PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in • Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2037. Itm. Dk. «, IM7. mi tkm pmtt *M*m tW Act al Coagm* al M*ixk J. ItT*. thm pmt0 milic* mt CSkmam. Ml CHICAGO 23, ILL., 1«. OKTOBRA (Oc.ober 16), 1946. Pabll.h^ We.tly „ 2J01 B. Uwnd.le A„. • •• LETO—VOL. XLI. TAKTIKA SCUVANJA PROTI SOVJ. UNIJI NE BO REŠILA KAPITALIZMA Jugoslovanski begunci v Italiji nadlega za obe prizadeti vladi V Italiji vedri tisoče Jugoslovanov — večinoma pristaši prej-šnjega kraljevega režima, potem je v nji kakih 15 tisoč čet-nikov, mnogo Paveličevih hr-vatskih "ustašev", precej srbskih beguncev, ki so pod nacij-sko okupacijo delali za kvizlin-ga Nediča, in na stotine slovenskih "domobrancev'*, "belogardistov", prvakov slovenske ljudske (klerikalne) stranke, med njimi dr. Miha Krek. par sloven- ZADJI OBISK? Na gornji sliki sta ie ni dveh nacijov, ki sta bila v Nuerenbergu obsojena v smrt. Prva je sena bivšega Hitlerjevega ministra vnanjih zadev Joarhima von Ribbentropa, in druga na iena Waltherja Funka. in poleg vseh teh je pribežalo pod rimsko in zavezniško zaščito v Italijo iz Jugoslavije krdelo pustolovcev vseh sort in barv. ki sedaj spletkarijo, hujskajo proti Tifu in nugajajo primorskim Slovencem. Te vrste provokatorji so sedaj najglasnejši v Trstu. Potuho jim daje Italijan- tribunalih ter komisijah ska polici ia in pa zavezniška oblast v Julijski krajini. Jugoslovanska vlada se je ie park rat obrnila na zavezniško zasedbeno oblast v Italiji z vpra- Mirovna pogodba Italijo naperjena proti Jugoslaviji Molotov obljubil, da bo primorsko vprašanje prej ali slej vseeno rešeno pravično, to je talco, kot želi Jugoslavija. — Anglo-ameriški blok prevladuje Vzelo je dolge tedne, predno zanje veljala, ne pa tudi za dru-je mirovna konferenca v Parizu ge velike prometne reke, pre-spravila pod streho pogodbo z kope ter morske ožine? Na kon-Italijo. Končno besedo o nji ima ferenci odsekov združenih naše velika četvorica, ki pa se bo rodov v New Yorku je delegat nedvomno ravnala po željah ve- Jugoslavije ob vsaki priložnosti čine, kakor jo predstavlja anglo- poudaril, da drže Američani v saški blok. Avstriji več sto jugoslovanskih Jugoslav ija zapostavljena Podonavskih ladij in s tem po-Sicer bi bila pogodba z Italijo vzrocaJ° Jugoslaviji silno škodo že davno sklenjena, ako ne bi nau Pro™eTtu- Ampak Amerika . . ... _________ pokazala jugoslovanska delega- jteh ^ark Jugoslaviji noče vrniti] dmi je to v resnici bil. Namesto da bi ga zagrabili, kot I- p™**« /,», Poročevalci ameriških listov v Moskvi s* čudijo, čemu je pri nas toliko propagande proti Rusiji, ko vendar lahko vsak razumen človek ve, da si ne želi ničesar bolj kakor dolgotrajnega miru. Drevv Pearson je minulo nedeljo v radiu znova poudaril, da pošiljamo Angliji atomske bombo. Proti komu? To ni nikomur skrito. Vsa naša propaganda je naperjena proti Sovj. uniji, zoper takozvani slovanski blok in pomagamo reakciji kjerkoli najt kapitalizem upa, da mu bo v "neizogibnem" spoprijemu zmožna pomagati. Ako bi ameriški kapitalizem posedoval kaj razsodnosti, bi uvidel, da je njegov sistem v Evropi skra-hiral že tik po prvi svetovni vojni in ni je sile, ki bi ga še mogla obnoviti. Dušamo se za demokracijo. Toda kar se naše vlade tiče, vse z vidika za ohranitev sistema, ki je segnil. Čemu treba Grčiji urivati monarhizem, pod katerim se ljudstvo ne more vzdrževati drugače kot z zastonj-skimi dajatvami iz Amerike in iz imperija Velike Britanije? Francijo skušamo ohraniti kapitalizmu z milijard-nim posojilom, s podpiranjem klerikalizma in pa s tem, da dajemo veljavo njenim diplomatom stare šole. Ogrsko si naš državni tajnik Byrnes skuša pridobiti na svojo stran z milostno mirovno pogodbo. Na Primorskem je taktika naše vlade peotidemo-kratična, ker se boji, da ako bi dala ljudstvu pravico vladati samega sebe, bi dobili v mednarodnem Trstu večino Slovenci skupno z "italijanskimi komuni - nosti črne borze in so sedaj v sti". Torej da se to ne zgodi, naj bo vladar nad Trstom tem P°*lu vsem dru*im najbolj-Anglež, ali pa Američan, in odgovoren naj bo ne ta-mošnjemu ljudstvu, ne državam v njegovem zaledju, temveč samo varnostnemu koncilu zdruienifc narodov. Namreč angleški in amenlki vladi. Naša nova taktika, ki pomeni lajanje v Rusijo, se repenči bolj in bolj na vseh koncih in krajih. Ko je prišlo na nedavni vseslovanski kongres v New York nekaj delegatov iz Sovjetske unije — bilo jih je enajst vseh skupaj, jih je naš državni department obvestil, da se morajo registrirati za agente tuje države. Rajše < kot da bi to storili, so se vrnili. Delegati iz Jugoslavije* pa niti vize niso dobili. Iz Čehoslovaške je bil poslan za delegata katoliški župnik. Po kongresu je bil povabljen za govornika v Chicago. State department je tudi njemu ukazal, naj se prijavi za agenta tujinske države. Rajše je takoj odpotoval. Ko pa je prišel v Zed. države Churchill, mu ni bilo naročeno, da naj se registrira ta tujinskega agenta, Zbira in presoja urednik Senator Mitehell iz države bil na zagrebškem ljudskem so-VVashington je v vladne kroge dišču spoznan krivim zločinov podrezal z vprašanjem, da-li so proti narodu in državi in bil ob- pripravljeni preiskati obdolžit- J»"jen na 16 mesecev zapora ob ve o pajdašenju članov ameri- prisilnem delu. Zagovarjal se je škega prosekueijskega štaba v kolikor *e je vedel in znal in Nuerenbergu z ženami obtože- imel Je na svoii strani močne nih nacijskih zločincev ter z PnJale!Je. med njimi papeževe- njihnimi mladimi prijateljica- g" TT' *kofa Hur^yja iz mi. Imeli so skupne partije do- T T ^ P°" , ..... .... 1 . magati iz kase. Noben zagovor- bro jedli in pili šampanjca ter nik bi , zakriti bistva nj.m, ur. M,ha Krek. par sloven- likerje. Senator Mitehell je ob £\e SteoTnac^ r«koUl™& Skih pristašev /ivko Topalovi- enem dejaf, da ker ima te pLdat- pj!uS^^8 r Jackson velja za pošte- med drugim, da se (broti sedanji pušča, ampak ta element tudi Ako je senator Mitehell Jugoslaviji ni mogel pregrešiti, podpira. v pravem, se o vseh članih nje- ker je tedaj sploh ni bilo. Edina Časnikar Peter Furst je dne govega (Jacksonovega) štaba te- posvetna avtoriteta v njegovi 30. sept. poročal iz Kima, da so ga ne more reči. Sicer pa je bilo nadikofiji je bila takrat Paveli- se jugoslovanski pustolovci v takoj ob izreku obsodb razvidno. čfva vlada v Zagrebu in pa nem- večnem mestu" poglobili v faj- da je bilo nekje nekaj narobe. vanja in načelnosti. Prav vsi njeni zastopniki, z Edvardom Kardeljem na čelu, so bili kos angleškim, francoskim ter ameriškim delegatom. Da, marsikak časnikarski poročevalec je mnenja, da so bili Kardelj, Moše Pi-jade, Aleš Bebler in Stanoje Si-mič boljši ter spretnejši kot pa diplomati katerekoli druge države, z izjemo Višinskega. Večino kajpada je imel anglo-ameriški blok. Eden sovjetskih diplomatov se je z njo norčeval. Šalil se je tudi z "dolarsko" demokracijo in na račun držav, ki jih imata London in VVashington na vrvici, omenil Abesinijo, Indijo in Kitajsko« ki glasujejo kakor na ukaz z "zapadno demokracijo". Niti ena izmed omenjenih treh ni demokratična. Niti ena ni neodvisna. A vzlic temu štejejo, kajti vsaka ima po en glas. Bodisi na mirovni konferenci v Parizu, ali pa v varnostnem svetu združenih držav, ki zaseda v New Yorku, je takozvani slovanski blok odrivan, pa čeprav ima še tako poštene, konstruktivne predloge. Vprašanje Donave je to vprašanje treba rešiti v celoti. In sicer tako, da bo Donava pod mednarodno upravo ne samo tistih dežel, skozi katere teče, temveč vseh. To se pravi, glavno besedo nad njo hoče anglo-ameriški blok. Mnogo vzrokov za ugovore Naravno, da se Rusija protivi zahtevam za zavezniško kontro- lo v deželah, ki jih smatra za svojo sfero vpliva. In ima za to tudi dobre argumente. Čemu n. pr. naj imajo kontrolo nad Panamskim prekopom samo Zed. države, nad Sueškim kanalom le Anglija, nad Dardanelami le (Konec na 5. strani.) goslavije in Čehoslovaške, ga je spremil sam predsednik Truman na shod v Missouriju, kjer je (Churchill) pozival to deželo v vojno zvezo proti USSR in "slovanskemu bloku". Gre se za obvarovanje kapitalističnega sistema, in zato toliko krika v Zed. državah o neizogibni vojni t Rusijo in pa na pretek rožljanja t našimi atomskimi bombami. Pa ne bo nič zaleglo. V Evropi se kapitalizem ne bo nikdar več opomogel in v Zed. državah pa bo omagal v prvi krizi. Saj bi bil že v prejšnji propadel, ako ga ne bi bil o tel Roosevelt ter njegov "nevv