počutil mnogo bolie in je sprejel tekom dneva več ministrov. Popoldne sta bila na dvoru minister za šume in rudnue dr. Žerjav in notranji minister .Maksimovič. Jutri popoldne pride v Beograd kraliica Marija s prestolonaslednikom Zopet velik hrup v Narodni skupščini Včerajšnjo sejo Narodne skupščine je opozicija v svoji onem(J< glosti zopet soopolnila z neprestanim hrupom in prepirom. Klerikalci tudi včeraj največji razgrajači < . celo poletje. Ni izključeno, da se ji pridruži v Vinkovcili rumunska kraljeva dvoiica in potuje z njo skupno na Bled. Opoldne je bil pri kralju Aleksandru na obedu predsednik Narodne skupščine Trifkovič. Minister Srskič o novem tiskovnem zakonu Pričetek načelne debate v plenumu zakonodajnega odbora- — Beograd, 23. junija, p. Ptenum zakonodajnega odbora je na svoji današnji seji popoldne ob 5. nadaljeval načelno debato o zakonskem predlogu o državnih pravdnikih Kot poslednji prijavljeni govornik je dobil besedo klerikalec dr. Hodžar, ki je govoril dve uri, povedal pa ni skoro nič Z njegovim govorom je končana načelna debata, nakaT je bil zakonski predlog sprejet v načelu z 19 proti 13 glasovom. Odbor je prešel nato na drugo točko dnevnega reda: načelno debato o tiskovnem zakonu. Kot govorniki so prijavljeni dr. Kumainudi, Smodej, dr. Hohnjec, dr. Gosar, dr. Šumenkovič, Grol, Ajamovič dr. Drlje-vič, dr. Laza Markovič, dr. Žanič dr. Polič dr. Lorkovič, dr. Bazala, dr. Behmen, dr. Mijovič in Dragutin Rankovič. Kot prvi je dobil besedo minister za izenačenje zakonov dr. Srskič, ki je imel daljši ekspoze o načrtu tiskovnega zakona. Novi zakonski predlog je eden v vrsti zakonskih načrtov, s katerimi se ima izenačiti dosedanja partikularna zakonodaja v naši kraljevini. Njegov namen je, da se spravi partikularna zakonodaja v sklad s temeljnimi načeli izraženimi v ustavi, ki določajo, da je izražanje misli potom javnega tiska svobodno. Založba, prodaja in razširjevanje tiskovin ali listov se ne more preprečiti s kakršnimikoli preventivnimi merami, koncesijami, kontrolo ali kavcijo ali sploh s kakršnimkoli vmešavanjem oblastev. Izražanje misli potom tiska ima le eno omejitev, namreč prepričanje in vest, da je treba spoštovati zakone, ki ščitijo upravičene interese države, družbe in poedincev. Povečan mora biti čut za odgovornost vseh činiteljev ki--sodelujejo pri javnem tisku. Biti si moramo svesti, da ne smemo storiti ničesar, kar je krivično in protizakonito in da pojem svobode ne vključuje v sebi zanikanja zakonov in brezkončne nebrzdanosti tiska. Česar poedinec ne sme storiti, tega tudi ne sme tisk, bodisi kot poedina ali kot kolektivna ustanova. Ta načela izraža tudi naša ustava. Minister citira potem prvi člen zakonskega projekta. Tisk je svoboden, toda ta svoboda ne pomenja, da se nikomur nI treba zagovarjati za ono, kar je objavil potom tiska. S svobodnim izražanjem misli naj se ustvari prosta kritika delovanja vsake javne ustanove hi vsakega javnega delavca. Toda kritika mora biti objektivna. Vsaka neobjektivna kritika, s katero se kršijo upravičeni interesi države, družbe ali poedincev je v protislovju skazenskim zakonom in je zloraba svobode tiska. Prava svoboda tiska se more negovati in zaščititi le v oni državi in družbi, ki jasno formulira odgovornost za tiskovne delikte. Sankcije pa morajo zadeti le prave krivce. Tudi ako so včasih stroge, morajo biti absolutno pravične. Dve načeli sta najvažnejši v vsakem dobrem tiskovnem zakonu: sistem odgovornosti in jasnosti v determinaciji kazenskih dejanj, ki se lahko store s tiskom. Minister izvaja potem, da so zadevni zakoni v pre-čanskih krajih veliko bolj strogi kot pred-ležeči načrt tiskovnega zakona. KolpoTtaža je prosta in ni vezana na kakršnokoli dovoljenje oblastev in se ne sme omejiti. Usvaja se le sistem prijave, kaT je !e v interesu izdajatelja. Minister govori potem o možnosti prepovedi lista in pravi, da zakon le ponavlja določbo ustave, ki predvideva slučaje, kdaj se more odn. mora časopis prepovedati. Zakon predvideva prepoved lista le za sledeče delikte: žaljenje vladarja ali članov njegove rodbine, ali tujih državnih poglavarjev, ako se direktno ali indirektno poziva državljane, naj s silo izpremenijo ustavo ali državne zakone, ako vsebuje tiskovina hudo žalitev javne morale in ako se s tiskom povzroča mržnja do države kot celote ali verski in plemenski razdori. Dr. Srskič navaja potem avstrijski, nemški in poljski tiskovni zakon in veli, da predvideva predležeči zakonski načrt cenzuro le v primeru vojne. Nato prehaja govornik k odgovornosti in pravi, da je v tem pogledu več sistemov, v stvari pa so le trije: sistem odgovornosti po kazenskem zakoniku, takozvani belgijski sistem in sistem kaznovanja zanemarjanja dolžne pazljivosti. Navaja potem francoski, nemški in angleški tiskovni zakon 'n veli. da je v predmetni zakonski osnutek prevzeto načelo, da je v prvi vrsti odgovoren za objavljeni spis njegov pravi pisec, potem so pa po vrsti naznačene poedine odgovorne osebe, ki so sodelovale pri natiskanem delu, za piscem urednik, izdajatelj, tiskar iti razširjevalec. Dr. Srskič je zatem govoril o odgovornem uredniku in rekel, da se m t tak smatra ona oseba, ki se v resnici bavi z uredniškim delom lista ali tiskovine. Odgovorni uredr.lk mora biti označen v listu. Nadalje ne sme bit! odgovorni urednik oseba, ki nima vpliva na smer časopisa ali odločitve, ali se objavi spis ali ne. Odgovo-ni urednik tudi ne sme biti narodni poslmec. Vlada smatia, da ne more biti zato, ker uživa imuniteto in ne more odgovarjati za sv->ja delanja, dokler ga r,e izroči narodna skupščina. Minister preide nato na ono poglavje zakona, ki govori o kaznjKih dejanjih in Obširno razpravlja o njih. Z ozirom na hitrost, s katero sc vsebina tiskovin in listov širi v javnosti in zaradi nagle sugestivne moči tiska v javnem mnenju se morajo krivci hitro izslediti in hitro soditi. Za slučaj, da se ta nujnost izigrava z nemarnostjo sodni-kov ali drugih organov oblastev, so predvi-dene disciplinarne kazni. Dr. Srskič prosi končno zakonodajni odbor, nai sprejme predle leči kazenski predlog. Z njegovim govorf^ie današnja seia zaključena. Prihodnja seja jutri dopoldne. Beograd, 23. junija, p. Opozicija je tudi danes nadaljevala obstrukcijo. dasi s tem sama sebi najbolj škoduje, ker preprečuje s svojim početjem, da pride na dnevni red eden njihovih predlogov, namreč obtožba ministra dr. Lukiniča. Opozicija operira še nadalje z dema-goškimi zahtevami, čeprav dobro ve, da se bliža konec zasedanja Narodne skupščine in da njihova vprašania ne bodo mogla prit? na dnevni red. Dosedanja obstrukcija opozicije je bila mogoča vsled netočne interpretacije poslovnika, ki predvideva, da ne sme trajati debata o predmetih pred prehodom na dnevni red z ustnimi vprašanji več kot poldrugo uro. S pravilno interpretacijo poslovnika bo sedaj vladna večina preprečila obstrukcijo. Beograd, 23. junija, r. Današnji sestanek Narodne skupščine je bil otvorjen ob 11. dopoldne. Prvi je govoril minister agrame reforme, ki je predlagal, naj se odkloni predlog posl. dr. Supe-rine o uvedbi ankete glede dogodkov v Sisku. Poudarjal je, da se po poslovniku ne more uvesti taka anketa. Pri tem je nastal velik hrup. ki se ie skoro neprestano nadaljeval ves čas seje. Kaj posebno so se tudi danes odlikovali kot razgrajači klerikalci. Posl. Dragutin Pečic (dav.) je skušal dokazati upravičenost ankete in da poslovnik predpisuje, da se anketa more izvesti. Za niim je govoril posl. dr. Žanič. čigar govor je bil neprenehoma prekinjen z medklici, da je vlada poslala ministra agrarne reforme v skupščino, da tolmači poslovnik v strankarskem duhu, nakar je uspešno reagiral minister Pribičevič. Pri tem je zopet došlo do silnega hrupa. Nato sta ponovno govorila Dragutin Pečič in dr. Zanič, za njima je govoril črnogorski federalist Sava Vuletič, nato zopet minister Simonovid. dokler ni končno večina odklonila predloga dr. Šuperine. Zatem ie bilo objavljeno, da je poslanec dr. 2anič poslal pismo, v katerem zahteva, naj se upoštevajo resolucije raznih organizacij na Hrvatskem povodom predložitve tiskovnega zakona. Predsedujoči mu je odgovoril, da se upoštevajo in da je v to svrho ustanov-lien posebni odbor. Govoril je nato doktor Žanič. ki je utemeljeval svoj predlog ter imenoval tiskovni zakon reakcionaren. Med njegovim govorom je došlo zopet do hrupa in prepira. Predsednik je klical dr. Žaniča k redu. Nadalie ie bilo objavljeno, da ie poslanec dr. Rista Jojič (dav.) vložil vpra! šanje na predsednika skupščine, zakaj se ne sestane imunitetni odbor, da se izroči sodišču radikalni poslanec Dimitrij Popovič. Predsednik je odgovori!, da se imunitetni odbor sestane danes popoldne. Posl. dr. Jojič je utemeljeval svoj predlog in govoril o nekem nasilju. ki da ga je vršil posl. Popovič v vranjskem okrožju. Pri glasovanju je večina odobrila predsednikovo stališče. -tm? Zatem je bil prečitan kraljev ukaz, s katerim se za zastopnika ministra! industrije in trgovine imenuje zastopnik ministra pravde in minister za šume in rudnike dr. Gregor Žerjav. Pri čitaniu tega ukaza so poslanci vstali in klicali: Živel kralj! Nato je govoril poslanec dr. Gosar, ki je zahteval priznanje nujnosti zakon skemu predlogu za ukinjenie 2-odst davka za fizično delo. Nato je bila današnja seia Narodne skupščine zaključena. Prihodnja seja bo v petek dopoldne ob 10. uri z istim dnevnim re-> dom. Med tem časom bodo intenzivno! delali skupščinski odbori, da bi mogl* končati razpravo o predloženih zakonskih načrtih. razsajali in obstruirali kot -pomagači g. Zanlča. Nič več jim ni za poštenje in za plemenitost. Samo partizanski nagon divia še v njih. Zgodovina Grkov opisuje, kako je Henostrat zažgal Dianino svetišče, da bi postal slaven. Naši klerikalci skušajo nadkriliti Herostrata s tem, da brezobzirno uničujejo parlamentarizem, mogočno tvorbo demokracije. Škodovali bi radi s svojim početjem državi m na-lodu, a natikajo vrv sami sebi na vrat Delo skupščinskih odborov Beograd, 23. junija, p. Danes so razni skupščinski odbori nadaljevali svoje delo. Zakonodajni odbor je sprejel v načelu zakon o državnih pravdnikih in Je prešel na to na splošno debato o tiskovnem zakonu. Računati je, da izroči ta zakon v prav kratkem času plenumu Narodne skupščine. Finančni odbor ie marljivo razpravljal o cvanajstinah in bo do konca tedna končal svoje delo. Popoldne se je sestal k sej! imunitetni od-bor in razpravljal o načelnih stvareh. Sklenil jeda se ima v slučajih če gre za izročitev poslancev, predložiti tudi ves materijal. Zbornica ne bo sklepala o izročitvi, ako ni ves predmet kompleten. Ako gre za sokrivce dejanj poslancev in se ti soudeleženci nahajajo v pritvorn, se mora smatrati zahteva za izročitev poslancev za nujno. Valoriziranje investicij Beograd, 23. junija, p. Minister za šume in rude dr. Žerjav je kot zastopnik trgo« vinskega ministra odobril odločitev o valo« rizaciji investicij, ki so se izvedle do konca leta 1916. v smislu sklepov konference go« spodarskih krogov, ki se je vršila koncem maja v Beogradu. Zneski ki so navedeni v bilancah v kronah, veljajo v štirikratnem iznosu v dinarjih. Temelj za računanje tc valorizacije tvori znesek, ki ga izkazuje zad« nja bilanca. Železniška nesreča v Prestranku Trst, 23. junija, a. Danes ob 4. zjutraj se je dogodila na postaji Prestranek precejšnja železniška nesreča. Tovorni vlak št. 9615, ki je prihaja! iz Postojne, bi bil moral za« voziti na sedmi tir, ker pa so bile krctnicc napačno postavljene je zavozil na deveti tir ter zadel na tamkaj stoječi tovorni vlak. Strojnik je mogel šc nekoliko zmanjšati hi« trost vlaka, tako da nesreča ni bila kata« strofalna. Razbiti so bili trije vagoni. Trije železničarji so hudo ranjeni. Umor pred oltarjem Rim, 23. junija, k. V Bariju je 75 let stari Albanec iz najboljše rodbine umoril kano« nika, ko je bral mašo. Vzrok za ta umor je bil ta, da je sorodnica morilca, ki jc bila v ženskem samostanu, odbila Albancu pod« poro, in da je bil tega kriv umorjeni ka« nonik, ki je bil upravnik samostana. Moril« ca so aretirali Avtomobilska razstava v Zagrebu Zagreb, 23. junija, n. Predsedništvo Za« grebškega Zbora je sklenilo prirediti v jeseni v Zagrebu mednarodno razstavo av« tomobilov. Zbor si je že zagotovil sodelova. nje znanih večjih tvrdk v inozemstvu. Hkra« ti bo v Zagrebu tudi velika lovska raz« stava. ja. Etapa gospodarske sanacije ima za cilj pod kontrolo in s pomočjo Zveze; narodov delovati na to. da se bodo notranja politika in trgovinske razmere v Avstriji izboljšale. V tem oziru smo se sporazumeli tudi z italijansko delegaci-' jo. Z zastopniki Francije. Anglije in Italije smo sklenili, da se odpošlje strokovna komisija, ki bo brez vsakih političnih tendenc imela nalogo objektivno proučiti gospodarske razmere Avstrije do sosednih držav in o tem poročati Zvezi narodov. Dolgo časa se je govorilo o naši n-valiteti z Italijo glede avstrijskega vprašanja. Ob priliki zadnje seje Zveze narodov smo natančno razoravliali o tem vprašanju z delegatom Scialoio in s poslanikom Bordonarom. Za bodočnost smo se sporazumeli, da bomo v teh vprašanjih nastopali v porolnetn sporazumu, v duhu lojalnosti in prijateljstva, kakor to predpisuje naša pogodba o prijateljskem češkoslovaško-italijanskem sodelovanju.* Dr. Beneš se je dotaknil tudi garancijskega vprašanja in ie izjavil med drugim: Benešev ekspoze o odnošajih med Malo antanto in Avstrijo Mala antanta vsestransko podpira akcijo za finančno in gospodarsko sanacijo Avstrije. — Sporazum z velesilami« Praga. 23. junija, s. Na današnji seji zunanjega odbora poslanske zbornice je imel zunanji minister dr. Beneš ekspoze o mednarodnem položaju Ob tej priliki je govoril tudi o konferenci Male antante v Bukarešti in o posvetovanjih v Ženevi z Avstrijo in Madžarsko. Pri tem je izjavil med drugim: «0 vprašanju Avstrije in o bodočih pogajanjih v tej zadevi v Ženevi smo imeli v Bukarešti dališe razgovore. Pri tem sem obrazložil ministroma Jugoslavije in Rumunije naše stališče. Vse tri države Male antante so v Bukarešti razpravljale o možnosti tesnega gospodarskega sodelovanja z Avstrijo. Za to dobro voljo, ki smo jo pokazali, nas je neprijateljska agitacija ali iz neumnosti ali pa iz hudobnosti napadala. Vsa ta nesporazumlienia so bila sedaj, kakor upam. defini+ivno odpravljena pri posvetovanjih v Ženevi. Ni res, da se je finančna akcija Zveze narodov izjalovila. Res pa je. da se z izvršeno sanacijo v Avstriji niso še rešila vsa vprašanja, temveč le Drva etapa. S tem kar se je izvršilo v Ženevi se je pričela druga etapa: gospodarska sanaci- Maroška debata v francoskem parlamentu Ministrski predsednik Painleve o pomenu in namenu francoskih operacij v Maroku. el Krima podpirali komunisti. To izhaja iasno iz izjave izvršilnega odbora III. in-ternacionale, da so komunisti skušali te--, formirati Abd el Krima. Skušali so se hH formirati v Elyseeju o imenih padlih vola-] kov ter o vojnih edinicah, ki so na fronti,j najbrže v to svrho, da bi to sporočili Abd el Krimu. Po govoru ministrskega predsednik* Painlev&ja je sklenila zbornica v smislu naziranja vlade, da takoi prične debato a interpelacijah. Ko je komunist Doriot proslavlja! rusko clvflizaciio. Je polkovnik Pl-I cot hite! na govorniško tribuno ter ndarH Doriota. Med obema Je prišlo do spopada-Prihitelo Je več poslancev, ki so ločili Do-j riota in Picota. Nato Je predsednik Henitfi prekinil sejo. "* Položaj na Kitajskem Lor.don, 23. junija, s. «Daily Mail» poro ča iz Pekinga: Generalna stavka »e razširja po vsej deželi. Maršal Tsang Tso Lin je odposlal nadaljnje čete v svrho ohranitve reda in miru. Berlin, 23. junija, s. Kakor javlja «Voerf« sche Zeitung», so tudi v Mandžuriji ld je bila dosedaj pod strogo upravo Tsang Tso Lina, edino mirnem ozemlju na Kitajskem, izbruhili resni nemiri. Menijo, da so jih po* vzrojili boljše viški agitatorji, Pariz, 23. Junija, sk. Ministrski predsednik Painleve je danes popoldne v zbornici podal svoj z veliko napetostjo pričakovani ekspoze o Maroku. Tribune in diplomatske lože so bila do zadniega sedeža zasedene. Painleve je izjavil, da hoče izpolniti svoio obljubo ter poročati o položaju v Maroku. Takoj začetkoma, je dejal Painlcvč, mora pripomniti, da so gotovi časopisi objavili o izgubah in obsegu operacij pretirane vesti. Danes je Rifovcem pot v Fez končno-veljavno zaprta. Maroška vojska gradi sedai pri Tafri in pri Tazimatu dve utrjeni postojanki, ki bosta ozemlje pri Guersl branili proti napadom Rifovcev. Francija noče vdreti na ozemlje Rifovcev. Francija hoče le, da doseže sodelovanje z mirnim prebivalstvom na ozemlja Guersa. Smešno bi bilo, ako si domišljuje-jo Rifovci, da predlaga Francija mir, ker se boji nadaljevanja vojne. Abd el Krim bi moral vedeti, da se približuje svojemu porazu, ako vztraja pri svoiih namerah. Fran cija reprezentira v Maroku evropsko civilizacijo. Večkrat se Je očitalo francoski vladi, da se nI spuščala v mirovne predloge Abd el Krima. Taki predlogi nikoli niso bili stavljeni. Francija brani v Maroku ne le svo) prestiž, temveč prestiž vse Zapad-ne Evrope. Painlevč je nate govoril o komunistični propagandi ter ie poudarjal, da sq Abd Dva politična demagoga Brezvestna zloraba nedeljskega protestnega shoda proti davčnim bremenom v strankarske svrhe. Na nedeljskem shodu hišnih posestnikov sta se oglasila tudi klerikalni poslanec Smodej in najnovejši radičevec g. Pucelj. Oba gospoda sta to priliko na brezvesten način zlorabila v svoje strankarske politične namene. G. Fre-lih. ki je predsedoval shodu in ga vodil, je zagrešil veliko oogreško, da je mirno trpel netaktnost dveh političnih demagogov. Škodoval je radi tega predvsem stvari, kateri je bil posvečen nedeljski shod. Mesto, da bi se na shodu govorilo samo strogo stvarno, sta poslanca Pucelj in Smodej uganjala najgršo demagogijo In hujtekaiilo v prilog svojim političnim strankam. S tem sta spodkopala efekt protestnega shoda, ker na strankarsko zgagarstvo klerikalcev in g. Puclja v državi nihče ne polaga važnosti. Smodejev in Pucljev govor je celo prireditev kompromitiral. Ako je bila ta politična zloraba že v naprej nameravana, potem ni bilo lojalno, da se je vabilo na shod tudi napredne ljudi ter apeliralo na podporo naprednega časopisja in naprednih politikov. Za nas je vsekako ta prireditev zadostno svarilo za bodočnost. Za politično zrelega udeleženca nedeljskega shoda ni bilo težko spoznati, kako perfidna demagogija je bil govor posl. Smodeja. Hujskal je proti vladi, proti Beogradu in je napredne poslance delal odgovorne za previsoke davke. Končno pa ie s številkami sam ovrgel vsa svoja prejšnja in poznejša izvajanja ter razodel skrivnost davčne obremenitve v Sloveniji. Povedal je, da proračun, ki ga je izdelala vlada in odobril parlament predpisuje Sloveniji za leto 1924.