Cena VSO din # Mi smo bili prej... ostali bomo potem. Ml F. Palacky Uredništvo in uprava: Maribor, Kopallika ul. t - Tel. 25-<7 . Izhaja vsako toboto Velja letno J« din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, za Inozemstvo letno 50 din Rokopisi se ne vračajo - Poit. ček. rai. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Na ogled brezplačno !| Ofodržffg^ Zdaj pošiljamo na ogled nadaljnjim lovim naslovnikom po pet zaporedjih Številk (št. 33/19. VIII.—37/14. {%•), št. 35. od 31. avg. s položnico. Teh ^cvilk ni treba vračati. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo do-'lfl tednik naročili — zadostuje dopisnica — aJi nakazali vsaj del, to je najmanj za 3 mesece din 9— naročnine. zavrzite nobene položnice! »Edinost« n°j gre iz rok v roke med prijatelje! Cenj. zaupnike prosimo za sodelovanje! Uprava »EDINOSTI« Maribor, Kopališka ulica Boi za nadvlado na svetu Kdo bi sledil Veliki Britaniji, če bi izgubila svojo premoč? v Načelnost v naše politično življenje! . Zgodovina slovenskega političnega ?v'jenja kaže nam vprav nerazumljivo in ' j i* Vsaki kršitvi njene nevtralnosti pa se bo Jugoslavija uprla z vso sito. (Trg. list, 18. avg.) Rusko-nemška pogodba - podpisana Kot strela iz jasnega je vplivala na svetovno javnost vest o predstoječi ru-sko-nemški nenapadalni pogodbi, časopisi poročajo v velikih naslovih o tem dogodku kot o svetovno zgodovinskem preobratu, čigar daljnosežnosti ni mogoče presoditi. Kakor vedno je tudi pri tem dogodku mnogo pretiravanja in senzacionalnosti. Predvsem je treba povedati, da so listi kot običajno postavili čitatelje nekoliko prezgodaj pred izvršeno dejstvo. Čeprav je tekst obeh uradnih agencij DNB in TASS nekoliko nejasen, je danes vendarle gotovo, da pakt še ni, vsaj, ko to pišemo, sklenjen in podpisan. Nemški zunanji minister Ribbentrop se je sam odpeljal v Moskvo na razgovore. Pogodba je še povsem neznana. Iz Rima poročajo, da bo imela tri točke: 1. Nemčija in Rusija se zavežeta, da ne bosta druga druge napadli. 2. Prevzeli bosta obveznost, da ostaneta nevtralni v primeru, če bi bila ena od njiju napadena. 3. Vsaka izmed obeh držav podpisnic obdrži pravico, da sme vsak čas odpovedati nenapadalno pogodbo, če bi to smatrala za potrebno v primeru, da bi katera od obeh držav podpisnic napadla kako drugo državo. Prav v tej zadnji točki gledajo nekateri optimisti jamstvo za vse ruske sosede, torej tudi za Poljsko. Toda velike demonstracije v Gdansku bi tega mnenja ne potrjevale... Jasno je, da so poslaniki obeh demokratskih držav, ki so v Londonu na pogajanjih vprašali pri ruskem zunanjem komisarju Molotovu o pomenu teh vesti. Odgovor sicer ni znan, pač pa je podala sovjetska uradna agencija sporočilo, da ta nenapadalna pogodba še ne izključuje nadaljevanja pogajanj za sklenitev skupne pomoči proti vsakemu napadalcu. In res so demokratske delegacije še v Moskvi ter se še naprej pogajajo... Angleška vlada je smatrala za potrebno, da poda izjavo, po kateri ti dogodki niso angleškega stališča napram Poljski v prav ničemer izpremenili in da so slej ko prej pripravljeni zoperstaviti se vsaki nasilni izpremembi obstoječega stanja. Sicer so pa ugibanja o paktu najrazličnejša. O pomenu tega dogodka prevladujeta dve mnenji: namreč, da je ali vojna nevarnost odstranjena ali pa da se je stopnjevala. Odgovor na to vprašanje bomo dobili že v naslednjih dneh. Posebno zanima evropsko časopisje, kako more priti do sporazuma med dvema do včeraj smrtnima sovražnikoma. Saj sta bili Nemčija in Rusija edini -pravi ideološki nasprotnici v Evropi. Nekateri francoski časopisi se norčujejo, češ ali bo pristopila tudi Sovjetska Rusija k an-tikomintemi? Danes lahko vemo le eno: Najhujši udarec sta dobili demokraciji, ki sta mesece in mesece z raznimi drobnimi pomisleki zavlačevali sklenitev pogodbe z Rusijo (zanimivo je. da se Nemčija ni pomišljala niti da pošlje eno najvidnejših osebnosti svoje politike na pogajanja, do-čim se niti Anglija niti Francija nista mogli odločiti k tako daljnosežnemu koraku. Kdo bo imel od tega koraka največje koristi, pa bo pokazala šele bodočnost. Ali Nemčija, ali Rusija, ali ob dve, ali nobena izmed njih, to je še veliko vprašanje. jad. Rusko nemška pogodba ki je bila sklenjena v noči na četrtek, se glasi: Vladi Nemčije in Rusije sta se v svojem prizadevanju za mir odločili skleniti nenapadalno pogodbo. 1. Obe vladi se odpovedujeta vseh na-silj druga proti drugi, bodisi sami, bodisi v zvezi z drugimi. 2. če bi bila katera izmed njih napadena po tretji sili, tej tretji sili nobena ne bo pomagala. 3. Tudi v bodoče ostaneta v dotiku. 4. Nobena izmed njih se ne bo udeležila političnih skupin, ki bi bile naperjene proti eni izmed njih. 5. Morebitni spori se rešijo na konferencah in na prijateljski način. 6. Pakt traja deset let, potem se avtomatično podaljša še za pet let. 7. Pakt stopi s podpisom v veljavo in se naj čim preje ratificira. dni po svetu □ Predsednik Roosevelt je prekinil svoj dopust in se vrnil v Washington. Ne kateri časopisi sodijo, da bo izdal novo poslanico evropskim narodom. □ Slovaški zunanji minister Durčanski se je v svojem nedavnem govoru bridko pritožil zoper nekatere vesti po inozemskih časopisih, ki hočejo vedeti, da nameravajo na Slovaškem uvesti diktaturo. Slovaške oblasti bodo vse tiste inozemske novinarje, ki o Slovaški ne pišejo ugodno izgnale. * □ V Bnixellesu se sestaja mednarodna konferenca držav, ki hočejo- v morebitni vojni ostati nevtralne. Iniciativo za to konferenco je dal sam kralj. Ta konferenca bo kakor pričakujejo izdala manifest, ki bo opredeljeval njihovo stališče. V Oslu so s tem načrtom izredno zadovoljni. □ Britansko brodovje je zapustilo luko v Kairi in odjadralo v vzhodno Sredozemlje. □ Egiptska vlada se je odločila, da pri zna Sovjetsko Rusijo. □ V Belgiji so pričeli socialisti, kakor poročajo listi oster boj proti Pierlotovi vladi. Sestaviti nameravajo vlado katoličanov, liberalcev in socialistov. □ Italijanski zunanji minister Ciano, ki se je mudil v Tirani, se je z letalom vrnil v Rim, kjer je sprejel poslanike velesil in z njimi izmenjal svoje nazore o mednarodnem položaju. □ Okoli Gdanska postaja napetost ved no večja. Nemški časopisi poročajo o zbiranju poljskih čet ob slovaški in nemški mtji. Podobno očitajo poljski listi Nemcem. D Na cionističnem kongresu v Ženevi je izjavil delegat Sertock, da bodo ostali Židje Angliji zvesti, da pa pričakujejo izpremebo polestinske politike. Proti Beli knjigi se bodo še nadalje z vsemi sredstvi, seveda ne s terorističnimi borili. D Organizacija češke narodne garde strelcev so razpuščene in prepovedane v vsem protektoratu. □ Nemška vlada in ruska vlada sta se sporazumeli za poživitev gospodarskih stikov. Nemčija je dala sovjetski Rusiji za 200 milijonov mark kreditov, torej za eno petino tega, kar je .imela Sovjetska Rusija pred leti, ko so bili gospodarski stiki najvažnejši. □ Angleški parlament je sklican za četrtek, da potrdi izredne vojne ukrepe in plonomočja, ki jih zahteva vlada. (□ Angleški poslanik v Nemčiji Hender-son je bil pri Hitlerju in mu izročil spomenico, v kateri angleška vlada ponovno poudarja svojo voljo, da vztraja prt jamstvih za Poljsko. Hitler je izjavil, da se Nemčija ne more ozirati na angleška jamstva, kadar gre za njene življenjske koristi. □ V angleških dominionih se je pričelo močno gibanje, da se v teh nevarnih časih izrazi zvestoba Veliki Britaniji. Take izjave so dali v Avstraliji, Novi Zelandiji in Južni Rodeziji. Boj Madžarov za nevtralnost H -f }1i.nki!r») 111 i f mim ijM i 1 P l i n i!\; ui'c i i m'tult ' ’* ^ vj.i j ta I 'Hii iyf kT-i 'b i # 'i 'h k j Vi i 11 'i iVtft ii i i * i */v i ,v c n j 11 11 * S.\ t i .m 1 v.,-ri’i Vib "i J' i,'i * t; i ii ifi li- ti Jr »i it \ W ri.v ii v .n? i Vi Vl.i t\i, ii. < ti ii 11 Vi Uj 11 i lil' i lit ■ t) V .m uJti «1 ,t 't * iv li\ii ivtr/ t ‘ i t Ti i $ , j n'. ' i ’’ . 1 'ii A . i i J. f: 'M ' 1 I f J ' 1 11.1;! ' II Ji i 111 i « ua s i\ h t H i;I iIhjjhi (r* " i -.k * ‘T,! gl <':• rJACU'**!! 'tl t i I 4 : li l . C . i s I, i | fj.l ' U \ H » ^ .f H .ifi II l.K fu. 'n i to 11tihi' i uii' tis a.i n m Zanimiv v tem oziru je bil govor predstavnika stranke malih kmetov Tiborja Eckhardta na strankinem zborovanju. V svojem govoru je poudaril, da mora Madžarska nasprotovati vsakemu na- padu, naj pride s katere koli strani. Madžarska hoče in mora še vnaprej ostati samostojna in mora zaradi tega voditi samostojno politiko v zaščito njenih interesov. Zahteva nemškega življenjskega prostora je v nasprotju z željami Madžarske. Monopol se ne sme dati nobeni državi. Mi želimo biti nevtralni, je dejal Tibor Eckhardt, in ne želimo biti pahnjeni v vrtinec. Ako sta nam prijateljici Nemčija in Italija, nam je prijateljica tudi Poljska. V primeru poljsko-nemškega spora ne smemo prevzeti nobenih obvez nosti proti komur koli. Tudi v madžarskem časopisju srečavamo podobne glasove. Posebno v zadnjem času ima njihovo uporno poudarjanje ma-džarsko-poljskega večletnega prijatelj stva že skoro demonstrativen značaj. Neodvisnost in svoboda Poljske, pravi n. pr. »Nemzeter«, je v skladu s svobodo in neodvisnostjo Madžarske. ★ Nova letala je prejela te dni naša država iz Nemčije. Gre za prvih devet hitrih aparatov, ostali slecte v kratkem. Nova uprava Delavske zbornice si prizadeva, da bi odpovedala vsem socialističnim strokovnim organizacijam prostore v Delavskih zbornicah. »Slovenski delavec« imenuje ta postopek službo slovenskemu narodu. □ Francoski poslanik Coulondre je pozval vse v Nemčiji živeče Francoze, da zapustijo Nemčijo in se vrnejo domov. □ Belgijski kralj Leopold je izdal pretresljiv poziv k miru. □ Bolivijski diktator Busch je postal žrtev atentata, ki ga je smrtno nevarno ranil. Prošnja zaupnikom V prvi polovici maja smo poslali zaupnikom okrožnico — tisto rumeno tiskovino — s prošnjo za sodelovanje no določenem načrtu in z določenimi, kar mogoče ugodnimi pogoji za tako sodelovanje. Hvaležni smo zaupnikom, ki so kaj kmalu ustregli naši prošnji. Prosimo jih, da naj blagovolijo podpirati našo skupno pošteno stvar tudi za naprej s enako in po možnosti s še večjo vnemo! Druge zaupnike, ki se Se niso odzvali naši prošnji, pa ponovno vljudno prosimo, da naj izvolijo to čim prej pristori-ti, odnosno pridobiti za