deal". A v bodočih polomih mu taka zdravila ne bodo več pomagala. ši konkurenti. Prvič, ker so drzni in pa ker obvladajo več jezikov. Kar se tiče italijanske vlade, . Iii m teh nepovabljenih 'gostov' iz Jugoslavije rada iznebila čimprej, a je brez moči. dokler bodo zavezniki imeli nad njo odločilno besedo. Kar se tiče ube-žne hrvaške in slovenske duhovščine. pa jo Ščiti papei. Pod pore (IuIhvm največ iz Amerike. Glavno taborišče "četnikov" je južno od Nenpolisa. Omenjeni novinar je poročal, da jih mislijo uposliti Angleži za straže-nje svojih vojaških instalacij, skladišč in barak po vsi Italiji. Ako jih je res kar enajst tisoč v taboru v južni Italiji in štiri ti-toč v Julijski Benečiji, je to ie precejšnja armada. Jugoslovanska vlada zahteva, da se ljudi jugoslovanskega državljanstva pošlje nazaj, a an-glo-ameriška oblast se temu protivi, češ, da bi bili v Jugoslaviji prosekutirani, ker so se vsled svojih aktivnosti proti Titu Beogradu zamerili. Ta problem torej še dolgo ne bo rešen. Konferenca Prosvetne matice bo v 24. novembra v Waukeganu Konferenca krajevne organizacije Prosvetne matice in JSZ z delokrogom v severnem lili-noisu in VVisconsinu se bo vršila v nedeljo 24 novembra v Slov. nar. domu v VVaukeganu. Prične se ob 10. dopoldne. Tajnik konference Louis Zorko je o tem obvestil vsa pridružena društva. ker kako drugače si je mogoče razlag; večjih nacijskih zločincev bila Monopoli glavarji ameriškega gospodarstva zelo škodovalo. Republikanski V Parizu in v Nevv Yorku so; tekmeci namreč to situacijo pri-zapadne sile v minulih tednih dno izrabljajo. Demokratski pr-tirale v ospredje razprav tudi vaki se sicer prizadevajo zvreči vprašanje plovbe po Donavi. Za- krivdo za vsa ta umetno vpri-stopniki sovjetske unije so za- zorjena pomanjkanja na repu-man argumentirali, da je to blikance, ampak ljudje so na-stvar samo tistih dežel, skozi ka- ! ivni in sedaj res ie izgleda, da tere ta reka teče, ne pa zadeva bodo dali v prihodnjem kongre-Amerike ter Anglije, ki sta od su večino Hoovrovi stranki, nje tisoče milj daleč. | "Radikalni** demokrati priti- In če so Angleži in Američani vzlic temu v pravem, čemu naj Predsednik Truman in člani sarskemu trustu. Dokazala naj njegovega kabineta so prišli za- bi, da ie pomanjkanje nastalo po radi naglo ustvarjenega pomanj- preračunanem načrtu mesnega kanja mesnin in mnogih drugih monopola, ker noče ovir pri ko-potrebščin v zadrego, ker se bo- vanju profitov. Dokazi so na je, da Jim bo to v kongresnih dlani, da mesnice po deželi na-volitvah prihodnjega novembra birajo na peticije podpise odjemalcev, v katerih zahtevajo odpravo vladne kontrole nad cenami mesa. Češ, ko hitro se OPA neha umešavati v mesno industrijo, pa bo mesa spet v izobilju. Dejstvo je, da si vlada ne upa stopiti na prste ne mesnemu ne nobenemu drugemu monopolu. Sicer je razna seiena podvzetja pa vlada ni obratovala sebi v prid temveč v korist privatnim lastnikom. Mi smo vendar za "free enterprise** in ako tak "free enterprise" noče producirati, češ, da se mu obratovanje vsled Xprenizkih" cen ne izplača, je v tem sistemu, v kakršnega naša vlada veruje, ni moči, ki bi ga mogla prisiliti sluiiti splošnim ljudskim koristim. Ljudstvo tega ne zapopade, pa se jezi nad politišni, ki so koncem konca le služabniki monopolov, fiamesto da bi spreme- bo Donava izjema? Le zakaj naj bi ska jo na Trumana, da ima še Čas ljudstvu predočiti pravo resnico ako so se dogodile v njih stav s tem, da justični department ke. da je na ta način primorala podvzetja vlada ni,/\«^anji gospodarski red začasno ie "prevzela", toda le 0,1 ire nbma nered in odpravilo polnost po profitih. Kakor v mesni industriji, ta- mednarodna kontrola samo pod vzame preiskavo proti me -j delavce nazaj na delo. Taka za-|ko se igrajo z ljudstvom v nadi za višanje svojih profitov vsi drugi monopoli. Nobena tajnost ni, da je oblek in spodnjega perila zato tako malo na trgu, ker se oblačilni industriji ne zdi vra-dno producirati za "male" do- ška ter italijanska zasedbena oblast. To bi držalo, ako bi Ste- , . • . . * , V pinac ne bil sam delec tiste do- razlagati, da sta dva izmed naj- , 4 ,, , T ^ J 'svetne oblasti in ce ne bi bilo , _ .proti njemu toliko neovrgljivih oproščena - namreč Franz von dokazoVf da je sodeloval s Pave- Pappen ter Hjalmar Schacht. V hčem iz navdušenja, ne zato, Berlinu so se takoj, ko se je iz- ker je bil primoran. Ampak ob- vedelo o osvoboditvi teh dveh soditi škofa na prisilno delo je in še enega drugega nacija zače- nekaj novega. Star običaj je, da le protstne demonstracije proti se je duhovnikom—posebno viš- pristranosti sodnikov, kajti dru- jim svečenikom—kaznjive pre- gače si nemško ljudstvo tega stopke spregledalo. Če so gre- čudnega sodnega procesa in iz- šili, so bili le kam daleč preme- reka ni moglo razložiti ščeni, ali pa so bili poslani dc- Nadškof Alojzij Stepinac je (Nadaljevanaje na 4. strani.) r ' x Naše aktivnosti je treba pospešiti - predvsem v agitaciji za Proletarca Počitniike sezone je že davno konec. Za delavske agitatorje je sploh nikoli ni, a vendar so časi, v katerih je mogoče delovati uspešnejše kakor pa v poletju. Sedaj je naša glavna briga prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja. Nabiralci oglasov so bili pridni. Nekateri sotrudniki so se tudi že pobrigali toliko, da so nam poslali svoje spise. Na vse druge pa apeliramo, da naj nam gradivo pošljejo ko hitro mogoče. Kajti le na ta način nam bo uspelo izdati to velepomembno knjigo ob času. Razpečevalci nas prosijo, da naj ne bo zamude. In november je pred durmi. Tiskarna nas je obvestila, da bo računala za tisk koledarja kakih 40 odstotkov več kakor lani. In minuli teden pa je nam znova podražila list, za okrog $36 vsako številko. Opravičuje se na zvišanje plač tiskarjem, in pa na narašajočo draginjo papirja ter raznih drugih tiskar-niških stvari. Letos nismo imeli v prid Proletarca posebne kampanje. Zanašali smo se na naše redne prispevatelje v tiskovni sklad in res so pomagali kot ponavadi. Toda vsled višanja cene za tisk bomo morali skrbeti tudi za višje dohodke. Torej za več prispevkov v tiskovni sklad, za več naročnin in za več naročil za knjige iz naše knjigarne. Upravnica Anne Beniger bo pripravila v prihodnjih tednih seznam knjig, ki jih še imamo v zalogi in ki so vredne, da si jih ljudje naroče in čitajo. Ob enem apelira, da naj vsakdo, ki mu naročnina poteče, pošlje hičke. Torej si kupile najdražje vfoto ne da bi na ponovne opomine. Tako nam s^'."!do' *ttane v* časa za razno drugo nujno delo. Anton Zornik se je potožil, ker njegov dopis ni še prišel na vrsto. Je tudi še par drugih, ki niso urejeni, ali bodo pa za v prihodnjo številko. Dela je pač toliko, da so nekatere stvari odrivane, zato da moremo drugim posvetiti več časa. K sklepu naj znova poudarimo, da bo Proletarcu največja pomoč to, ako mu pridobimo vsakdo iimed nas saj enega novega naročnika. In seveda, dajmo uporabiti tudi vsako priložnott za zbiranje prispevkov v njegov tiskovni sklad. bil potem tudi cenene, toda I te po veliko višjih cenah kakor so bile pred vojno. Isto kot sa oma* njene velja za stavbinsko industrijo, za sladkorni kartel, avt-ne obrate itd. Kakih petdeset ve-lekorporacij s svojim ducatom velebank ima vso kontrolo nad iivilskim in drugimi obrati. In ker so monopoli čezdaije jaČji, se bodo igrali z usodo prebivalstva dokler ta sistem ne ho odpravljen. ' f "» PftOlHMfc^ PROLETAREC LIST ZA INTERESE DRAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaj« Jnftk« D«lav«ka Tiskov«« Draife«, Cki«*(*> IIL GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAJlOCNINA v Zedinjenih drl«van u celo leto I3.0U; u pol leU $1.75; u četrt let* f 1.0«. Inozemstvo: ta celo leto $3.60; sa pol leU $2,0«. Vaj rokopisi in ogUai morajo biti v našem uradu najposnejt do pondeljka popoldne ta prioMitev t številki tekočega tedna. PROLETAREC Puoltahed ererj Wedneaday by the Jugoslav Workmes'a Publiahing Co., In«. Eatabliahed 1906. Editor. .Frank Zaiti 8UBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Tear $3.00; Siz Montha $1.76} Threo Montha $1.00. Fortlfn Countries, One Year $3.60; Siz Montha $2.00. PROLETAREC 2301 S. I*Awndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Anglija pod delavsko vlado v vnanji politiki ista kot je bila pod toriji Friderick Kuh, poročevalec čikaškega 4 Suna" v Londonu, ki je podmaršal Hugh de Crespigny. On je načelnik angleškega žaja in politike posameznih velesil, navaja podatke o naglem