-25. neposrednih davkov 74 milijonov. a da jih je plačala 114.2 milijona Din. torej za 40 milijonov ali za 35 odst. več. V istem proračunskem letu bi morala Slovenija plačati 33 milijonov dohodnine z dokladami, finančna delegacija pa je predpisala 62 milijonov ali 90 odst. več kot predpisuje proračun. Ali niso te številke najboljši dokaz, da leži glavna krivda neznosnih davčnih razmer na naši ljubljanski davčni praksi? Niti izenačenje davkov ne bi toliko odpomoglo neznosni davčni obremenitvi kakor pa odprava preti- ranega birokratizma ln fiskalizma pri finančni npravl v Sloveniji. Baš to dejstvo je v svojem dopisa podčrtal in žigosal dr. Pnc. GospOd Pucelj je razkladal svoja razočaranja v politiki. Silno zameri vladi, da nove carinske tarife ni sporočila najorej raznim špekulantom, predno jo je izročila parlamentu. Tudi g. Puclju se zdi vse slabo, kar se v Jugoslaviji pozitivnega dela. Le takrat, ko je njegova državniška roka vladala v poljedelskem resortu so bili zlati časi — za ljudstvo. Njemu in g. Smodeju ni prav, da s£ nujni zakoni v parlamentu tudi nujno obravnavajo, rada bi imela, da bi se v Narodni skupščini le razsajalo in govoričilo na občo nezadovoljnost naroda. Atmosfera nezadovoljnosti je za eksistenco današnjih slovenskih opozi-cijonalnih politikov neobhodna. Oni živijo od rovarenja in demagogije, a v trenutku, ko jih pokličeš na delo. ne znajo nič, ne storijo nič. To se je več kot jasno pokazalo takrat, ko so klerikalci sedeli v vladi, v kateri so imeli kar tri ministre in katere skorai vsemogočni podpredsednik je bil dr. Korošec. Liublianski hišni posestniki, ki so bili na shodu, bi bili mogli pobarati g. Smodeja tudi to. zakaj so kterikalci kot gospodarji v mestni hiši tako neusmiljeno drli Ljubljančane ter zapravljali denar in premoženje našega mesta in niegovega prebivalstva. V trenutku, ko je g. Šmodej obtoževal državo, da ropa Slovencem denar, je popolnoma pozabil, na kako brezvesten način iz-mozgava politična duhovščina slovensko liudstvo v »božjo čast*. Samo v fašlstovski Rim so klerikalci odnesli več milijonov slovenskega denarja in za afrikanske zamorčke iztisnejo iz slovenskega človeka nad 800.000 Din na leto. Demagogija gg. Puclja in Smodeja je bila prava žalitev za vse trezne ude-ležnike nedeljskega shoda in je dokaz hrezvestnosti one politike, ki nikjer ne zna in ne more stvarno gledati na težke probleme našega naroda, temveč smatra te probleme le kot dobrodošlo priliko, da pristavlja k ognju svoj parti-zanski lonček morda sebi v prid a prav gotovo ljudstvu v škodo. Nova carinska tarifa Od zelo uglednega gospodarskega strokovnjaka smo dobili naslednji dopis: Nova carinska tarifa ie sestavljena v vidu zaščite domače produkcije in so vanio vnešena povečanja carinskih postavk tudi za one proizvode, za katere moramo že sedaj s sigurnostjo računati, da bo treba pri prihodnjih trgovinskih pogajanjih koncedirati popuste, odnosno .iih vezati. Tudi se je pri sestavi carinskih postavk vračunala poprej obstoječa luksusna taksa, ki se ie na podlagi zakona o prometnem davku iz leta 1921. pobirala od raznih vrs.t luksusne- ga blaga. ., Za nekatere industrijske predmete se je morala povečati carina, ker so se ukinile ugodnosti carine prostega uvoza za sirovine. polfabrikate kakor tudi za stroje, ki so dosedaj na podlagi resenja •ekonomsko - finančnega komiteja z dne 23. septembra 1920. uživali carinsko prostost. Nova uvozna tarifa uvaia tudi carino Ma monopolske predmete, da bi se domačim podjetjem, ki izdelujejo monopolske predmete, nudila zaščita pred Inozemsko konkurenco. Carinska tarifa Pa uvažuje tudi interese konzumentov. da ne bi povzročila neupravičene ali pretirane draginje. Carinske postavke so povečale le. kolikor je bilo neobhodno potrebno, torei v zelo umerienih mejah, da ne bi pri važnih živlieniskih potrebščinah nastopil porast cen. Kolikor so tarife za nekatere predmete povečane, bodo tudi v naikraišem času nadomeščene z minimalnimi pogodbnimi postavkami, ko bodo sklenjene pogodbe z Avstrijo. Češkoslovaško. Madžarsko in Nemčijo ter ostalimi zapadnimi državami, kar se pričakuje še v toku letošnjega leta. Pogodbena tarifa s kraljevino Italijo, ki je bila sklenjena pred letom dni v Beogradu, stopa obenem z novo carinsko tarifo v veljavo. Važna novost je tudi. da ie izvozna tarifa sestavliena v zlatu, dočim je bila doslei določena v srebru in se ni pobiral nikak nadavek (ažib). Po členu 24. zakona o splošni carinski tarifi velia nova izvozna tarifa, kolikor ie ugod.ieiša in nižia od poprejšnje izvozne tarife, tudi za že ocarinjeno blago, ki na dan 20. junija še ni prešb državne meje. Važna je sprememba med carinskimi postranskimi pristojbinami uvedba poslovne takse, ki znaša pri uvoznem blagu, kl je oproščen plačanja carina, 5 zlatih par za vsakih 100 kg kosmate teže. odnosno za komad, najmanj pa 20 par od vsake pošiljatve. Za blago, kl plača carino in ki se carini po kosmati teži. znaša poslovna taksa 20 par od 100 kg. za vse ostalo blago pa 30 par. Pri izvoznem blagu se računa poslovna pristoibina 2 zlati pari za 100 kg kosmate teže. najmanj pa 5 par za vsako pošiliatev. Tudi rok svobodnega ležanja za blago v carinskih skladiščih je po čl 18. novega zakona povečan na 3 dni. Velika konkurenca naši embalažni industriji bo obstojala v tem. da se dovoljuje carine prosti uvoz uporabljene posode in zabojev v svrho izvoza domačega blaga. . , Za obrtniške in industrijske kroee le It 60 importfom* od femra ze tkanine so Svobodna. Niti (cvirn) za prodajo surov 130 — 100, beljen 150 — 120, barvan 180 — 140. Gladke tkanin« plačajo po težini na 1 m* in po Številu žic (niti) na cm* od 200 — 150 do 450 — 330. Pletena roba po metru 400 — 300, nogavice iz bombaževine preko 700 g v tucatu 600 — 450, izpod 700 g 850 — 650, iz volne preko 1 kg na tucat 800 — 600, pod 1 kg 1000 — 800, rokavice 650 — 500, volnene 800 — 600, čipke vseh vrst 1500 — 1200, trakovi tkani 500 — 360, po. zamenterije 520 — 400, vrvi in konopci Iz bombaževine nad 1 mm 130 — 100, iz ko* noplje od 1 do 5 mm 130 — 100, preko 5 mm debeli 100 — 80; volnene tkanine s preko 700 g težinc na 1 m® 320 — 250, od 500 — 700 g 400 — 300. 300 do 500 g 460 — 350, manje nego 300 g 600 — 450. Konfekcija po blagu iz katerega je na. pravljena in še 250 odst. odn. 200 odst. Za posebne okrase in luksuzno opremo se ra. čunajo dodatki od 10 odst. do 50 odst.; klo* buki: svileni brez razlike 9 — 7 Din od komada, iz drugih tkanin opremljeni 5.50 4, neopTemljeni 2.5 — 2, iz klobučevine opremljeni 4 — 3. neopremljeni 2.50 — 2, ženski slamniki opremlj. 6.50 — 5, neoprem. ljeni 4.50 — 3.50, moški slamniki 2.50 — 2, odn. 2 — 1 50, okrašeni ženski klobuki 10 — 8, vse po komadu. Dežniki in solnčniki z navadnimi ročaji 8 svilo ali polusvilo prevlečeni 9 — 7, navadni 6.50 — 5, s finimi ročaji (pozlačeni, posre« breni, od slonove kosti itd.) 12 — 9, 8 — 6, vse od komada. Usnje podplati v kruponih 170 — 130, juht, blank v komadih težjih od 3 kg 170 — 130, 1 — 3 kg 230 — 180, manje nego 1 kg 280 — 220. boks in svinjina 320 — 250, ševro 400 — 320. lak usnje 420 — 300, umct. no usnje 45 — 35. Obutev: čevlji po težini od 520 — 400 do 1500 — 1200; za deco do 17 cm dolžine 2000 — 1600; rokavice iz usnja brez podlo ge 2300 — 1800, s podiogo 2000 — 1500, strojni jermeni 250 — 200, sedlarski izdelki 325 _ 250, z navadnimi kovinskimi okraski 400 — 300; torbarski izdelki od 520 — 400 do 1000 — 800. Pletarski izdelki: navadna pletarska roba 50 — 40. kovčegi 100 — 80. drugi od 250 — 200 do 750 — 500. Metle 130 — 100. krtače navadne iz rastlinskega materijala ali želez, ne žice 130 — 100, iz živalskih dlak 250 — 200, s finimi lakiranimi ali poliranimi držaji 400 — 300; sita in rešeta z leseno, ploeevi. nasto ali železožično mrežo 130 — 100. z mrežo od konjske dlake, prediva ali ko* vin n ste žice 250 — 200, s svileno mrežo 500 — 400. Surov gradbeni les 14 — 10, furniri suto. vi 20 — 15, barvani, lakirani, politirani 40 — 30, parketi surovi 25 — 20, barvani, po* industrijski trg, Id nra ie postal težko pristopen radi zaščitne carine. Toda nemška indnstrlja se bori energično in njena brezprimerna organizacija ji do-pnšča še vedno dovolj nizke cene, da lahko tekmuje z izdelki dragih dežel. Tako se ji je nedavno posrečilo dobiti naročila za ladje iz same Anglije, kar zveni naravnost neverjetno. Električna industrija se neprestano razvija. Nemci nimajo na razpolago tistih vodnih sil kot Švicarji ali Francozi. zato pa imajo lignit, svoičas zane-mariauo bogastvo, ki se danes vestno izrablja. Velike centrale v Knapsecku blizu Kolna, v Goloi in v Bitterfeldn na Saškem, v Finkenheerde pri Frank-furtu ob Odri so zgrajene kar na terenu. kjer se koplje lignit. Rlavi premog je slabo kurivo, ravno zato pa so stroški za njegovo izkopavanje skrčeni na minimum in ker se uporablja na licu mesta, popolnoma od-Dadejo prevozni stroški. Namesto da se prevaža energija v vagonih v obliki malovredne materije, je pač pametnejši in cenejši prevoz potom žic v obliki električnega toka. Kemična industrija, ki ie bila visoko razvita že pred vojno, izvaia danes ora ve čudeže. Tako n. pr. izdelujejo iz lignita in mastnega premoga velike količine esence in olja, ki ga uporabljajo kot gonilno silo za tovorne in sploh težie avtomobile. Kompetentni industrijci trdijo, da bo mogla Nemčija že v najbližji bodočnosti na ta način sama kriti celokupno svojo uporabo mineralnega olja in ne bo več odvisna od inozemstva. Nemčija torej stalno popravlja svoje gospodarstvo. Denar je stabilen in če je njegova kupna moč še slaba, so temu krivi težki davki na življenske potrebščine, ki so vse podražili. Politične beležke -f- Nova velika skupščina SDS v Varaždinu. Za nedeljo dne 25. avgusta se v Varaždinu pripravlja velik zbor SDS, ki bo nova manifestacija širokih slojev za narodno in državno edinstvo. Ze februarska skupščina v Varaždinu je pokazala. kako se ideja SDS naglo raz-širia v Medjimurju in Zagorju, kjer je cela vrsta radičevskih organizacij prešla v tabor Samostojne demokratske stranke. Skupščina dne 25. avgusta bo nacijonalna manifestacija enakega ali morda še večjega stila kakor .ie bil veliki zbor SDS v Sisku. Tudi v Varaždin kaj storiti, takrat mora edino dr. Žerjav nastopiti. Tako je tudi v zadevi izvoznih cari/l za živino. Niti Pucelj, niti 19 tigrov se ni pobrigalo, da bi se živinorejcem olajšal izvoz živine, dasi je danes vsepovsod nastala že katastrofalna nadprodukcija živine in je radj porasta dinarja malone ves izvoz izpodvezan. Zopet je bil dr. Žerjav, ki je v ministrskem svetu opozoril na veliko škodo, kl se godi radi izvoznih tarifov živinorejcem ter zahteval času in razmeram primerno ureditev tega vprašanja. Pa bodo klerikalci in pucljevci Še kričali, da je dr. Žerjav sovražnik kmeta! Besede in dejanja — to je pač dvoje različnih stvari. Politična gobezdala imajo v zakupu besede, dejanja pa prepuščajo demokratom. Iz demokratske stranke Hrastnlska krajevna organizacja SDS je poslala z■ nrmistrn dr. Žerjavu od okoli 30 upokojencev podpisano prošnjo, naj se zavzame tudi zanje, ko se bo odločalo o pokojninah rudarjev. Na tajništvo SDS v Ljubljano pa je bila odposlana želja, naj se skuša doseči pri odmeri davka na ročno delo eksistenčni minimum, a dokaj višp, kakor je sedaj obljubljeno, ker po sedanjem načrta bi bil le redkokdo tako srečen, da bi bil oproščen. Nujno potrebno bi bilo tudi gledati na število rodbinskih članov! Sv. Krištof pri Laškem. V nedeljo dne 28. t m.'ob 8. dop. se vrši širša odborova seja K. O. J. D. S. Sv. Krištof v posebni sobi gostilne Tadirra. Ker so na dnevnem redu važne gospodarske zadeve je polna udeležba obvezna. Dnevni red glasom doposlanib vaba — Tajnik. Sarajevski atentat! Grozote svetovne vojne ? ? važen člen 11. carinskega zakona, kl omogočuje reparaturen in oplemenitivnl promet z inozemstvom pod pogoji in določbami, ki jih bo izdalo finančno ministrstvo v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije. Tako upamo, da bomo končno prišli do pozitivne regulacije tega važnega prometa. Obenem s carinsko tarifo je izdala generalna direkcija carin obširen predpis o izvrševanju zakona o novi carinski tarifi z uvozno in izvozno tarifo, ki v podrobnostih določa kompetence ln regulira postopek pri carinjenju blaga. Nadaljne carinske postavke Za moko vseh vrst (izvzemši riževo kate. ra plača 25 — 20) znaša uvozna carina 14 — 10, krompirjeva, griz plača 40 — 30; jedilno olje 70 — 50; mastna industrijska olja 40 — 30; rafinirani sladkor v grudah 40 — 30, v kockah 55 — 40; v prahu 40 — 30; melasa 10 — 8. Alkohol plača 1000 — S00; vino do 12 od« stotkov v sodih 170 — 130, v steklenicah 350 — 250; od 12 odst. do 225 odst. po 10 Din za vsak procent več; pivo v sodih 80 — 60, v steklenicah 100 — 80; kvas vinski in pivski 14 — 10, pekovski 130 — 100; mi. neralne vode 14 — 10; otrobi 2 — 1.50; ma. karoni 100 — 80; bonboni 200 — 150, fini 250 — 200; čokolada 250 — 200; sir fini 200 — 150, običajni 80 — 60. Za tobak se plača 400 — 300, za cigare 600 — 500, za cigarete 700 — 600. Rude in kovine so po večini proste; ruja« vi in karnenit premog ter lignit plača 0.4 — 0.3, briketi 0.80 — 0.60; antracit in koks sta prosta. Mineralna olja plačajo: nafta v cistcrnah 5 — 4, v sodih 6 — 5, nafta za rafinerije je prosta; bencin v cistcrnah 16 — 13, v sodih 40 — 30; petrolej 7 — 5, v sodih 9 — 7. Sveče iz voska 250 — 200, stearina 120 — 90, loj e ve 70 — 50. Milo običajno 80 — 60, fino 150 — 120. Sol kamena 0.70 — 0.50, morska 2.50 — 2, čilski soliter 12 — 10, kalijev soliter 40 — 30; modra galica 25 — 12; karbid 50 — 40: kisova esenca 250 — 200 ,ako ima preko 800 g kisline na liter se plača za vsak gram več 0.25; saharin 12.000 — 10.000. Črnilo tekoče običajno 80 — 60. v poso. dah do 1 kg 100 odst. več, v prahu 250 — 200, hektografsko, litografsko 250 — 200, trakovi za pis. stroje 700 — 500; kreda be« la 20 — 15, barvasta 40 — 30; svinčniki obi« čajni črni 80 — 60, barvasti 100 — 80; fini 150 — 120 odn. 200 — 150 Oljnati firnež 80 — 60, alkoholni 120 — 90; firnež za lakiranje 130 — 100. Parfemi z etrom ali alhokolom 1400 — 1000, puder, rumenila. pomade 1400 — 1000. Lhnetna gnojila: fosforitna moka, super. fosfati, Tomaževa žlindra 2.50 — 2. Dinamit 130 — 100, druga eksplozivna sredstva 150 — 120, žigice lesene in iz pa. pirja 80 — 60, iz stearina, voska 150 — 120. Bombaževina beljena, barvana vseh vrst 10 — 8, (odpadki za predelavo so slobodni), bombaževo predivo enožično št. 12 in ma« nje sirovo 25 — 20, beljeno 40 — 30, barva, no in tiskano 45 — 35, preko 12 do it. 29 30 — 25, 45 — 35, 55 — 40, do št. 50 40 — 30, 55 — 40, 60 — 45, preko št. 50 ti 5 Din več pri vsaki vrsti. Predivo dvožično in več. žično po zgorajštri numeraclji In kitegori. ' jah 30 — 25, 45 — 35, 50 — 40; 40 - 30, 55 — 40, 60 — 45; 45 — 35, 60 - 45, 63 — 50; 55 — 40. 65 — 50. 