to in nam sporočiti kako drugo ugledno osebo iz domačega kraja, ki bi mogla in hotela na naprošeni način sodelovati! Maribor, Kopališka ulica 6. UPRAVA »EDINOSTI« SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo. da Došllejo 6voie orlsoevke najkasneje do vsakega torka v tednu. $ Oddaja plemenskih kokoši Kakor prejšnja leta, bo banska uprava tudi le tos v svrho pospeševanja in širjenja domače štajerske pasme oddajala plemenske peteline in jarkice po znižani ceni, in to peteline po 10 in jarkice po 20 din. Posamezni posestniki ali kmetije si lahko naroče največ eno družino, to je petelina in dvoje kokoši. Naročila sprejme mestno tržno nadzorstvo v Mariboru v sobi štev, 5. do 9. septembra. Kontrolorje za izvoz sadja je imenovalo trgovinsko ministrstvo za letošnjo kampanjo. Imenovani so: za mesto Maribor inž. Alojz Lovko in inž. Ivan Rozman, za okraj Maribor, levi breg inž. Raoo turin in Ludvik Filipič, za okraj Maribor, desni breg Josip Novak in Martin Zupanc, za okraj Dravograd Karel Martelanc, za »kraj Slovenjgnadec Ivan Stropnik, za t. lij pri Velenju Anton Jelen, za okraj Ptuj Ivan Bregant in Josip šuštič, za Ormož Franc Ivanuša, za okraj Šmarje pri Jelšah Anton Pregelj, za okraj Konjice Stanko Zorčič, za okraj Ljutomer Janko Lipovec in Vekoslav Štampar, za okraj Dolnja Lendava inž. Mirko Peternel, za Kapelo Franc Novak, za Gornjo Radgono Janko Smodiš, za Rakičan Franc Sitar, za Apače Franc Režonja, za okraj Krško Franc Vardijan in Karel Skoberne, Ijano inž. Oton Muck in Alojz Jamnik, za okraj Litija Franc Šušteršič, za Ljub-za okraj Kranj Janko šumenja;k, za okraj Radovljica inž. Janko Rataj, za okraj Logatec Vladimir Mahorčič, za okrai Kočevje inž. Vinko Sadar, za okraj Novo mesto Franc Filipič in za okraj Črnomelj Gabrijel Ambrožič. + Na Bledu se vršijo važni posveti o bodoči ureditvi države in o rešitvi hrvat-skega vprašanja. V ta namen so zbrani na Bledu že kraljevi namestniki, vef 'ia-nov vlade in strokovnjaki, ki so izdelali načrt za novo ureditev, časopisi poročajo d:i je vsak hip pričakovati daljnosežnih sklepov in odlokov, ki bodo preusmerili sožitje vseh narodov v naši državi na pravičnejši podlagi. 7 dni Vsedržavni učiteljski kongres je bil te dni v Banjaluki, kjer se-je zbralo kakin 20G učitehjev in učiteljic iz vse države. Kongres je vodil predsednik Ivan DirnnjK iz Ljubljane, ki je podal obširno^ poroci.o o splošnem stanju osnovnega šolstva v Jugoslaviji, o nujnih potrebah^ ljudsK prosvete in o perečih zadevah učiteljstva. Sprejeli so razne sklepe, ki streme predvsem za povzdigo našega šolstva. Za volitve skupščinskih odborov sta bili. v‘°' ženi dve listi: lista stanovske linije in h-sta Novega učiteljskega pokreta. Stanovska lista je dobila 320, opozicija pa le 4, glasov. Izvoljen je dosedanji predsednik Ivan Dimnik. V krajevnem telefonskem prometu nameravajo uvesti, kakor poročajo ograda, nov način plačevanja pristojbin-Ne bo se več pobirala pavšalna pristojbi-na (naročnina), ampak se bo vsak pogovor zaračunal p oseb e, kafkor je to v medkrajevnem prometu, v »j.** I > ,< H 7»• in nun u f m ul»vt \ židovski kapital v Palestino. Finančno ministrstvo je določilo transferni Pr)" spevek za izvoz židovskega kapitala * Jugoslavije v Palestino na 39%. Zidovs« kapital se izvaža v določenih mejah n ta način da dobe naši izvozniki blaga * Palestino ustrezne zneske, nakazane o Narodne banke. Na sličen način si boflo obračunavali zneske tudi v Palestini- N ta način upajo pospešiti izvoz naseg blaga v Levanto. 0 »Jugočeška«, velika tekstilna tvor-nica v Kranju, je zvišala delniško glav' nico od 20 na 40 milijonov dinarjev. 0 Drugi dravski most v Mariboru s® približuje uresničenju. Izdelana sta dv načrta, iz železa in iz betona. Prvi bi sta 15, drugi pa 13 milijonov dinarjev. ** gradbo mostu naj bi se najelo posojilo. »• ga bodo odplačevali država, banovina, okrajni cestni odbor, okoliške občine j mariborska industrija, ki je v mostu zel zainteresirana. Državna ptujska cesta ^ zavila preko Pobrežja do novega niosi^ v Melju in se potem nadaljevala po E£' javčevi ulici pod železniškimi tiri, ki vodijo do carinarice ter okoli kolodvora d? Košakov, to je do državne ceste v št. uj-Na Pobrežju so posestniki brezplačno od- / stopili parcele za cesto. Ko bo novi mos gotov, ga prevzema država, ki bo potetn skrbela zanj in tudi plačevala večje zneske za amortizacijo. Računajo, da bo zadeva kmalu povoljno rešena. * Ljubljana zopet prvak v lahki atletiki. V Zagrebu se je vršila te dni medmestna tekma v lahki atletiki med reprezentancami Ljubljane, Zagreba in Beograda. Tri dni se je bil boj v raznih disciplinah. Ljubljana je nastopila z niocn. okrnjenim moštvom, tako da je dva un> vodil Zagreb. Tretji dan pa je Ljubljana zbrala vse svoje moči in zmagala z eno točko nad Zagrebom. Dosegla je točk, Zagreb 173.5 in Beograd tem si je Ljubljana že drugič prii:*oriia kraljev pokal. * Pred gradbo silosov. Kakor znano, je bila lani s pomočjo države ustanovljena privilegirana delniška družba »Silos«, z glavnico 220 milijonov dinarjev, ki bo v raznih krajih držav«’ gradil1« moderna skladišča za žito, za sadje ali Pa za oboje. Načrt se ima izvesti v petih Je' tih. Slovenija dobi po tem načrtu silo® za sadje v Mariboru in Ljubljani. Skladišča bodo opremljena s potrebnimi stroji, hladilnicami, čistilnicami, sortirnicam' itd; Blago se bo tipiziralo in prodalo, kadar bo za to potreba, vsled česat se bodo dosegle boljše cene. Kmetje, ki bodj? vložili blago v silose, bodo lahko dobi ' nanj posojilo. Mestna hranilnica ljubljanska, naj: večji denarni zavod, slavi letos v jesen1 petdesetletnico svojega obstoja. Je to ena prvih hranilnic na slovanskem ozemlju m neomajen steber našega denarstva ,n sploh gospodarstva. Jubilej se bo primer' no proslavil. * Vojašnice v Slovenjgradcu. Vojašk’ uprava je sklenila zgraditi vojašnico v Slovenjgradcu. Stroški bodo znašali kakih 3,600.000 dinarjev. Prva licitacija prevzem del je razpisana za 7. septembr^ ob 11. uri pri dravski divizijski oblasti ' Ljubljani, kjer se dobe pri tehničnem štabu vs;i potrebna pojasnila. p- Večjo skupino angleških turistov Je pripeljal parnik »Kraljica Marija v Spl'1, Ogledali so si splitske zanimivosti in ^re nili naprej proti Dubrovniku, kjer se bodo ustavili. 0 V Crikvenici se vršijo jugoslovan-sko-nemška pogajanja o raznih davčnin vprašanjih, ki se tičejo dvolastnikov, raz pravlja se pa tudi o drugih aktualnih gospodarskih zadevah. V važnih dneh • _ Kolo časa se obrača neverjetno naglo in prinaša velikanska presenečenja. Včeraj še sovražni tabori so si danes prijatelji ali vsaj v zelo dobrih odnošajih. Zdi se nam to vse čudno in celo verjeti včasih ne moremo. Pa je vendar res in ima svoje utemeljitve, ki jih ne poznamo in ki sottren-utno še zakrite z diplomatskim Pregrinjalom. Zato bi bila prenagla sodba o razlogih in posledicah na pr. nena-■ padalne pogodbe med Nemčijo in Rusijo lahko prav tako zmotne, kakor bi bile zmotne prehitre sodbe o zavlačevanju politične in vojaške fraincosko-angleško-ru-ske pogodbe. Vsekakor moramo upoštevati dogodke zadnjih mesecev, če hočemo vsaj za silo in v najpovršnejših obrisih razumeti poslednje svetovno politične dogodke, ki so vzbudili ogromno zanimanje in najrazličnejše komentarje, katerih pravilnost ali nepravilnost se bo pokazala v najkrajšem času. Nedvomno stojimo Pred velikimi stvarmi, ki bodo odločile končni potek evropskega razvoja in razčistile doslej nejasno situacijo. Nas pa ne zanima samo zunanje-politična, marveč Prav tako in še bolj notranje-politična situacija naše države.. Spričo senzacionalnih zunanjih dogodkov je zanimanje za delo na sporazumu sicer stopilo več ali manj v ozadje, vendar s tem na aktualnost} in važnosti ni prav ničesar izgubilo. Kakor poročajo, smo tik pred oficielnim sprejetjem sporazuma, ki bo začel uravnavati odnose med Hrvati in Srbi ter bo končno uredil tudi stalno razmerje vseh treh narodov Jugoslavije in s tem dal pogoje za uspešnejši razvoj naše države. °od težo - zunanje-političnih dogodkov vendarle po dvajsetih letih prihaja to, za naš obstoj in bodočnost tako pomembno vprašanje v prvo fazo uresničtve ter upamo, da ne bo ostalo le pri začetku, marveč se bo po krajšem razdobju razrešilo pozitivno v najširšem smislu besede. Zato pač ni čudno, da .pričakujemo z največjo napetostjo obe vprašanji: vprašanje razvoja evropske situacije in vprašanje oblike ter postopka izvedbe notranjega sporazuma. Obe vprašanji sta za nas odločilne važnosti; kakor utegne-evropska situacija pustiti tudi v našem državnem življenju svoje posledice, tako utegne notranja situacija v zvezi z zunanjo ustvariti Svojevrstno linijo, če ji ni zajamčen nemoten in šitguren potek. Vprav ta vprašanja, ki usnmzSajo zanimanje poslednjih dni, bodo odj kmia v našem notranjem življenju nad se mogočno in nas morda odvrnile od ma enkostnth strankarskih sporov, za kater ; v današnjih dneh ni mesta. Nikokr pa nas ti dogodki ne smejo najti nepripra' Jjene in ne smejo Pri nas povzročati »živčne vojne«, ki je Postala moderni izraz za strupeno časnikarsko pljuvanje n? iprotujočih si taborov. Nasprotno nas norajo najti trdne v zavesti,, da bomo p! ispevali k mirni ureditvi notranjih vprašanj in da si bomo po vsem enotni glede zadržanja napram vsem evropskim dogodkom, ki stegnejo sčasoma tudi nas potegniti v svoj vrtinec. Vrhovno načelo dobre strategije pa je ohranitev mirnih živcev, uravnoteženosti in Premišljenega odločanja. Kdor ne izpol- 'H- Al' : ) I i it lirV 1.1' mmm' ■ Pogovor z zagrebškimi »Deutsche Nachrichten** Naš predzadnji uvodnik pod naslovom »Pismo z dopusta ali beseda o gostih in gostoljubju«, je vzbudil veliko pozornost. Dobili smo več priznanj od takih, ki so prav tako opazovali kakor nii. Na poseben način se je ob ta članek spotaknil zagrebški tednik »Deutsche Nachrichten«. Innu V MAVI AJU ’*r iU V iii ‘,Vi,i -uVi i\t ihi-Y ti. tli st i*..'A tl tWi'i ■ »Deutsche Nachrichten« so se čutile po klicane, da se zavzamejo ne le za Nemce iz rajha, r.ttt v. vrti 'vv. V.vV.v.v,-«* iiiVii' - ampak da branijo tudi jugoslovanstvo gostinstvo, če drugače ne z opozorilom, da bi oblasti v prihodnje take članke onemogočile. Seveda pa je bilo treba preje dokazati, da^so bili tako Nemci iz rajha kakor tudi naše gostinstvo napadeni ali vsaj oškodovani. In to prav zares ni.bilo lahko, toda tako dobro šolanim novinarjem kakor so okoli »D. N,« je to vendarle uspelo. Treba je bilo predvsem nekoliko pomagati pri »dobesednem« citiranju. Odkod so se pri »D. N.