kre-tanju angleške politike v Nemčiji na desno. Ako bi to trdil le on, bi mu vzlic priznanju, ki ga je bil deležen za svojo vestnost v visokem žurnastičnem krogu, lahko vseeno kdo očital pristranost, ali pa da ima predsodke proti sedanji vladi v Londonu. Toda Kuh citira visokega angleškega častnika v Nemčiji, ki je vladi v Londonu vrgel očitek, da dela zmoto, ker odriva iz upravnih političnih služb socialdemokrate ter jih nadomešča s politiki "katoliške krščanske demokratske stranke". Ta častnik je podmaršal Hugh de Crespigny. On je načelnika angleškega letalstva v provinci Schleswig-Holstein, torej v britanski zased-beni oblasti v Nemčiji jako važna osebnost. V poluradnem zaupnem pismu je angleški vladi sporočil, da je napačno, ker odmika svojo naklonjenost socialdemokratom in podpira namesto njih reakcionarje iz vrst omenjene takozvane ''katoliške krščanske demokratske stranke'*. Bevinu in Attleeju je v poročilu dejal, da jima bo v Nemčiji, pe>sebno v mestih, laglje vzdrževati mir in red, ako se bo Angleška vlada oprla na stranko, ki ima delavsko ljudstvo na svoji strani, namesto da kaže naklonjenost tisti, kateri je delavski razred nasproten. Značilno je, da je Attleejevo vlado vsled njene napačne, reakcionarne taktike v Nemčiji posvaril viaok vojaški poveljnik, aristokrat. in ne kak levičar iz vrst angleške delavske stranke. Enako taktiko kakor Anglija vodi v Nemčiji ameriška okupacijska oblast. Mnogi trdijo, da se Anglija pravzaprav le ravna po naši, ker si ji ne upa nasprotovati. Od kar sta angleški in ameriški del Nemčije za ekonomske iti upravne namene združena, so dobili mandate načelnikov živilskega, agrikulturnega, transportnega, komunikacijskega in finančnega oddelka najkonservativnejši člani katoliške krščanske demokratične" stranke. Niti eno omenjenih ministrstev ni pe>d načelstvom socialdemokrata. Naravno, da so nemški socialdemokrati razočarani nad tolikšnim zapostavljanjem, posebno ker so angleški delavski vladi pokazali resno voljo za sodelovanje in za demokratiziranje Nemčije. Ampak ameriškim uradnikom je tudi še tako desničarski socialdemokrat zoprn in enako večini angleških uradnikov, ki so tudi iz protidelavske in protimarksistične diplomatske torijske šole. Redka izjema med njimi pa je omenjeni podmaršal Cres-pigny. Ako so nemški socialdemokrati nad tem početjem svojih angleških tovarišev razočarani, je to njihova krivda, Saj so videli, kakšna je angleška politika pod eno ali drugo vlado v Španiji, v Grčiji, v Indiji, na Balkanu in kjerkoli. Nikjer si ne išče simpatij in opore med delavskim ljudstvom. Povsod le med privilegiji. Taka je angleška politika bila in danes ni še nič drugačna vzlic Attleejevim obljubam. PRIZOR. KAKRŠNI SE V STAVKAH od konca vojne sem tnova dogajajo, kakor so se skosi vso dobo pred vojno. Bodisi v Loa Angelesia, v Philadelphiji, ali pa v Chicagu — povsod je tako. da je oblast vedno proti piketom in sUvkarjem v splošnem, enako sodišča. In tako bo tudi v bodoče. Naše unije so svobodne in smejo stavkati, zakonito seveda. Policija In sodišča so tudi svobodna in smejo stavke ovirati ali pa raibijaU. Pismo upravnici "Proletarca"l Zastopnik delavskega lista presojajte sami. Da boste znali pravilno soditi, se pa morate izobraževati. Zato je pa Proleta- mora biti nekaj več, kot je navaden agent buržvazne cajten-Cenjena upravnica! ali »Franca. Goflje imajo; rec najboljši. Izgubil sem nekoliko starih! taki a8entje dobro namazane. | Delavski agitator mora naročnikov. To so tisti, oziroma Menda so tren»rani nalašč za to. taki, ki so se naročili iz prijaz-1 Ni|hne <»itenge z* vs* JOSKO OVEN: RAZGOVORI Jesen je tukaj. Minulo nedeljo sem celo jutro grabil orume-nelo listje, ki ga je bilo na debelo nasutega na ledini pred hišo. Ali ko sem se naslednje jutro napotil na delo, je bilo kot v nedeljo zjutraj — ves moj trud je hU zaman. Drugo kar o-paziŠ je odhod ptičev pevcev. Vso pomlad in v poletju so čivkali in prepevali, da je bilo veselje. Človek, ki živi v mestu tega ne opazi. Ali kadar živiš dalj časa na deželi, se bližje spoznaš s prirodo. Seznaniš se ne samo z drevjem in rožami, am- je1 de Gaulle naglašal o neizo- nosti. Amerikanci bi jim rekli Uudi- To se nravi, da zadovolji-" favor subscribers". Ti ne ču - [ vsakagajjoedinca. Naj bo tijo potrebe po znanju. Ko pri- u6en ali Pr*Pro8* delavec, kmet pak tudi s ptiči, čebelami, metulji, mravljinci, vrtnimi kačami — katere dirkajo pred tvojimi nogami — ter kmalu spoznaš njih šege in navade. Mogoče se bo to zdelo marsikomu otročje, ali verjemite mi, ničesar ni bolj utešljivega kot je spomladno in poletno jutro na vrtu, ko opazuješ vse tisto skrito živijenje oierog sebe, ali pa ko sedeč na klopi gledaš malega pevca "wrena", kako nosi bilke slame v svojo hišico, katero si mu pripravil zadnjo zimo za njegovo gnezdo. Ves nabrani gnjev izgine iz tvoje duše — in zopet postaneš vesel in poln optimizma — kajpada toliko časa, dokler ne e>dpreš radia ali pa dnevnika. Nekaj o knjigah Kot je že moja navada, sem si zadnje dneve nabavil nekaj no-no- umizma — Kajpaua iouko času, ... . ^ , znati politična, ekonomska in dokler ne odpreš radia ali pa ^.HfVf sc J**«*"0 i • ..• . * dve, kateri bi si moral dobiti socialna vprašanja ,n Jih tolma- dnevnika. čhatelj Proletarca. To sta citi v razredno zavednem srni- Pri nas knjigi - As he savv it", katero je slu. Zelo pogostokrat se pripeti, pHznaU moramo da se je ^ sin pokojnega predsedni-da moramo razpravljati o .ve- zadnj(? čase diingoisUčni duh £ Elliol R^el* ter "Dinner gali na vislicah Nisem pristaš smrtne kazni, ali golazen kot je biln ta gospoda, ne spada med ljt|jiQ Eden glavnih dogodkov v teh dn^h je bilo ponovno glasovanje o novi francoski ustavi. General de Gaulle, kateri ima številno pristašev v Franciji, ji je zelo naSfifoten. O njeni formaciji se govori ž^več kot eno leto, češ, da nc daje predsedniku republike dovolj avtoritete — in da je vsa moč koncentrirana v zbornici: V svojem zadnjem govoru gibnl vojni med Ameriko in Rusijo ter kočljivo vprašanje Francije. katera bo po njegovem mnenju v pretečem konfliktu brez moči. Fant bi rad postal diktatbr, ali pa Napoleon IV. NI dolgo tega, ko sem čul po radiu nekega - preroka, kateri razlaga vsako nedeljo ob osmih zvečer na dramatične način svoje prerokbe, češ "Kajšekove armade bodo kitajske komuniste kmdlu pohrustale." • Ali čudno, danes slišimo ravno obratno. Kajšekove armade se umikajo. Ji ništva določeno vsoto naročni ne. Beseda kar noče iz ust, ka- «aU Th* Gr«*lest country in kor takrat, ko veš, da si prišel the worid! Z velikanskim zano- k naročniku, ki precej ve, pa som P°navljajo te besede šolar- še vedno raziskuje, preiskuje čkl in sU per-patriot je Vsakdo povprašuje in debatira. O, od Je lahko predsed- takšnega naročnika se že sam nik Zed drzav ah oboie Hei* nekaj naučiš! Ampak takšnih je kJe sle * ka* take*a videli! De' malo. mokracija vseh demokracij! Katka Zupančič je v par šte- Frla b,e- ble Pa' vilkah Proletarca izvrstno opi- Kar poglejte zgodovino te sala karakterje, ki jih ni baš super-demokracije iz leta 1930 malo v naših naselbinah Ko! do 1940» »V linijah so stali otro-sem prečital njen članek, sem si in ženske in moški, črn- mislil: Tudi ako bi bil njen Jape i ci in P° ure v mrazu zraven, pa če bi bila zdaj tukaj,; »1» vročini. Dobili so par gnilih bi jo objel in poljubil, tako mi jabolk, pokvarjeno smrdljivo je bilo po volji. meso, nekaj oguljenega že na- Dober naročnik je tisti, kl ti!Knitegu krompirja, par funtov sam pove, zakaj si prišel v nje- črvive moke in nekaj najcenej-govo hišo. Pokliče ženo: "Hej, cunj, ki so jim rekli jacket stara! Prinesi denar za Proie- itd. Videl sem na lastne oci, ko tarča, je že potekel!" 2ena pri- so ljudje padali v nezavest od nese petak, jaz dam potrdilo in gladu ali nepravilne hrane. Pa dva dolarja nazaj. "Kar obdrži vani danes agent kapitalističnih še tista dva ,,copaka'\ pa pošlji cajteng pripoveduje, kako je v v podporo Proletarcu, ali ne, Rusiji, ali po drugih državah, stari?" Zatrjuje vam. da imate prilož- ' Seveda," pravi on. vse je šlo nost postati bogat* s ceno gor, Proletarec ima pa še Proletarčev zastopnik ne la« vendo isto ceno." Jako redki so že. Ne obeta nič takega, kar bi taki slučaji. " bilo nemogoče doseči. Čitajte in potisnejo. n,t r,uww«v še oglasi kakšen škof ali kardi-; velike trojice ', ter je posebno zastopnik ne sme .zgubiti gla- ^ kflteri ^ svetost namenjenaJširši ameriškipubli- ve Odgovarja seveda po mož- k l ^^bškega mucenika ki."da se seznani z resničnimi nosti, ali delavske steze ne sme • ■ , , .... , . , . ... btepmaca, kateri je kot pravi cilji pokojnega predsedniKa P°ff iV' i i t. u n i naslednik nekdanjih križarjev, Roosevelta in da napravi pritisk Veliko, zelo veliko bi Prole- „ ; .i«;*«^„ ,T.