70 — 55. Prediva preko Mrani. lakirani 50 - 40. zobotrebci, obe. | dpspe večje število ^arodni^^lancev šala 50 — 40, palice, ročaji 500 — 400, z rezbari jami ali finim materijalom 800 — 600, sodi, čebri surovi 35 — 25, kolarski iz. delki navadni 35 — 25, pohištvo surovo 150 — 120, politirano, lakirano, barvano 250 — 200. s podlogo ii\ nsevleko 200 — 150. Papir tiskamiški 0o 60 g težine 15 — 12 (rotacijski polovico), drugi 25 — 20, za ri« sanjc 50 — 40, pisalni 55 - 45, knjige v državnem jeziku v polah 100 — «0, mehko vezane 150 — 120. trdo vezane 200 — 150; v tujih jezikih mehko vezane slobodno, trdo vezane 50 — 40. Gospodarska obnova Nemčije 15. oktobra 1923. je rentna marka nenadoma stopila na mesto dotedanje paoirne marke, ki se ie bližala ze triliinnskemu delu svoje nominalne vrednosti. Bil je že čas. zakaj funkcioniranje celokupnega nemškega gospodarstva ie postalo nesmiselno. Kalkulacije v papirnih markah so bile nemogoče. Izginila je sleherna sigurnost m delavec ali uradnik, ki je danes preje milijarde, ni tekom nekaj dni že mogel z niimi ničesar več kupiti. Zatorej se je celokupno nemško pre-bivalstov globoko oddahnilo, ko je zvedelo za revalorizacijo denarja. Rentna marka se izpočetka ni zdela posebno solidna inozemskim strokovnjakom. Zato iih je nenavadno iznenadilo zaupanje ljudstva v novi denar, zaupanje, ki mu je omogočilo obstoj do izvajan ia Da-wesovega načrta, ko se je zopet pojavilo zlato. , . , ... Danes, do več kot enoletni stabilnosti se že da govoriti o kupni moči nemške marke, ki .ie sorazmerno majhna. Delavske mezde so dosegle predvojno višino, toda življenje je za 40 odstotkov dražje kot pred vojno. Nemški delavec torej še nadalje trpi rod draginjo živlienskih potrebščin ki je n. pr. francoskemu delavcu navzlic njegovemu neprestanemu pritoževanju doslej prizanesla. Razlika je še večja slede luksuznih predmetov ln vseh stvari. ki jih srednja denarnica ne more doseči. Hotelska soba. ki stane v Berlinu 14 mark na dan. t. j. 65 francoskih frankov, stane v Parizu le 25 do 30 frankov v prvovrstnem hotelu. Pripomniti je. da je v Berlinu v ceno prenočišča všteta napitnina, ki znaša 10 odstotkov in 27 odst. državnih in občinskih taks. ,, Nasprotno pa so stanovanjske najemnine še nizke in tako neprimerne, da puščajo lastniki svoje hiše brez popravila. Ravnotežje v proračunu, na katero so Nemci tako ponosni, se je doseglo ravno s pomočjo visokih taks. ki zadevajo z vso silo razne potrebščine, posebno one, ki se jim odreka neizogibnost. ,n. pr. tobak in vino. Davki se izterjajo z neusmiljeno strogostjo. 1 ako plača nemški delavec 10 odst. davek na svoio plačo, ki se odtrgava kar pri podietniku pred izplačilom mezde. Sodišče in prvoboritet.iev, niim na čelu minister Svetozar Pribičevič. Računati je, da se bo velike varaždinske skupščine gotovo udeležilo tudi dokaj Slovencev. + Neutešna pričakovanja. Povodom verificirania anketiranih radičevskih mandatov pričenjajo novine zagrebškega koncema Tipografije graditi nove, uprav perverzne kombinacije. Tako osobito »Jutarnjl list» nestrpno pričakuje vlado RR in blagovoli pristali celo na to. da bi v novi vladi poleg 11 radikalov in 5 radičevcev sedel tudi še en samostoini demokrat. Privolil pa bi seveda tudi še na več portfeljev samostojnim demokratom, če bi ga le kdo za to vprašal. Kajti Tipografiji in Radiču ie glavno, da pride do skupne vlade In zagrebška »Riieč* jasno razodeva. kakšne špekulaclie se skrivajo za tem neutešnim pričakovanjem, na katero stavba zadolžena Tipografija vse karte. Stinnesov koncem je propadel, nomoč pa je vrlo nujna . . . Enako znano je tudi. da ie Radičeva familiia zabredla v denarne težkoče. Prpiceva aristokratska palača, kupljena za 12 milijonov Din. se nikakor ne more izplačati. Pa če bi tudi vsi radičevski poslanci poklonili vse svoie dnevnice, pa če bi tudi kdorkoli na lepem poklonil 12 milijonov Din, se oalača ne more izpla-čaM, ker ne donaša niti ficVa dohod-knv. mnrveč požira samo stroške. In kie so še obresti na 12milijonski dolg! V zvezi s Prptfevo palačo hira tudi radičevski »Zadružni Savez«. dočim so vsi dohodki, posebno pa članski davek sel'aknv za iluzlio republike, skoro popolnoma usahnili. Iz teh razlogov je razumljiva zveza med šefom Tipografije in Radičevo familijo. To je skupna kompsniia, ki stoji pred kratim. Njim se žuri. Zato živijo v neprestanem »pn-čakovanju nove vlade RR«. Toda vlade ni Ni težko biti prerok za skorajšnje dni. Parlament bo reši! Še najnujnejša tekoče zadeve, oredvsem nove dvanajstine. nato poide na počitnice. A situacija ostane nfiiznremenjena, kakor od volitev do danes. -f Neverjeten vpliv ima zadnje čase opoz'ciia na vladno večino, kakor se to da razbrati iz »Slovenca*. Ne samo. da se v sekciji za zakon o osnovnih 5o'ah minister in njegova večina plaho umikata pred g. SuŠmkom, se vladna večina slepo uklanja opozicionalcem tudi pri glasovaniih v posameznih parlamentarnih odborih. Ravno v tako važni zadevi, kakor ie verifikacija anketirani radičevskih mandatov, poroča vče-raišnii »Slovenec*. da ie venfikacijski odbor samo vsled energičnega nastopa opoziciie verificiral radičevske mandate. In sicer soglasno! Sodeč po takem vplivu opozicijskih poslancev, nastaja samr> še vprašanie. kdaj orične «>Oiici!a tudi vladno večino v plenumu slhtj k soglasnosti. A mesto da bi to razodel, pravi »Slovenec*: «Sedai nastaja vprašanie, kdaj bodo ti (radičevski) mandati verificirani v Narodni skuo- Besede in dejanja. Klerikalci in Vsled revalorizacije marke in pobi- . , —— - --- -■ k rtwen. ranja visokih davkov, ki so precej do- pucljevci rtdi Jemljejo v zaKup smen bro razdeljeni, se nemško gospodarstvo skega kmeta. K»r sline g jim cede. ka hitro popravlja, vendar je pred njim Sc dar odkrivajo svojo ljubezen do kmet dolga oot. zlasti da izvojuje svetovni I skih voidcev. Kadar pa treba za toneta § KrivoprisežniStvo. Janez Poljak, posest, nikov sin v Brodu, je bil osumljen, da je začetkom tega leta lovil v tujem lovišču ter pri tem ustrelil zajca. Pri razpravi je predlagal, da naj sc zaslišijo tudi njegovi najožji sorodniki, t. j. oče, mati, sestra in žena. TI vsi so pri razpravi mirne vesti pri. segli, da se je osumljenec nahajal kritične« ga dne ves čas doma in da torej ni govora o njegovi krivdi. Ker pa so druge priče rav. notako in šc bolj verodostojno potrdile de. janski stan. s katerim je bil obtežen obto« ženec, je bil res obsojen. Po obsodbi je sam priznal krivdo in prišlo je na dan, da so se dogovorili med seboj, da bodo iz pri« jsznosti in ljubezni, da ga rešijo kazni, vsi pričali zanj in krivo prisegli. Zoper vseh pet se je vršila razprava pred ljubljanskim de. želnim sodiščem in so bili obsojeni vsak na en mesec težke ječe. § Nasilnež. Franc Cerne, delavec v Vev. čah. ga redko popije kaj več, ampak če ga, ga pa tudi takoj preveč. Ta slaba lastnost mu je naprtila neprijetnost, da sc je moral zagovarjati pred ljubljanskim deželnim so« diščem radi nepremišljenih dejanj, izvrše. nih v precejšnji pijanosti. Ko se je namreč takole malo preveč nasrkal sladke kapljice, je stopil iz gostilne grede k dvema mirnima šetalccma ter ju nahrulil z neprijazno pret. njo: «Danes morata biti še dva mrzla«, kar je v obeh napadencih seveda izzvalo nepri. jeten občutek Demira. posebno ker je bil Čeme oborožen s pištolo predpotopnega mo dela in vzorne konstrukcije. Eden napaden, cev, Ivan Žulovec, se je tudi raje takoj umaknil v svojo hišo, kamor pa mu je raz. boriti napadclec sledil in v veži oddal dva strela, ki pa sta zadela le šipo nad vrati. Ko se je v hitrem koraku Žulovec umaknil iz bojne črte v stanovanje, jc pridrl ne. ugnanec za njim, začel zbijati po oknih in na prošnjo žene, da naj vsaj z ozirom na prestrašeno deco napravi majhen odmor v razbijanju, je odvrnil: »Izgini, da te ne ubU jem!» Po teh besedah se je premislil in od= Sel, pa le za kratek čas, kajti kmalu sc je spet vrnil. Tako je trikrat obiskal prepla. seno družino, dokler se slednjič ni odločil, da odide definitivno. Ker je bila pištola itak v takem stanju, da si je težko misliti, kako bi mogla napraviti človeku pomembno ško. do in ker r.i bilo njegovih nepremišljenih groženj preveč resno jemati, ga je sodeče obsodilo le na 14 dni zapora in si pridržalo slovito pištolo, za katero bi bil primeren prostor treba zbrati v muzeju. § Svelolctnik z Italije. Samoten romar si. cer. ampak izdaten in nezaželjen je mesar, ski pomočnik iz P.idove, mož donečeg« ime. na, Dante Piccioni. Koneem marca t. 1 je priroma! v našo ožjo domovino v času, ko se je Italija začela polniti z našimi ljudmi* Prišel je brez vsakršnih dokumentov edino v namenu, da si kaj pridobi. Izdaial se je r a premožnega konjskega prekupčevalca in prenočeval v hotelu »Južni kolodvor* ter posečal ljubljanske in okoliške hleve in sej. me. Sčasoma pa mu je od samega ogledo. vanja zmanjkalo denarja in vrgel se je na ugodne kolesarske kupčije. Tako je na po. tu iz Vrhnike v Ljubljano izmaknil kolo Franceta Novaka in se odpeljal z njim pro. ti Podpeči, kier ga je vnovčil. Kmalu nato je skušal na Viču odpeljati kolo, kar pa ee mu vsled pozornosti lastnika ni posrečilo, pač pa je še istega dne ukradel kolo Karolu Brcžiču na Logu ter ga skušal prodati neke. mu mehaniku. Razen tega je pod pretvezo, da je njegov oče bogat mož in tla mu bo v najkra j Sem času postal 10.000 lir, izvabi! Karlu Čcponu 200 Din mimogrede odr.esrl nekemu hotelskemu uslužbencu ne baS s/410. nrL Umetniški oikester svira pri vseh predstavah. Ljubljenec cele Ljubljane — najboljši francoski komik B 1 S O O T in ostali, samo najboljši igralci francoskih gledališč igrajo glavne vloge v priznano najboljšem VII. velikem Gaumont-filmu = B A R R A B A S = katerega nikakor r.e smete zamuditi! Kulturni prei Gledališki repertoarji: Mariborsko gledališče Sreda, 24.: Zaprto. Četrtek, 25.: «Stambulska roža«. Premijera. Petek, 26.: «Snegulčica» Priredi deška osnov na šola v korist Podpornemu društvu rev. nih učencev. _ Petek, 26.: ob 20.: «Stambulska roza*. B. Sobota, 27.: »Stambulska roža* A Nedelja, 28.: »Ugrabljene Sabinke*. Zadnjič v sezoni. _ „ Pondeljek, 29.: »Stambulska roza». C. (K.u< poni.) .. Torek. 30.: »Stambulska roža®. E. (Kuponi.) Zaključna predstava v sezoni. Mariborsko gledalSče. V četrtek 25. junija se uprizori Fallova opereta v treb dejanjih »Stambulska roža«. Opereta, ki je znana širom Evrope in izven njenih mej, je bila celo vrsto let eno najprivlačnejših glasbenih del te vrste. Ker je vprizoritev operete precej odvisna tudi od zunanje anreaie. ie sled. uprava ukrenila vse Po- trebno. da bo midila občinstvu čim dostoj-nejšo predstavo: nabavilo se je več novih kostumov ter tudi nekaj novih kulisnih delov. Režija je poverjena g. Kurtu Bachmanu Naslovna vloga je v rokah se Mitrovičeve. Ostale vloge pa zasedajo gdč. Lubejeva in gg. Janko Hastovič, RasbeTger. Urvalek itd. Dirigira ravnatelj g. A. Mitrovič. Občni zbor Filharmonične družbe v Ljubljani V pondetiek dne 22. junija ob 8. uri zvečer se le vršil v dvorani Glasbene Matice redni občni zbor filharmonične družbe pod predsedstvom g. Antona Lajovica. Družba, ki je pred prevratom bila močna postojanka nemštva v LJubljani, se ie po osvobo-jenju reformirala v eno naših najvažnejših kulturnih, in poleg Glasbene Matice tudi najpomembnejših glasbenih institucij pri nas. Redni občni zbor se je vrši! ob srednji udeležbi članov. Po izčrpnem tajniškem in blagajniškem poročilu, ki sta bila oba 2 odobravanjem sprejeta na znanje, so 5« Mariborski občinski svet Maribor, 23. junija. Danes popoldne jo mariborski občinski svet nadaljeval deseto sejo, ki je bila po* 6večena tekočim zadevam. Potekla je mir* no in stvarno. Uvodoma je župan poročal, da sc mora v smislu nove pragmatikc se« staviti disciplinarni odbor, v katerega je bil izvoljen dr. Juvan kot predsednik, dr. Kukovec, Zmazek in France kot člani, dr. Lipold, dr. Strmšek in Pucelj ter dr. Muhi. eisen kot namestniki. Župan je poročal o nakupu valjarja in drobilca gramoza, ki bi stala skupno 258.000 Din. Omenjena stroja bi kupila mestna občina skupno z okrajnim zastopom, pozneje pa lahko postane proti odplačilu ena stranka lastnik. Obč. svetnik g. Bahun je predlagal, da naj nabavi stroja občina sama. Po stvarnih pojasnilih je bil soglasno storjen sklep v smislu županovega poročila. Stavbeni urad jc izdal načrt o preureditvi županove sobe, da bo odgovarjala reprezen« tančnemu prostoru mesta. Popravila bi zna. šala okoli 90.000 Din. Zadeva se je izročila odseku. Na Interpelacijo obč. svet. g. Kaca glede kaldrmine je župan odgovoril, da bo stvar uredil in izdal tozadeven elaborat. Nato je poročal za prvi odsek dr. Ku. kovec. Obširno se je razpravljala zadeva pogodbe med falsko elektrarno in tvrdko Derovšek radi električnega toka, nakar se je izročila zadeva odseku. Ob koncu je bilo sprejetih v občinsko zvezo 11 prosilcev. Za.četrti odsek jc referiral dr. Jerovšek. Nova pravila internata »Vesna® sc na pred* log obč. svet. dr. Strmška izročijo še dru. gemu odseku v pretres. Proda se po dolcw čenih pogojih nekaj pt>cel trem kupcem. Lastnici hiše, v kateri je nastanjeno mestno knjigovodstvo, se zviša najemnina za 100 odst. »Samopomoči® se dovolijo pri mest. nem pogrebnem zavodu iste ugodnosti, ka. kršne uživajo že tri podporna društva. K Zvezi za tujski promet pristopi občina z 2000 Din letne članarine. Z ozirom na ne. enakost bonitet v mestnem električnem podjetju, ki jih uživajo nepragmatični na. stavljenci, se je sklenilo, da se jim da ob novem letu trinajsta mesečna plača. Pro. šnja Narodnega gledališča, da se popravi gledališko poslopje, se je izročila stavbne, mu uradu. Daljša debata, v katero so po. segli občinski svetniki Glaser, Ošlak in dr. Jerovšek, se je razvila pri prošnji hišnih posestnikov, da mestna občina zniža dokla. de, pobira sama gostaščino in izpraznuje greznice. Sklenilo se je, da občina ne bo po. birala v letu 1927. več kot 20 odst doklad. Nadalje je referent poročal, da hoče imeti posestnik hiše, v kateri se nahajajo prosto., ri društva za preskrbo služkinj »Marjani. šče», te prostore zase, radi česar se je se. stavil odbor, ki naj stopi v pogajanja s Tr« govsko banko radi nakupa vojašnice, kjer sc priredijo stanovanja. V odbor so bili po« leg župana izvoljeni zastopniki vseh strank: Soštarič, dr. Jerovšek, Glaser. Bahun, Do« bravec in Pucelj. Za podpore je prosilo 20 kulturnih dru. štev. Odsek je predlagal podpore samo onim, ki so v Mariboru, in sicer v znesku 48.700 Din. Obč. svet. Bahun pa je v svo« jem znanem demagoštvu predlagal, da se naj da samo invalidom 4000 Din, osta'o pa naj sc porabi za izboljšanj«: hrane mestnim revežem. Narodni blok se je že popreje kot običajno pri vseh predlogih zedinil da bo glasoval za odsekov predlog. Ko pa so kle. rikalci slišali vabljiv Bahunov predlog za volilni boj, so enostavno zapustili Narodni vršile volitve odbora, pri čemer so bili izvoljeni per acclamationem v odbor gg. Anton Lajovic, Emil Adamič, Janko Ravnik in Niko Stritoi ter za namestnika dr. Mirko Rupelj in L. M. Škerjanc. Razen navedenih šteje odbor še pet članov, ki Jih .imenuje Glasbena Matica, dalje dva zastopnika pevskega zbera (dr. Vovk in Silvin Pečenko) in dva zastopnika Orkestralnega društva Glasbene Matice (dr. Ivan Karlin in inž. Kari Plamnšek). F'!harmonična družba vrši sicer titio, a neumorno važno delo za povzdigo naše glasbene kulture in v tem smislu prireja vsakoletne koncerte, ki imajo namen, orien tirati našo publiko o sodobnih glasbenih pojavih v svetovni literaturi s posebnim ozirom na jugoslovensko glasbo. V svest! si svole važne kulturne misije Je votiral občni zbor tudi znatno podporo arhivu Glasbene Matice v svrho nabave not, kajti arhiv Glasbene Matice si vsled težkih povojnih razmer že dolgo Časa ni mogel nabaviti prepotrebnega materijala za kom-pletacijo m naknp novejših del. H W bila vredna, da se pri nas izvalajo. Po izvolitvi odbora le predsednik zaključil občni žbor. ' Maribor, 23. junija. Težka telesna poškodba Danes se jc moral zagovarjati pred po. rotnim sodiščem posestnikov sin Janez Mur. šič iz Oblakov, rojen I. 1904., ki jc sedaj re. dov 17. art puka v Valjevu in je začasno na dopustu v Oblakih. Janez Muršič je lani v noči 29. septembra z Jakobom Matjaši« čem in Vincencom Repičem prešal pri An. tonu Holcu v Oblakih jabolka. Med Murši. čem in Matjašičem je žc dalje časa vladalo načeto razmerje, ker je Muršič nekoč ob. dolžil Matjašiča tatvine noža in ker je bil Matj^ič radi Muršičcvega očeta nekoč ob. sojen v Ptuju na 14 dni zapora. Med delom sta se Muršič in Matjašič sporekla ter je pri tem Matjašič Muršiču očital, d3 mu bo--do njegovo surovost že izbili pri vojakih. Ob 6. zjutraj so delo prekinili Matjašič in Repič sta odšla na zajutrek v Zagorce k posestniku Francetu Holcu, čegar jabolka so tolkli, Muršič pa je nadaljeval z delom. Ob 10. dopoldne jo prišel Muršič k Holcu v Zagorce, kjer je zvedel od gospodinje, da spi Matjašič v hlevu. Sel je na dvorišče, vzel branovlak in vile ter splezal po lestvi na hlev, kjer je spal Matjašič. Tu je udaril Matjašiča večkrat z branovlakom po glavi, nato pa je okrvavljen branovlak vrgel na gumno, vile pa pustil na licu mesta. Jakob Matjašič je bil težko poškodovan na glavi ter so bile vse poškodbe smrtno nevarne. Teden dni je ležal v nezavesti, ker je imel pretresene možgane, bolehal pa je mesec dni Radi poškodovanja živčnega sistema je tudi oslepel na levem očesu. Pred sodiščem se je Muršič, ki je bil obtožen hudodelstva težke telesne poškodbe, zagovarjal s silo. branom, češ da ga je Jakob Matjašič uda. ril s pestjo po levem sencu, ko ga je zbu. dil Udaril ga je z branovlakom. ker se ga je zbal kot znanega pretepača. Ta zagovor pa je v nasprotju z obtoženčevimi priznanji orožnikom in tudi poznejšimi ugotovitvami. Jakob Matjašič je spal, ko ga je Muršič na. padel, in je obtoženec tudi vzel branovlak in vile s seboj na hlev z namenom, da ga napade. Porotniki so potrdili vprašanje glede hu. dodelstva uboja m prekoračenja silobrana, nakar je dobil obtoženec 18 mesecev težke ječe. Plačati mora tudi 10.000 Din poškodo« vanemu Matjašiču. Svojega moža zastrupila Radi hudodelstva poskušenega zavratne« ga umora se je morala zagovarjati predpo« rotniki posestnica Marija Horvat iz Cvet. kovskega vrha, roiena 1. 