« naučili na tak način citirati, ne vemo. 1 Auiituljui ul i Uj (lilhJ id Ji ilH Ti iti i!T)> n rrii.ifllfft H n \\\ m mumi in.! U1, irr, Ti df miiii .rrtt n ni' .htu "n mm a« • i ■ ' Iz vsega enokolonskega članka je vzel seveda samo .en košček in sicer brez ozira na to, da je ta košček s tem, da je iztrgan iz celote izgubil pravi smisel. Toda tudi ta košček je dobil svojo prav posebno obliko. V ilustracijo obnavljamo tisto mesto in ga primerjamo s citatom v »D. N.« (Krepko tiskano je prevajalec slučajno pozabil, razprto pa je ali dodano, ali izpremenjeno.) »Tujci na Jadranu so vseh vrst. Angleži, Francozi in zelo, zelo malo Čehov. Naj več je letos Nemcev. In vsak izmed njih ima svoje navade in vsak izmed njih ima svoje posebnosti. Na daleč jih je mogoče prepoznati. Angleži, ki jih je danes malo tu spodaj, so širokopotezni. Ni jim žal denarja. Oni so tisti, ki cene še sedaj nekoliko držijo pokonci. Fracozi mnogo vprašujejo. Za nje je to povSein nova pokrajina. Nekaj eksotčnega, kar je treba čim bolj spoznati in razumeti, da je mogoče potem o vsem tem pripovedovati doma. Za Francoze smo zanimiva pokrajina, vredna študija in simpatij. Največ je bilo tu vsako leto Čehov. Bili so sicer štedljivi, a vseskozi zvesti obiskovalci naših krasot. Nešteto vezi so navezali na naše morje in tudi naši ljudje so se kaj kmalu z njimi sporazumeli. Slovani se naglo sporazumevajo med seboj — kako drugače bi si mogli ležati vedno v laseh? Poseben tip (V »D. N.« je beseda »tip« pod ironičnimi narekovaji!) turistov so Nemci. Njim se na zunaj nikakor ne pozna, da prihaja iz tako bogate države. Njihove obleke so silno (»D. N.« pišejo »furchtbar« — strašno) priproste. Ko pridejo doli jih zavržejo in si takoj kupijo novo; trenutno naše trgovine z vragom, pa tudi naši krojači od njih dobro zaslužijo — žal, da ne plačujejo vedno z denarjem, ampak s kreditnimi boni, z nakazili, ki imajo svojo vrednost le v trgovskem prometu z Nemčijo. Prav lahko jih je spoznati. Ne le po jeziku (po naše se še po enem mesecu ne znajo zahvaliti). Najlaže jih je prepoznati (»D. N.« piše »finden« — najti) v raznih zajtrkovalnicah in mlekarnah. Maslo zahtevajo po gramih, šunko prav tako. In potem se čudijo — ne našim cenam — kateri kupec se pred prodajalcem čudi nižini cen? Pač pa se čudijo neomejenim možnostim nakupa. Oprezno vprašujejo: »Pa koliko tega smem kupiti? Naši trgovci se smehljajo: »Kolikor lahko plačate.« Potem se ti gosti spravijo k jedi. In priznati .je treba, da jim dobro tekne! Kdo jrm ne bi privoščil?« Pa bi kdo, ki pisca ne pozna, dejal, da so vse te razlike le odsev pisčevega ne-poznanja našega jezika ali pa njegove naglice in površnosti. V tem moramo pisca vzeti vsekakor v bran; kajti dobro vemo, da mu slovenščina dovolj gladko teče in da te razlike niso slučajne. Treba je točneje primerjati, pa se da takoj razbrati, zakaj je pisec nekatera mesta izpustil druga pa izpremeni! in priostril v določeno smer. Pisec se o Nemcih na Jadranu kajpak zelo laskavo izraža. Videti je, da je zelo dobro poučen o vsej gospodarski koristi, ki jo imamo od Nemcev. Takole piše: »Kaj pomenja naš tujski promet brez Nemcev? Oni prinašajo stotine milijonov v deželo im jih porabijo do zadnjega dinarja. Oni tvorijo 90% inozemskih obiskovalcev, so solidni potniki, ki jih v drugih evropskih deželah težko pogrešajo.« Za tem sledi rahel izpad1 proti Čehom, kakor je pri takem pisanju pričakovati. Ves članek je opremljen po nekih zgledih h' ’iWWiViY.': razprostirajoče se do državne meje JUed Zg. Cmurekom in Radgono do obron kov severovzhodnih Slovenskih goric. * °krajina je kntetijsko zelo bogata po pravnih pridelkih poljskih in travniških kultur, i% velikem delu pa je poraščena z gozdovi Ugodne geološke in terenske Prilike so vzrok, 'da je pokrajina tako go-sto naseljena, saj pride r„a 1 km= povprcČ-135 prebivalcev. V narodnostnem pogledu je prebivalstvo tega obmejnega de-a naše zemlje močno mešano in Je za kočevskim drugi največji nemški otok. tedanje Število prebivalstva presega pet IfSoč. Statistika zadnjega ljudskega ste-‘ia 1. 1031. navaja skupno število prebivalcev kotline, ki sestoji iz ene sa'llc0°‘?I Clr>e Apače, 4879, od katerih je bilo 2406 n«mške narodnosti, 2473 pa slovenske. Občevalni jezik je še dandanes do 80% nemški. Slovenstvo prodira v omenjeno pokrajino le postopoma s preseljevanjem Prekmurcev, ki si nakupujejo posestva in grade cela naselja samostojnih domov. Upamo, da se bo s tem čez nekaj let slovenski živelj znatno dvignil. Najbolj gosto naseljene vasi z nemškim “prebivalstvom so še dandanes: Grabe, Podgorje, Pogled, Stogovci, Drobtinci, žiberci, Ko-■n jišče, Jainhova, žepovci, Mahovci, Črnci, Apače, Segovci, Lutverci in Lokavec, ki pa meji na kotlino in spada pod' občino Sv. Ana v Slov. goricah, že sama imena omenjenih krajev dokazujejo po slovenskem izvoru, da je bila tu nekdaj iz-djučno slovenska pokrajina. Sploh pa je v navadi v Apaški kotlini zelo spačena ffemška govorica, ki je pravi Nemec iz irajha ponajvečkrat niti ne razume, ker se maglašanje povsem razlikuje od pismenega nemškega jezika in tudi izreki, ki se uporabljajo, so od pravih nemških močim različni. Ako se ozremo v širše razdobje predvojnih let, nam postane jasna ugotovitev izza dobe raznarodovanja, da je nemštvo tukaj. nastalo potom umetne propagande in vpliva takratnih nemških agrokratov (kmetskih velikašev). Nemška »Sudmark« in »Deutsche Heimstattenr bank« sta zlasti proti koncu prejšnjega stoletja zelo razvile svoj delokrog. V tem času je nemška šola dosegala vidne uspe- he med slovensko mladino, katere vpliv je segel tudi na slovenske starše, ki so se v mnogih primerih ponemčili. Tudi v cerkvenem pogledu je zavzemal vpliv nemštva širok obseg, kar je tudi značilno z ozirom na to, da je spadala ta pokrajina pod graško sekovsko cerkveno oblast. Danes po dvajsetih letih naše narodne in državne samostojnosti slika Apaške kotline v narodnostnem pogledu ni mnogo izpremenjena. J r«I/f II i i ci lJ j frt.ftu 'tli ■ 'ir.'j; • i \ k L' n.'i iiffii Vi j .jirlmraift uuiVHUB, ■i Idili sli 'j p.1 it$j, J i j g uAinn:) f d -mi) ;.In n. :m Tih, (" 1' i.fjyh(!Tf! nriiM jiiijif, v rmlti AfiHrfi ij-rflt h M* i .tlMji ; jfUlllMJu!1 lil.IBT.Hri. f|*Vi .ITIitlin hi ; Airjf J J' (;i.i i iii. hoj Vjiinj:: , lit rti ijp 111 vi J iVtfrcj Iii;'|i|i ntfifi rij ;.ur' !v, i iTt• \ iii mit *’iTi Irtm n ti \it • i iii j uftrjpv vrji liiti HTi.l-t. ftl..--Ji «V:i " nUmJj • : * , n i 1 'ji ! i iii i ni 'd mn i! v*i- h (n, Itr.i Jt;i Ij.u.ti.',*! jij.jj.Jjj i s n J 'Al' u.1 i i ni tli lt6l.lt; II 1111 II f .1.1 JI& jii fin li mit; m M iit i (# ii ijii m vi.'h !y vs.Hjbj iji-- tjj *:j.i ii ? ?.j Ti. Tilni n n. ■«. nj 11 v s tri M4 1 ' iiMnili rA?i3 fn ijt.fjJ l.» /r i $ s*, tili n viTl tUti .Xi I'* F'i J i (A.tl. IdMJS.Pj Aivijii ( U.H 4* It BI K J t J* fl tjir tl -vili i ,j »j r ./iii. n '■h V. 'hi it, , vr.f .i .. '■■i i'hVi',7/ \\< .'.' .V.A ifs V. V..'.vA*.,, .v,v. li v Gospodarske razmere ob- mejnih krajev so zelo slabe. Temu jf glavni vzrok nesorazmerje cen kmetijski! produktov in za kmeta potrebnih industrijskih proizvodov, nadalje previsoka davčna bremena, ki občutno teže splošen položaj kmetijstva. Cene živine vidno padajo, d očim se v tovrstni trgovini povsod pojavljajo posredniški prsti mešetar-jev in dobičkarjev, ki si kopičijo izdatne dobičke na kmetov račun. Letos je širom kotline precej, dobro obrodilo sadje, ki pa na žalost nima nobene cene in se sploh redko kdo zanima, ker ni primernega izvoza. Enako je z lesom, žitom itd. NaŽ kmet se mora radi teh razmer s težave boriti za svoj obstanek. Socialne prilike kažejo vso_ golo mizerijo pri delavskih slojih. Graščina Majndl zaposluje večje število delavcev — najemnikov, ki jih plačuje brez hrane po 12 — 15 din dnevne mezde. To je za številne družine z otroki vsekakor premalo in se ne morejo niti preživljati, kaj da bi še lahko oskrbovale potrebno obleko. Položaj kmetskih Mnogi prejemajo le 50 din mesečne plače. Kako se naj sploh kmetski hlapec s 50 služiteljev (hlapci in dekle) je zelo slab. din oblači? Le redke so izjeme služb, kjer bi dajali hlapcem do 100 din. Vse to kvarno vpliva na naše obmejno (prebivalstvo. Edino uspešno izhodišče izboljšanja splošnih razmer je, izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja ogrožene obmejne vasi. Z urejeno zadružno kmetsko trgovino je treba dvigniti obmejno vas in poglobiti narodnostno za- Sobota, dne 26. avgusta 1939. Kulturna Slovenskim vasem — knjižnice Danes je splošno znano, da slovenska vas ne preživlja težke čase samo v gospodarskem, temveč tudi v kulturnem oziru, in sicer ena bolj, druga manj. V marsikatero vas namreč doslej še v zadostni meri ni prodrla kulturna rast življenja, predvsem ne na način, ki je danes najbolj popularen in za posameznika najbolj nepristranski — s knjigo. Morda si bo ob tem kdo mislil, da preprost vaški človek v teh toliko gmotnih nesoglasij in življenjskih krivičnosti vsebujočih časih za tiskano besedo ni niti najmanj navdušen, dovzeten in da je potemtakem skrb za njegovo »duhovno hrano« od te ali one strani presiijena in vsaj za enkrat odveč. Toda stvarno življenje govori drugače. Tiskana beseda, knjiga je namreč slej ko prej zaželena, saj je mnogokdaj svetovalka, tolažnica, morda včasih celo kažipot. Da na slovenski vasi obstojajo potrebe po knjigi in po čtivu sploh, o tem v zadnjem času vsaj nekoliko pričajo dnevna časopisna poročila o delovnih akademskih taborih, iz katerih je razvidno, s kakim zanimanjem in veseljem so preprosti vaški ljudje sprejeli iz rok akademikov ravno za nje izbrane knjige. Drugo nemalo osvetljujoče je tudi dejstvo, da velike naklade nekaterih naših knjižnih družb pokupi — kmečki in delavski živelj. Mnogo je pa danes na Slovenskem še vasi, v katere slovenska knjiga ne pride ali v odločno majhnem številu. To pa po-največ iz gmotnih razlogov. En izhod, da bi se temu odpomoglo, je ravno ustanavljanje vaških knjižnic, kjer naj bi bilo v zadostni množini zbrano najrazličnejše čtivo. Ustanovitev takih knjižnic (morda celo čitalnic v