__. .. .. . rA . ^ , . ... , . . s svojimi pistolarji pokrstil s na' ^gotove ljudi, kateri hočejo 1 tarče vi zastopniki lahko pove- ^^ y roki ^ rayil y £ > teža- dali o izkušnjah ki so jih prido- syeto ^^ vero preCejšnje i ^ustvaril. Knjiga stane $3. števil° merskih Srbov - in i Adamičeva knjiga je študija e!T™ Z* s tem PriPravil resnično P°t človeka, kateri je z bližine opk- nebesa ,nekateri cel° trdijo, | zoW kaj se je godilo v ^ U M»ČS ^^L 'da 50 precejšnje število ta- hiši", to je boj med Churchillom J^J!«k°J spravili v nebeško kralje- in Rooseveltom. Knjiga je prvo- stvo. kjer niso mbgli delati Pa- vrstna. Kaže slabosti in moč po-veliču nobenih sitnosti). Ali kot kojhega predsednika. To knjigo, trdi sam Stepinac, je njegova ki stane $2.50. si lahko naročite vest popolnoma mirna. Torej je pri Proletarcu. kar se tega tiče — stvar čisto ftadatie sem si nabavil ITnton v redu. Poleg tega, kar sem zgo- Sinclalrjevo "A World to Win " raj omenil, je pa vse drugo - To je že sedma knjiga cikla no_ pa naj bodo že razprave o seda- vcl Budd," in pa dva nji draginji, postnih dnevih monumentalna dela velikega In-(brez mesa), podraženje cigaret dijca jawaharlal-a Nehru, se v Koledar in Majski glas. To rej ima opravka tudi s trgovci. Proletarčev zastopnik ima tako bogate izkušnje, da bi lahko šel predavati na kakšno delavsko univerzo. Poslušalci bi mu bili hvaležni. Delavski list — urejevan kot je Proletarec — je delavcu prav tako potreben, kakor mu je hrana, počitek in vse drugo za obstanek. Zastopnik. in mleka, pomanjkanje žajfe in plenic -r- posvečeno političnim manevrom, kateri so znani vam vsem. in manjkanje , krušne vrste, WPA, polomi, bolezni, samomori — taka je bila ta panorama od 1. 1930 do 1940. Čudno, da se ljudje niso vprašali, čemu se je dogodil tako strahovit polom, ko je vendar že Palmer rešil ljudstvo katastrofe z uničenjem "rdeče nevarnosti"? Ali se vse to ponavlja tudi po tej vojni? Ako človek čita velike dnevnike in revije, posluša komen-tarce v radiu in govornike na konvencijah bizniških organizacij, mnogih unij in na zborovanjih Ameriške legije, se mu zdi. da rdečkarska pošast spet sega po njemu z vseh krajev in kotov, kakor po prvi svetovni vojni. Republikanska stranka je v kampanji zgolj z geslom, da sta Roosevelt in njegov naslednik Truman izdala to deželo komuni-rtom, ki rujejo, da izpodkopljejo njene temelje, omajejo njeno gospodarstvo in jo vržejo zrelo za boljševizem totalitarni Rusiji v naročje. Ameriška trgovska komora (United States Chamber of Commerce) je dne 9. oktobra iz svojega urada v VVashingtonu naslovila vladi apel za podvzem drastičnih korakov proti komunistom. Komunistično stranko naj se primora prijaviti se za agentko so-vjetskega režima ter njene kominterne. Primora naj se jo odpreti svoje knjige vladnim raziskovalcem, da doženejo. kdo jo financira in kako troši svoja sredstva. Predloži naj justičnemu depart-mentu popolen seznam vseh svojih članov. Preišče naj se prošlost vsakega vladnega uradnika, o katerem gre sum, da je ali komunist, ali sopotnik in kot tak nezvest Obnavljanje histerije proti "rdeikarjem odvaja ljudi od resničnih problemov Marsikdo se še spominja blazne gonje proti-"rdečkarjam" pt prvi svetovni vojni. Na čalu ji, je bil takratni ganeralni pravnik % » "GJimpses of VVorld History pa "Discovery of India." Qbe tj knjigi je spisal v ječi. .... ^.Pna v obliki tedenskih pisem svoji hčerki Indiri, katere vzgo-"" ja je .bila mogoča edino na ta na- na PER ALBIN HANSEN Švedski premier, socialdemokrat Per Albin Hansen, ki je 6. drugim imenom ponovno orga oktobra nagloma umrl, je bil na nizirali. V nekaj tedni:, so ibra- ] flr^Prvo^Lmo" iTje^pTsUl . celu vlade 14 let Med vojno je li med seboj precej čedno vsoto njcn trinajsti ^ ; sestavil Koalicijsko vlado, da bi enega milijona. To je šele za za- niin,i K(m,-.;,i tri lpfa ivi7noi bila nevtralnost Švedske bojše zavarovana. Toda v času splošnih nacijskih zmag v Evropi je Hitler močno pritisnil tudi na Švedsko. Pošiljala mu je v zameno za premog in stroje skoro vso svojo železno rudo, les in papir. Nato mu je dovolila prevažati preko Švedske nemške vojake v zaprtih vlakih med Finsko, ki je bila tedaj v vojni na nemški strani, in Norveško, ki je bila pod nacijsko okupacijo. Cim je bilo vojne konec, se je socialdemokratska stranka od» ločila vladne vajeti sama vzeti, ker ima večino v zbornici. Premier Hansen se je v času svojega udejstvovanja v stranki in v vladi ponašal z velikimi pridobitvami za švedsko ljudstvo na polju zaposlitve, socialne za? ščite, višanja življenskega standarda in pa miroljubnega razmerja z vsemi deželami na svetu. , . , A .. njimi končal tri leta pozneje, cetek. Kajpada, da je tudi naš Knjiga,ima okrog tisoč strani. V ZrTn sotovft stvareh .spisana je bila Isto-tako predsednik Sears-Roe- pred ^dnjo svetovno vojno) je v resnici preroška. Več o tem in o Indiji prihodnjič. is buck kompanije, gen. Wood. Njih besednik v radiu je poleg drugih precej znanih Upton Close. Namen te dične družbe je D . rešiti" ameriško republiko, da j Ko1**va in smrti V IHinoisu jo ne pohrustajo "ta rdeči" in V prvih sedmih mesecih tega pa Angleži. Kajpada, njih glav- lct* J® h»lo v Illinoisu rojenih ni smoter je: "American way" #0303 otrok in v isti dobi je ter "right to work". Mislim, da 52-873 .Qseb umrlo. Rojstev je mi ni treba še posebno pojasnje- bil° letos do 1. oktobra 5,753 vati kaj to pomeni. Pa v onakem času Unijsko delavstvo je pač pred leto. težkimi vprašanji. Mesarski trust ianje profite vzlic "pomanjkanju" mesa "Wall Street Journal" poro- Zahteva trgovske komore za tako podvzetje proti "komunizmu" ni izolirana. Pred "komunistično nevarnostjo" je na konvenciji veteranov svaril načelnik zvezne detektivske službe (FBI) J. Edgar Hoover. Kongresnik Thomas iz N J. je naslovil generalnemu pravniku Clarku nujno pismo, da naj nemudoma uvede preiskavo proti prekucuškim spletkam komunistov in njlhnih pristašev Clark mu je obljubil, da bo to storil, oziroma da njegov department zdržema preiskuje, torej pri tem ne potrebuje vnanje vzpodbude. A ob enem je pripomnil, da se mu zdi tega vpitja o "komunistični" nevarnosti preveč. Republikance je obdolžil, da so to gonjo preračunano pričeli.-s pogledom na volilni dan v novembru, v katerem si žele zmage za svoje ljudi. Tako se torej opozarja z vseh strani na strašno nevarnost, ki nam preti tu iz Fosterjevega tabora, in pa iz Moskve. Na resnične probleme-, ki jh je na kupe, pa se pozablja. Kajti reakciji je veliko laglje iskati nevarnosti tam, kjer jih ni. kakor \n abirajte prispevke v njeg pa videti tiste, ki jih ona povzipča in povečava A |j'vkladVS »t L . .. . \ - . . ,1» ča. da bodo dobički velikih mesarskih korporacij letos tolikšni ali pa še višji kakor lani. To se zdi marsikomu čudno, kajti kako bi mogel imeti mesarski trust večje dobičke, ko pa nima mesa° Isti list pojasnuje, da bodo dobički večji največ vsled znižanih davkov. To je "zasluga' kongresa, ki je davke zelo Tik pred volitvami smo. Svojih kandidatov delavstvo nima. Zbirali bodo, kot sem že zadnjič "J omenil, med "delavskimi prijatelji" v obeh buržvaznih strankah. Mi vsi poznamo korupcijo obeh teh strank, toda saj za sedaj nima unijsko delavstvo drugega izhoda. Priznati moramo, da je bilo neko število zastopnikov v zadnjem kongresu in senatu, kateri so bili naklonjeni organiziranim delavcem. Ali ogromna večina ni bila. Kdor ne verjame, naj pogleda na rekord zadnjega kongresa. V letošnjih jesenskih volitvah se reakcija pripravlja poraziti še tisto malo kar je ostalo naprednega izza Rooseveltovih časov. Ne samo reakcija v republikanski stranki, ampak tudi reakcija med južnjaškimi demokrati ne pozna nobene meje. Če so naši unijski voditelji kdaj potrebovali sokratske mo- i ne gre rtpvO? • znižal korporacijam, pozabil pa ____# ,_____________________ ( jih je znižati "malim ljudem", drosti, jo potrebujejo danes Ako verujete v poslanstva, ki " d^3^tVodo nacijski gospodje že gu-1 nikakor nt Kako, da visoka katoliška hi- ^rebsk. nadskof Stepinac, Ia-velik grešnik ka-k frešvVtni politik, to hm gre v kU\o! PRIPOVEDNI DEL C A. ZAGORSKI: Pod okupacijo Kamnarjev Franc je hodil po skrivnih potih in niti doma ni