1886. Obtoženka se je poročila 1. 1910. s posestnikom Ivanom Horvatom. Prva leta zakona sta živela v miru in zadovoljstvu, dokler ni prišla vojna. Mož je odšel k vojakom, ženi pa se je do. bro godilo, dobivala je podporo in se priče, la udajati pijači Mož je bil pred vojno pre. cej skop in je umljivo, da je ženo med voj. no večja prostost zapeljala k svobodnejše., mu življenju. Mož se tudi med vojno ni na. učil ničesar dobrega pri vojakih, postal je surov, in kadar se je napil ali pa razjezil, ni štedil z udarci napram ženi kar tudi sam priznava. Moževe batine pa žene seveda tu« di niso odvrnile od pijančevanja in tako so razmere v zakonu postajale čimdalje bolj neznosnejše. L. 1924.. ko je ležal mož nevarno poškodovan na glavi od neznanega napadalca, je žena tako popivala, da je ob. čina predlagala sodišču v Ormožu, naj se postavi pod varuštvo, da ne bodo otroci v breme občini. Dasi pa se to ni izvedlo, se žena vseeno ni spametovala. Da bi se zne« bila neljubega moža. ki ji je bil na potu v veselo življenie, je letos 24. marca poslala po svojem 121etnem sinu možu v vinograd z arzenom zastrupljen skuhan krompir. Si* nu je prejjovedala, da ne sme ničesar poku. siti od jedi. Med potjo pa jc deček vseeno pokusil zastrupljeno jed. Postalo mu je sla. bo in je pričel bruhati. Ker pa ni očetu ni. česar povedal, je mož ves krompir pojedel, nakar je deček odnesel lonec in žlico domov Ivanu Horvatu je kmalu po jedi po. stalo slabo, začel je bruhati, prijeli so ga krči in sicer tako močno, da je padel v ne. Predstave: ob delavnikih ob 4., Yj 6., H 8. in 9. — Ob nedeljah ob % 11, 3, % 5, 6« V> 8. in 9. url zavest. Ko si je nekoliko opomogel, je po« klical sosede, ki so takoj pozvali zdrav« nika na pomoč. Zdravnik mu je izpral že« lodcc, preiskava kemijskega zavoda v Ljub« ljani pa jc ugotovila, da je bik jed zastrup. Ijena z arzenom. Ko se je mudil zdravnik v goricah pri Ivanu Horvatu in je zvedela žena, kaj se je zgodilo, je razbila na drobne kosce lonec, v katerem je sin prinesel očetu jed, ter zagrebla črepinje v gnoju. Ko so na« slednji dan prišli orožniki k njej, je trdila, da je lonec slučajno razbila, ter je trdovrat« no zanikala, da bi dala v jed strup. Tudi pred sodiščem je tajila, da bi zastrupila mo« žu namenjeno jed. Trdila je, da se je mož sam hotel zastrupiti, Ivan Horvat pa seve« da odločno zanika, da bi imel samomorilne namene. Porotna razprava proti Mariji Horvat je bila po sklepu senata preložena, da pošlje kemijski zavod v Ljubljani strokovno mne« nje glede strupa, ki je bil primešan jedi Izseljevanje dalmatinskih otočanov. Pred kratkim smo poročali o nevzdržnih gospodarskih razmerah, kl silijo prebival, stvo otoka Korčule k zapuščanju rodne gru« de. Nedavno se je izselilo zopet 600 duš. Izseljenci so se vkrcali v Splitu na ladjo »Belvedere® ter so sc odpeljali v Ameriko, in sicer v Brazilijo. To je že drugi transport z Blata in Vele« luke na Korčuli, odkoder se je doslej izse« lilo 164 družin s 1035 člani. Vsi izseljenci so seljaki in so namenjeni deloma v šume, de. loma v nasade kave in drugih brazilijanskih pridelkov. Tam si bodo v potu obraza služili kruh, medtem ko ima naša država cele pokrajine, ki bi jim lahko dale vsega potrebnega za preživljanje brez velike muke. Dalmacija ima glasom zadnje statistike 12.742 četvornih kilometrov površine ter 621 tisoč 429 prebivalcev in je potemtakem ena najgostejše obljudenih pokrajin v naši državi Čc primerjamo kvantiteto prostora z njegovo kvaliteto, pa pridemo do spoznanja, da je 7000 kvadratnih kilometrov površine v Dalmaciji nerodovitne zemlje. Industrija Dalmacije pa je šele v povojih. Na Korčuli je položaj zelo neugoden. Ob* čina Blato ima 7118 ha. Velaluka pa 3586 ha katastralnega zemljišča. Na tem ozemlju živi okoli 12 tisoč prebivalcev večinoma od pridelka vinske trte, katero strahovito w tira filoksera, od oljke, ki redkokdaj dobro rodi od gozda in žita. Ne Blato, ne Vda» luka nimata industrije, radi česar je prebivalstvo čestokrat brez dela. Evo vzrokov, zakaj jo izseljevanje s Korčule tako številno. In vendar bi se dalo temu odporaoei; de* loma z industrializacijo, ki bi lahko zaposlila domače moči deloma s kolonizacijo korčulskega prebivalstva. Dalmatinci so. kakor znano, delavni ljudje in s svoje žilavo vztrajnostjo mnogo dosežejo. Dokler se ne bo zavzela država zai izbolj« šanje tega položaja, se življenje naiiih Dal« matincev ne bo izpremenilo. Problem izseljevanja pa bi morali pri nas že v interesu države same omejiti, kajti v primeri z I ta« lijo imamo kruha še vedno na prebitek. Tre. ba je samo stvar urediti, pa bomo ohranili naše ljudstvo naši zemlji ki ima zanj ve« ko dovolj prostora. I ! RADIO—FILWI! ! RADIO-ZENITEV ? ! RADBO.....- - Vesti iz Prekmurja Novo okrožno sodišče ln klerikalci. Kle« rikalni poslanec dr. Hodžar. rodom iz 0» moža, pravi, da je v zakonodajnem odbor« glasoval za sedež novega okr. sodiSča v Op« možu. To poročajo tudi »Slovenec® in drugI njihovi listi. Hodžarjev tovariš Šiftar pa pravi, da sta on in njegova stranka za M. Soboto in da hoče voditi posebno deputa* cijo v Beograd Tej deputaciji se bo pridružil tudi g. Geza Hartner. Komu naj sedaj verjamemo? Hodžarju aH Šiftarju? Ukradena tn zopet najdena monitrmeo. Kakor je »Jutro® že poročalo, je bila pred dobrim tednom ukradena memštranea iz rim. kat. cerkve v M. Soboti. Storilca so prijeli v Ormožu, kjer je akušal prodati dele te monštrance. Zločinca so prepeljali * Maribor. Cankarjeva »Lepa Vida«, ki se je igrala prošlo soboto na zagrebškem Narodnem gledališču pod vodstvom režiserja ninka Nučiča, je bila zasedena takole: Vida — De-sarka Marjanovič, mati - Olga Hofferjeva, Poljanec — Veliko Afrič, Mrva — Jožo Lavrenčič. Dicniz — Viljem Sturm. Damjan — Dimitrije Obradovič, Dolinar — Nikša Stefanini, Milena - Jelena Bilbija, zdravnik — Božidar Drnič. prvi študent - Mara Podhraski, drugi študent - Valerija Doryn. O Cankarjevi »Lepi Vidi« je napisal Hmko Nušič v knlturno-polltičnem tedo&u »Hrvatski Pokret« dalja članek. Antologija Jugosloveuske lirike. V zagrebških Ustih čitamo, da pripravlja trojica gospodov: Mteden Stojanovid, Gustav Krk-lec ta dr. Miroslav PeMrnan antologijo Jugoslovenske lirike od L 1910. dalje. Zbirka bo predstavila javnosti kakih dvajset pesnikov Listi resno svarijo izdajatelje, naj ne hodijo po stopinjah dosedanjih sestavi jal-čev sličnih antologil kl so postopali skrajno subjektivno In upoštevali samo osebne nasvete svoiih prijateljev in znancev tako da je trpel kriterij. Sploh je vprašanje, če je današnji čas zrel za take antologije. Vsi dosedanji tozadevni poskusi govore zoper to ta kdor sestavlja danes pesniške antolo- gije, se samo izpostavlja težki sodbi pravične kritike, katero bo nad njim nekoč izrekla literarna zgodovina. Repertoar zagrebškega gledališča hna m spoerdu: Rimskij Korzakovo »Carjevo nevesto«, Sha^-ovo »Sveto Ivano«. Smetanovo opero »Prodana nevesta« komedijo »Zeleni fraK« ta Verdijevo opero »Alda«. Beograjska opera v Vojvodini. Pod vodstvom kapebrika Mirka Poliča prirede nekateri člani beograjske opere v začetku julija tume;o po vojvodinskih mestih, kjer bodo peli Puccinljevo »Madame Butterfly« in Rossimjevega »Sevilskega brivca«. Dramska premijera v Novem Sadu. V r.ovosadskem gledalSču se je te dni vršna premijera komedije Sterije Popovlča »Ro-doljupci«. Reži ral ie član beograjske drame Dobrica Mflutinovič._ Damske 1 promenadne toalete najnovejše kreacije, na Izbiro In po meri: Modni atelje M. Šare, Ljubljana Kongresni trg 4-1. .......................................... Domače vesti uHeosan" krema napravi usnje elastično in neobčutljivo proti vremenskim vplivom, a*8« • Promocija. Prihodnjo soboto, dne 27. /unija opoldne bodo v zbornični dvorani ljubljanske univerze sledeči gospodje pro-moviram za doktorje prava: Stanko To-minec iz Ljubljane, Ivan Bizjak iz Sto-žic, Jakob Mlinar iz Stare vasi pri 2i-reh In Valentin Benedikt lz Ljubljane. ♦ Iz poštne službe. V področju ljubljanske poštne direkcije sta trajno vpokojena poštar Franc Tomšič v Polhovem gradcu in poštarica Marija Rantova na Dobrovi. • Himen. Poročila sta se dne 22. junija g. Fraince Pangrc, poštar in posestnik v Dobu, z gdč. učiteljico Anko De Toni iz znane rodbine v Begunjah pri Cerknici. Naprednemu paru obilo sreče! • Smrtna kosa. V Dolenjem Logatcu je nmri v 48 letu starosti po dolgi ta mučni bolezni gospod Franc Korenčan, mesar posestnik in gostilničar, bivši župan obrane Dolenji Logatec in bivši starosta ta-mošaijega Sokola. Pogreb se vrši v četrtek dne 25. junija ob 5. uri popoldne v Dolenjem Logatcu. Blag mu spomin! Preostalim naše iskreno sožalje! ♦ Upokojitve v šolski službi. Trajno so Bpokojeni gg.: Anton Funtek, profesor drž. moškega učiteljišča v Ljubljani; Fran Suher profesor na istem zavodu, ter Josip Verbič, prof. drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani. * Pokrajinska skupščina UJU v Šoštanju. Peta pokrajinska skupščina UJU, poverieni-štvo Ljubljana, se vrši v Šoštanju dne 4. in 5. julija. Po skupščini se vrše razni izleti, tako na Dobrno, v Hudo luknjo-Kozjak na Urško goro, v Solčavo in Topolščico; izletniki si lahko ogledajo tudi državni premogovnik v Velenju in Vošnjakovo v ».le t o varno usnja v Šoštanju. Pokrajinske skupščine v Šoštanju se udeležili tudi referat v ministrstvu prosvete g. Pavel Flere, ki bo podal na skupščini poročilo o administrativnih in pravnih zadevah učiteljstva. * 40 letnica učiteljskega službovanja. Šti-ridesetletmco službovanja šolskega upravitelja in pisatelja g. Iva Trošta proslavi učiteljstvo osnovne šole v Tomišlju dne 28. junija v prostorih tamkajšnje šole. Istotam se vrši ob treh popoldne zabavna prireditev gasilskega društva, čigar ustanovitelj je g. Trošt. * Dr. Spaho kot priča in filatelist. V Sarajevu se nadaljuje proces proti bivšemu poštnemu ravnatelju Dekaniču zaradi znane afere s pisemskimi znamkami. Predvčerajšnjim je bil zaslišan kot priča narodni poslanec in bivši minister dr. Meh med Spaho, ki je bil svoječasno poverjenik narodne vlade za pošto in brzojav v Bosni. Dr. Spaho navaia, da so bile tačas v prometu znamke cesarja Karla, ki jih je takoj vzel iz prometa ter jih dal prežigosati z besedami »Država SHS«. Ker je bilo po teh znamkah mnogo povpraševanja, je v sporazumu z Narodno banko izdal nared'-K>, da se te znamke smejo oddajati filatelistom po 10 serij, trgovcem z znamkami pa nnrveč 50 serij. To omejitev je prenesel pozniis tudi na druge znamke, zlasti še na znamke »F. J. 1912«. Medtem je priča postal minister in je šele potem prišlo do prodaje teh znanjk. Dr. Spaho trdi, da so te znamke, za katere se je pošti plačala nominalna vrednost, v onem času bile vredne; znamke vinarske vrednosti eno četrtino nominalne vrednosti, a znamke kronske vrednosti eno polovico nominalne vrednosti. On sam je kupil takih znamk za 12.000 kron. Priča zatrjuje* da je oboa cena, ki je bila elektu-šrana p>o bivšem drektorju Dekaniču, dosti visoka. Obravnava se še nadaljuje. * Krivično postopanje uprave monopola s tobačnimi trafikanti Uredba o delovnem času v trgovinskih podjetjih Ur. 1. št. 98 1. 1924, določa med drugim tudi za trafike, da smejo biti na.idalje do 10 ur na dan odprte. Pred kratkim pa je izdala monopolna uprava v Beogradu odlok, s katerim ne zahteva od tob. trafikantov, da morajo imeti trafike odprte od 6. zjutraj nepretrgoma do 9. zvečer. Ker je ta odlok na eni strani proti zgoraj omenjeni uredbi in proti določilom zakona o zaščiti delavcev, na drugi strani pa ubija telesno in duševno trafikante, ki naj sedaj neprenehoma po 15 ur na dan tičijo v svojih tesnih in zaduhlih trafikah ali dostikrat v vežah na prepihu, }e vzbudil med vsemi trafikanti veliko ogorčenost in odpor. Tozadevna stvarno spomenico je Že prejšnji teden odposlala organizacija trafikantov Upravi monopola, ministrstvu za socijalno politiko, parlamentarnim posfanskim klubom in na vsa druga merodajnea mesta. Na sestankn trafikantov v Ljubljani dne 13. t. m. se je o zadevi razpravljalo in ugotovilo, da je ta odlok neizvedljiv. Sklenilo se je takoj povsod utrditi organizacijo in kjer je še ni ustanoviti. Trafikanti čakajo sedaj odgovora uprave monopola, od strani organizacije pa slede navodila. • Sarajevska občina za svoje uradništvo. Mestna občina sarajevska je sklenila, da zgradi čimprej sedem hiš z 28 stanovanji za svoje uradništvo. Za zgradbe potrebni kapital se vzame iz bndžetnih prihrankov oziroma se najame posojilo pri Hipotekami banki ♦ Ured-tev Donave za pomorsko plovbo. Donavska komisija je državam, ki so inte-resirane na donavskem prometu, predložila vprašanje, Je-li bi hotele sodelovati pri načrtu, da se Donava uredi za plovbo s pomorskimi ladjami. Na ta način bi se znatnemu delu vzhodne tn srednje Evrope omogočilo, da se postoži neposrednega svetov-i-.ega prometa. Financiranje naj bi se izvršilo z ustanovitvijo fonda v katerega H prispevale obdonavske države. Donavska komisija je pripravljena, da potom Lige narodov oskrbi v to svrho potrebno posojilo. * Držav® osrednji zavod za žensko domačo obrt. Vpisovanje gojenk in hospitank na drž. osrednjem zavoda z« žensko domačo obrt v Ljubljani, TurjaSki tre 6/H, se vrši dne 25, to 36. junija od 8. do 13. In od 14 do 17. Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: kbklianje čipk, befc to jteano ve- ren je, tolede, fflet, šivane čipke in biserna dela. Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Pouk je brezplačen In dobivajo gojenke še vse potrebne tvarine zastonj. Izdelki ostanejo last zavoda razen vzornih prtov. Izdelki se pa lahko odkupijo. Marljive gojenke revnih starišev prejemajo po možnosti i»dpore. Iz Ljubljane * Razvitje prapora Orjune na Sušaku. Na Vidovdan razvije susaška Orjuna na Trumbičevem trgu svoj prapor v hrvatskem Primorju. Posetniki svečanosti imajo polovično vožnjo od 25. t. m. do 5. julija; ku pijo naj si cele vozovnice, ki veljajo tudi za nazaj, potem ko prejmejo potrdilo odbora Orjune na Sušaku, da so prišli k svečanosti. Po razvitju prapora odpelje posebni izletni parnik goste v Crikvenlco k razvitju pra pora tamošnje Orjune. Tam so za goste preskrbljena prenočišča in drugo. Naslednji dan v nedeljo sl lahko posetniki ogledajo Senj tn Baško na Krku ter se lahko odpeljejo še isti dan z večernim vlakom proti Ljubljani in Zagrebu kamor pridejo že v pondeljek zjutraj. Po razvitju se vrši v Crikvenici velika zabava. Iz prijaznosti sodelujeta dve godbi, orjunaška Iz Starega grada pri Splitu ter sokolska na Sušaku. * Izlet akademikov na Jadran. »Jadranska Straža« beograjske univerze priredi sredi prihodnjega meseca s sodelovanjem podružnic »Jadranske Straže« na drugih naših univerzah izlet na Jadran. Izletniki krenejo preko Sušaka v Boko Kotorsko, kjer se bodo tačas vršili manevri naše vojne mornarice. Potovanje bo trajalo približno 15 dni. Skupni stroški bi za posamezne člane zna šali 600 do 700 dinarjev. Namera naših akademikov zasluži simpatično priznanje. Na licu mesta se bodo izletniki prepričali o velikem pomenu Jadrana za naše narodno življenje. * Sokolski zlet v Beogradu. Starosta JSS br. Engelbert O a sigi je predvčerajšnjih prispel v Beograd, da pri merodajnih ministrstvih izposluje primerne ugodnosti za izlet Jugoslovenskega Sokola, ki se vrši v dneh 28. in 29. junija v Beogradu. Za fclet so vse priprave v polnem teku. * Najnovejše bluze, otroške In damske obleke prij>oroča tvrdka Krlštofič-Bučar. * Solikoil zoper Oldim ima stalno v za logi Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. * Znojenje nog ln neprijeten vonj odstrani »Sanoform«. Dobi se v vseh lekarnah in drcgerijah. Glavna zaloga Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10 in Salus dd„ v Mariboru pa lekarna pri Sv. Arhu. 1254 * Skupen Izlet v Pariz na razstavo dekorativne umetnosti priredi potovalna pisarna »Vera« trg. dr. z o, z., Aleksandrova cesta 8, koncem junija ali začetkom julija 5 posebnim vlakom preko Beljaka, Innsbru-cka in Basela z znižanimi voznimi cenami. Za prenočišče, prehrano in voditelja ie preskrbljeno. Celokupni stroški se bodo določili pozneje. Prijave za izlet sprejema in nadaljne informacije daje potovalna pisarna v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8. Pismenim vprašanjem je priložiti Din 5 (tudi v znamkah) za odgovor. * Požar vsled strele. V noči od četrtka na petek je med silnim bliskanjem ln grmenjem udarila strela v gostilno pri »Mlinarčku« v Završniku. Plamen je objel tudi hlev in svinjak. Vsa tri poslopja so pogorela do tal; ostalo je le golo zidovje. Rešili so le živino; pohištvo, vino, seno in nad 100 litrov špirita je uničil požar. Poslopja so bila zavarovana