malem) bi si naj vzela za cilj slovenska inteligenca, kulturna in prosvetna društva sploh ter naše knjižne založbe. Uspeh — po obstoječih poročilih že delujočih vaških knjižnic, po vsesplošnem zanimanju itd. — ne bo izostal: kulturna raven naroda, širokih slojev bi še bolj rastla, vaška mladina bi se še bolj navezala na svoje narodno občestvo in za jezil bi se, v obmejnih predelih, preceišen vpliv tuje propagande. fš. Malo premišljanja ob »Pasteurju" Na poti iz kina, kjer so vrteti »Pasteurja«, sem premišljal, da tudi danes ni mnogo drugače kakor pred 70. ali 80. leti. Oficijelna znanost je bila prisiljena sicer prevzeti takrat revolucionarne izsledke kemika Pasteurja, toda danes se brani z vsemi štirimi novih misli, da si tako ohrani svoje položaje in nove misli se trdo bore za uveljavljenje. Ves dvor s cesarjem Napoleonom III., akademija, javno mnenje — z vsemi se je moral boriti Pasteur. Boril se je z delom. Danes pozna vsak laik prekuhavanje medicinskih instrumentov, desinfekcijo in druge take stvari. Takrat so od desetih mater umrle tri za zastrupitvijo, za infekcijo, ki jo je prenašat v bolnišnici zdravnik z orodjem in z rokami od žene do žene. Ko je takrat dokazoval Pasteur, da prenašajo infekcijo mikrobi, le pod drobnogledom vidne živalice, so se mu posmehovali, ga obtoževali,, imenovali so ga mazača in šarlatana in mu prepovedovali zdravniško udejstvovanje — Pasteur namreč ni bil zdravnik, le kemik. »Ko se je boril človek proti človeku v francosko-pruskl vojni, se je boril Pasteur proti sovražniku vsega človeštva, proti kužnim mikrobom.« Kako majhni, bedni, če ne celo zločinski se zde človeku vsi »veliki« možje, ki je njih veličina le v tem, da hujskajo in ženejo človeka proti človeku v boj in to opravičujejo. Kakšen duševni revež je mogočni Napoleon III. pred Pasteurjem, čeprav stoji slednji pred cesarjem kot podanik in spre tema cesarjeve žalitve in ukaze, naj prekliče, kar je znanstveno dognal... Pasteur je našel vzrok kužne bolezni, ki je morila rodove ovc. Z vbrizgavanjem protistrupa, cepljenjem, je rešil pogina tisoč ovc in »Pasteur je plačal Franciji stroške francosko-p ruske vojne. Vsako leto zboli za steklino v Jugoslaviji blizu 300 ljudi. Vsi ti in mnogi, ki bi jih že oboleli okužili, bi morali umreti za to grozno boleznijo, če bi ne bilo Pasteur ijevih zavodov. Pasteurja je pripravila žena s pretvezo do tega, da se je udeležil slavnosti njemu na čast. Rekla mu je, da hoče neki londonski doktor v akademiji ovreči njegovo teorijo o bakterijah. Pasteur se je napotil hrom v dvorano, da se najbrže poslednjič z besedo bori za znanost. Toda zmanjkalo mu je besed, ko je videl, kako so ga »potegnili.« Toda Pasteur se zdaj ni obrnil do parterja, do poražene oficielne znanosti, ki se mu je zdaj klanjala. Obrnil se je na balkon k mladini. »Ne dajte, da vam skeptiki, nergači zlomijo voljo. Nobena resnica ne zmaguje brez odpora ... Zadovoljstvo in srečo vam bo po težkem delu prinesla zavest, da ste koristili napredku in sreči človeštva.« Spominjam se še: pred nekaj leti se je vrtel ta film v Zagrebu. Pasteurjevo ime je bilo nekaj tednov geslo naprednega tiska. Pomenilo je kar opredelitev. Tisk^ in ljudi si mogel presojati po tem, kakšen odnos Imajo do filma »Rešitelj človeštva • Pasteur.« Take misli so mi hitele skozi glavo na poti u kina. i, nrt vir U.fu f<‘ \ r »r rFii ii i ij li ti tli)/ji ml m . f i t i c,' V ir i ri p" M* i jtit.tf % .m m ni i,, i u i u i, i i i) -> JiHi f li(i V;it rt .s t i r > ij ( i\ iti., 'i f.«:•» i V, i i m s:, Jr,cz. Povesti „ia ljudstvo" Pri nas je nastal pravi običaj in navada pisati in izdajati »povesti za ljudstvo.« Nastala je cela knjižnica tega blaga. Be sedi »za ljudstvo« naj povesta, da je to povest na približno sedmih polah, povest brez umetniške vrednosti, brez globoke psihološke dognanosti in časovne pogojenosti. Pač povest za »ljudstvo.« Baš tisti, ki toliko govore o kulturnosti in zrelosti slovenskega naroda, pitajo naš narod s takimi »ljudskimi povestmi«, češ da ljudstvo ni dovolj presodno in zrelo za drugo leposlovje. »Ljudske povesti« pa morajo biti vzgojne in moralne, tu mora biti dobri gospod župnik, grešna ljubezen med gruntarskim sinom in bajtarsko hčerko, nesrečni nezakonski otrok, boj za grunt, vse pa podano nerealistično in zlagano. Za »ljudsko povest« je treba pač malo sreče, malo nesreče, nekaj cmeravosti in nekaj vriskanja, nekaj ^porok in smrti, precej vzdihov in pobožnosti. No, taka povest ljudstva ne bo pokvarila. Vsako leto razpečajo nekatere založbe po Sloveniji v precejšnji nakladi nekaj takih povesti za dušno pašo, za nauk in razvedrilo ljudstvu. To zaslužkarsko pi- sarenje in plagiatstvo bo trajalo menda tako dolgo, dokler ne bo krenjl° vse ^' vensko življenje na novo pot. Tako dolgo bodo avtorji vsak ponesrečen P°Sk“= imenovali »ljudsko povest« m ga vrimu »ljudski založbi«, da krajša ljudem zi ske večere, da uči ljudstvo, kako Bog-bro plačuje in hudo kaznuje m-ga'navaja k življenju po vseh preskušenih vah. »Ljudska povest« naj ne zagrabi sodobnega življenja realistično Pr> nah in naj ljudi ne razčlenjuje psiholosKO. Tako je uradno mnenje in zato izide z muko 'vsaka povest (na pr. Potrče »Sin«), ki prikazuje življenje realistično z vsem socialnim okoljem brez lazneg 'zakrivanja tistih sprememb^ in tokov življenju, ki oblikujejo naš čas in Ijuai. Kakor z »ljudsko povestjo«, je tudi z večino podeželskih odrov in drugih prosvetnih ustanov, ki so namenjene ljudSi • Ljudstva te stvari ne zagrabijo več, ne zadoste potrebi po duševni razgibanost in umskem delu. Zato naleti vsako pro svetno delo v novi smeri na ^ y el ik° ra z y" mevanje takih prc_ vedno več. etno delo v novi smeri na veliko razu-:vanje in dovzetnost med ljudstvom, kih prosvetnih delavcev je na podezeij t __-x -KO* Gospodarstvo Vas in mesto Predmestje in mesto samo se vidno loči od preproste gorske vasice. Kar najbolj mogoče je v mestu vse udobno: ceste, parki, hiše, stanovanja; za_ to udobnost služijo povrhu mestnemu človeku še razna zabavišča, hoteli, gledališča itd. Gorska vasica vsega tega nima. Zadovoljna je s svojimi skromno zgrajenimi hišami in gospodarskimi poslopji, in _ s slabimi oestami vzdržuje življenjski stik z mestnim človekom. Pa vendar žive tu in tam enaki ljudje. Nočem omalovaževati materialno udobnost mesta, bodimo na te dobrine ponosni mi kmetski ljudje, ki doprinašamo mestnemu čoveku boljše položaje, sebi pa puščamo najslabše. Da pripada vaškemu človeku tudi pravica za nekaj, kar bi pomenilo olajšanje napornega vsakdanjega dela, meščanski sloji malo 'pomislijo. Sto in stokrat je zapisano, da je kmetski človek steber vseh, in vendar se tega priznanja zaveda samo res, res kulturni človek. Mi mladi opazovalci življenja med mestom in vasjo, smo priče, kako vaški človek vemo posluša šolane ljudi, pa naj si bo to v gospodarskem oziroma političnem in drugem pogledu. Tako so rekli gospod, njim zaupajmo, dobili bomo go- tovo pomoč, pravijo. kij n'j n n vij ii -k ' 'ukv vest.. Z odločnimi ukrepi je treba odstraniti mešetarstvo in ustvariti organizirano prodajo produktov, ki bi tudi kakovostno odgovarjali zahtevam domačega in svetovnega trga. Za vse panoge bi se naj ustanovila za omenjeno kotlino osrednja izvozna zadruga, ki bi ustvarila boljše pogoje pri vnovčenju pridelkov. K sistematičnemu narodno-obrambne-mu delu, ki bi temeljilo na socialni in gospodarski podlagi je poklicano v prvi vrst naše učiteljstvo. Država bi naj skrbela, dase nastavijo v ogroženih krajih sposobne učiteljske moči, ki bodo zmožne kreniti na pravo pot reorganizacije gospodarstva, ki bo izboljšalo tudi socialni nivo. Poleg pouka mladine je učitelju dano dovolj prilike nuditi vsestransko pomoč kmetu. Za to delo pa bi naj dobilo učiteljstvo v obmejnih krajih primerne nagrade. V našem interesu je tudi, da se tudi v bodoče nadaljujejo taborenja akademske in srednješolske mladine, ki je letošnje poletje pokazala prve uspehe, da vsaj prebivalstvo spoznava, da se naše slovensko zaledje zanima za našo mejo. V tem pogledu se zlasti naj ne prezre naša Apaška dolina, ki po vsej upravičenosti zasluži vso pozornost in podporo slovenske in jugoslovanske javnosti. Jože Rajh Odprto pismo g. Emilu Zmazku V 12. št. »Totega lista« si objavil na 8. strani pod naslovom »Ob zbirki Bog umira« in s podpisom B. č. (Bogoljub Čenča) štiri kitice. Ne bom se pečal z njimi, le to bi ti povedal, da nudita tvoje ime in psevdonim obilo prilik za cenene in banalne šale. Banalne zato, ker se mi ne zdi posebno duhovito reči, naj ostanem »za goro«, ker se pišem Zagorski, in reči »šušm-ar« umetniku zato, ker se piše šušmelj Morda se v svoji šaljivi naravi pač ne zavedaš, kako zasmehuješ vse poštene nazore nas mladih, ki si trdo iščemo izraz in nove iskrenejše in bolj resnične odnose do življenja? Potrebna in koristna je pikra puščica, toda biti mora dostojna in res duhovita.jflj 'H' (| L'li ji t , f s t rtr in' %M:.\ ; A ! * j' U' It hrt,«™ Uf/t k M,-Tu > . JY .DVdVrn Hiraj1’*.’ Ir nit \v *»J/. * 1 iHirilv i univ-i ■ 1" «' < «•' t -i Irt t 'tl U' l‘i n l rt L rt- \ Al; *g,y; i1' j«ir rt 1 j Šil'. 'I rt ii* ’ i it Vi V i »rtrtV.rt i f. Jl « •Irtu i L )''<>' I« 'i UJ • ‘ lu’ I’; f. 1 s rt I. i pl .3 rt rt i j, i; *l i i .v Omogočiti vaškemu človeku znosnejs življenjske prilike, to bi pomenilo ustva ritev nove kulture, novo povezanost st aned mestom in vasjo. Stan stik v mestom, ali recimo s centralo ku^!%fk0 Mike, gospodarstva, trgovine, drziddKo malo skupaj, da se je bati preloma. Ta /prelomov, ki prinašajo spremembo mestnemu in vaškemu življenju, smo posebno veseli mi kmetski ljudje. Na ta novi človečanski stik vasi z mestom smo mladi nosite!ji vaške skupnosti pripravljeni. Mladi meščanski generaciji pnpprocamo čim natančnejše, treznejše, kultu rnejše gledanje na vaško življenje, da ustvarimo drug drugemu nov socralnejsi življenj. red. Jakob š,,c „DaJ nam danes naš vsakdanji kruh" Ravno v mlatvi žita se zrcali vsa tista moreča skrb kmetskega gospodarja, ali bo dovolj vsakdanjega domačega kruha do prihodnje mlatve. Ob pregledu žitnih predalov ugotovi gospodinja, koliko bo ostalo žita, Is.t' ,il n vl.li, JldJ Ji * i i» j » e| j ji i/| j, .b i Lini i 1 n ifli i iiljl’kl I* *l i Tl rtlTTVi Vsakdanjega domačega krutm pretežna večina slovenskih kmetskih družin nima, skrbna mati preskrbi družini domači kruh ob večjih praznikih in domačih sjavnostih, /se ostale dneve, če ji je mogoče, pa reže kupljeni kruh. Slovenija kot močno pasivna pokrajina za prehrano kmetsko-delovnega ljudstva z vsakdanjim domačim kruhom, z mnogimi skrbmi vzdržuje to svoje borno življenje. Ta trikrat na dan ponovljena beseda »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«, pri kmetsko-delavski družini kar gotovo premalo razumevanje oblasti za obrtniške težnje, 'i j V - mii im n i v -| i 'U. In;.! 