ničesar povedal. Samo kakšen letak ali časopis je prinesel kdaj domov. — Odkod tebi to? — je vprašal oče. — Vseeno. Beri in vrni. v — Menda tvoj oče sme vedeti, kje si dobil časopis? Ali mi morda ne zaupaš? — To je konspiracija. — Kaj praviš? Konspiracija? Ali pa veš. da sem bil jaz vojak v Rdeči armadi, da sem bil v revoluciji? General Pjotr Petrovič me pozna, in ko pridejo Rusi, ga poiščem in mu raporti-ram: Tovariš general, Anton Kamnar sem, borila sva se skupaj proti buržoaziji takrat in takrat in tam in tam. Ali me še poznaš?" Prav gotovo se me bo spomnil in me bo udaril po rami in rekel: "Ej, ej, starij tova-rišč!" Ti, fakin, pa svojemu očetu ne zaupaš! Kamnar je bil namršen. Mislil je nemara, da se tako držijo vsi stari rdečearmejci, kadar so užaljeni. Potem se je pa zatopil v branje in vse bolj vedro mu je postajalo lice. — To je dobro, —r je presodil na kraju. — Samo mladi ste še, mladi! Nobenega starega vojaka ni med vami, nobenega, ki bi preživel revolucijo, ki bi bil z Budjonijem proti intervenciji ... Ah, fakin! Na, skrij in glej, da te ne dobijo. Razčetverili bi te, živega pekli kot so delali z nami sedemnajstega... Ali pa — pusti meni, dal bom naprej. Naj vsi berejo, za vse je ... Oče je spravil "Poročevalca" pod srajco, Franc pa ga je opomnil in podražil: — Samo previden bodi, da tebe ne razčveterijo. — Me niso sedemnajstega, pa me tudi zdaj ne bodo! Kamnar je posodil zvečer časopis Bojanu. Ta se je zaklenil v kuhinjo in požiral besede, ki so govorile o skupnem boju vsega slovenskega naroda, o novi Jugoslaviji, o Rusiji. Osvobodilna fronta je klicala v boj proti okupatorju in izdajstvu. % Toda kako se boriti? Golih rok, in ko so povsod Nemci? Tudi na to vprašanje je odgovoril časopis: organizirati se, povezati se, da bomo kot veriga, nevidna veriga od človeka do človeka, od hiše do hiše, od kraja do kraja, po vsej domovini. Oznanjati upor, razplamtevati ga, in iskati in širiti letake, pisati gesla po zidovih, zbirati tiskarske potrebščine, rušiti proge, kvariti stroje, zaničevati Nemce in izdajalce, mrziti jih. Mrziti jih z vso dušo. Mrziti jih tako, da roka ne bo vztrepetala v borbi. Časopis je klical k uporu, k orožju. * (Odlomek) Bojan časopisa ni pokazal materi. Bal se je. Toda ona je videla spremembo v sinu. — Bojim se zate, — je rekla. — Bolje je, da ne zahajaš toliko h Kamnarjevim. Bojan matere ni ubogal. Večer za večerom je hodil v pritličje. Kamnar pa je še kar naprej govoril o kruhovodu, o generalu Pjotru Petroviču in svojih doživetjih in izkušnjah, toda tudi sina je poslušal, kadar je privihral domov, da se naje fižola ali makaronov in spravi kakšne papirje v dimnik. — Mladina grabi za vajeti, prav je tako. Samo to ti povem, da stare tudi poslušajte, mi smo veliko pretrpeli in veliko skusili. Stari je bil ponosen na sina. — Po moji poti hodi, nisem ga slabo vzgojil, — je premišljeval. Moje seme je! — Kamnari-ca pa je po navadi molčala. Ko je prišla z dela, je skuhala, pospravila in krpala. Včasih pa je šla k Bojanovi materi in kadar sta bili sami, sta se o vsem po-razgovorili: o politiki, o vojni, o moških in otrocih ...—Imeli sta konferenco, — je pravil Kamnar. In res sta razpravljali s tolikšno vnemo, kot da bi sklepali o vojni in miru. * — PolitiKa ni za babe, — je rekel Kamnar, ona pa se je vzravnala kakor še nikoli. — škoda, da si bil tako dolgo v Rusiji in nič ne veš o ženski enakopravnosti. Tvoj Pjotr Petrovič bi te lepo pogledal, če bi te zdajle slišal — No, prav utegnila sva z generalom govoriti o... — Hotel je reči: o babah, pa se je premislil in rekel: — o ženskah, ko je venomer pokalo okoli glav. Generala mi pa kar v miru pusti!" In prj tem je ostalo: ni več govoril o babah, ona pa ne več o Pjotru Petroviču. Kamnar je priznal po dvajsetih letih zakona ženi enakopravnost. Tudi Bojan je delal. Za pol ure, za eno uro je odšel z doma in se vračal vesel, razigran. Zdaj ga niso več tako bodli kljukasti križi in slike blaznega zločinca v izložbah. Posmehoval se jim je: "To je maškarada, mesto pa živi svoje življenje. Tiho. toda uporno in žilavo!" Mesto je govorilo šepetaje, da ga ne bi slišal Nemec ali izdajalec: po kleteh, po podstrešjih, v sencah dreves. Duša mesta je hodila nevidna po ulicah, po trgih, mimo kasarn in ječ. Zjutraj so bile ulice posute z listki in letaki, stene popisane z gesli. Duša mesta je obiskovala vsa ljudi, od hiše do hiše, od pisarne do pisarne, od tovarne do tovarne, od stanovanja do stanovanja. Na vsaka vrata je potrkala. In kjer : m 0 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) Ji TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Zdraftaa* iriavt (IsvsefttM Ckieafa) la Eaaado $«.10 ■a lete; $3.00 sa pol leta; $1.50 sa fetrt lata; sa Chictfo In Clecro $7.50 sa celo lat«; M.1S sa pal lata; sa laosematvo $9.00. Naslov za llft in to|nMtvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS so se odprla, je napolnila sobo in ljudi s svetlobo. Kjer se pa niso odprla, je narisala na vrata in na čela neviden znak — videli so ga samo njeni ljudje. Tudi na materina vrata je potrkala. — Vem, kaj delaš, — je rekla Bojanu mati tisti večer. — Bojim se zate, ko te čakam, pa te ni domov. Ce bi mi povedal, bi se manj bala ... Ce bi lahko tudi sama kaj pomagala ... Bojan je dajal od tedaj tudi materi časopise in letake. In veliko je pripomogla k stvari, ko je prenašala literaturo in pošto iz predmestja v predmestje in v mesto. Včasih je sedla na vlak in odnesla pošto, zdravila ali celo orožje ali municijo v kakšno vas, od tam pa se vrnila z jajci, moko in mlekom. Spekla je kaj in oddala za jetnike in ilegalce. Neki večer je povedal Bojan, da bo prišel tudi k njim ilegalec. Mati je pripravila večerjo, skromno, vendar razkošno za njeno uboštvo. — Ne bo ga, — je rekla pozno zvečer. — Prišel bo, — je rekel sin. — Ilegalci ne poznajo ure. Oni merijo čas po sestankih, po akcijah. Pa je potrkalo prav narahlo, da bi sosed, profesor, ne slišal. Tiho je vstopil ilegalec in tiho je zaprl za seboj vrata. Prisrčno, sproščeno se je smehljal in se rokoval z materjo in z Bojanom. Bil je srednje velik, širokega, koščenega lica. Nič okornega ni bilo na njem. nič tujega. Z enim pogledom se je razgledal po kuhinji in bil je doma. Popraševal je po ljudeh, ki stanujejo v hiši, odložil plašč in klobuk in sedel. Mati do tedaj ilegalcev še ni videla. Ničesar določenega si ni predstavljala, le spoštovala in ljubila je ljudi, ki nosijo najtežje breme boja, ki so povsod in nikjer, ki se neprestano bore in ne mislijo na sebe, čeprav jim je vedno smrt za petami. Začudilo jo je in bilo ji je prijetno, ko je videla, kako preprost človek je ilegalec. — Kdaj bo konec vojne? — je vprašala mati. Ilegalec se je nasmehnil in pomislil. — To je težko reči. Toda tako blizu kot zdaj še nismo bili, — je pribil, potem pa rekel resno: — Na zmago še ne smemo veliko misliti, to človeka zanese. Treba je zmago delati. Cim več bomo delali, tem bližja nam bo. Delo — to daje človeku moč. Iz tega raste samozavest. — Rusi se pa še kar umikajo? — je vprašala mati plaho. — Treba je nekaj časa, da se tako velik medved zgane. Sovjetska dežela je velika: šestino sveta. Sovjetska zveza je miroljubna dežela in bila je napadena. Zdaj zbira veliko vojsko in kuje orožje, potem bo pa udarila po fašizmu in ga zmlela. Vse. kar je govoril ilegalec, je bilo jasno in čisto. Mati je bila zadovoljna in je prikimavala Potem je povpraševala še vse mogoče: o Angliji in Ameriki, pa o Stalinu, kakšen človek je, in kako je v Sibiriji in na Hrvaškem. Mati je bila zelo radovedna. "Bog ve, kdaj bo spet prišel," si je mislila "Ljudje pa povsod, kamor pridem, povprašujejo po novicah." Potem so se menili o delu, kako je treba zbirati narodni davek, kako za ljudsko pomoč, kam je treba oddajati zdravila, papir, matrice, tiskarsko barvo. — Najvažnejše pa je orožje in municija. Nekaj naših je že šlo v gozdove in ie več jih bo šlo. Počasi bomo šli vsi. Napadali bomo Nemce povsod, po vseh cestah in progah, rušili bomo mostove, lotevali se bomo sprva manjših postojank, potem pa vse večjih. Orožje bomo trgali Nemcem iz rok in veliko naiih bo padlo v boju. Zato je orožje najdragocenejše blago ... Pa obleko je treba pripravljati, povoje, rokavice za zimo ... Bilo je že čez polnoč, ko so legli. V mraku je odložil ilegalec ZRAČNI POTNIŠKI PROMET ae je po vojni telo povečal in se bolj se bo čim se razmere po svetu urede. Tudi neifode s letali naraščajo. V minulih nekaj tednih se je dogodilo veliko aeroplanskih nesreč. dve največji v Newfoundlandu. v katerima je isgubilo življenje okrog 60 oseb. Gornje je z omenjenega otoka slika, kjer je eno iimed letal v divjini padlo na tla in zgorelo. Vsi potniki v njemu so bili ubiti. Dalje je v isti dobi padlo na tla veliko angleško letalo blizu Singapora, par ameriških vojnih letal v tej deželi in eno potniško letalo v Franciji. V Belgiji je dne 7. oktobra neko letalo padlo na šolo. kar je v nji povzročilo požar. 