le za tisoč kron. * Z senenimi v lamj nad sokol naraščaj. K poročilu z dne 13. t. m. o napadu na sokolski naraščaj, nam poročajo z Grosupljega, da pri tem dogodku ni bila udeležena ga. Frančiška Trošt, žena aktivnega drž. cestarja iz Cikave št. 33, anpak neka druga oseba sllčnega imena. Ker je pomota v poročilu nastala radi zamenjave imen, ga sedaj s tem radevolje popravljamo. * Eksplozija bomb v Banjaluk!. Kakor poročajo iz Banjaluke, je pred tremi dnevi prispel na tamkajšnjo postajo vagon bomb za vojaško skladišče. Bombe so bile še istega dne prepeljane v vojaško skladišče na Kaštelu. Predvčerajšnjim zvečer so bombe nenadoma eksplodirale, vsled česar je v skladišču na Kaštelu nastal požar. Med prebivalstvom je zavladala panika. Gasilna akcija se je še pravočsno pričela, tako da je bi! požar lokaliziran. * Tatinska ciganska tolpa na Gorenjskem Ciganske nadloge je čimdalje več sedaj že tudi pri nas. Največ jo je na Dolenjskem, zaide pa tudi na Gorenjsko. Pred nekaj dnevi je več ciganov vdrlo v popoldanskih urah v hišo Marije Sitarjeve v Miljah pri Šenčurju. Ukradli so ii v največji naglici 4 tisočdmarske bankovce ter izginili v gozd odkoder so jo bržkone v noči neznano kam popihali. * Strela je ubila v Globodolu pri Mirni peči čevljarja Antona Bobnarja. Posestnik Jože Pust je ob času zadnje nevihte sedel pred svojim skednjem. Pred nevihto se je umaknil v skedenj tudi Pustov tast čevljar Anton Bobnar. Nenadoma udari strela v skedenj. Bobnar je ostal na mestu mrtev, njegov zet Pust pa Je bil od strele omamljen in precej poškodovan tako, da so ga morali prepeljati v bolnico v Kandijo. * Roparska tolpa v Hercegovini. Kakor poročajo iz Nevesinja, je prošlo soboto pet oboroženih roparjev napadlo skupino muslimanskih kmetov, ki so WB namenjeni v Oaeko. Roparji so dva kmeta ostrelffl, enega pa so odvedli v gozd, ga oropaH, potem pa ubiH. Roparji so izginili v smeri proti Nevesinju. Oblast je odredila energično u- i atodovanje romarske tolp«. u— Poplava t ljubljanski okolici Z Viča nam pišejo: Zadnji nalivi so napravili tudi našim občanom občutno škoda Posebno posestnikom ob strugi Malega grabna, ki Je prestopil bregove ln preplavil njive, travnike in vrtove nad pol metra visoko. Umazanorjava veda je uničila ogromno množino pokošenega sena, stoječo travo pa popolnoma zakrila z blatom, tako da je neužitna. Tudi njive in vsi poljski pridelki so uničeni. Ponovno prosimo merodalne faktorje, naše poslance, posebno pa našega min. dr. Žerjava, da izposlule pri vladi že davnaj obljubi jeni prispevek za regulacijo Gradaščice, Malega grabna ter Glinščice. ker vsled teh poplav pri vsakem najmanjšem nalivu trpe ne samo Viča ni, Glinčani in Rožnodolci, ampak tudi Ljubljančani ob poti v Rožno dolino. J. v u— Znižana cena mesa v LJubljani. Mestno tržno nadzorstvo je zopet, z ozirom na padanje cen živine, pozvalo zastopnike ljubljanskih mesarjev na posvetovalni sestanek ter se Je pri tem sestanku sklenil obvezni dogovor, po katerem bo prodajna cena mesu v Liubliani počenši s 1. julijem sledeča: Po lokalih govedina I. vrste kg 19 Din, II. vrste kg 16 Din; na stojnicah govedina I. vrste 18 Din, II. vrste 15 Din, III. vrste 9 Din; teletina I. vTSte 22 Din, II. vrste 17 Din za kg. Cene svinjini ostanejo neizpremenlene. Cene mesu se bodo torej znižale pri govedini od 2 do 4 Din. pri teleti ni od 3 do 6 Din. u— Sv. maša zadušnlca za rajnkega Stanka Gabrška se bo darovala jutri dne 25. junija ob 6. uri ziutraj v trnovski župni cerkvi v Ljubljani. u— Na konservatorlju Glasbena Matice In na glasbeni šoli Glasbene Matice v Ljubljani konča šolsko leto v soboto dne 27. iunija. Gojenci naj pridejo po izpričevala v soboto od 9. do 12. in od 3. do 5. v pisarno Glasbene Matice v Gosposki ulici. Vsak gojenec mora prinesti s seboi kolek za 5 Din, konservatorlsti 10 Din. 1338 u— Orjuna Vič - GIfnce naznanja svojim članom, da se vrši dne 25. junija plenarni sestanek v gostilni Siamič na Viču ob 20 uri zvečer. Udeležba obvezna. 1343 u— RacHoklub LJubljana. Ker Je bilo naše včerajšnje poročilo o izvoljenem odboru deloma netočno, objavljamo danes ponovno imena izvoljenih odbornikov. Izvoljeni so bili gg.: predsednik prof. dr. M. Vidmar; podpredsednik inž. Osana; I. tajnik Feliks Šlechta; II. tajnik Sikovšek; blagajnik Vrbnjak: odborniki: Stine. Skalar, Lenard, dr. Cadež, H6fler, Kregar, Krofta, Markelj, Bar. Povše, Eržen. Nardin Inž. Čopič, inž. Sajovic, inž. Katarič; upravna svetnika Skalar in Lenard; razsodišče inž. Gabršček, Inž. S>ebi. Milinkovič, dr. Senekovič; revizorja Bogataj ln Pahor. u— Občinstvo opozarjamo na Javno produkcijo gojencev konservatorila Glasbene Matice. Produkcija se vrši danes ob pol 6. uri popoldne v filharmonični dvorani in obsega Dvofakova. Cajkovskega, Beriotova, Mozartova, Ravnikova, Pavčičeva, Lajovi-čeva itd. dela. Vstop mladini pod 14. letom ni dovoljen, ker Je potreben pri izvajanjih absoluten mir. Odrasli Imajo vstop proti izkazu »Sporeda«, ki ga lahko dobe danes od 9. do 12. in od 15. do 17. v pisarn! Glasbene Matice, nato pa v veži filharmonične družbe. u— Ob vpisovanju v srednje šole opozarjamo starše, da se Je sredi letošnjega šolskega leta začela Izenačevati nižin srednja šola tako, da imajo realne gimna-zije In realke Iste predmete v prvem, drugem In prihodnje šokko leto tudi v tretjem razredu. V Ljubljani v teh razredih tedaj ni razlike med gimnazijo na Poljanah (II.), ono v Beethovnovi ulici (III.) in realko. To Je za starše Izredno važno, ker lahko pošiljajo svojega otroka v tisti zavod. ki jim ie krajevno najbližji. Razlika se bo začela šele v 5. razredu. Humanistična gimnazija (I. v Tomanov! ulici) se razlikuje v prvem razredu od ostalih v tem, da ima latinščino že v L razredu, če sar pri drugih zavodih ni. u— Popravek. Pri tiskanju »Letnega poročila« II. m. deš. osnovne šole v Ljubljani so pomotoma izostala Imena šol. slug; med temi tudi ime šol. sluge g. Jakoba Se-deja, ki praznuje letos 25-letnico, odkar deluje na II. m. deš. osnovni' šoli v Ljubljani vestno in v popolno zadovoljnost vseh Uprav, II. m. deš. osnovne šole v Ljublja nI: Janko Poldk. u— Trnovsko žegnanje. Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo ln Trnovo priredi v nedeljo dne 2? Iunija ob 3. uri popoldne v zelenem Hribarjevem gaju veliko ljudsko veselico z bogatim in izredno zanimivim sporedom. Na veselici bo nastopil trnovski rojak s svojim na novo konstruiranim fotografskim aparatom, ki je senzacija tega stoletja; na veselici pa bo tudi bogat srečolov z okusnimi praktičnimi dobitki. Seveda ne bo tu manjkalo poleg dobrih jedil in pijač tudi okusnih in tolstih žabjih krakov in trnovskih širukljev, kar znajo pripravljati tako Izvrstno le trnovske mamice. Ker se bo na žegnanju tudi plesalo na življenje in smrt ob prvovrstni godbi, bo gotovo Izkoristil vsakdo to Izredno in Ljubljančanom zaradi duhovite tn tradicij oneine originalnosti trnovskih faranov tako priljubljeno prireditev, zlasti še, ker bo vstopnina le 5 Din. Torej, ljubitelji smeha, v nedeljo v Hribarjev gaj! — Odbor. 1340 u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 2 prestopka pijanosti in raz-sajanja, 2 pretepa, I prestopek obrtnega reda, 10 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 1 prestopek železniških predpisov. Aretacije so se izvršile tri, vse radi tatvine. u— Rodbina, ki b! hotela prevzeti v brez plačno oskrbo 2 siromašna slovenska dijaka (tudi samo po enega) iz Trsta, naj sporoči svoj naslov mestnemu magistratu v Ljubljani, socialni urad, do dne 26. Junija. u— Na IL dekliški meščan ki šoli v LJubljani je vpisovanje v dneh 20. in 30. Junija od 8. do 12. ure dopoldne. V 1. razred se sprejemajo učenke, ki so uspešno dovršile 4. razred osnovne šole. Novo vstopiv-še učenke morajo prineiti s seboj krstni list in zadnje izpričevalo. — Ubegel tat. Neznano kam Je pobegnil in se skril pred roko pravice 24-letnl Mihael Wallner, doma iz Grbiča nad Beljakom. Imenovani VVallner je prefrigan pustolovec in tat, ki je izvrši! pred neka) časom v Ljubljani več tatvin. Med drugimi je ukradel Ivani Skočir 2620 Din in ogoljufal Ivana Mayerja za 250 Din. u— Rop na ulici. V pondeljek okrog 23. ponoči se je vračala soproga invalida Elizabeta Pirnat od nekod domov, nesoč s seboj kitaro. Na križišču Dalmatinove in Miklošičeve ceste se ji je nenadoma približal neznan moški in priskočil k njej z besedami: »Daj kitaro!» Pirnatova se Je neznanca seveda silno prestrašila, tisti hip pa Ji Je že tudi iztrgal kitaro Iz rok ter pobegnil v temo proti Pražakovl u'lci. Na kričanje napadanke Je nepoznan šetalec skočil za tatom, k! je kitaro vrgel med begom na tla in jo ubral proti Dunajski cesti, kjer se je izgubil zasledovalcu izpred oŠ. Kitaro Je Pirn?tova dobila nazfj. Kakor opisuje napadalca je bil okrog 30 let star, okroglega obraza z malimi črnimi br-kami ter je imel oblečeno sivo obleko. Sarajevski atentat! Grozote svetovne vojne ? ? izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo aii 500 Din takoj aH Din 90 za posamezni zvezek. Naročila sprejema in oddaja že nrvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljub-422 « l]anl in mene podružnice. ko. Iz njegovega poročila povzamemo, da je strahovita povodenj meseca maja uničila društvene ribogojne naprave v Pečov-niku, ki so stale mnogo denarja in mnogo požrtvovalnega dela članstva skozi vse leto. Škoda znaša samo na materijalu 50 tisoč Din, ne računajoč 105 ikernic, ki jih bo težko nadomestiti. Tako oškodovano društvo Je razposlalo prošnje za podporo na ministrstvo poljoprivrede in vode, na vel. župana mariborske oblasti ter na razne denarne zavode. Z zahvalo omenja mestno občino celjsko, ki je odpisala društvu najemnino za 1. 1925., velikega župa-Ijubljanske oblasti, ki Je že nakazal podporo ter razne denarne zavode, ki so se društva spomnili v tej težki nesreči. Vse podpore skupaj pa znašajo šele skromno vsoto 7200 Din. Med letom se je najemna pogodba za Savinjo od Nazarja do izliva Bolske pri St. Petru podaljšala za šest let Iz tajniškega poročila, ki ga je podal gosp. Mejavšek, vidimo, da šteje društvo 155 članov in da je imel odbor šest sej. Skupni dohodki društva so znašali 26.000 Din, izdatki pa 35.000 Din. Zastopnik velikega župana mariborske oblasti pozdravlja društvo želeč mu plodonosnega dela ter obljubljajoč podporo. Vršile so se nato nadomestne volitve. Pri konstituiranju odbora se Je isti sestavil sledeče: načelnik Ludvik Černej, podnačelnik Robert Diehl, tajnik učitelj Zdolšek, gospodar Anton Zorko, kot blagajnik Hvala Zoran — vsi v Celju. Ostali člani odbora so: Franc Cajnko (Polzela), Matija Goričar (Mozirje), Franc Ko-kalj (Rimske Toplice), dr. Fran Roš (Laško), Fran Tramšek (Celje) kot vodovodni nadzornik, Mejavšek Leopold (Celje), Rihteršič Lojze (Celje), Zangger Dušan in Bračič Ivan (Celje). Pri slučajnostih se je razvila živahna in lepa debata. Iz Trbovelj Iz Maribora a— Glasbena Matica. Na številna vprašanja, čemu «Jutro« ni prineslo nobenega poročila o produkciji gojencev Glasbene Matice in o koncertu v Limbušu, sporočamo v Informacijo javnosti, da naše uredništvo v Mariboru ni prejelo ne obvestila, da se produkcija sploh vrši, ne recenzijske vstopnice za njo in ravno tako ničesar dede nedeljskega koncerta v Limbušu. V ostalem pa «Jutro» prav rado poroča o vseh nacijonalnlh in kulturnih prireditvah ter smo zato zabeležili tudi v nedeljo zlet pevskega zbora »Jadran« ln prireditev Lovskega društva ter druga gibanja kulturnih organizacij. a— Cič In Zlahtič pred poroto. V četrtek dne 25. Junija se vrši porotna razprava proti Ivanu Žlahtiču in Francu Ciču, ki sta dne 11. decembra 1924. zavratno umorila v Studencih pri Mariboru čevljarja Vincenca Mikla, njegovo ženo^ Terezijo ter sedemletno hčerko Hermino. Zlahtič je obtožen tudi hudodelstva obrekovanja, ker je obdolžil upokojenega orožnika Antona Planinca, da je umoril Miklovo družino. Planine je bil radi tega že v preiskavi, a se je izkazala njegova popolna nedolžnost. Zlahtič svoio krivdo še vedno taji, medtem ko priznava Cič, da Je ubil Mikla med ruvanjem v pijanosti in šele pozneje ženo Terezijo in hčerko, da ne bi bilo prič. Za razpravo vlada velikansko zanimanje. Pričakuje se od morilca nadaljna priznanja pri porotni razpravi, o kateri bomo obširneje poročali. Ciča bo zagovarjal najmlajši mariborski kazenski zagovornik dr. Makso Šnudcri. Obtožnica obsega 14 s strojem pisanih strani in je precej izčrpna. a— Otroški vrtec v Studencih priredi razstavo raznih otroških del od 26. do 29. Junija. K obilnemu obisku vabijo naši malčki. a_ Srebrno poroko obhajata danes dne 24. junija klobučar na Aleksandrovi cesti g. Ivan Kvas in njegova soproga ga. Jerica. Narodni obrtniki jima kot iskreni tovariši čestitalo k obletnici in kličejo: Še mno-;o let srečnega življenja! a— Radi dekleta. V Počehnvi pri Mariboru so se v pondeljek popoldne na p->!ju skregali fantje in dekleta. Tekom prepira le prisolil 30-letn! Ludvik Pisk neki deklici klofuto, ki jo Je še isti dan drago pb.čal. Zvečer so ga namreč v gozdu pričakali prijatelji dekleta in Anton Filetan je Pi-ka nabodel na železne gnojne vile. Tzpahnil mu je pri tem levo roko, tovariši pa so ga še tepli s koli. Težko poškodovanega Piska so prepeljali zvečer v bolnico. a— Nalezljive bolezni v Maribor«. Od 15. do 21. junija Je bilo v Mariboru na škr-'athiki bolnih 16 oseb, ozdravele so 3 osebe, nanovo obolela pa ena. Na ošpicah so bile bolne 3 osebe, ozdravela je 1, nanovo obolela 1. Iz Celja da eden par nogavic i žigom in xsamko (rdečo, modra ali zlato) 93« vm traja kakor štirje pari drogfl«? Kupite eden par, pa boste verovali Nogavice brez žig* ^kjlač.' jO BMMKjcafr ■ fr- Redni sestanek samostojne demokratske stranke danes, v sredo se vrši kakor običalno ob pol 21. v Celjskem domu. Na ta sestanek se članstvo posebel opozarja In vabi k polnoštevilni udeležbi, ker se na njem poroča o oblastnem zboru samostojne demokratske stranke v Mariboru. Razen tega se ta večer poslovi od nas naš marljivi In iskren! član g. dr. Benedičič, ki se preseli v Rajhenburg. e— Rlbareko društvo v Celju h Imelo v pondeliek dne 22. Junija prav dobro obiskan občni zbor. V odsotnosti dosedanjega predsednika je vodil občni zbor *. Zor- t— Cvetlični dan v prid Društva za var« st-.-o otrok in mladinsko skrb v Trbovljah se je končal za trboveljske razmere s prav dobrini uspehom ,ker znašajo dohodki 1459 Din 75 para. Omenjeno društvo oskrbuje tu di še državno krajevno zaščito dece in mla« dine, otroški vrtec in gospodinjsko šolo. Vo« di tudi ljudsko knjižnico v Trbovljah. Čla« ni tega društva so vsi rudniški nameščenci, ki plačujejo redne mesečne doneske, ter drugi sloji tukajšnjega prebivalstva. Lepi dohodki cvetličnega dne kažejo, da imajo Trbovelj čani zmisel za to društvo, ki so ga gmotno tako dobro podprli, kljub temu, da so razne druge zbirke pri nas na dnevnem redu. t— O priliki godovanja <*Lojzetov» se ji nabralo v Volkerjevi gostilni za Sokolski dom 51 Din. Prijatelji sokolske misli posne« maj te! t— Protestni shod proti uvedbi izplačevat nja mezd 1. in 16. kakega meseca sklicuje za danes 24. t. m. ob 4. popoldne v prosto« rih Delavskega doma Unija slov. rudarjev. Na tem shodu se bo obravnavalo tudi o in« dustrijski krizi. t— Jugoslovenska Matica priredi na V!