1, »Ul » l .1 j/e.l iV Im i Hib k »j r Odgovarjati mora niveauju, ki smo ga n • ' * sicer vajeni v »Totem listu« in škoda bi bilo, če bi se taki primeri ponavljali in bi šel tudi »Toti list« po poti svojih prednikov. Cvetko Zagorski. un i Li “i i iv lu ,r/ >! i ) u.Vfiiib «*• V';. k i ) r », •/"! FILM Ruska filmska proizvodnja predvideva za leto 1939. 60 velikih in 56 kratkih filmov. Razen tega je treba dovršiti še 9 nedovršenih filmov iz preteklega leta. Filmi so namenjeni zunanji in notranji propagandi, deloma pa obravnavajo razne kulturne in gospodarske probleme sovjetske Rusije. Kako živi slovenski obrtnik? Naša mesta in trgi imajo pretežno obrtniški značaj, saj se skoraj dobra polovica prebivalstva preživlja posredno ali neposredno od obrti. Slovenski obrtnik je važen črnite 1 j našega narodnega gospodarstva. Tega dejstva sc odgovorni krogi ne zavedajo v polni meri, niti ne vidijo, da slovenska obrt počasi, toda vztrajno propada. Šele kdor prav razume, kaj pomeni obrtniški stan za naše gospodarstvo, mora pravilno doumeti usodno pot našega obrtnika. S propadanjem obrtništva bo več ali manj padal življenjski standard ostalih ljudskih slojev. Kje so vzroki, ki ovirajo napredek slovenske obrti? Več jih je. Eden glavnih je Drug vzrok neuspevanja slovenskega obrtništva je vedno bolj razvito susmar-stvo. To se je že tako zagrizlo v nas obrtnike, da ga bo rešilo pred njim > drakonsko postopanje ohrtnlh oblasti » šušmarji. Dočim mora legalni ob rt m s plačevati visoke davke, rou pobere su šmar vsa naročila, izdela nestrokovnja-ško obrtniške izdelke, a ostane mu nagrada čista, ker nima nobenih dajatev. Ne zaleže izgovor, da.že sedaj kaznujejo šušmarje, ker so te kazni ničeve m dajejo šušmarjem še pobudo za novo uničevanje obrtništva. Med šušmarje je treba /prištevati tudi razne obrtniške delavnice državnih in samoupravnih ustanov, K1 delajo tudi za zasebnike. In takih delavnic dandanes ni malo. Zato naj da država dober vzgled za odpravo šušmarstva m naj omeji delo ■ V..ViMb.• /M.,,..*/•'('-v.i. Nesloga med obrtništvom je tudi vzrov. nazadovanja obrtniškega stanu. Nelojalna konkurenca in rovarenje obrtnika proti svojemu stanovskemu tovarišu sta obrtništvu zelo v kvar in moralno škodo. Tudi v tem pogledu naj bi obrtna oblast ukrenila vse potrebno in uravnovesila Z obrtništvom propada tudi obrtniški naraščaj zato je treba vprašanju obrtniškega podmladka posvetiti vso pažnjo-Skrbeti je treba za izobrazbo vajencev tn 'fm graditi domove. Brez lastne strehe m nogoča uspešna strokovna in kulturna izpopolnitev slovenskega obrtniškega naraščaja. Rešimo opisane probleme slovenskega obrtnika in rešili bomo olrtniški stan. Ivan Grešal Sladkor bo nekoliko cenejši Ministrski svet je izdal uredbo, s katero se določajo nove cene sladkorju in se tudi proizvajanje sladkorja, postavlja na novo podlago. Dejstvo je, da letos pri nas zelo primanjkuje sladkorja, ker so ga premalo pridelali. Prevzemna cena za sladkorno peso je bila doslej 16.50 dinarjev za metrski stot, se je pa nekoliko zvišala, če je imela repa več sladkorja v sebi. Ker je bila ta cena nizka, se kmetom v Vojvodini- ni več tako izplačala kot prej, vsled česar so je manj nasejali. Odtod tudi nezadostna produkcija. Vlada je sedaj določila novo nakupno ceno za peso, in sicer povprečno 24.50 dinarjev za stot, kolikor je pač sladkorja v njej. S tem se je dvignila rentabilnost gojenja pese. Da se tovarnam omogoči povišanje nakupne cene za peso, je vlada znižala trošarino za sladkor za 50 par pri kilogramu, da se s tem sladkor poceni in kon-zum na ta način poveča. Država ustanovi prodajni urad za sladkor, ki bo določil enotne cene sladkorju za vso državo, ne glede na oddaljenost krajev. Vodil ga bo poseben odbor, ki bo skrbel tudi za to, da bo produkcija za- dostna in da se ustvari gotova rezerva sladkorja, ki naj krije eventualni izpadek produkcije, ako bo to kdaj potrebno. Končno ustanovi država še eno tvornico sladkorja, in sicer v šabcu v Srbiji. Stroški zgradbe in opreme te tovarne se bodo krili s posojilom, ki ga bo potem odplačevala tvornica sama s svojim dobičkom. Baje je ta tovarna potrebna, ker se je dvignil konzum sladkorja in znaša sedaj približno 9000 vagonov letno, ostale tovarne pa so prezaposlene in ne morejo toliko sladkorja pridelati. Sladkorja povsod primanjkuje, ker so ga menda premalo naročili iz inozemstva. Kockastega sladkorja zaenkrat v Sloveniji sploh ni dobiti. V torek je nekaj trgovcev na debelo v Mariboru in drugih mestih prejelo par vogonov kristalnega sladkorja, ki pa bo hitro razprodan, kakor vse kaže. Državni tvornici sladkorja pravita, da imata dovolj češkega sladkorja na razpolago, trgovci pa zatrjujejo, da so že pred mesecem naročili sladkor in ga tvornicam tudi plačali, da pa ga ne morejo dobiti. Pocenitev se prične s 1. septembrom. Veličastna manifestacija vaške skup« nosti in narodne enotnosti Radijska petletka v Jugoslaviji Pred kratkim smo na tem mestu poročali, da je ministrstvo podpisalo s Prosvetno zvezo pogodbo, po kateri ima radijska oddajna postaja v Ljubljani, ki je državna last m je bila pred dvema mesecema nekoliko modernizirana, v 20 mesecih zamenjana z novo, povsem moderno z antensko energijo 20 kilovatov. Hkrati se ima postaviti v Mariboru re-lejska postaja kakih 5 kilovatov energije (najbrže dosedanja ljubljanska), ki naj bi oddajala ljubljanski program. Sedaj pa je izšla naredba, ki pomenja v radijski politiki države, popoln preobrat in velik napredek. Na temelju finančnega zakona, na katerega se naslanja tudi zadeva z ljubljanskim in mariborskim radijem, je. izšla naredba, s katero se razveljavljata pogodbi, ki jih je država sklenila z družbama »Ra-aio d. d.« v Beogradu in Zagrebu. Družbi sta se obotavljali povečati .oziroma postaviti nove postaje, ker bi se s tem zmanjšali dohodki, izvirajoči iz radijskih, naročnin (po 300 dinarjev letno). Vlada hoče vzeti izvedbo svojega radijskega krograma sama v roko, zato je tudi izšla ta naredba, ki se izvede že v najkrajšem ' času. Po izjavi poštnega ministra si je vlada začrtala sledeči program: Riadiofonija v Jugoslaviji je šele v po- vojih in zato jo mora država forsirati. Izdelana je petletka, v kateri se ima izvesti začrtani program, ki obsega tri razdobja. V prvi etapi se postavita dve veliki postaji, in sicer v Beogradu s 120 in v Zagrebu s 60 kilovati antenske energije. Beograjska postaja bo še močnejša kot je sofijska in bo ena najmočnejših v Evropi. Zagrebška bo enaka z najmočnejšimi italijanskimi. Tudi se ima postaviti postaja v Skoplju z 20 kilovati. V drugi etapi pride na vrsto pstaja 20 kilovatov v Sarajevu ter relejski postaji z 10 kilovatov v Splitu in Dubrovniku. V tretjem razdobju pa se postavijo relejske postaje v Banjaluki, Subotici Nišu in Cetinju ter po potrebi morda še v kakem mestu. Vse te postaje se imajo postaviti najkasneje v petih letih. Izvedba tega programa bo zahtevala mnogo milijonov dinarjev, dohodki pa' so zagotovljeni iz naročnin. Ko se zgradi lepo omrežje dobrih in močnih oddajnikov, se bo zboljšal tudi oddajni program,-vsled česar se bo število naročnikov hitro povečalo. Močne postaje so potrebne zato, da se slišijo emisije tudi z najšibkejšimi aparati. Poljska prizadevanja po tekstilni avtarkiji Pred nedavnim je izšel članek ravnatelja za sirovine pri poljskem ministrstvu za trgovino in industrijo inž. Krauseja o domačem zalaganju poljske tekstilne industrije s sirovinami. Ena četrtina vsega poljskega uvoza si-rovin odpade na uvoz volne, ki je tako nujno potrebna za poljsko tekstilno industrijo. Prizadevanja poljske industrije morajo iti za tem, da se tudi na tem področju čim bolj osamosvoji. Treba se je vrniti na uporabo lanu in konoplje. Toda pri tem nastane nov problem, kajti stroji poljske tekstilne industrije so sposobni, da predelujejo kratka bombažna vlakna, dolgih in čvrstih vlaken lanu in konoplje pa . ne morejo predelati. Vendar se je že doslej nekaj tvornic v Lodzu preusmerilo in pravijo, da s precejšnjim uspehom. Seveda gre za sedaj še samo za mešane sirovine. Lan in konoplja sta surogata, ki se v večji ali manjši meri primešata volni. Trgovci zatrjujejo, da s tem kvaliteta bla ga ne trpi, toda med kupci je do teh su-rogatov- še veliko nezaupanje. Poljski uradni krogi si od te preusmeritve polske tekstilne industrije, ki se bo izvršila šele postopoma, mnogo obetajo. Predvsem upajo, da se bo s tem poživilo poljedelstvo, ker se bo morala površina z lanom in konopljo obdelane zemlje precej razširiti, razen tega bosta dobila lan in konoplja, ki ju bo treba seveda kvalitetno dvigniti, višje cene. Največ pa šteje za Poljsko dejstvo, da se bo množina uvoženih surovin na ta način močno zmanjšala. Boi Romunje z gospodarskimi težavam: vojne pripravljenosti Veliki izdatki, ki jih zahteva vpoklic rezervistov, posebno pa mednarodno gospodarsko mrtvilo, ki je spremljalo lanskoletne dogodke, so prizadeli romunskemu gospodarstvu težke udarce. Vendar si ie znala iz vseh težav še izredno spretno pomagati in videti je, da je naj- večja nevarnost kakih večjih gospodarskih pretresov že prešla ter je videti, da bo šel razvoj zopet navzgor. Dočim je bil gospodarski nivo v novembru preteklega leta^ še daleč pod prejšnjimi leti, se je v letošnjem januarju in februarju pričel zopet dvigati (v januarju za 28.3%, v februarju pa za 37% več kakor v istem času preteklega leta). Najhitreje si je opomogla tekstilna industrija, ki 1938 kljub državnim naročilom ni mogla priti na zeleno vejo. Letos je bila že v januarju za 19% višja kakor v istem času lani. Največ neprilik ima Romunija še vedno s svojim največjim narodnim bogastvom —■ z nafto. Njena produkcija stalno pada, zdaj je že za 20% nižja kakor leta 1936. Dogodki v marcu so zadali romunskemu gospodarstvu nov udarec. Promet denarja je naglo poskočil od 34 milijard na skoro 40 milijard lejev. Iz bank so v 14 dneh dvignili 4 milijarde lejev... Trgovina je padla v marcu za 3.8%, v aprilu že za 1.4% v primeri z lanskim letom. Toda Romunija se je z vsemi energijami postavila preteči gospodarski krizi v bran. Ozrla se je po pomočnikih in jih tudi dobila. Sklenila je trgovske dogovore z Anglijo, Francijo in Nemčijo. Največ koristi ima od Angležev, ki so ji dovolili 5.5 milijonov funtov kredita. Nastala je živahna trgovina in romunski izvoz v maju se ie dvignil od 1.7 milijard lejev v letu 1937 a 2.4 milijarde v letošnjem letu. In tako more Ro-mumija z mirom zreti bodočnosti v oči, .saj je gospodarsko pripravljena na marsikaj. * Delovni trg v juliju. Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bilo v preteklem mesecu juliju v Sloveniji zavarovanih povprečno 106.452 oseb, za 2548 več kot ‘pred enim letom. Od maja do junija je znašal sezonski porast zavarovancev le 760, pred enim letom pa 3170 in pred dvema letoma 4095, od junija do julija pa 1932, lani le 318. Povprečna dnevna zavarovana mezda ie znašala v juliju 24.92 dinarjev in je bila za 22 par višja kot v istem mesecu lanskega leta. Naša mSadista ^ Gorenjska kmetska mladina, organizirana v Društvih kmetskih fantov in deklet, je priredila v nedeljo dne 20. avg. v Bohinju velik kmetski praznik, ki se je spremenil, kar lahko z mirnim srcem rečemo, v največjo letošnjo manifestacijo kmeteiko-miadinskega gibanja. Gostje prihajal© . . . Praznično in slavnostno lice si je nadela v nedeljo zjutraj Boh. Bistrica, kjer je pričakovala na postaji mlada kmetska armada predstavnike kmetsko-mladinske-ga gibanja, zastopnike jugoslovanske češke kmetske mladine pod vodstvom g. Karola Herota, goste in zastopnike številnih Društev kmetskih fantov in deklet Veličasten, visok slavolok je pozdravljal pred postajo vse; ki so prišli z jutranjim vlakom v Bohinj. V imenu Bohinjske kmetske mladine je pozdravil vse predsednik prireditvenega odbora kmetski fant Tone Sodja. Izpred postaje se ie razvil skozi Boh. Bistrico lep sprevod kmetske mladine in gostov, katere so domačini navdušeno pozdravljali. Številni gostje in kmetski fantje in dekleta so si dopoldne ogledali zanimivosti Bohinja, ki je bil poln slavolokov in mlajev, ki so pričali o veličastvu kmetskega praznika. Kmalu po 12. uri so pričele prihajati prve skupine iz okoliških vasi, ki so se pričele valiti proti stari Fužin, kjer se je na trati zbralo mlado in staro, ki je burno pozdravljalo kmetsko mladino v najrazličnejših skupinah. Krasen je bil pogled na armado kmetskih fantov in deklet, ki se niso strašili truda in težav, ampak so se z veliko samozavestjo pripravljali na svoj praionik. Navdušenje, ki je vladalo med njimi, se ne da popisati. Točno ob 2. uri je krenil iz stare Fužine v Polic, kjer se je vršil praznik, sprevod kmetske mladine. Veličastni sprevop Na čelu sprevoda so jahali stasiti krnet ski fantje v pestrih narodnih nošah z državnimi, narodnimi in kmetskimi zastavami. Njim so sledile skupine kmetskih deklet, žarečih lic in sinjih oči, z nagelji na prsih, vse pa v -narodnih nošah. Nato so korakali kosci in grabljice, pred njimi pa je plapolal Zvezin prapor, za katerim so korakali zastopniki Zveze, kmetskih organizacij in češka kmetska mladina v pestrih narodnih nošah. Nad 2 km dolgi sprevod so zaključili vozovi, na katerih so nastopili: tkalci, mlekarji, predice, terice, drvarji, kmetska svadba, izdelovalci škafov in pip in še druge skupine, ki so predstavljale najrazličnejše prizore kmetskega dela. Ob cesti pa so pozdravljali kmetsko mladino in goste množice ljudstva in letoviščarjev, ki so z veseljem odzdrav-Ijali razigram' kmetski mladini, ki je ob zvokih godbe in harmonik krepko korakala ob jezeru proti Polju. 6000 udeležencev Na tekmovališču v Polju je pričakovala kmetsko mladino množica kmetskega ljudstva. Ko je prispel ves sprevod na prireditveni prostor, kjer so se postavile posamezne skupine na določeni jim prostor, se je strnilo tudi ljudstvo. 6.000 glav se je strnilo, da podpre in skupno s kmetsko mladino manifestira za kmetske pravice in narodno čast. Pozdravni govori Na govorniški oder stopi predsednik prireditvenega odbora g. Tone Sodja, oblečen v narodno nošo in otvori kmetski praznik; godba zaigra državno himno, na mlaju pa je zaplapolala državna zastava. Nato pozdravi na odru navzoče zastopnike Zveze kmetskih fantov in deklet pred sednika g. Ivana Kronovška in tajnika g. Ivana Nemca, predsednika češke kmetske mladinske organizacije g. Karla Herota, zastopnika »Kmetske prosvete« g. dr. Viktorja 'Mačka, zastopnika tiska, med drugimi urednika »Večernika« g. Franceta Gerželja, zastopnika delavstva gosp. Edvarda Giorginija ter vse ostale goste in množice ljudstva. Nato povzame besedo kmetsko dekle gdč. Minka čuden, ki v jedrnatih besedah izpove vse težnje kmetskih deklet in žen, ki bodo vedno izpolnile svoje dolžnosti do kmetskega gibanja, naroda in države in se skupno z ostalim kmetskim ljudstvom borile za novo in lepšo bodočnost. Burno^ pozdravljen je nato govoril pred sednik češke kmetske mladinske organizacije g. Karel Herot, ki je moral svoj bo- gati govor radi burnega aplavza večkrat prekiniti. Njegova beseda o slovenstvu, svobodi, pravici in veličini kmetskega človeka in novi slovanski bodočnosti, so padale kakor iskre, ki vžigajo množice, njeno zavest, ognjevitost in navdušenje. Ovacij g. Herotu in češkemu naroou ni hotelo biti konca. Pozdrave kmetske mladine z naše severne meje je prinesel g. Vladimir Kreft, ki je poudaril budnost kmetske mladine, ki čuva v najtežjih časih našo svobodo, neodvisnost in nam pripravlja novo in srečnejšo bodočnost v novi in pravičnejši veliki-Jugoslaviji. V imenu akademske mladine je pozdravil kmetsko mladino g. Ivan Bratko, ki je dejal, da bo akademska mladina, ki je ostala zvesta grudi, vedno pripravljena se boriti za pravice kmetskega in delovnega ljudstva. Gospod Edvard Giorgini je pozdravil tabor v imenu delavstva in zjavil, da bo delavstvo vedno podpiralo upravičene zahteve kmet skega ljudstva in se skupno z njim borilo v enotni fronti delovnega ljudstva za lepšo bodočnost slovenskega naroda. Tajnik Zveze, g. Ivan Nemec je označil pomen kmetskega praznika, ki je posvečen največjim vrednotam človeštva. Za njim je spregovoril kot zadnji pred-sedik g. Ivan Kronovšek, ki je poudaril pogumnost in samozavest kmetske mladine, ki se zaveda, da je le v vaški skupnosti prosveti in borbenosti nova bodočnost slovenske vasi. Kmetska mladina je tu, se bori m dviga ter je pripravljena, da brani narodno svobodo in državo in svoje pravice, od katerih ne bo nikdar odstopila, ker se zaveda, da je temelj človeške bodočnosti. Za svoja izvajanja je žel viharno odobravanje. Nastop kmetske mladine Zamahnilo je 19 koscev in množica je z največjim zanimanjem sledila tekmi. Hitro je bila pokošena zelena trava in na veseličnem prostoru so že pripravljali češki kanetsk fantje in dekleta, svoj zanimiv narodni ples, »češko besedo«, za katero so želi viharno odobravanje. Za njimi so nastopile še skupine bohinjskih plesalcev s svojimi narodnimi plesi', ki so jim sledili vsi z največjim zanimanjem. Množice so se začele polagoma razhajati, zavedajoč se velikega pomena kmetskega praznika, ki je bil veličastna manifestacija vaške skupnosti in narodne enotnosti, za katero se kmetska mladina, organizirana v Društvih kmetskih fantov in deklet bori! Bohinjski kmetski praznik je dal kmetskemu ljudstvu in vsem drugim nove upe in vero v bodočnost slovenskega naroda in države, katere temelj tvori delovno kmetsko ljudstvo, ki terja svoje pravice. Puconci Dne 2T. t. ni. bo priredilo puconsko Društvo kmetskih fantov in deklet tekmo koscev in kmetsko zborovanje. Po končani tekmi se bo ^ ršila v gostilni g. Kološa plesna veselica. Prijatelji kmetske mladine vablieni! Mladina v tujini — a doma pomanjkanje delavstva že od spomladi se v Sloveniji občuti pomanjkanje kmetskih delavcev. Zakaj? Zato ker gre vse v tujino in misli, da bo ■tam boljše kot doma. Ni tako hudo, ako odide nekaj mladine za zaslužkom v domača mesta, hujše je to, da se najkrep-skejša mladina izgublja po svetu. Res je, da je tu in tam v tujini delavec boljše plačan kot doma, ne premisli pa nikdo, da naš delavec mora za ono boljšo plačo krvavo garati. Kaj mu pomaga, ako lam boljše zasluži, oe pa mnogo prej leže v grob. Mnogo je primerov bodisi v Halozah ali naših Slovenskih goricah pa tudi drugod, da sta na posestvu, ki bi moralo imeti več delovnih moči, samo oče in mati, mladina pa je v tujini, če sta oče in mati že sjara, si lahko predstavljamo, koliko zaleže njuno delo, in kako zanikrno je potem obdelana zemlja. Zgodi se pa tudi, da se po 5 ali po 10 letih vrne iz tujine sin, katerega je pa naporno delo v tujini tako oslabilo, da ni niti za najlažje delo. Ne sme se dopustiti, da cvet mladine pobere tujina, a doma pa ostanejo le bo-Jehni in slabotni ljudje. Kajti vsak dobro ve, da je Jugoslavija toliko bogata, da lahko preživi svoje ljudi in poleg njih tudi one, ki hodijo za kruhom v tujino, a jim .lahko domovina nudi vse. Ogrinc Konrad Za ženo in dom Delo po načrtu ohranjuje moči Nobeno delo ne more roditi zaželjene-ga uspehi, ako ga izvršejumo brez vsakega pomisleka. Svoje delo je vedno treba vedno urejevati z ozirom na količino dela, čas in razpoložljive moči. Prav posebno je to važno pri gospodinjskem delu, ki nima zaokrožene celote in nas torej vedno lahko presenetijo še izredni opravki. Težaven je gospodinjski poklic. Delavnica gospodinje je podobna večjemu obratu, v katerem so združeni vsakovrstni opravki, ki čakajo na gospodinjine marljive roke. Kjer je družina velika, a gospodinja brez pomočnice, mora biti naravnost iznajdljiva, kako na najpraktič-nejši način izkoristiti dan. Ker je gospodinjsko delo eno izmed najtežavnejših, mora biti žena zelo previdna, da si prerano ne izčrpa svojih moči. To je mogoče le tam, kjer si zna gospodinja za svoje delo izdelati nekak načrt in se potem tega načrta tudi drži. Delo brez načrta je navadno brezglavo tekanje sem in tja. Sredi' enega, dela se spomni gospodinja na drugo, ki je še važnejše, a ga je pozabila, toda prvega ne more pustiti, ker bi imela potem škodo. Nastane prava