21 dečkov v šoli je bilo ubitih, in pa pilot letala. Njegovo mater, ki je videla sina ter njegovo letalo pasti na tla, je ob tem prizoru zadela kap. Vbitih je bilo v tem kratkem času v letalskih nesrečah nad sto ljudi. k zglavju samokres in bombo. I šoli dečki in deklice ne odhaja- potem pa trdno zaspal. Tudi Bojan je zaspal. Sanjal je o Nemcih. Gnusni so bili kot tiste spolzke črne živali, ki se plode po kolodvorskih straniščih. Bilo jih je veliko in Bojan jih je gazil. Bilo pa jih je vedno več in Bojan se je umikal korak za korakom. Nenadoma pa je začutil v roki nekaj trdega, velik in težak bat. Trdno ga je zagrabil in udaril, bil je na levo in desno. Tedaj je opazil, da to ni palica, da je — puška. Potem je vse izginilo, samo v rahki svetlobi je zrlo v Bojana lice. skoro pozabljeno lice fanta z rjavimi očmi. Gledal je v Bojana mirno, spokojno kot dober star tovariš, na čelu pa je imel majhno črno rano ... "To je bila njegova puška," je pomislil Bojan v polsnu. "Njegova puška, ki jo je spravila De-sa. predno so prišli Nemci. Zdaj je prišel tisti čas. o katerem je jo na ulico, kakor prej, temveč jih pošiljajo v trikotažna, pohištvena. knjigoveška in druga podjetja,___ Med pedagogi šole je 20 odstotkov slepcev. Mnogi med njimi so gojenci te šole, ki so pozneje dovršili še višjo šolo. Bivši učenec šole, Makarov je istočasno dovršil glasbeno šolo in zdaj poučuje v šoli petje. Ivan Zlobin je postal profesor na pedagoški šoli in aspirant fi Ivana Žirujeva. do najmlajšega člana kolektive, Evgenije Kaju-kove, so posvetili vse svoje sile po usodi tako težko prizadetim otrokom. Težko bi našli drug kolektiv, ki je tako požrtvovalen in potreben in ki tako jasno vidi pred seboj svoj cilj. Ravna- Opaža se, da naša tukajšnja prosperiteta pojema. Med vojno je že vsakemu smrkolinu gledal dvajsetak iz žepa in sedemdesetletne stare babice so ponosno hodile v moških hlačah v vojno tovarno delati bombe in se za-ničljivo ozirale na stare nekdanje majnarje, češ, kaj boste vi z vašo nekdanjo**najnarsko plačo. ki včasih ni zadostovala niti za kislo mleko! Dela sedaj ni več. Brezposel-nostne podpore, ki se je take prilegla po odslovitvi iz tovarniškega dela, tudi ni več. Odpuščeni vojaki imajo sicer še nekaj cvenka v obliki raznih vladnih podpor, toda tudi to bo kmalu prenehalo in potem bo treba iti v industrijska mesta pogledati za delom. Tako se počasi vračamo v "normalne" čase. • Pa še nekaj o 4 palitiki". Ce je sedanje pomanjkanje mesa umetno prirejeno ali ni, to ni nikaka uganka za tistega, ki nekoliko pogleda okrog sebe in ki čita dnevna poročila. Na pašnikih opažaš povsod ravno toliko živine kot ponavadi, mesa pa je kar čez noč zmanjkalo na trgu. Klavnice, veliki živinorejci in navadni farmarji, kateri so saj toliko neodvisni, da lahko čakajo višjih cen, drže živino doma z namenom, da se ubije OPA in uvede nekontrolirane cene. Tako se veča mržnja proti sedanji demokratski administraciji pri gospodinjah in delavcih, ker nimajo mesa v 'dinner pail\ Nič čudnega ne bo, če drugi mesec pri kongresnih volitvah potegne plaz demokrate raz sedla telj šole je rudarski inženir Ale-.. . . ... ... ksej Babakov Na fronti je ma- ,n ^SUpV1 rePub»ka"<* "a "Jlh Ione povsem izgubil vid. Ves se P^P"*?" volllec' kl ne je posvetil slepim otrokom in V,d' dalj kot SeZe n>e«OV nOS' ne slišati bi morali, s koliko ljubeznijo govore o njemu in o vsa- zapopade, da so v ravnokar zaključenem kongresu — kot bo- V, , --------— , - . . ... do v bodočem — skoro vsi'po- lozofske fakultete moskovske kem učitelju nj.hovi slepi go- s,ancj nazadnjaki in da so za£. . . . . ______A T__2 1 : i O a._______ • _ tonoi H O K» »»O I »v» rt li in l/nl#rM>MMMMMMMMMMMMMMMMMM< MMMMMMMMMMM4M BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Td. 20-8C1 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. .....................................I.........i ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. i t ml. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL \ PROLETAREC SE TISKA f IU NAS » * * * • ■ • .......1..............-...................1.....- KOMENTARJI (Nadaljevanje s i. strani.) lati "pokoro" v kak samostan, dno živeti. Da bi bil škof obsojen v kamnolome tolci kamenje, kaj takega se v Evropi, ne drugje, ni dogajalo. Dogajalo pa se je skozi sto- mere, v katerih bo človeku vre- Dve sovjetski republiki, ki sta poleg ruske sovjetske republike največji (Ukrajinska in Belo- j-.u. »t* skoro po polletja, da so bili škofje sodniki J . / \ . JT«-i' , * , . , noma razdejani fn njuna polja m cestokrat v izrekanju kazni so biU Joiena kotJ da RO ne. zelo krvoločni. pregledna puščava Mnoga veli- Kardinal Mooney v Detroitu ka mesta so bila spremenjena v je Titov režim obdolžil terorja razvaline. Uničevanje se je pri- proti katoliški duhovščini, bru talne "čistke" proti nji in apeli- čelo ob umiku sovjetske arma de, da bi Nemcem ne prišlo nič ral na naš državni department, koristnega v roke. Potem so ru-naj stori v obrambo preganjane- šili Nemci ob svojem umiku. In ga nadškofa Stepinaca vse po- tako je šlo semintja od nacljske trebne korake, da se ga osvobo- invazije 21. junija 1941, pa do di. Pravi, da se mu čudno zdi, konca vojne. Cisto umevno je, ker je naša vlada vpričo Titove- da se ljudstvo tako silovito pri-ga divjaštva tako ravnodušna in zadetih dežel čudi, kako se sploh brezbrižna. Pa ni. Le pomagati kje na svetu še morejo dobiti si ne more, vplivni ljudje, ki govore o ne- izogibnosti tretje svetovne vojne. Edvard Kardelj je angio-ame-riškemu bloku dejal, da/ ni napravil iz mirovne konference drugega kot števni stroj — pet- Chicago Tribune ima v Helsinkih na Finskem poročevalca. najst glasov proti šestim. Am- ki vprašuje na postaji in v ho- pak števni stroj sam na sebi ne telih iz Moskve in drugih kra- pomeni miru, neglede kolikšno jev Sovjetske unije došle potni- večino našteje. .Kardelj je po- ke. češ, kako je tam. kakšne so udaril, da mora mir sloneti na razmere, kaj počno boljševi- sporazumih, razumevanju pra- ki . . .? Nekateri potniki so opre- vice, na kompromisih in vza- zni in nočejo odgovarjati ne ta- jemnosti. AmpaK take reči niso ko ne tako, češ, da so bili tam bile še nikoli svojstva diploma- po opravkih, drugo jih ne briga cije. Senatorja Vandenberg in Con-nally sta se na mirovni konfe- renci v Parizu v pomoč Byme- y MoskvJ Q silni draginji, 0 lju. sovi taktiki ( be tough with deh w SQ y capah namesto ob_ Russia") pridno oglašala. Eden ,ekah in obuvalih> 0 pomanjka-! vzmed nju se je po sprejemu . strojev y Ukrajini< 0 neza. italijanske mirovne pogodbe dostni žetvi Q nezadovoljstvu (glasovalo se je o vsaki klavzuli Vse tQ je lahko res dasi le v posebej) spozabil, da je v večji najbolj rizadetih krajihf po ka. družbi radostno poudaril to teHh je vojna HM leta pusto_ smo jih namlatili! .In je dodal: Wa Toda v Tribuni je tudi tr-! "Oni (sovjetski blok) imajo be- ditey ki jALITV HARDWARE 5R2S N. Ravensvvood (2 bloeks west of Clark St.) MANGLE GIRLS — SHIRT OPERATORS — SflAKERS, FOLDERS ii FEEDERS CASCADE LAPNDRIES 79.10 So. Racine Tttn. Mr. Hartman UEIPjgAMTEfr MIEHLE COMPANY Hat Openings for Experienc9d BENCH HANDS - SINGLE SPINDLE DRILL MILLING MACHINE OPERATORS - ENGINE LATHE, PLANER - PUNCH PRESS OPERATORS TURRET LATHE OPERATORS - WHEEL POLISHERS AUTOMATIC SCREW MACHINE SET-UP MAN 40 Hour VVeek — Bench Hands 48 Hour Week — Machine Operators Permanent Positions - Good Salary - Night Shifts- APPLY MIEHLE PRINTING PRESS COMPAOT VVEST 14th STREET - S. DAMEN AVENUE GIRLS -W0MEN "GET SET NOW ON A STEADY GOOD PAYING JOB" FOR SIMPLE ASSEMBLY WORK Paying wakes — If you don't knovv how, we will teach you 40 hour week—-Clean, modern plant—Many Employee's benefits SUN KRAFT, INC. 215 WEST SUPERIOR STREET CHICAGO W ANTED CENTERLESS GRINDER OPERATOR WITH EXPERIENCE — ALSO DIE MAKERS (2) WTTH EXPERIENCE HIGHEST VVAGES — STEADY POSITION — 50 HRS. WEEK BEST WORKING CONDITIONS OUADRIGA MANUFACTURING CO. 213 GRAND AVENUE OLD ESTABLISHED FIRM VVITH AN EXPANDING PEACETIME PROGRAM NEEDS