« dov dan cvetlični dan v prid neodrešenih bratov. V ta namen se bo vršil danes ob 7. zvečer v Dimnikovi gostilni sestanek odbo« ra in k sodelovanju povabljenih dam. t— Preiskava proti omledincem. ki so bili obtoženi komunistične propagande, se je že zaključila pred celjskim sodiščem. Po več« tedenskem preiskovalnem zajx>ru so bili včeraj izpuščeni na prosto: gdč. Tončka Če* čova, Biglez, Šorl, Kranjc in Jerebičnik, medtem ko so še ostali v zaporu Jane, Gor« janc in Butara. Kakor smo poučeni pridejo ti trije 30. t. m. pred razpravo. t— Vlomljeno je bilo v noči od 22. do 23. t. m. v trafiko g. Kosija v Trbovljah št. 35. Pokradenih je bilo cigaret v skupni vredno« sti 447 Din, škoda nri vratih in ključavnicah pa znaša do oškodovančevi izjavi okoli 150 Din, vendar pa ie po našem mnenju pretira« na. Vlom je bil izvršen okoli 1. ponoči in ga je Kosi takoj začutil, ker je povzročilo nasil no odpiranje vrat velik ropot. Ker pa se je predolgo oblačil, ker je invalid brez ene roke, ni naletel na vlomilca, nač pa je na« šel odprta vrata v trafiko. Vlomilec, ki je takorekoč že znan, jc ukradel samo cigare, te, ki so bile na pultu. Tobaka, ki ie bil spravljen v predalih ob steni v vrednosti nad 5000 Din. pa se ni dotaknil, ker je mo« ral predCasno zhe?ati. Iz Primor ja • Pevsko in glasbeno društvo v Gorici z» ključi svoje letošnje jubilejno 25 leto svo« jega obstoja s koncertom v Trgovskem do« mu, ki sc vrši dne 27. junija ter bo obsegal mešane zbore, več točk ženskega zbora in moške zbore. Dan pozneje bo produkcija učencev glasbene šole. Pevovodja Komel je ustanovil tudi društveni orkester in kvartet, ki najbrže nastopita že na prvi prireditvi o Razpisane službe. V Bovcu na Tolmin« skem je razpisana služba občinskega tajni« ka z letno plačo 7000 lir in draginjsko do« klado. V Kanalu je do 10. julija odprt na« tečaj za mesto tajnika, pomožnega uradni« ka in čuvaja. Tajnik dobi 8200 lir letne pla« če, pomožni uradnik 4SOO lir. čuvaj pa 4000. Doklade niso vštete. V idrijskem prefektur« nem okrožju je razpisana služba zdravnika« kirurga v Idriji, obenem voditelja bolnice, z letno plačo 11.000 lir in 6000 lir doklade ter mesto občinskega zdravnika za občine: Cekovnik, Ledine, Godovič, Vojsko. Sp. Idrija, Dole. Črni vrh. Letna plača 9000 lir, poleg tega 3000 prevoznih stroškov ter 500 lir aktivne doklade. Mesto zdravnika.kirur« ga je razpisano tudi za občine: Cerkno, Šentviška gora in Šebrelje. Zdravnik sta« nuje v Cerknem, letna plača 9000 lir. prevoz ni stroški 3000 lir, aktivna doklada 500 lir. Natančnejše informacijo daje županstvo v Idriji življenja in sveta Legitimistične manifestacije na Madžarskem V malem madžarskem mestecu K6r-/nendu so se vršile v nedeljo velike legitimistične manifestacije, ki pričajo, da se Madžarska z vso resnostjo pripravlja na instalacijo Otona Habsburškega za madžarskega kralja. V Kormendu so se sestali pod pokroviteljstvom grofa Antona Sigraya vsi pristaši legitimistične ideje ter so se združili v organizacijo na družabni podlagi. Tako imajo Habsburgovci sedaj na Madžarskem močno zaslombo. kajti v novem legi-timističnem društvu se nahajajo ljudje vseh stanov, vseh strank in vseh vero-izpovedovanj. Njihov namen je, izkoristiti ugoden moment in pripeljati na Madžarsko Otona Habsburškega ter ga oklicati za svojega kralja. Na zborovanju je bil posebno glasen govornik grof Appony, ki je poudarjal, da ie Otonov oče Karel priznal samostojnost madžarske države in da je vse svoje dedne pravice zapustil svoji ženi Žiti Parmski in svojemu prvorojencu Otonu. Madžarska ne sme v nobenem oziru odstopiti od te dedščine, temveč se mora držati legitimizma in demokracije. Edini cilj Madžarske je obnovitev kraljevine in uvedba demokracije. Sedanje stanje madžarske države je samo prehodnega značaja. Kdor hoče Madžarski dobro, mora aktivno služiti legitimistični ideji, dolžnost celega madžarskega naroda pa je, podpirati legitimizem in delati za povratek Otona ne glede na državne in verske razlike. Po končanem zborovanju se je vršila slavnostna pojedina, katere so se udeležili vsi zborovalci, ki so sedeli pri mizah razvrščeni po starih običajih na denajskem dvoru. Pismo iz Pariza Množice na razstavi dekorativnih umetnosti. — Paviljon Elegance. — Pavillon sovietique. — «Francosko poslaništvo*. Pariz, 20. junija. Razstavo dekorativnih umetnosti je doslej posetilo neobičajno mnogo radovednih obiskovalcev. Včerajšnji «In-transigeant» objavlja uradno statistiko, ki jasno in razveseljivo ilustrira jako zanimanje za to mednarodno prireditev. Največ posetnikov je dala binkošt na nedelja. Števci so ta dan našteli 265.000 obiskovalcev. Do 12. junija si je ogledalo ekspozicijo 2,575,395 ljudi. V to ogromno število pa seveda niso všteti številni imetniki službenih vstopnic in novinarskih legitimacij . . . Poleg Paviljona elegance, ki neoporečno svedoči svetovno nadvlado pariškega okusa ter brezprimerne, vse prekašujoče iznajdljivosti — in bahato razkazuje svoje čudovito bogastvo barv. linij, kompozicije in form, vzbuja največjo pozornost Sovjetski paviljon. Ta paviljon je zgrajen v tako izredno čudnem, modernem, futuristično-kubi-stičnem slogu, da mora vsakomur že od daleč pasti v oči. Če ga gledaš iz primerne razdalje ali pa od zgoraj doli, se ti zdi podoben nekakšnemu aero-planovemu ogrodju, in skoro bojiš se, da ga ne bi kdaj veter odnesel na drugo plat Pariza. Videti je, da so hoteli Rusi na vsak način neodoljivo opozoriti nase, kar svedočita i oblika njih razstavne zgradbe i kričeča barva, s katero je ta zgradba popleskana. Vse je preračunano le bolj na vna-nji efekt: O, vi buržuji. ki tod mimo greste, postojte in ostrmite, evo je, nove umetnosti! — Vsa zadeva diši tudi malo posmehljivo in poveljujoče: Kdor ni z nami, je proti nam! — Razstavljeni predmeti ne očitujejo, nič posebnega. velikega, osvo.ievalnega. Skoro bi dejal, da drugi slovanski narodi razstavljajo zanimivejše in trajnejše stvari, tako zlasti Čehoslovaki. Mnogo izleženih dekorativnih umetnin (tudi dela preprostega mužika) služi očitni propagandi za komunizem. Skoro povsod najdeš sovjetski znak in raz premnoge razstavljene objekte gleda nate Leninova podoba. Rdeča barva kajpada prevladuje. Poleg tega noben narod ni razobesil toliko plakatov kot sovjetska Rusija. — Nad vse zanimiv, poučen in nova pota oznaniujoč pa je ruski gledališki oddelek v Grand Palaisu. V razvoju teaterske umetnosti so Rusi zadnja leta res zelo uspešno novotarili. Na tem polju so ustvarili skoro neverjetne stvari in uresničili sijajne, mnogo obetajoče domisleke. Njih načrti za moderno konstrukcijo odra. njih imenitno apliciranje sodobne arhitekturne umetnosti na sceno, njih plani za razne kostime. njih skice za baletno reproduci-ranje sočasne muzike in tako dalje spedočijo. da bo ravno Rusija v spjo-šen razvojni tok sedanje scenične umetnosti oddala plodne sokove. — Tudi Avstrija baš na tem poprišču iz-laga lepe. nove stvari. Neverjetno imenitno ie moderno »Francosko poslaništvo*. — Paviljon prestavlja reprezentativni urad in sijajno privatno stanovanje francoskega ambasadorja nekje v tujini. Oficijelni prostor ie razdeljen na udobno predsobo (vestibule d'entree). uradno dvorano in biblioteko, mali salon, sobo za kadilce, veliko sprejemnico. slavnostno obednico. umetnostno galerijo in v svetišče. posvečeno Misli in Prizadevanju človečanstva. Nato sledi intimno posla nikovo stanovanje s predsobo, gospej-no sobo. budoariem. sobo za gospodič- no hčerko, otroSko sobo In ambasador« jevo spalnico. Končno dospeŠ v privatno delavno sobo gospoda poslanika. Vsi ti prostori so luksuzno, prekrasno meblovani. Pohištvo predstavlja višek francoske elegance ln umetnosti v notranji arhitekturi. Ko je pred dnevi belgijska kraljica posetila ta oddelek, je presenečena vzkliknila: «Ne branila bi se biti srečna gospa poslanikova, ki bo oživljala to sijajno francosko okrasje.« Vsi prostori so okinčeni seveda z originalnimi umetninami, prevlečeni s krasnimi tapetami. in razsvetljeni na poseben, novoizumljen način . . . Blagor predstavniku francoske države, ki bo tako stanoval, in še tistim malo blagor. ki bodo kdaj k njemu povabljeni na diner. Meni se že zdaj sline cede, pa nihče od obiskovalcev hvalabogu tega ne opazi, ker smo (!) Parižani te dni. ko žive pečenke (včasih malo prismojene), ki se parijo v ogromni peči, ali pa ko opotekajoče se ambulantne kaplje slane vode. Strašansko je vroče. Kadar kolobarim po mestu, vselej čakam, da ugledam dežek naznanjajočega polža lezti preko ceste, pa doslej še nisem nobenega videl, menda jih sploh ni ali pa jih avtomobili sproti v prah zmečkajo, predno se doslinijo na drugo plat . . . _ P- K-n. Nesreča ali špekulacija Čudna nezgoda dunajskega Inženjerja. V Modlingu poleg Dunaja se je pripetila te dni nenavadna nesreča, o kateri se še ne ve, če je prišla sama od sebe ali če je bila povzročena namenoma. 23-letni inženjer Emil Marek, ld se je dal pred kratkim zavarovati zoper telesno poškodbo za vsoto 400.000 ameriških dolarjev, je obsekaval na dvorišču svoje hiše kos lesa za avtomatično lutko. Pri tesanju mu je baje sekira spodletela in prizadejala na nogi težko rano, radi katere so morali Mareka operirati in mu odrezati nogo. Inženjer se je zavaroval šele 25. maja pri družbi Danubian - Lloyd. Ker se je nesreča pripetila tako kmalu po sklepu zavarovalne pogodbe, dvomijo merodajni činitelji, da je prišla stvar nehote in menijo, da se je Marek namenoma ranil, samo da bi mu bila priznana visoka zavarovalnina. V najbolj čudno luč namreč sitavi inženjerja dejstvo, da se Marek že mesece in mesece bavi z idejo elektrifikacije južnega dela Burške. Načrt je že popolnoma gotov in predvideva oskrbovanje 90 burških občin z elektriko in pogonom. Burška deželna vlada se je že pogajala z Marekom radi sprejetja njegovega načrta. Zahtevala je od inženjerja veliko kreditno garancijo ter je bila pripravljena vložiti v podjetje 50 milijard avstrijskih kron. Marek se je pogajal radi te kreditne garancije z Danubian - Lloydom, druž bo, pri kateri je bil zavarovan za slučaj telesne poškodbe. Londonsko na-čelstvo zavarovalnice je baje že pristalo na zaprošeni kredit. Vse to meče na inženjerja jako čudno luč. Malo jih je, ki zaupajo Mareku in so pripravljeni verjeti, da se je vsekal po lastni neprevidnosti. Vendar se inženjer drži zelo hrabro in trdi, da se mu t je zgodila neljuba nesreča. Marek je znan iznajditelj in je še pred kratkim prodal v Ameriko avtomatično lutko, ki s pomočjo električnega toka, hodi, pleše, se oblači in slači. Za to iznajdbo ie dobil 20.000 dolarjev nagrade. po orožnike, k! so zaprli strežaja, pri katerem Pa niso našli nobenega izmed ukradenih predmetov. Oblast ga je morala zaradi tega zopet Izpustiti. Nato je napravila policija zapisnik z natančnim popisom ukradenega, razposlala je po Benetkah detektive, a doslej še ni našla tatu Oa Hopfnerjeva in Sattlerjeva pa si kijub temu ne beliti las in ne greniti življenia temveč živiti naprej v Benetkah in na Lidu, dočim se tat z bogatim in dragocenim plenom varno skriva. — Ženski svet pa se ie te drzne tatvine tako prestrašil, da se bodi kopat z nakitom v morie._ X Umor sestre iz usmiljenja. «Jutro» je že svojčas pisalo, da je 42Ietna Ana Levas« sorjeva ustrelila v Parizu iz sočutja svojo tuberkulozno sestro, ker nI mogla več gle« dati njenega trpljenja. V petek ae je vršila proti morilki iz usmiljenja kazenska raz« prava. Levaasorjeva pravi, da je le večkrat sklenila usmrtiti sestro, da ne bi več trpela neznosnih bolečin, vsakokrat pa ji je upa. del pogum. Končno je vendarle izvedla svo jO namero in oddala na sestro štiri strele. Potem je hotela usmrtiti še sebe, pa ni ime« la več nabojev. Sodišče je uvaževalo vso okolnosti in obsodilo Levassorjevo samo na dve leti zapora. X Ftammarion in njegov občudovalec. Camille Flammarion, sloviti francoski astro nom, je umrl, kakor znano, v svojem obser« vatoriju v Juvisyju, kjer je bival zadnja le« ta. Časopisi so ob priliki njegove smrti pi» sali, da mu je observatorij poklonil eden iz« med mnogoštevilnih oboževalcev velikega astronoma«poeta. Zanimivo je, kako se^ je to zgodilo. Prilikom proslave osemdesetlet« niče, ki so mu jo priredili njegovi prijatelji, je Flammarion razkril tajnost, ki je do ta« krat ni nihče poznal. «Lcta 1882», je dejal. «sem nekega dne dobil dolgo pismo v vei» zih, ki mi ga je poslal neki Meret iz Bor« deauza. štir strani pisma so bile napolnje« ne a samimi aleksandrinci. Meni se je pis« mo seveda zdelo dosti predolgo, da bi ga čital, in tudi časa nisem imel preveč, še manj pa, da bi piscu odgovoril. Kmalu po« tem sem dobil od istega gospoda v kratkih presledkih še tri podobna pisma, vsa v ver« zih. Tudi ta sem odložil, ne da bi jih pre« bral, in gospod Meret je zaman čakal od« govora. Pozornost pa mi je vzbudilo na« slednje pismo, ki je bilo nenavadno kratko in izjemoma sestavljeno v prozi «Star sem« mi je pisal Bordojec, «rin že napol slep. Ho« čete»li, da umrem, ne da bi dobil niti vrsti« ce od vas? Moj notar me sili, naj že enkrat uredim zastran hiše, ki vam jo podarjam. Odgovorite, če sprejmete. Da ali ne!» Ni« sem razumel, kaj hoče imeti pravzaprav go« spod Meret, odgovoril pa sem mu za vsak slučaj: da. — No vidite, tako sem prišel do observatorija v Juvisyju.» Stirie tedni nevarnosti in pomankanja Amundsen o svojem poletu na severni tečaj. Tatvina na Lidu pri Benetkah. V poletju smo, času vročine, odmora in kopanja. Kdor le more, zapusti pisarno in ostavi mesto ter se poda na letovišče, kjer si privošči zraka in vode v neomejenem obsegu. Tako je storila tudi gospa Hopfnerjeva. lastnica nekega hotela na Dunaju. Gospa Hopfnerjeva. ima v Trstu prijateljico Helmo Satilerjevo. To je povabila s seboj v Benetke na Lido, da preživiti tam par brezskrbnih tednov in si utrditi zdravje. Dami sta se nastanili v nekem prvovrstnem hotelu in sta hoteli že takoj prvi dan izkoristiti dobrote beneškega Lida. Ko sta oddali kov-čeke pri vratarju, sta šli še napol v potni opravi naravnost k Lidu z namenom, da se okopati in nasolnčiti v morski vodi in na prijetnem pesku. Na Lidu sta najeli kopalno kabino, Gospa Hopfnerjeva ie imela na sebi dragocen nakit, vreden 250.000 lir. Kot vesela Dunajčanka ni niti pomislila na to, da ni varno odložiti dragocenega predmeta v kopališki kabini. Slekla se je in oblekla kopalno obleko, nakit in denar pa ie pustila z obleko vred v kabini, katero je zaklenil za njo in njeno prijateljico poseben strežai. Čez dobro uro sta se dami spomnili, da bi bilo dobro pogledati, kaj je z njunimi stvarmi. Šli sta v kabino in sta našli tam vse v najlepšem redu — manjkal je samo dragocen nakit, vreden 250.000 lir in pa vsi bankovci večje vrednosti. Tat, ki je dami okradel, je odnesel naravnost ogromen plen. Kot pravi kavalir pa je pustil v torbici b> telirke Hopfnerieve vsaj za Par lir drobiža, da ne ostanetj dami v zadregi, če se jima slučajno pripeti kaka neprijetnost in se bo treba peljati z gondolo v mesto. Lahko si mislimo, kako je okradena pogledala, ko ni našla ne nakita ne denarja. Njena prijateljica j« takoj tekla Včerajšnja dunajska *Neue Freie Pressea objavlja opis poleta na se« verni tečaj, ki ga je drzni raziskovan lec polarnih pokrajin Roald Amund> sen sam spisal 21. t. m. v Kingsbayju na Spitzbergih. Amundsen opisuje najprej svoji letali in pripoveduje nato: Ko sta bili letali pripravljeni (21. maja), smo ob 1. še obedovali, kakor navadno, samo s to razliko, da si nismo več privoščili časa za pušpnje. Nato smo se oblekli, pripravili svoje kovčke in jih opremili s potrebnimi napisi, da bi vsaj ti prišli kdaj nazaj v domovino, ako bi se mi ne vrnili več. Vsi naši prijatelji in prebivalci New Aalesunda so se medtem zbrali okoli naših letal. Oba pilota, Rijser Larsen in Dietrichson, sta zadnjič preizkusila stroje in vzmete na njih. Ob 4.15 popoldne smo pognali motorje v tek, da so se ogreli. Tekli so 45 minut pray počasi. Piotem smo splezali v letali. Rijser Larsen in Bjerknes sta se posvetovala še o vremenu, vsak izmed nas je še pregledal svojo prtljago. Motorji so brneli, dočim jih je Green Še zadnjič preizkušal. Dogovorjeno ie bilo, da se moje letalo, ki ga ie vodil Rijser, prvo dvigne. Dietrichson pa mu sledi v kratkem razdobju. Ob 5. je Larsen zagnal motor v polni tek. Pokimal je inženjerju Greenu. ci se je smehljal, ker je položaj obetal uspeh. Zadnjič smo stisnili svojim prl-ateljem roke v slovo. Monter Feucht e izjavil, da je vse v redu. Imeli smo polnih 720 konjskih sil in z divjo brzino smo zdrsnili preko ledu proti fjordu. ^etalo se je po načrtu obrnilo nenadoma k fjordu. toda pred seboj smo zagledali. kako se led s hruščem lomi, Rijser Larsen se ie ozrl in zagledal ledene plošče na površini fjorda. Zagnal ie oba motorja v polno brzino in dvignili smo se proti vetrn. Doživeli smo razburljive prizore. Mislili smo, da se mora letalo obrniti nazaj k ledu. toda medtem smo se že oddaljili, dasi nismo opazili nobenega naraščanja brzine. Naenkrat pa je pričel motor iti vedno hitreje in hitreje. Kljub močni obremenitvi je Larsen razvijal tako brzino, da smo bili vedno bolj prepričani, da se nam ne bo treba več obrniti k ledu, ki smo ga zapustili. Ko je končno znašala naša brzina 120 km na uro. smo se pričeli vidno dvigati kljub temu. da je naš tovor znašal skupno s težo letala tri tone. Letali v megli Ko smo že leteli v zraku, je Dietrichson zapeljal svoj stroj na led. Startal je v redu. Ko je naše letalo napol preletelo Cronsbai, se je Larsen nekoliko okrenil, da bi bilo Dietrichsonu mogoče, dohiteti nas in ob naši strani leteti dalje prot severu, kjer so nam kazali sporedno z obalo plavajoči ledeniki, kje je morie prosto plavajočega ledu. Pripravil sem se k navigacijskim delom. Tu pa sem že zagledal pred seboj megleno steno. Ko smo Prišli bližje, smo opazili, da leži popolnoma nizko in da se vleče preko morja dalje. Bili smo že 1000 m visoko. Monter Feucht je opozoril Larsena, kako majhne že izgledajo ladje pod nami. Megla se .ie Izkazala za trdovratno. Segala ie daleč proti severu in na obe strani, kolikor smo mogli videti. Kljub temu smo pluli dalje proti severu. V megleni steni so bili prepadi, vendar pa niso bili zadostni, da bi videli pod seboj plavajoč led. Termometer je ka zal 10 stopinj pod ničlo. Po poletu preko megle Dve uri smo leteli preko megle in končno zagledali pokrajino, kjer je megla prenehala. Čisto in brez oblakov je bilo nebo nad nami. Solnce je svetilo jasno in pod seboj smo zagledali neskončno ravnino svetlobleščeče-ga ledu, srebrno belega, kakor daleč je segalo oko. Bili smo bržkone že nad 83 širinsko stopnjo ter smo pregledali na stotine kilometrov daleč naokrog. Solnčni kompas se je izborno obnesel. Najbolj sluii gospodom v vročini obleka iz Izredno finega In lahnega angleikega „Trop!cal" blaga, ki ga nudi prav ugodno vsako množino tvrdka Drago Schwab • Ljubljana Sledili smo njegovi smeri ter pričeli opazovati. Naša brzina se je znatno zmanjšala, ker je začel briti hud sever-novzhodni veter. Larsen se