zmešnjava v njej in okoli nje. Torej brez načrta ne gre. Tedni naj bodo za gospodinje delovne enote, katere imajo potem še podrobnejšo razdelitev na dneve. Vsak dan v tednu naj bo določen za gotovo delo in tega reda se je treba potem strogo držati. N. pr.: v pondeljek pranje in urejevanje shrambe, v torek likanje, čiščenje medenine in slično, v sredo krpanje, urejevanje omar in predalov, četrtek naj bo rezerviran za nepričakovane opravke, petek za tedensko čiščenje, sobota za razne poti in druge opravke izven doma, nakupovanje in delno pripravljanje nedeljskega kosila, da bo lahko tudi gospodinja deležna nedeljskega oddiha. Ob tako urejenem delu se bo našla tudi vsak dan ura za počitek. Delavnik se naj nikoli ne zavlačuje v noč, ker nočno delo ni nikoli toliko vredno kot dnevno, moči se pa mnogo bolj izčrpajo. Kuhani jabolčni štruklji, Napravi vlečeno testo iz pol litra moke, osminko litra mlačne vode,. Soli, drobnega jajca in za oreh masti ali žlice olja. Testo dobro ugneti, napravi hlebček, ga, položi . na z moko potreseno desko in pokrij s segreto skledo, da se nekoliko spočije. Nato napravi ta-le nadev: zmešaj v skledi 4 žlice kisle smetane ali dve žlici masti .in 1 jajce. S tem nadevom namaži razvlečeno' testov ga potreSi s pestjo krušnih drobtin in pestjo pšeničnega zdroba, s 5 olup Ijenimi in. skrhljanimi jabolki, s pestjo sladkorja, pestjo rozift in z nekoliko cimeta. Testo zvij, ga zavij v namočen in ožet prtič ter poveži z nitjo. Tako pripravljene štruklje kuhaj v prostorni posodi v osoljeni vodi pol ure. Kuhane zreži na dva prsta široke koSe, ki jih polžaj na krožnik in zabeli z dvema žlicama- masla, v katerem si zarumenila žlico krušnih drobtin. Potresi štruklje z žlico sladkorja in postavi na mizo. Janeževi hlebčki. Mešaj četrt ure 4 jajca in 21 dkg sladkorja; nato primešaj malo stolčenega janeža in 18 dkg moke. Naredi na pločevini namazani s presnim maslom, male kupčke, položi na vsakega pol olupljenega mandeljna ter jih bledorumeno speči. Rižev praženec. Riž kuhamo na mleku, kateremu Smo dodali soli in sladkoria, dokler se ne zgosti. Potem ga damo hladit. Hladnemu primešamo dva rumenjaka, pest rozin in sneg dveh beljakov. V pekači segreiemo kos presnega masla, stresemo vanjo riževo zmes in postavimo v pečico. Ko je praženec neko-iko opečen, ga raztrgamo z vilicami in še malo zarumenimo. Vzbujajmo že pri malem otroku sočutje Vzgoja sočutja pri mladini je izredno važnega pomena, ker le na ta način jo lahko obvarujemo pred poznejšo posuro-velostjo, ki se tako rada javlja in rodi toliko žalostnih in nezaželjenih posledic. Že v rani mladosti mora mati buditi v otroku ljubezen do bližnjega, usmiljenje do revnih in od narave zapostavljenih. Privzgojiti mu pa mora veselje in voljo do tega, da potrebnim pomaga. Najlepše uspehe bo dosegla z dobrim vzgledom. Mati, ki je sama dobrega srca, bo imela tudi dobrosrčne otroke, Ako pa odpodi od hiše vsakega berača in ga celo ozmerja, če grdo ravna s sebi podrejenim, se ne sme čuditi, če si bo vzgojila prave su-roveže in brezsrčneže. V prvem letu svoje starosti otrok nima pojma o sočutju, ker ne ve, da ljudje čutijo in trpijo. Pogosto zna biti tak majhen človek neverjetno krut. Za sočutje je treba razumevanja. Pač pa je otrok že v tej prvi dobi dovzeten za vzgojo, čeprav ne pozna njenega cilja. Majhen otrok je neverjetno skop. To kar ima v roki stiska k sebi, boječ se, da mu kdo ne vzame. Le malo je otrok, ki bi radi dali drugemu to, kar imjo. Razumna mati bo že v tej dobi navajala otroka k dobrosrčnosti, sicer se skopost v njem utrdi. Ko se prične otrok malo zavedati, mora z brati in sestrami deliti darila. V družinah, kjer je več otrok je radi tega mnogo lažje vzgajati otroka v dobrosrčnosti. Otrok naj zgodaj spozna občutek, da je slajše dajati nego jemati. Ko postane otrok učenec, naj ga mati vzgaja v ljubezni do součencev. Kaznuje inpouČi ga naj, če se norčuje iz vaškega berača, pohabljenca ali starega človeka. Slab vzgled uživajo otroci v družinah, kjer se grdo ravna s posli. Otroci so dolžni poslom izkazovati ' spoštovanje; ne smejo jim nič ukazovati, temveč prositi. Kakor do ljudi, je treba otrokom privzgojiti tudi ljubezen do živali. Dobro je, če ima otrok svojo kokoš ali zajčka, za katerega skrbi. Celo do rastlin okoli sebe naj ima otrok neko sočustvovanje in jih naj brezumno ne uničuje. Kako vkuhavamo sadje Za vkuhavanje jemljemo le prvovrstno sadje. Biti mora zrelo, toda še trdo in popolnoma zdravo. Sadje olupimo, razpolovimo ter odstranimo koščice oziroma pečke. Peclje lahko pustimo in jih le ostrgamo. Sadje nato v vodi nekoliko prevremo (vendar ne preveč — nekateri ga vlagajo kar surovega). Nato naredimo sladkorno raztopino. Na 1 1 vode vzamemo 40-r-70 dkg sladkorja. To je seveda stvar okusa in pa tega, kako bomo sadje konzerviral!, ali z enkratnim ali dvakfat-nim steriliziranjem. Jasno pa je, da bomo za kisle vrste sadja več sladkorja nego za sladke. Sladkor prelijemo z vodo in ga postavimo v posodi na rob štedilniki, da se sladkor raztopi. Nato ga porinemo na vročino, da polagoma zavre in se očisti. Vso nesnago, ki se pojavi v peni odstranimo. Ohlajeno sladkorno raztopino vlijemo ohlajeno v steklenice' naloženo sadje. Ako nimamo patentnih steklenic, jih zavežemo s pergamentom ter zložimo v večji lonec. Posamezne steklenice obložimo od vseh strani s cunjami, slamo ali časopisnim papirjem. Mehke vrste sadja steriliziramo 10—15, trde vrste 15—20 minut. Radi sigurnosti je- dobro, če steriliziramo sadje dvakrat. Pri prvem se namreč v glavnem uničijo vse bakterije, drugo steriliziranje pa prepreči plesnobo. Vendar, če smo vzeli precej sladko raztopino in mogoče še dodali salicil ali kakšno drugo sredstvo proti kvarjenju, lahko dru^o steriliziranje odpade. KUHINJA Špinačna juha. Deni v kozici na štedilnik žlico masti, zarumeni v njej žlico drobno zrezane čebule, prideni še žlico presnega masla, malo drobno zrezanega peteršilja in 4 žlice moke. Ko lo nekoliko zarumeni, prideni 25 dkg kuhane ter fino sesekljane špinače in osminko sveže smetane: nadalje nrl-lij polagoma Vi 1 mleka in 2 I vrele, slane vode in malo popra, ko dobro prevre, je juha gotova. Vlij jo v juhni lonec, v katerem si že prej zmešala 2 rumenjaka ali 1 jaice, prideni še opečenega kruha in daj na mizo Pljučna pečenka, na mrežici pečena. Vzemi 1 kg pljučne pečenke, potegni z nje kožo in žile, prereži jo po dolgem, potolci z lesenim kladivom, nasoli, potresi s poprom ter pusti, da se razsoli; potem razgrei presnega masla, položi pečenko na mrežico, namaži z raztopljenim maslom ter počasi peči na žerjavici. Ko ]e na eni strani leoo rumena, jo obrni na drugo, namaži z maslom., in ko je tudi' rta tej stranf rumena,'položi na krožnik, polij z juho -in daj- na mizo. Sočna pečenka s paradlžnicaml. Deni v kozo 2. kg mesa od križa od hržole Kosti.odr Strani. Meso nasoli, prevleči's slanino In potresi š poprom. Daj V'kozo tudi malo presnega maslai zelene, lorberev listič, kolešček čebule, 3—4 paVadižnice, katerim si odstranila seme; prideni tudi one kosti, ki si jih porezala od mesa, ter prilij-.ViTvina,- Da dobro pokrito pari približno 2—3 ure. Medtem jo enkrat obrnj, pa dobro mehki. odstrani maščobo ter prilij nekaj juhe in malo črnega ali belega vina ter pusti, da zavre. Potem razreži meso,, zloži na krožnik ter precedi nanj omako. Okrog naloži na koščke zrezano in s presnim maslom zabeljeno krompirjevo po-lent, pire ali praženega riža. Priželjčeva juha. Deni v kozo presnega masla ali-masti (2 žlici), prideni 2 žlioi bele m»ke; ko se speni, deni notri drobno zrezane čebule in peteršilja, zalivaj počasi z govejo juljo, dobro mešaj j n pusti, da zavre. Skuhaj še prej prižele, zreži ga ter prideni juhi. Potem jo okisaj in prideni košček limone in malo majerona ter zakuhaj tanko zvaljane krpice. Nadevane kumara z rižem. Velike kumare olupimo, izdoblemo in nadevamo z dušenim rižem, ki mu primešamo na presnem maslu opražene gobe, ali pa s sesekljanim mesom, ki ga pripravimo tako. kakor' za sesekljane zrezke. Nadevane kumare *nato previdno dušimo v paradižnikovi ali pa v koprovi omaki, dokler niso mehke. — Nadevane kumare pa lahko pripravimo tudi sirove. V ta namen jih na pol prerežemo, izdoblemo in mariniramo v kisu, ki je pripravljen kakor za sa-lato,- Potem nadevamo posamezne kose lahko z najrazličnejšimi nadevi, kakršen nam pač najbolj ugaja. Dober nadev je na primer različna in drobno zrezana zelenjava, kakor grah, cvetača in zelena, ki jih Pripravimo kot majonezo ali pa sir, ki ga zmešamo z drobnjakom. Tudi na rezine narezana jabolka, pokapana z limonovim sokom, so okusen nadev. Ocvrta Jabolka ali ČeJpIje. Olupi lepa kisla jabolka, iz srede jim izkroži pečke, jih zreži na prst debele koleščke in potresi s sladkorjem, V lonec pa deni pičle tri osminko litra vina, 2 celi jajci, 2 rnmenjaa. 