AT ONCE! Combination Screw Machine Operators and Set-Up Men also Metal Pattern Maker and Repairmen MODERN PLANT — OPENINGS ON THREE SHIFTS 48 HOURS WEEK — BONUS FOR 2ND AND 3RD SHIFTS Excellent vvorking conditions — VVill try to locate Applv in person or vvrite — Each inquiry vvill be acknouledged NYLEN PRODUCTS ST. JOSEPH, MICHIGAN_ "GET SET NOW ON A STKADV JOB!" WE HAVE IMMEDIATE OPENINGS FOR HAND SANDERS and LABORERS TOP VVAGES TO TOP MEN — TIME AND HALF OVER 40 HOURS Hospitalization — Group Insurance Plan — and other Company Benefits — Excellent VVorking Conditions — Steady vvork throughout the year APPLY TODAY AMERICAN FIXTURE MFG. CO. 2300 LOCUST ST. LOUIS, MO. HJUP VVANTED COUNTER GIRLS . - BUS BOYS PORTERS > ; CASHIERS AGES 17 TO 65 NO EXPERIENCE NECESSARV APPLY FACTORY STORES CO. CARNEGIE-ILLINOIS STEEL CORPORATION 89TH STREET CATE MONDAY THROl'(.ll FR1DAV VVOMEN HANDY VVITH A NEEDLE TO REPAIR CARPETS AND ORIENTAL RUGS No esperience necessarv VVe will teach you NAHIGIAN BROTHERS, INC. 175 N. WABASH AVKNt E ASK FOR MR HARRY WE NEED AT ONCE MEN Aircraft Technicians, Drill Press & Lathe Operators v Drill & Tap Cutter Grinders, Inspeetors Assemblers ALSO Girls & VVomen for Office, and General Factory Workers Apply at once (111. Division) AVIATI0N CORP. BENDIX 505 N. Sacramento Blvd. WANTED AT ONCE Side Gluers-Sprayers FOR VVORK IN PIANO FACTORY Good VVages — Best VVorking Conditions — Paid Vaeation Free Life Insurance Opportunity for Advancement P. A. Starck Piano 3S&9 8. ASHLAND AVE. GIRLS - VVOMEN VVORK CLOSE TO HOME LIGHT FACTORV WORK No EXPERIENCE NECESSARY EFFECTIVE MERIT RAISE SYSTEM 10% Bonus for Night Work <>roup Insurance Plan Vaeation With Pa> Excellent VVorking Conditions GENERAL BINDING CORP. 812 Belmont C L E R K — FU L L TIME Excellent VVorking Conditions GOOD EARNINGS SBCURE FUTURE MERCHANTS MOTOR FREIGHT « 2424 VVest Cermak * -i CLERK PART OR FULL TIME Excellent VVorking Conditions Good Earnings — Secure Future MERCHANTS MOTOR FRRIGHT 2424 VVest Cermak Road ALL AROUND ALTERATION HELPER Highest VVages — Steady Excellent vvorking conditions Telephone HENRY C. LVTTON VILLAOE 6700—MRS CORBETT HOTEL MAID No Sunday or Holiday Small Hotel Experience not necensary $26 a vveek Phone BRUNSVVICK 2425 SVVITt IIBOARD OPERATOR vvanted at once i-, S»mp tvping Permanent position — Eacellcnt earnlng opportunities Apply at once L . IRKD HJLNEK. Inc. f G5D W. Fulton St. RAN. 5760 STENOGRAPHERS, TYPISTS, BURROrGHS BILLING MACHINE OPERATORS Steady — Good Pay Mr JOLLIFFE VV H. BARBER CO. 3650 S. Homan LaFayette 2050 For Men Who VVunt A Future Blacksmith Helpers VVANTED IMMEDIATELY GOOD STARTING VVAGE STEADY VVORK — GOOD VVORKING CONDITIONS Apply at once STANDARD SPRING CO. 131i LARRABEE STREET Mohavvk 2880 LOOK FAST Drill Press Operators ON CASTING MACHINES UNUSUAL OPPORTUNITY FOR SKILLED VVORKERS Start $1.00 a hour. Plenty of overtime Opportunity for advancement Apply PROGRESSIVE SOLIDIFICATION CO. 6420 SOUTH STATE This Poaltion Combines Security, Steadv VVork, Good VVages! MOLD MAKERS vvith Experience on Plastic Injec- tion and Compression Molds 48 hour week — IH for overtime PANNOS MFG. CO. . »08 SOUTH KOLMAR NEVADA 4170 GIRLS! W O M E N! Immediate Opennings at the Blackhawk Restaurant for CASHIER and LIQUOR and FOOD CHECKERS Good hours. Pleasant vvorking conditions. Very good vvages Meals and uniforms furnished APPLY NOVV TO MISS RIOS Blackhavvk Restaurant 139 N. VVABASH AVENUK MODEL - MAKER KXPE»IENCED ON METAL To help big manufacturer to step into a nevv fielil - Call in Person GENERAL BINDING CORP. 8It BELMONT AVE. t VVE NEED AT ONCE Structural Checkers Structural Detailers Should have 5, 10 years praetteal eaperienee. heavy mili type strue-tures and conveyors. Top hourly rate, Permanent vvork. 45 hour vveek, plenty of overtime Design Service Co. 46U PROflPfcfT AVE. CLEVELAND. OHIO TT E N O O R A P 11 E R Permanent — Pleasant and Interesting VVork Small Office — 5-day week VVILL CONSIDF.R BBOUffNHt t ali: RANDOLlM 551t SPRAV ERS Produetion Job Shop Radio tk Automotive Parts Good VVorking Conditions Paid Vaeation® 1430 VVEST ROOSEVELT RD. Chesapeake 2020 " GIRLS & VVOMEN for Light Factory VVork — Asaem-bling small boxes — Earn $25 to $38 per 45 hour vveek Pleasant VVorking Conditions Chicago Plu.ih A Leather Ca m Co. 116 Eaat Hubbard Street LADY COOK Convenient VVorking Conditions ST. PATRICKS ACADRMV 2300 VVASHINGTON BLVD. SWITCHBOARD OPERATOR UNUSUAL STARTING VVAGE 40 HOUR VVEEK Group Insurance Plan — Vaeation ..with Pay — Permanent Position. Excellent VVorking Conditions , s APPLY GENERAL BINDING CORP. n\2 BELMONT AVE. DOCkMEN and PLATFORM VVORKERS 00c per hour. Overtime if you want Apply novv «417 VVest tlst Street HOUSEKEEPER FOR OLD RELIABLE FIRM Modem Hotne — Good vvorking conditions High vvages tJUi We* Cermak tUm« . | Canal 200U 1 »M i • Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. ALI JE OBRAČUN Z IZDAJALCI BORBA PROTI VERI IN CERKVI ? Zadnji dan avgusta je voja- komunizma", še niti enkrat pa ško sodišče IV. armade Jugoslo- ji ni prišlo na misel, da bi izda- ■ vije naznanilo obsodbo proti jalsko početje teh ljudi tudi ob- slovenskim narodnim izdajal- sojala. Pošteni slovenski duhov- cem generalu Rupniku, policij- niki. ki pravilno razumevajo, skemu upravitelju Hacinu. do- ves razvoj in ki se niso bali viš- mobranskemu podpolkovniku )ih cerkvenih predstojnikov, so Vizjaku, nemškemu SS genera- javno povedali, da obračuni z , lu Rosenerju in proti dr. Mihi narodnimi izdajalci niso nikaka Kreku, mnogokratnemu mini- borba proti veri ali cerkvi, tem stru v stari jugoslovanski vladi, ter ljubljanskemu škofu dr. GregorijU Rozmanu. Slednja dva sta bila sojena v odsotnosti. Dne 4. septembra je bila obsodba izvršena: general Rupnik. bivši italijanski, nemški, usta-ški in preje ^čaršijski hlapec je bil ustreljen. Nemec Rosener, morilec slovenskega naroda, in njegov domači valpet dr. Hacin sta bila obešena, podpolkovnik Vizjak je odšel v zapor na prisilno delo, škofa Rozmana pa čaka 18-letna ječa, Kreka pa samo 15-letna. Vsem je bilo zaplenjeno njihovo premoženje v Jugoslaviji. SANS je že deloma objavil glavne izčrpke tega procesa, ki več pošteno in pravično postopanje sodnijskih oblasti. V zvezi s sodnijsko obravnavo v Zagrebu, kjer je po zaslišanju drugih obtožencev postal globoko inkriminiran tudi zagrebški nadškof Alojzij Stepinac in med potekom obravnave postavljen DELAVCI NE STAVKAJO ZA ZABAVO toda če se Jih poslužujejo, imajo vsrok. Stavke, ki nastanejo na zatozno klop, je izjavilo so- ^ ^ yj.|ed kakega vročekrvne** ali nepremišljene taktike, so redke. Stavke so naporne. In kadar je dišče, da obravnava ni nikaka u a|j Qna ^o^ana — s zmago ta delavue, nastane med njimi veliko radovanje. Gornje je prizor z ene persekucija cerkve. Predsednik takih stavk kjer M de|avei zmagali in se radovali. Slika je iz New Yorka in se nanaša na nedavno sodišča je ugotovil, da so vsi stavko pri Long Island železnici. • sodniki, tožilci in sodi&ni taj-1_______ nik katoličani, torej ne more kev^ji'veri.^d«^Tjef*"pref»-i- Dalmacija obnavlja svoje vinogradništvo čani smo, da bi tudi Anglija in Tfiflri iTlli rwllnni Amerika postopale proti svojim; MCI ZUUrUZlIl pUUIUyl duhovnikom, ako bi sodelovali c«, ali vohunili za fašiste." Javni . .... .. , . . .. . . . . . . , . ' j . ... . 4 . trsna us uničila večino vinogra- odrejeni kapital, niso mogle slu- bi sicer ne izzval posebne med- tožilec je tudi povabil tujezem- "f " - J * • J. # ' . * .. narodne pozornosti, ako bi ne ske časnikarje Vn odvetnike, da dov v Dalmac.jr Ker so v obn., «tl .nUresom v.nogradn.kos si ogledajo dokumentarno evi-1 VI vinogradmitva. ^ je riedilo Te zadruge, k, n'«> >mele cen- bil med obtoženimi in sojenimi tudi najvišji predstavnik katoliške cerkve v Sloveniji, dr. Gre-gorij Rožman. Druge, za nas v Ameriki važne točke pa še pridejo v javnost. Toda to ni toli- Teritorij Alaska ieli postati država Zed. države imajo tri terito- Konec prejšnjega stoletja jejžnost, da investirajo v zadrugo riJe' *f. od t asa d.