je spustil nižje v upanju, da pride v milejši veter. Leteli smo približno 500 m visoko, spustili se ob priliki tudi do 300 m. da bi izsledili možnost za pristanek za slučai, ako bi se pokvarili motorji. Toda oblika ledu pod nami ni bila vab-liiva. Nikjer nismo opazili mesta, kjer bi bil prostor med trdim ledom, da bi se mogli varno spustiti. Prerokovanja glede pristajanja so bila zelo zmotna in naš polet je postajal vedno bolj nevaren. Kljub temu smo tako trdno zaupali v naše motorje, da nismo smatrali za mogoče, da bi bili radi motornih defektov prisiljeni pristati. Predaleč proti zahodu. — Polovica bencina porabljena Drveli smo proti severu, vsak izvršujoč svojo nalogo. Letalo je bilo navadno mirno. Včasih se je spustilo proti zemlji tako rahlo, da smo to opazili šele, ko smo gledali na Dietrichsonovo letalo. Ob 10. uri smo pri svojih opazo^ vanjih ugotovili, da smo zašli predaleč proti zahodu. Temu je bila vzrok dekli-nacija magnetne igle. Zato smo naravnali letalo bolj proti vzhodu, še vedno ni bilo mogoče pristati. Včasih smo leteli ob ledenih progah, ki pa so bile preozke, da bi se mogli spustiti nanje. Ob 1. zjutraj dne 22. maja je sporočil Feucht, da smo porabili že polovico bencina. Odločili smo se, da končno pregledamo pokrajino in položaj, kar se vsled posebnih navigacijskih pogojev tako blizu ob tečaju ne more storiti iz ozračja. Bili smo ta trenutek nad velikimi ledenimi progami. Larsen je vprašal, ali naj se spustimo. Jaz sem se ba!, da bi se ledene mase zopet sklenile, predno bi se mogli zopet dvig niti. Spustili smo se do 100 m višine, da bi poiskali primemo mesto na ledu kjer bi lahko pristali. Preleteli smo to mesto v višini 10 m. Ko smo iskali primerno pristajališče, se je zgodilo nekaj, kar nas je prisililo, pristati na prvo primerno mesto. Opasen pristanek Zadnji motor na našem letalu je gm zil odpovedati. Pozneje smo odkrili, da je začel uhajati zrak vanj. K sreči smo imeli pred seboj ožji stranski rokav ledenega kanala, ki je vodil med viso kimi ledenimi stenami. Ker je bilo leta lo pretežko, da bi ga mogel nositi samo en motor, je Larsen zadržal oba motorja ter spusti! aparat proti novoformira-nemu ledu. Bili smo pa še vedno nevarno visoko, ker je bil ledeni kanal kratek in ozek, tako da sta krili leta. la viseli nad ledenimi stenami. Skrajni konec ledenega kanala je bil napolnjen z ledenimi gručami. Preko njih smo se prepeljali na ta način, da smo iih potisnili navzdol. Končno smo obstal* na skrajnem koncu kanala. Nos letala je tiščal naravnost proti veliki ledni plošči, tako da smo lahko stopili na breg. Letalo ni bilo poškodovano. Skušali smo ga obrniti, da bi ga spravili i z stranskega kana!a v glavni kanal. Ko pa smo se bavili s tem napornim poslom, se je zaprl kanal kakor rakove škarje in bili smo ujeti. Diet-richson, ki nas je pri pristajanju opazoval, je mislil, da je Larsen popolnoma znorel, ker je pristal na tako ne-varntm mestu. Vedel namreč ni, da smo bili prisiljeni pristati. On je pristal na drugi strani glavnega kanala, kjer je bilo • eč prostora. Ker nNmo imeli s svojega letala (številka 21) razgleda, nismo vedeli, ali je letalo ?4 pristalo in kje se nahajajo Ellsuoith. Dietrichson in Omdal. Ako se kompaktni led strne, je letalo št. 25 izgubljeno, ker leži sedaj med visokimi ledenimi ploščami. Pri opazovanjih smo ugotovili, da se nahajamo 87 stopinj 43 minut in 42 sekund severne širine in 10 stopinj 19 minut ter 5 sekund zahodne dolžine. Takrat, ko smo iskali pristajališče. smo se nahajali nekoliko bolj severno. Letalo je ponoči zamrznilo in vsak poizkus, da bi ga osvobodili je bil zaman. Brez zveze z dragim letalom Dne 22. maja smo se pripravljali po dveurnem počitku na pohod proti rtu Kolumbiji. Larsen je zaman skušal najti letalo «24». Nismo vedeli, kje so naši tovariši, četudi smo slišali strel. Poskusili smo si napraviti pot s tem, da smo razsekali ledeno ploščo, ki pa ia takoj zooet zmrznila. Led obstoji tu iz silno velikih sten. med katerimi je nemogoče gibati se. Ko smo proučili vse možnosti za rešitev, smo sklenili, da odsekamo ledeno steno na prednjem concu letala, napravimo pošev.io ravnino in tako 100 m dolg leden most preko maniše ledene plošče. Larsen je sekal s sekiro, Feucht s sidrom za led, iaz pa z dolgim nožem, pritrjenim poševno na drog. Delo se ie zdelo nepremagljivo, toda izbere nismo imeli in čez nekai časa ja postajal uspeh vedno večji. Ponoči 39 padla temperatura na 12 stopinj Uelsi-ia. Bilo ie mrzlo celo v spalnih vrečah. Larsen je spal v sredi letala. Feucht v «menzi» in iaz v prostoru pilota. Popoldne je bilo vreme popolnoma jasno. Sporazumevanje z zastavami Nenadoma smo zagledali v svoje veliko veselje našo zastavo na ledenem potu in nato tudi posadko letala «24». Tudi mi smo razvili svojo zastavo m bili smo ginjeni ob misli, da se naša mala norveška kolonija nahaja tako visoko zgoraj na severu. Ko smo pričeli mahati z našo zastavo, so tudi nasi tovariši mahali s svojo. S signali smo se sporazumeli, da je letalo «24» dobilo v repu luknjo, ker ga je pregloboko vtaK-nilo v sneg. Z neprestanim sesanjem noč in dan so ga vzdrževali nad vodo. dokler ga niso spravili na ledeno ploščo. Posadka letala «24» je pripravljata istotako svoj aparat, da bi ga napravila sposobnega za odhod. S signaliziranjem smo se posluževali že semaforjev. Polagoma se ie led razširil, tako da sta se mogla oba tabora zbližati. Nazadnje smo se posluževali že semoforjev. Rešitev Omdala in Dietrichsona iz smrtne nevarnosti Dne 25. maja smo videli mnogo tulnjev. Žal. da nismo mogli uprizoriti lova nanje. Naslednji dan smo opazili, da se posadka «24» pripravlja priti k nam. Opustila je poskus, osvoboditi letalo brez naše pomoči. Videli smo. kako korakajo preko novega ledu po kanalu, da bi se izognili 24 ur dolgemu potu okoli kanala. Bližali so se nam počasi in s skrbio smo zasledovali njihove kretnje. Skušali smo se jim približati z zložljivim čolnom, da bi jim pomagali preko ozkega vodnega pasu. Zginili so za ledeno steno. Sledili so trenutki groze. v katerih smo čuli Dietrichsona m Omdala klicati na pomoč. Vdrla sta se v led pod težkimi bremeni, ki sta jih nosila. Zagrabila ju je struja, ki je grozila. da ju potegne pod led. El!swortli, ki je bil zadnji, je prihitel na pomoč, potegnil Dietrichsona iz vode. nato pa sta oba rešila tudi Omdala. ki se je že potapljal. Mi jim nismo mogli pomagati, ker je bila voda pokrita s tanko ledeno skorjo, katero bi morali posekati, da bi mogli priti na pomoč z zložljivim čolnom. Ko smo se sestali, smo vsi pričeli graditi pot za letalo «25». Najprej smo odstranili težke ledene gruče in potem manjše, ori čemer nam je sneg služil kot pesek. Končno smo letalo osvobodili in Larsen je poletel v direktni'smeri navzgor, vendar pa smo dosegli vrh šele. ko smo vsi ostali osebno pomagali. Skrčena dnevna hrana Letalo smo spravili na 200 m dolgo ledeno ploščo, ki je bila 10 m oddaljena od kanala. Nevarnost, da bi nam letalo zmrznilo med ledom, je bila odstranjena. Da bi čim dalje moeli delati in da bi se mogli preživeti tudi v slučaju, ako bi bilo treba iti peš do rta Kolumbije. smo čimbolj skrčili dnevno hrano. Zjutraj in zvečer smo spili čašo kakava in poiedli tri kekse, opoldne pa smo skuhali juho in 80 gramov p^mir.cana za mnža. Pri tej hrani smo seveda oslabeli. Po vsakem obedu smo pokadili pipo tobaka, dokler smo ga imeli. Za start je Larsen hotel imeti ravno 200 m dolgo not do glavnega kanala in napraviti preko kanala most še iz ledu. Ko smo 27. maja letalo zavarovali, smo šli spat in smo snali do opoldne 28. maja. Ponoči je zmrznil del kanaln. kjer smo hoteli startati. Na vseh straneh smo videli samo ledene stene. Ta dan smo merili tudi globino morja, ki te z^Sala 3750 m. Mnogo smo govorili tndi o možnosti, kako bi nadalje^'! svoj po let. (Konec sledlj odarstvo Naš finančni minister i o porastu dinarja Finančni minister dr. Stojadinovid je dal glede na porast dinarja v Curihu beograjski «Politiki» izjavo, iz katere povzemamo naslednje glavne misli: Ako poznamo vzroke, ki so dovedli do padanja dinarja, bomo spoznali tudi vzroke dinarjevega dviganja, ki ga opažamo že izza 1. 1923. Prvi in glavni vzrok padanja je bila Inflacija novčanic. do katere je dovedlo slabo stanje državnih financ in stalno zadolževanje države pri Narodni banki. Tako je znašal dolg države Narodni banki koncem 1. 1919. 214 milijonov, koncem leta 1920. 2905 milijonov, koncem leta 1921. 4054 milijonov, koncem leta 1922. 4205 milijonov Din. Zaradi tega zadolževanja je tudi hitro naraščal obtok novčanic; koncem 1. 1919. je znašal 664 milijonov, koncem 1. 1920. 3340 milijonov, koncem 1. 1921. 4688 milijonov, koncem 1. 1922. 5039 milijonov Din. Ta inflacija je uničevala vrednost dinarja. Dolar, ki je stal leta 1919. 10 dinarjev, je dosegel do 1. 1922. vrednost 100 dinarjev. Drugi vzrok padanja naše valute je bila pasivnost naše mednarodne plačilne bilance zaradi pasivnosti naše trgovinske bilance. Primanjkljaj v trgovinski bilanci je znašal v 1. 1919. 2296 milijonov, 1. 1920. 2145 milijonov, 1. 1921. 1662 milijonov, 1. 1922. 2750 milijonov. Pomanjkanje deviz je neugodno vplivalo na vrednost dinarja. Tretji vzrok je v splošnih političnih prilikah zunanjega in notranjega značaja. Četrti vzrok je v psiholoskem momentu. Ljudje so izgubili zaupanje v domačo valuto; vsakdo se je otresal dinarjev; čim jih je dobil, jih je uporabljal za nakup zemlie. hiš, industrijskih podjetij in drugega. To vse se je še pospeševalo po zadržanju domačega in tujega kapitala in po takratni uradni valutni politiki, ki je obstojala v neprestanih novih deviznih predpisih in zabranah ter v inkvizitorični kontroli bank. prodaje zlata itd., da bi se s tem podpiral dinar. Tako so takratni voditelji naše finančne politike zdravili simptome in ne vzroke. V polni zavesti tega sem takoj proti koncu 1922. začel boj s temeljnimi zli svojega resora. Povišali so se neposredni davki za 500 odst. in 30 odstotkov, dalje so se povišali invalidski davek, zbornične doklade, takse, pristojbine in tarife vseh vrst ter carine do zlate paritete. Tako je prišla država do podvojenih dohodkov in s tem v položaj, da je prenehala z zadolževanjem pri Narodni banki. Samo tem velikim finančnim prizadevanjem se je zahvaliti, da je inflacija novčanic prenehala in se zaustavilo nadaljnje padanje dinarja. Tudi Narodna banka se ie izza 1. 1922. postavila odločno na protiinflacijsko stališče. Glede tega vprašanja sem bil vedno v popolnem sporazumu z upravo Narodne banke. Povečanju izvoza se je posvečala največja paznost. V začetku 1. 1923. so se ukinile izvozne zabrane in omejitve ter znižale izvozne carine. S to politiko se je od takrat nadaljevalo. Takšna carinska politika je krepila domačo produkcijo in izpodbujala narod k delavnosti ter k izvozu. Največje pozornosti so bile deležne tudi prometne prilike ter so se dovoljevali znatni krediti za gradbo železnic in za razna popravila, s čemer so se povečale izvozne možnosti. Zbog teh mer je izvoz leta 1913. že skoro dosegel vrednost uvoza, a v 1. 1924. je bil izvoz že natno večji kakor uvoz. Pripomniti je dalje, da je imela vlada v reparacijskem vprašanju uspeh. Nadaljnje nezadolževanje države je le povečalo utis aktivnosti naše mednarodne trgovinske bilance. Nadalje so se politične prilike v zadnjih treh letih znatno zboljšale. Naše meje so končno določene, odnošaii s sosednimi državami so boljši, naš ugled v inozemstvu je zrasel. Učvrščenie notranjega polo-žata hitro napreduje. Končno še psihološki vzroki. Izza leta 1923. se javnost obvešča odkritosrčno o pravem položaju. Zaupanje Ijudstvg do dinarja narašča in ljudstvo pričenja varčevati. To so torej vzroki, da se dinar popravlja. Vendar je treba gledati na to, da se dinar ne bo prehitro dvigal. Gre za to. da bi se dinar za daljše dobe vzdržal na stalni višini Večina naših gospodarskih krogov je proti hitremu naraščanju. Dosežek predvojne zlato-dinarske paritete, in sicer še tekom dveh let, kakor si nekateri domišljuje-jo, bi jaz smatral za največjo nesrečo, ki bi mogla zadeti naše gospodarstvo. Takšne gospodarske politike ne bi mogel nikdar podpirati. Izkušnja drugih držav pri reševanju istih problemov je najboljši dokaz, da je naša finančna politika na dobrem potu. Stanje hmeljskih nasadov Hmeljarsko društvo v Žalcu nam je po slalo poročilo: Žatec 18. junija. Hmeljska rastlina je v zgodaj obrezanih nasadih zrastla do vrha drogov, oziroma žičnega ogrodja in kaže mnogo panog. V večini nasadov je pa rastlina zrastla šele do polovice, oziroma do tričetrt drogov. Nadalje je precejšnji del nasadov prav slab. Vreme ni bilo zadnje dni ugodno. Okuževanje po hmeljski ušicl i? ne zmanjšuj« ia se pfoerohna dela. po- sebno v nižavah, nadaljujejo. — Razpoloženje na trgu in cene bo čvrste. Plačuje se od 3900 do 4020 Kč za 50 kg. Stanje hmeljskih nasadov na Bavarskem (Hers-bruck, Spalt in Holetau) le bilo sredi tekočega meseca vobče slabo. Od vremena, posebno pa od padavin je odvisno njihovo zboljšanje. Tudi Alzacija, Poljska, Virtemberška in Belgija javljajo ušivost hmeljske rastline. V Nemčiji se je poleg hmellske ušice pojavila tudi strupena rosa (peronospora). « Letos se tudi Savinjska dolina lahko ponaša z raznimi škodljivci. Poleg bolhačev, uši in stenic, se je na poznem hmelju okoli Ar je vasi in 2alca (gotovo tudi drugod) ugotovila bela in črna strupena rosa. Hmeljarji še enkrat: Storite vse v prid in v obrambo svojih hmeljskih nasadov. Trud se vam bo obilno poplačal. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (23. junija.) Turščica: baška, julij, ladja Donava, 30 vagonov 190; baška, avgust, 40 vagonov 200; banatska, 5 vagonov 180: sremska, 1 vagon 175. Tendenca mlačna. Dunajski goveji sejem (22. junija.) Dogon 2893 komadov. Od teh so bili iz Jugoslavije 304 komadi. Zaradi manjšega dogo-na so cene poskočile napram prošlerau tednu za 10 do 15 grošev pri kg. Za kg žive teže so notirali: voli I. 1.65 — 1.85 (izjemno 1.90 — 2.20), II. 1.40 — 1.60, III. 1.25 do 1.35, biki 1.30 — 1.70 (do 1.80), krave 1.20 — 1.65, slaba živina 0.75 — 1.10 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (22. junija.) Ameriška tržišča so koncem prošlega tedna protnetovala v slabem zadržanju. Na dunajskem tržišču je bil promet majhen, ker ni bilo za noben predmet posebnega zanimanja. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kilogramov v šilingih: pšenica: domača 51.50 — 52.50. madžarska s Potisja 54.50 do 55.50. Rosafe 52 — 52 50; rž: domača 46 _ 47; ječmen: domači 36 42; turščica: 29.75 — 30.75; oves: severnoameriški 41.50 — 42.50. = Zaključek kongresa Industrijcev v Beogradu. V pondeljek je bil zaključen kongres industrijcev v Beogradu. Po kongresu so posetili delegati finančnega ministra in mu izročili resolucijo o davkih in novi carinski tarifi. Dalje je bila izročena prometnemu ministru resolucija o donoše-nju nove železniške tarife, a ministru za socialno politiko resolucija o bivanju inozemskega delavstva v državi. V slednji resoluciji se zahteva, da bi se gotov odstotek inozemskega kvalificiranega delavstva obdržal, ker bo sicer moralo mnogo industrijskih podjetij ustaviti delo. = Obtok novčanic v naši kraljevini je znašal po izkazu Narodne banke z dne 15. t. m. 5732.4 milijona dinarjev. Napram 8. t. m. se je zmanjšal za 41.3 milijona dinarjev. Kovinska podlaga se je v istem času povečala za 6.5 milijona na 468.6 milijona dinarjev v zlatu in neznane vrednosti po predvojnih paritetah. Posojila so se zmanjšala za 13.3 milijona na 1148.5 milijona Din. = Gospodarski kongres v Beogradu, ki se bo vršil 5. in 6. septembra, bo obravnaval predvsem vprašanje davkov, potem socijalno zakonodajstvo in predloge glede izvozne sezone v ietu 1926. = Položaj na vinskem tržišču. Izgledi nove trgatve so doslej ugodni ne samo v naši državi, temveč tudi v večini ostalih evropskih držav, kakor v Italiji, Madžarski, Češkoslovaški, Franciji itd. Kljub usodnim izgledom vinske letine, kljub porastu dinarja se cene pri nas drže. To pač gotovo največ radi tega, ker zaloge niso več obilne Kakor je sklepati iz tega, da slovenski trgovci kupujejo precej vina v Bamatu, morajo biti staie zaloge zlasti majhne v Sloveniji. Cene so posebno čvrste v Banatu, kjer je kupčija prilično živahna. V okolici Vršca notirajo 9.5—10 odstotna bela vina 5.50—6, 10 odstotna črna vina pa 3.50—4 Din za liter, črna vina se manj iščejo, ker so se dalmatinska kakovostno boljša vina pocenila. = Ustanovitev brazilsVo-jugoslovensk« banke v Beogradu. Na inicijativo brazilskega generalnega kouzala v Beogradu se bo ustanovila brazilsko-jugoslovenska banka v Beogradu, ki bo gojila gospodarske stike med Jugoslavijo in Brazilijo ter s tem izločila celo vrsto posredovalcev. Banka bo pospeševala neposredne trgovinske zveze med obema državama in bo zgradila velika skladišča kave v enem jugoslovenskih pristanišč. Ta skladišča bodo glavne zaloge za ves Balkan. = Podružnica Državne hipotelsarne banke v Sarajevu. Po sklepu upravnega odbora Državne hipotekarne banke bo novoustanovljena podružnica te banke v Sarajevu pričela z delom prihodnji mesec. Za upravnika te podružnice je