3 žlice sladkorja in toliko moke, da bo testo, ko ga raztepeš, kakor za vlite rezance. V to testo pomakaj s sladkorjem potresena jabolka,, jih v maslu lepo rumeno oc/ri, s sladkorjem potresi in dai na mizo. Praktičn« nasveti Lakirane Predmeje čistiš z mešanico iz enakih delov lanenega olja, vinskega cveta in terpentina. . : Živalske uši uničiš z vodo. v kateri se je kuhal krompir. , .. . . . ‘ . , Smrad po znoju odpravimo, akp si vsaK večer umivamo noge v vodi- kateri smo prilil; nekoliko kisa. Da pa znojenje nog odpraviš ali vsaj zmanjšaš, jih umivai v vodi, v kateri si prekuhala • hrastovo skorjo. . Joplo kopel izmenjavaj z mrzlo. Prhljaj na glavi najlažje odstranimo, če enkrat,na teden natremo lasišče z .laičnim ru-nenjakom. Tako namazano glavo posušimo, nato pa dobro izperemo z mlačno vodo. . Da ne prekipi mleko, namaži notranji, rob posode, v kateri mleko kuhaš, z maslom. Steklo prevrtaš, če namakaš sveder za vrtanje v živem srebru in v mešanici kafre in terpentinovega olja. Štedenje mila. Pri pranju se milo v vodi po nepotrebenm rabi na vseh šestih ploskvah, ne samo na oni strani, s katero milimo perilo. Zato je priporočljivo, da kos mila na petih ' straneh ovijerno v sfanjol papir. To pri pranju nič ne moti. vendar pa. prepreči preveliko uničevanje mila. Stročje (grah itd.) kuhaj brez soli. Sol ,dodaj šele potem, ko je že mehko, ker sicer moraš predolgo kuhati Če se je mleko prismodilo, ga prelil v lonec, ki stoji v mrzli vodi. Ko se bo mleko ohladilo, ne bo več smrdelo po prismojenem. Linolej ostane svetel in kot nov. če ga vsake tri tedne umlješ z mešanico iz pol vode in pol mleka. Dos»ff! ..Edinosti ■n Murska Sobota Blagoslovitev. Tukajšnji evang. senior Kovač je s sodelovanjem prekmurske evang. duhovščine .20. tm blagoslovil temeljni kamen nove evangelske cerkve, ki se bo zgradila v gorički vasi'Selu, znani po svoji starodavni rotundi. Po cerkvenih opravilih se je-vršila svečana seja. Selške evang. verske občine ali »gmainen Kainč Matevž, i \j i .V! i’.' ‘J .j,;« U jfir l ut f» - i . n 11 m ..I! - l >1,11 l\>,. -'o Nova gostilna na Pragerskem. S 3. septembrom bo otvtit.il gostilno trgovec z deželnimi pridelki g. Napast Peter na Pragerskem. Osnovno šolo na Pragerskem popravljajo. Po dolgem času -se je odobril kredit za beljenje in popravljanje šolskega poslopja. Delo bo kmalu dovršeno in pobeljeno šolsko poslopje bo kot-novo, kar bo v okras oraxerski vasi. Uspela tombola Selekcijskega društva za slovensko belo goved? v Slovenski Bistrici. V nedeljo. P.opoIda(i"je imelo Selekcijsko društvo za slovensko bel6 govedo v Slovenski Bistrici svojo .veliko dobrodelno tombolo, katera je zelo lepo uspela. Kljub vremenu, ki društvu ni bilo naklonjeno, je bil obisk še dokaj doher. Tombola je društvo gmotno zelo dobro podprla. Na dražbi je bila prodana stavba posestnika g. Mule Alojza ,rta Pragerskem. kjer je iinelo Sokolsko društvo Pragersko svojo dvorano. Stavbo ie kupil g. Iva n Koren na Pragerskem. ': Obiralci hmelja na Pragerskem. Peron pragerske postaje je dan za dnem poln žen in deklet, ki z veselim Srcem gredo v Savinjsko dolino .na trgatev hmelja. Ako pogledamo od Poljsko-nemška meja je zaprta Trgovina z nogometaši Nek brazilski nogomefni klub je pred nedavnim kupil od nekega italijanskega kluba znanega nogometnega prvaka uru-gvajca Figliola. Ker pa Brazilija nima mnogo denarja, so se zedinili na kaj čudno valuto, namreč na kavo. Brazilci so plačali Italijanom 416 vreč kave in sedaj je znameniti Figliol njihov. Italijani pa lahko sedaj za dobršen čas zadostijo svo ji zahtevi po dobri brazilski kavi, ki je v Italiji danes že precejšnja redkost. Razmerje sil na svetu časopisi so prinesli zadnje dni nekaj zanimivih statistik o razmerju sil v svetu. Po teh statistikah poseduje oziroma kontrolira sama Anglija 25% vse zemlje, Francija m sovjetska Rusija 50%, če pa prištejemo k tem trem velesilam še Združene države ameriške, dobimo že 75%. Te štiri države, Anglija, Francija, Rusija in Združene države kontrolirajo tri četrtine zemlje in imajo 85% vseh surovin v svojih rokah. 10 miljonov pod orožjem V napetem mednarodnem položaju so se pojavile v svetovnem tisku podatki o tem, koliko ljudi ima katera država pod orožjem. Anglija ima danes 1 milijon mož mornarice oziroma zračne sile vpoklicanih. Francoska vojska šteje danes 1.250.000, Poljska 1 milijon, Romunija 900.000, Turčija pa 300.000. Nemčija jih ima 1,750.000, Italija pa 1,200.000. O manjših državah pa manjkajo točnejši podatki. SIRITE ..EDINOST Sobota., dne 26. avgusta 1939 »Edinosf« šfev. 34. daleč na peron, se nam dozdeva, da je vsa postaja odeta v »bele rute« ki pokrivajo glave veselim obiralkam. Mnogo je med njimi otrok, k* si hočejo z obiranjem hmelja zaslužiti najpotrebnejše za pričetek šolskega leta, ki se naglo bliža. Obiralke so zelo dobre volje, saj je hmelj letos v Savinjski dolini zelo lep in upajo na dober zaslužek. Malo jih moti slabo deževno vreme. Sonarje pr* Jelšah V nedeljo je bil v Šmarju pri Jelšah mladinski tabor pod pokroviteljstvom ministra dr. Miha Kreka. Mladinskega tabora se je udeležila velika množica ljudi iz vsega okraja. Govorili so župan g. Turk in narodni poslanec g. Ogrizek Anton. Popoldne ie bil telovadni nastop. Tabor sta počastila z obiskom tudi pokrovitelj dr. Miha Krek in kmetijski minister g. inženir Beslič. Oba ministra sta bila tam do konca nastopa, nakar sta se poslovila. Sv. Mna v Slov. gor. Gradbena dela na cesti Žice—Sv. Ana v zastoju. Lansko jesen in letošnjo spomlad So se z živahnostjo gibala gradbena dela na cesti Žice—Sv. Ana, ki je v gradnii že od 1. 1933. Prebivalstvo, ki je zainteresirano na omenjeni zvezi, je z veseljem pričakovalo, da bodo dela letošnjo leto že končana in cesta izročena prometu. Pred mesecem oa so nenadoma dela zastala radi pomanjkanja sredstev. S tem so postali prizadeti delavci, ki so zopet biez potrebnega zaslužka. Ker je dokončna zgradba ceste velikega gospodarskega in kulturnega pomena za našo mejo, je nujno potrebno, da merodajni poskrbe^za potreben kredit, s katerim bi se omogočila dokončna dograditev prepotrebne ceste. Goriški pevci. Po naših goricah so Se že zopet oglasili vsakoletni jesenski pevci, klopoči. Jesenska narava je legla po položnih gričih in brdih in razkriva se notranii čar romantične pokrajine. Grozdje se ugodno razvija in kaže na obilno trgatev. nega letalskega osobja in pa dostop do dovoiljnih zalog gasolina za pogon. Nove vrste letala, če se obnesejo kot predvidevano, bodo seveda tudi zelo pospešila razvoj trgovskega in sploh civilnega letalstva. Mogoče ni več daleč čas, ko bodo letala nekaj tako vsakdanjega kot so danes avtomobili. Na vsak način je želeti, da bi se mednarodna situacija razvila tako, da bi nova letala ne prišla v poštev za vojna razdejanja, ampak za trgovski in luksuzni promet civilnega pre bivalstva. Francoska letala nad Londonom Zanimivo štivo Nove vrste letala V krizi preteklega septembra, ko je pretila splošna vojna, je baje imelo nemško letalstvo glavno besedo. Nemčija je imela takrat največje število vojnih letal in tega sta se najbolj bali Anglija in Francija, ker sta bili ,v tem oziru neprimerno slabše pripravljeni ter sta vsled tega dali Hitlerju prosto roko v češkoslovaški. Nemčija je te vrste orožja gradila več let z veliko naglico, medtem, ko so druge države zaostajale. Letal pa se do današnjih časov še ni moglo graditi na hitro roko. Gradnja letal je počasno delo, zahtevajoče mnogo delavcev in mno go delovnih ur. Z ozirom na pospešitev gradnje letal je Amerika zadnje čase storila velik korak naprej. Polkovnik V. E. Clark, ki je že nekaj desetletij eden prvih ameriških strokovnjakov za gradnje letal, je začel letala graditi iz plastike, to je iz neke gnetljive zmesi. Sestava te zmesi je tajnost, vendar se sodi, da sestoji iz drobnih delov lesa, morda tudi iz bombaža in nekake smole. Za enkrat se iz te zmesi izdelujejo le trupi letal, pozneje pa se bodo izdelovala tudi krila in propelerji. Poroča se, da je ta zmes desetkrat močnejša kot nerjaveče jeklo in trt in polkrat močnejša kot aluminijeva zmes. Surovi material za to plastiko je mogoče dobiti skoro povsod in je zelo poceni. Poskusno 'letalo, katerega trup je izdelan iz te no-'vovrstne plastike, se je tekom poletov, ki so v najrazličnejših vremenskih prilikah trajali nad 1600 ur, baje sijajno obneslo. Velike važnosti je, da je novi gradbeni material izredno močan in poceni, še bolj važno pa je, da je gradnja letal iz tega materiala hitra. Trup novega letala je sestavljen iz dveh polovic, ki sta izdelana v, modelih. Ti deli so tako rekoč vliti in natančno odgovarjajo modelom. Domneva se, da bo iz novega materiala, ki se imenuje duramold, mogoče v doglednem čat-su izdelovati letala s tako brzino kot se dandanes izdelujejo avtomobili. Ako se nov način gradnje letal obnese tako kot izumitelji pričakujejo, bo vojna nevarnost znatno zmanjšana. Nemčija in Italija se danes najbolj zanašata na svojo veliko letalsko oborožitev. Te vrste oborožitev sta sistematsko gojili več let in sta za njo potrošili ogromne vsote denarja. Male države st kaj takega niso mo gle privoščiti. V bodoče bo lahko primeroma mala država zgradila skoro neomejeno število vojnih letal. Material za gradnjo bo poceni ter skoro povsod na razpolago in gradnja se bo lahko vršila z veliko brzino. Z drugimi besedami povedano, letala bodo neprimerno cenejša kot so sedaj, pri tem pa jih bo mogoče izdelati veliko število v kratkem času. Prednosti v zračni obrambi ne bodo Imele države z velikim številom letal, ampak tiste, ki bodo imele več in bolje izvežba- Kako živi najmanjša država v Evropi Ustava in uprava kneževine Monaco Kneževina Monaco, ki leži na meji med Francijo in Italijo ob Sredozemskem mo;-ju in slovi radi svojih znanih mednarodnih igralnic v Monte Carlu, se razširja preko »ogromnega« ozemlja 1,5 kv. km. in šteje celih 25.000 prebivalcev. Do leta 1911 je bila to absolutna dedna monarhija. Danes je pod varstvom Francije. Leta 1911 je dobila monarhija novo ustavo, po kateri upravlja to državico narodni svet, ki sestoji iz 21 članov, ki jih vsaka štiri leta na novo volijo. Predsednik vlade je vedno od kneza določani državni minister, kateremu pomaga državni svet. Glavni dohodki te državice niso kakor v drugih državah davki državljanov, ampak dohodki, ki se zbirajo v državno blagajno radi izgub mednarodne publike v igralnicah Monte Carla. V tej državici sodijo po francoskem pra vu, kakor so pod francosko upravo tudi carina, pošta in telegraf, čeprav ima Monaco lasten denar in lastne znamke. Močo pa ima tudi najvažnejšo oznako samostojne države, namreč svojo vojsko, ki šteje celih 80 mož. Teh 80 mož je odgovornih tudi za javno varnost državljanov in gostov. Glavna pridobitna panoga monacoškega prebivalstva so tujci, ki jih po vseh pravilih mednarodnega turizma dobro obirajo. Monaco pa je tudi sedež samostojne škofije. Prosveta, to je šolstvo je pod vodstvom duhovščine. K prosveti spada še 1887. po knezu Albertu I. ustanovljeni, oceanografski muzej, ki je poleg igralnic največja znamenitost te od iljudske neumnosti živeče državice. Bogat ribji lov na Norveškem »Edinost« štev. 34, Sobota, dne 26. avgusta 1939, FflAIIPf Špirit za vlaganje f BS fbW wr Vedno v zalogi: Žlum, Konjar, SSŠT/OV. ka itd. Telefon 25-80 na debelo; na d&&bno MARIBORSKA TISKARNA f*iali oglasi beseda 0*55 din, dopisovanje po f‘50 din; inse-raini davek do 40 besed !■- din. nad 40 besed 2*- din. Za šifri* rana pisma se plaea f0*— din. Za odgovor ie priložiti 3--din v znamkah KNJIGOVEZNICA KARTONAZA PLAKATIRANJE (nekaj jezikovnih sorodnikov. V Evropo so prišli sorazmerno pozno in po različnih potih. Najprej seveda na Balkan, ki jim je bil najbližji. V Nemčiji jih zasledimo