postavljen III-ca Vasiljevid. — Redni občni zbor bo imela Konzervna tvomica »C-lobus«, d. d na Vrhniki dne 2. julija t. 1. ob pol 12 v prostorih Zadružne banke v Ljubljani. = Pomorska banka v Gružu je začela te dni ponovno poslovati Predlog za prisilno poravnavo je nprava banke umaknila, ker je prišlo do poravnave z vlagatelji. = Zadeva prisilne poravnave Centralne kreditne banke v Beogradu. Na tTetjem naroku so se upniki m zastopniki banke zedi-nill v tem, da se uvede poravnalno postopanje. Banka ponuja upnikom 100% z 8 odstotnimi obrestmi. Terjatve do 25.000 Dht bi se izplačale v 4 enakih obrokih tekom 2 let, a svote preko 25.000 Din v 3 letih. Prvi izplačilni rok bi bil 1. oktobra L L = Povlšek glavnice. Nlhag, d d. za tr-govinu 1 industriju drva v Zagrebu povišuje glavnico od 16 na 28 milijonov Din z izdanjem 240.000 coviS delnic oo 50 Din nominale s pravico na dividendo 1925. Delničarji optirajo na 16 starih 5 novih delnic po tečaju 56 Din. = Plačevanje carine z zlatom. Ker je ceni zlatu padla, so začeli trgovci v Skoplju s 15. t tn. plačevati carino v napoleondorih. Država bo sicer zaradi tega prejela manj dinarjev, kakor je predvideno, toda bo imela zato druge koristi, ker se bo zlato na ta način koncentriralo v državnih blagajnah, odnosno pri Narodni banki. = Pospešeno carinjenje svežega sadja in sočivja. Generalna direkcija carin je naročila svojim organom, da se morajo pošiljat-ve svežega sadja, sočivja in podobnega, ki uvažajo za neposredno potrošno in katerih vrednost ne prekorači 5000 Din, takoj cariniti = Pred srednjo letino češpelj v Bosni Po poročilih sarajevske Trgovske in obrtniške zbornice bo pridelek češpelj v Bosr.i letos srednji (okrog 1000 vigonov). Izgledi pa so, da bo kakovost češpelj boljša kakor lani in predlanskim. = Uzance za trgovino z medom. Beograjska borza se je bila nedavno obrnila na novosadsko s prošnjo, da ta izdela speciial-ne uzance za trgovino z medom (strdjo) za celo državo. Novosadska borza je sedaj izdelala te uzance, ki bodo predložene predsedniku borze v odobritev. = Novi pomorsko-carinski predpisi bodo stopili 27. t. m. v veljavo. Predpisi obravnavajo postopanje carinskih oblastev in določajo natančno pojm tihotapljenja na ladjah. = Težkoče uglednega madžarskega denarnega zavoda. Eden najstarejših in najuglednejših denarnih zavodov v Budimpešti, Ze-dinjena glavnomestna hranilnica, se nahaja v plačilnih težkočah. =: Znižanje romunske izv°zne pristojbine za govedo. Posebna komisija rtrmun-skega trgovinskega ministrstva je sklenila te dni znižati izvozno pristojbino za govedo od 8000 ra 5000 lejev. = Prost Izvoz žita nove žetve v Rumu-niji. Iz Bukarešte poročajo, da bo za žito nove žetve v Rumuniji jjopolna svoboda. Vse izvozne zabrane se bodo ukinile in bo treba za izvoz žita plačevati le izvozne pristojbine. -_=• Aktivnost francoske trgovinske bilance. Po statistiki francoske carinske uprave je znašala vrednost francoskega uvoza v prvih petih mesecih t 1. 15.85 milijarde, izvoza pa 18.12 milijarde francoskih frankov. Trgovinska bilanca v tem času je torej aktivna za 2.27 milijarde francoskih frankov. Napram enaki dobi lanskega leta je uvoz znatno padel, a izvoz se povečaL Bora?© LJUBLJANA. (Prve številke pomenijo povpraševanja, druge ponudbe ia v oklepajih kupčijske zaključke). Vrednote: 7% posojilo 62—0, Vojna škoda 206—0, Celjska posojilnica 200—205. Ljubljanska kreditna 225—265, Merkantilna 100—104 Praštediona 800—806, Kreditni zavod 175— 155, Strojne CI—135, Trbovlje 335—345, Vevče 100—111, Stavbna družba 265—280, 4 v Mariboru. 14154 Nameščenle * vseh strokah v Sloveniji, Hrvatski in drugje, dobite v najkrajšem času, ako se obrnete pismeno ca naslov: Ojrlasno-Namiestbenl Odsjek Delta-Stan, Zagreb. Ilica 11 12618 Gospodinja priletna, ki zna poleg klinih tudi vrtna dela opravljati in za 2 osebi kuhati, se spreime. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava •Jutra*. 14236 Uradnikn • kapitalom nad 60.000 D, sprejme takoj industrijsko podjetje. — Ponudbe pod •Zanesljiv 7130» na upravo •Jutra*. 14439 Jurlst sodnik t pokoju aH odvetnik brez službe, se i I 5 e. Ponudbe na upTavo »JutTa« pod .Jurlst 7111». 14384 Prodajalec sladoleda se sprejme proti kavciji 600 Din. Naslov pore upr, «Jutra». Potnik za Slovenijo dobro uveden. Vi bi prevzel poletr drndh predme, tov še dohro idoč predmet proti proviziji, se išče. Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Dober predmet 1000». imi Prikrojevalka direktrice, za izdelovalni-co ženskega in moškeea perila (samo prva moč), se išče. Ponudbo pod značko •Perilo* na upr. «Jutra». 14458 Kinooperater mlajša, dobr* moč, se išče. — Dopise z zahtevami na naslov: Kino «J a d r a n». Bled. 14463 Brivski pomočnik dober delavec, se sprejme takoj. — Josip ffolj, brivec in lasničar, Brežice. 14465 Dobre akvlziterje za nabiranje popolnoma no-vih reklam, se išče proti proviziji. Naslov pove upr. •Jutra.. 14469 Absolvent rud. šole v Celju — uslulben pri večjem rudarskem podjetju v Srbiji kot jamomereC, želi spremeniti mesto, — najraje kje v Sloveniji. Ponudbe I navedbo začetne plače je poslati na naslov: »Jaraomersko odelenje» P. Raška, Baljevac. 14520 Registrirna blagajna velika, 6 števcev, elektr. pogon, pogon 220 V, 1 predal, v dobrem stanju, se proda. Vprašanja na upravo •Jutra* pod .Registrirna«. 14375 Usnjar, strokovnjak išče službe pri večjem pod-jetju. Ponudbe na upravo •Jutra, pod SIfro «F. J.» National mala registrirna blagajna, se proda to lastno ceno. Naslov pove sprava »Jutra* 14361 14492 Gaterist samostojen in z večletno prakso, dobrimi spričevali, samec, ieli premeniti mesto Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dobra moč 7166». 14504 Gospodinja ki bi opravljala vsa dela, išče mesta, najraje pri samostojnem gospodu. Naslov pove upravi »Jutra«. 14512 Kroj'aški pomočnik išče stalnega mesta. Naslov pove uprava »Jutra». 14445 (iišeto) Stenogralinja Izurjena, žeii svoje mesto premefiiti. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod »Steno-grafinja« na upr. »Jutra*. 14180 Elektro-obratovodja 1 večletno prakso, išče mesta kot obratovodja, n3d-monter ali kaj sličnega. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Obratovodja 6057*. 12538 Išče se sobarica je zmožna šivanja. — redstaviti se je » hot -14528 »Tivoli*. Prodajalka mlajša moč. liče mesta r trgovini. Naslov pove nor. »Jutra*. 14018 Kemik dober analitik, starejša moč, išče ta popoldneve v Industrijskih podjetjih In tovarnah primerne aapo-slltve. — Cenjene ponudb« pod »Kemik 7W» U upr. •Jatra*. MBDfi Vrtnarica zmožna slovenskega, nem-Skega in madžarskega jezika, išče mesta pri boljši rodbini k 2—3 mlajšim otrokom. Ponudbe pod »načko •Vrtnarica* na podružnico •Jutra* t Celju. 14470 Maserka dobro izvežbana, iSče mesta v Ljubljani ali itvfn. Ponudbe na upravo »Jutra* pod «Hasaža>. 14484 Pohištvo (rabljeno) 2 postelji, j omari, miza. 2 mizici, 5 stolov, divan, nočna omarica, umi. valnik in veC slik se telo poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 13938 Klobuki in slamniki po skrajno znižanih cen Ali. I Samo kratek čast 1 Trgovina KrejčI, WoIfova ulica št. 8. 1M19 Dvokolesa otrolkl rotičkl to pni tika p« rallant ce«L Ceni-H frank®. Prodal« na rake. »Tribuna* r. B. L., tovarna dvokoles ta otroških vozičkov. Ljubljana, Kariovska cesta 4> Drva za kurjavo kakor hrastovi In bukovi odpadki (riajmkl), M predajo po 18 pu 1 kg m 1500 Dre deeettonald vagon — fresko vagon Črnomelj •Zora*, parna žaga to to-UUJet Železne postelje zložljive, z mrežo, 325 Din; iimnice in morske trave po 300 Din; posteljne mrežo, otomane. diratie In tapetniške izdelke, ima * zalogi najceneje Rudolf Radovan. tapetnik, Krekov trg Št. 7. 14302 Starinske pohištvene predmete, se proda v Rožni dolini U. 28, cesta V, Ljubljana. 14284 Bela moška obleka in otroški (šport) voziček, se proda na Valvazorjevem trgu 7/n, levo. 14498 Otroška zibelka skoraj nova, se ceno proda Naslov pove uprava »Jutra« 14509 «Wanderer» avto tfisodežen, a električno raz svetljavo in samonagonom, v prvovrstnem stanju, se za 36.000 Din proda. Ogleda se iri H. Kehda, LJubljana, lestni trg 17. 13754 2 paviljonska načrta kakor ena na polovico steklena stojnica, uporabljiva tudi ta verando, se poceni proda. Novotnv, Dunajska cesta 9. 14472 Prazne steklenice «Odol» k n p n ] e drogerlja Anton Kane, sinova, Židovska «1. It. t 179 Polhove kože in vse druge, kupuje vedno P. Z d r a v I 8, Ljubljana. Florijanska ulica Itev. 9. 254 Pozor! Pozor! Najvišje pl8?u|em stare moško obleke, čevlje In pohištvo. Dopisnica aado-stuje. da pridem na dom. Drame, Linbljana, Gallusovo nabrežje It. 29. 14368 Kostanjev tanin. les svež ali suh. kupim v vsaki mnollni, na vseh dolenjskih postajah. Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Tanin«. 14530 Gostilniški štedilnik dobro ohranjen, kupim. Naslov pove uprava »Jutra 145=9 Vrtne stole prodaja najcenejše R o ž -mane 4 Kom p., Ljub. ljana, Klrje 4. 295 Lnnski orehi v večjih množinah, s« kupijo in prevzamejo na licu mesta, po primerni ceni. — Ponudbe na unravo »Jutra* pod »Inozemstvo*. 1444S Otroški voziček bel, a nlklastim podstavkom, dobro ohranjen, ee poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 14506 Zaloga malinovca pristnega, i« domačih gorskih malin, ima vedno L. sodavičar in Vrh. 14239 Pisarniška oprava (n ManCaa tehtnica t uteži, s« radi eputtltre podjetja, po Mlo ugodni ceni proda. Naslov pov« sprav« •Jutra.. 1448» Dve kompl postelji hrastovi, a Aretanl, nočni omarici t marmorjem, N preda aa T80 Ma. Pelrre e« na Gallusovem nabrežju It. n pri Balailta. 14481 Knjige cnAme-MaMaen rv-čaja, nerabljene, e« ugodno prodaj«. Ptnadb« pod lifro »Jatr Ročni voziček na 2 ali 4 kolesa, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na tovarno Sajovicft Komp. LJubljana 7. 14480 Amerikanci, pozor! Samo 8000 dolarjev Je potrebno, da postanel posestnik krasne hile, v kateri Je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom, gostil-r.•■ tt-karlja 14 trafika, na telo prometnem kraju ob drž. železnici. Cena je po-lovična od prave vrednosti in se proda samo radi bo-iezni. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra* pod znacito •Lepa bodočnost*. 14098 Stanovanje 2 sobama, kuhinjo in predsobo, z električno razsvetljavo, v sredini mesta, bo odda proti odkupu novega pohištva ali posojilu 20.000 Din. — Naslov pove uprava «Jutra». 14433 Velika trgovska hiša enons.dstropna v večjem trgu Slovenije, a vsem blagom in novo trg. opravo, koncesijo itd., se radi pomanjkanja denarja najugodneje proda. — Ponudbe na upr. .Jutra« pod It. S50.000 14058 Manjše posestvo se vsled smrti proda — Oddaljeno ie 15 minut od kolodvora Brežice in obstoji iz pritlične tidane hile, podarskega poslopja, vrla 1 orala temlj" »raven hiše. Cena Din. — Pojasnila daje Franjo Kos, Karlovac. Benija Itev. 120. 13781 Boljša prilika! Proda se lepa enonadstrop-na hiša t gospodarskim poslopjem. tre ven velik vrt in sadonosnlk. Edina dobro idoča trgovina brez vsake konkurence, pol ure od železniške po«taje. — Cena telo nizka, polovica lahko ostane. Pojasnila daje Iv. O a j I e k, postaJenač»lnik, MestinJe, poŠta Podplat. 11298 Majhno posestvo oddaljeno 8 minute od kolodvora Poljčane, se proda — Vpraša se v trafiki na kolodvoru. 14524 Hiša s trgovino in vsem inventarjem, rodoviten vinograd, gozd in njiva, vse tik postaje železnice Pollčane-Konjice. se proda. Naslov pove unrava •Jutra«. 139S5 Majhna hišica v mestu, Mlzu tramvajske postaje, se kupi. Naslov v upravi »Jutra«. 14482 Dne 27. iunija 1925. ob 9. uri dopoldne se vrši prt okrajnem sodišču v Novem mestu v sobi It. 80 prisilna dražba gostilne, trgovine v Poljanah It. 28 t 200 parcelami njiv, travnikov, fo-adev. — Cenilna vrednost 888.500 Dia. 14372 Hišo a B-4 sobami, kuhinjo In vrtom, » Ljubljani, kupim ta 100.000—120.000 Dia- — Pomsdba na upravo «J«'r»» ped ■ MSI Vera! Dvignite pismo r upravi •Jutra« pod «Tiha sreča«. 14446 Resnega znanja leti gdč. a gospodom, starim nad 40 let, ki Ima svoje stanovanje v Mariboru ali Celju. Dopise na upravo »Jutra« pod značko »Jelenicu. 14467 Grafoiog! V kolikem ča«s odgovorite na dopise? Čakam nestrpno. Odgovor na podružnico »Jatra« v Celja med anafko »m. »« 14471 Plemenitega gosp. ki bl aajn« pomagal t 8000 Din. Itte samostojna dama. Vračilo po želji. Dopise na Upravo »Jutra« pod tnačko •Diakreteo »rtJaHJatro« Mlad obrtnik samostojen, 28 let star, it ljubljanske okolice — Ieli znanja s simpatično gospodično ali mlajžo vdovo, v svrho ženitve. Ponudbe e sliko na upravo .Jutra« pod značko »Tajnost 7165«. 14502 Kobila prama, amerikanske polno-krvne pasme, stara 3 in pol leta, se proda. — Istotam se tudi proda napol krita, nova (malo rabljena) kočija Naslov pove uprava »Jutra« 14199 Majhnega psička Kavalera, želim kupiti. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Foiterier*. 14485 Realitetni pisarni nudim 5000 Din (pozneje še več) brezobrestnega posojila. pri kateri bi se par mesecev specijaliziral, radi otvoritve lastne realitetne pisarne v Beogradu. — Ponudbe na upravo »Julra* pod »Brezplačno posojilo in delo«. 14491 Inserate za Italijanske časopise pre« vzema po original, tarifnih cenah Pubbliclta Cehovin, Trst, XX Settembre 65. 13998 je najbolj!« žitna kava. 256 Motorno kolo (»D« Ead), novo ln prvovrstno, nova tipa 1925, izdelana za priklopni voz — ZHinenism za novi majhni B. S. A. Naslov: Maribor, poštni predal 41. 14347 Lepa punčka stara 2 do 4 leta, zdrav«, brez staršev, se vzame za svojo. Ponudbe na naslov: Cill Rolič, Celje. 14469 Zamenjam pianino fin, rjav, za dobro ohranjeno motorno kolo. Naslov pove uprava »Jutra«. 14478 Pralni aparat najboljši in najcenejši. M veruje perilo in ga suežno-bclo čisti, je Samobelin. Gospodinje, ne trudite ee a ročnim pranjem, ne dajte perila pericam, ker prište-dite nabavni trošek Samo-belina s trikratnim pranjem. Cene: 401 Din 200, 351 Din 190, 301 Din 180, 251 Din 170. — Pošilja s« po povzetju ali predplačila. Poštnina se računa posebej. — Naročila sprejema: »Vak«, vnovčevalnica patentov in izumov, družba z o. t. v Ljubljani, 8elen-hurgov« ulica St. 7. palača Jadransko-Podunavske banke. U. nadstr., »oba št. 88. 14495 Kdor hoče spoznati mesta lo kraje t Brratskl, Bosni, Vojro-tfiai, Srbiji. Dalmaciji Itd., naj moti A. Melik: Jugoslavija Zemljepisal pregled. IL del. Na 524 straneh podaja knjiga, ki ji je priložen tudi zemljevid, podroben popis naie države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, bolj&a izdaja 67 Din 50 p. Naroča M prt Tlakoval zadrugi v Ljubljani, Preiernova ulica St. 94 James Oliver Ctirvvood Elgktrofeitftižfte femrnke Kopalne obleke za darae, gos?ode in otroke! Kopalne čepice, čevlji in druge potrebščine. Velika izbera modemih kopalnih plaščev. Pošilja se po pošti! Cene konkurenčne 1 Uu&liana, Ssian&sargsvarf. ti 7, hlia 3ad?arwke banke. , " \ Do&avliai©? Bs?s©fliinejše tn najcenejše eJektro-mo* torie, turfeosensratorje In vse ostale eiefcfrtine stroje. Grade: eleklršžne centrale, električne ielesnice, cukrarae, pivovarne, rudniške naprave Itd. Obračajte »e v vseh primerih na pisarno v ljubliani Poset Inženirja ie brezplačno na razpolago. ki Vam nurii zastopstva in zveze nemških, čeških in avstiiskih tvrdk, ako želite novosti, pouk in aktualne predloge. Vzorec z zanimivim pianom razpošilja HOi/lNSKA AGENCIJA V0R51Č, Karibor. Vrbanova 19. sli zastopnik v Ljubljani OEZISERU MIZEHIT. Bleiw8i;ova 5. 3312 zopef dospeli. Dobe se po 120 Din za par pri M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. 3509a Roman Ulempiegel in Lam Dobrin Junaka veseljaka iz dežele Fldnderske. Stane broš. Din 60, vez. Din 70 brez poštnine. Naprodaj v knjigarni .TISKOVNE ZADRUGE* v Ljubljani, Prešernova u. 54. (Nasproti glavne pošte.) marljiv in spreten dobi staSno natnaščcnie, Zglasiti se je v konfekcijski tovarni Fran De. renda & Cie na Emonski cesti št. 8 100-150 dunuma Dunum je 1000 m-) prvorazredne oranice, 8 km odda-iiene od mesta Banja-luka ob železniški progi Banjaluka—Prijedor in 500 dunuma prvorazredne otanice v enem kompleksu, in 40 dunuma bukovega gozda, 4 km oddaljeno od Pri-jedota ob državni cesti Prijedor—Banjaluka. — Ugodnosti pri piačanju. Zemljišče se odda v slučaju pogodbe takoj v posest. Obrniti se je na dr. Ante Politeo advokat v Banjaiuki (Bosna). 3437-a I. StiepuSin Si&ak ' A priporoma boljše Ura-1 burice, itiu- irl o., putitur. jPi^^V 10 ostale P0-jMkjV-a trebičinc za w glavni isSici Maribora se proda. Sortirana ie z novim blagom in dobro uvedena pri dobaviteljih ln kon-zumentih. Vodi se v manjši režiji. Radi preselitve v rojstni kraj proda cg brez icdstopnine. Potrebno je za takoj 100 do 120.000 Din, ostanek 'se lahko sporazumno odplačuje. 342oa Resni reflektanti naj se obrnejo na Oglasni zavod Vorsiča n£stcc3n>k, Maribor, Slomškov trg 16. _ II j PeS^la O moško, žensko in otročje 293"a M j iC©palrBi plašči, tricot-obleke, čevlje || Hamisni prti in prti«, beli in barvani J| j P@S"lei|nifaa: Odeje, rjuhe, blazine H 1 Pei*|e in puh ter popolne |f| 1 @prGine za neveste in dojenčke || || ©* Ja HAUflU^^f Mestnf trgJ šttf. li P Kaj Vsm še vedno ni znano da se naic?neie in na;b