° 1 si jo z zeljo, da se jim bi status teritorija spremenilo v državo. Ti so Havaji, Alaska in Porto Rico. V slednjem je veliko pre- denco. vključivši na stotine pi- P° Prvi svrtovni vojni, uporab-: traln.h zbiralnic, kjer bi se pod sem, govorov in časniskih poro- ljali kot podlago tri razne m- strokovnjaškim vodstvom pre- bivalcev, ki zahtevajo, da nji- ženih duhovnikov in škofa. vinograd, do sedanje vojne v scale v,no razn.m trgovcem n * en,- _ , , glavnem zopet propadli To ve- prekupčevalcem, ki so v svojih njuivv mu* h^uhkcm v?wn°c!e ° ra\na^a ij« v glavnem za vinorodne kra- ' kleteh preparirali vina. kakor Popraven del ameriške unije. vansko vojaško sodišče "drzni- dolžen in je le žrtev "komuni lo" soditi in obsoditi njihovega stičnega" preganjanja cerkve. ' mučenika-svetnika1. Cim bolj cim je duhovnik postavljen na arJS: ZSSZESJZZZ vojne, je imela za posledico, da ka 110.000 hI vina, medtem ko se je trsna uš razširila v taki 50 vaških zadrug, kolikor jih je u ntom^ . » a i • »« ji množini, da so vinogradniki pri- bilo takrat v Dalmaciji, ni izvo- ^ H^tvn ? t zorani posekati vse one nasade, I žilo niti enega litra vina itnei Stavila ored lSišče ^ P? ^ * bili cepljeni na slabših, ne Od 50 vinarskih zadrug, ki so ™ - ™ H— -H— toženca postavila pred Muce ga gesla se poslužuje reakaja v . odoornih oodla^ah To hii^.^i «Tir^i,, nt imaei na državno blagajno, sedaj nosi radi njegovega stanu, cerkve ah vseh slučajih. Ce pa je uradno | J™' ki so biU \t lihi l^Za^n zvezna vlada In seveda, ona do- političnega prepričanja, temveč dokaza no in nepobitno uteme- c?10 V , UKlft1 nasaf"ft* K* so °lU J* J»h J* reorganiziranih radi izkoriščanja njegove višje ££ da je eden ali drugi ^e-i*™*™ ^ ^ekaj 27. Napori naših ljudskih obla- ^kr .o nrntin.r^nn H^ln L _________? letl sti so šli predvsem za tem. da večina voiucev \ /\iasKi se je V Alaski so se dne 8. oktobra vršile volitve o vprašanju, ali naj bo še teritorij, ali pa vloži na kongres prošnjo, da se ga proglasi za 49 državo ameriške unije Prednost teritorija je v tem, da upravne in mnoge druge stroške, ki bi potem odpadli pozicije za protinarodno delo, dolžnih" še odgovoren za izdaj-ki je prineslo slovenskemu na- stvo ki ga je posredno ali nepo- Obnova vinogradništva v Dal- se v zadruge povežejo celokup- h'zlic lemu izrekla' da naJ ne vasi in naselja Najboljše re- hov tentonJ Postane dr3tava To rodu toliko gorja, trpljenja in sredno Sam izvajal ali radi svo- ™cx>1 Je.sta,a P^ ^ema vel - _ . upravičilo do dveh seiia- nepotrebnih žrtev - radi nje-, je vlsoke pozicije bil odgovoren, ^ nal^ama dovolj zultate je dosegla zadruga Svir- ^ uPra^ JosVanca v govega obnašanja kot Slovenec Jda so ga dajali njegovi podre- Opornih divjakov za pc>dlage n če ki je zajela vse kmete V ^^ k^/^f Seda ko je ob času najhujše preizkušnje jeni d^vniki, tedaj je \TsT- "abaV1^ trakt^e Z j^Jt Blatu na Koreuli ste se zdruzih ^^ rmaTkon^lle zi slovenskega naroda. - tembolj ,ma ♦ laž in izmišljotina" brez laz>° obnovo Potrebe P° dobr,h dve bivši zadrugi, a vse ostale (tentonj. ima v Kongresu » z« jo razvije, pogoje preživljati saj par milijonov ljudi, toda je ' zelo od rok", zato jo ima naša vlada za nekako rezervo. Ako se jo proglasi za državo, ne bo imel v nji samo Washington besedo temveč i domača vlada. Pomen Alaske je v današnji dobi letalstva in radarja zelo velik tudi z ozirom na njen stra-tegični položaj, ker je tako blizu Sibirije Zato so v Alaski sedaj velika vojna vzletališča in oomorske baze, zgrajene prvotno največ proti Japonski, a so prav tako uporabna v slučaju potrebe proti Rusiji. Nov dokaz, kako neprevidna je bila vlada takratnega carja, ki je dala za malenkostno ceno tako važen kos sveta drugi deželi. V Alaski je poskušalo svojo srečo tudi že precej Slovencev, največ v onih letih, ko so drli tja zlatoiskalci. V zadnji veliki depresiji (1930-19391 si je zvezna vlada trudila naseliti v njo farmarje iz Oklahome in drugih takih krajev, kjer je zemlja izčrpana in so poljedelci več v pomanjkanju kakor pa siti. A se dolgočasja in alaskine klime večinoma niso moglo privaditi ter se rajše vrnili v negotovost. Vlada jim je dala v Alaski zemljo, živino in opremo, kar bi odplačevali v dolgoletnih obrokih. A se jim je stožilo po prejšnjih revnih krajih in tako se je ta eksperiment ponesrečil. Uspela pa bi vlada zelo lahko, če bi hotela ! v Alasko emigrante iz skandinavskih dežel, ki bi se prav gotovo lotili, preurediti to bogato, večinoma še nedotaknjeno zemljo v teritorij blaginje. Med vojno je bila iz Zed. držat preko Kanade v Alasko zgrajena doiga cesta, ki je stala milijone. Napravili so jo vsled i vojaških razlogov. Sedaj bo lahko služila potniškemu, turističnemu in trgovskemu prometu. Vsekakor ima Alaska še veliko bodočnost. Sprejema med I države ameriške unije je vre-i dna bolj kot pa so ga bile Ne-vada. Arizona. Nevv Mexico in Utah skupaj. Kajti ne le da je Alaska bogata, temveč tudi ker so njeni zakladi neizčrpljivi. i podarili v nagrado za njeno za-vratnost po prvi svetovni vojni. V Londonu in v VVashingtonu so mislili, da jim bo šlo gladko tudi po tej vojni. Obe vladi se trudita obraniti Italijo privilegijem. pod duhovno nadvlado Vatikana in pa naklonjeno anglo-ameriški svetovni politiki. Toda ne Byrnes ne Bevin nista računala s sovjetsko delegacijo in še manj z jugoslovansko. Koliko sta jih morala preslišati od Kardelja, ki jima je lučal v ^jbraz, da kupčujeta namesto delita pravičnost. In da hočeta Trst spremeniti v vojno bazo za anglo-ameriške interese. Značilno je, da je bila za demokratično rešitev tržaškega vprašanja samo Jugoslavija in vseh pet drugih držav slovanskega bloka Vseh petnajst drugih pa je glasovalo tako kot sta Byrnes in Bevin hotela. Predlog, da naj ima Trst pravico samouprave, in da naj bo ' zakonodajna zbornica v njemu taka. kakršno si izvoli ljudstvo, je bil zavržen. In zavržen radi tega. ker Bvrner. in Bevin vesta, da jima ne bi bila poslušna. Zato je anglo-ameriška propaganda glede tržaške zbornice ugotavljala, da ne bo "demokratična" temveč "komunistična". Kajti večino v nji bi imeli Slovenci skupno z italijanskimi kor m u n isti Tega pa zapadne demokracije niso dovolile. Torej bo nad Trstom vladal glavar, neglede na domače ljudstvo. Seveda, po imenu bo podrejen kontroli združenih narodov, a v resnici pa bo vladal Trst tako kakor mu bosta narekovali ameriška ter angleška vlada. izrablja reakcija sofistične me-1 vsakih dokazov! * , podlagah .Ri^ihi so ogromne, tode ter fanatično upije, da ho- s - se uoznamo Gliha skuD ,Zarad' pomanjkanja matičnja-če Tito uničiti katoliško cerkev Poznamo. Gliha skup kov ^ moglo ministrstvo za zadruge v Dalmaciji so znatno stopnika. ki pa je v njemu biez povečale število zadružnikov. volilne pravice. Alaska je posest Zed. držav V Kdo^e^kHv. če so baš pred- A™riški t**.ni.to*> slike za" stavniki katoliške cerkve v Ju- «Tebs,ke«a "^skofa. pa se je i i- i „„W:u obrnil na jugoslovansko amOa- goslaviji najbolj zlorabili svoj ... ' ? . i • • . ; ' sado v VVashingtonu Izročena položaj v korist nj hov.m po- {ologra£a. kl kaie . po. svetnim interesom .n v škodo J, , . ?. J": , narodu, a so igro izgubili' «lavmka. Pavel£? >\rcv«r.s.jo • i 4 ^ .ra. pa je vrgel v kos. Bila bi slaba jal nasvete in navodila podreje- P J * ameriški tisk nim duhovnikom za kolaboraci- P°1,tlka ' ce *naensKi tis* jo s sovražniki in javno apeliral na ljudstvo, da pomaga sovražniku v borbi proti slovenski narodni vojski? Slovenski narod je sam prepričevalno dokazal, kdo je kriv. In krivci morajo plačati kazen, pa se naj skrivajo pod plavo. rdečo ali črno obleko. Reakcija vidi v njih le "nedolžne žrtve kmetijstvo dobaviti samo 400, spc?2n^ £d ^V^L^l^T vJ^ 000 podlag, čeravno znašajo po- v^nik ^ zaso n*e more uspe- RuS,Je 7a malenkostno vso o trebe najmanj ena in pol milijo- ^t^ le" veliki mno^i "Z** na komadov. Ljudska oblast si možno uslvariati tioizirana in nestetokrat povrnjena. Kajti z ogromnimi naoori skuša naba- >UsUarjat tipiZ'™ a. samo zlata se pridobi v Alaski z ogromnimi napori sKusa naoa kvalitetna vina. to pa bodo do- _mi]imnm? viti in vzgojiti čim prej najnuj- u le v pove^^ti z vsemi l^Mn n! i^i v nH nejše količine podlag nroizvodniki t i v /adruui Vsa do,ar'ev na ,eto ,)al)e so v ,nJ1 V Dalmaciji je sedaj okrog J™ v nI L^SnSi tS^tJSftčTTmZ 15,000 ha vinogradov, ki jih je kJer ima ,e zadruga l ; ^^afk^na Kozdo ' h čno razpasena* trsna uš a^ nada- radi Velikhe ' ^ .udi ve.iko J^v^ zem Pa a Snd US Se nad" mocl moznost n»bave potrebnih , na katerj se prjdeljuje ie sredstev, t. j. kleti za zorenje | pJreccj pženice. rii itd. Jako raz. kazal škofa v družbi s Paveli- ljuje z uničevanjem vinogradov, si je zato težko predstavljati, kako težka in dolgotrajna bo obnova dalmatinskih vinogradov. Potrebno je, da se nabavijo traktorji, s pomočjo katerih se bo dalo preorati zemljo do globi čem. Originalna fotografija je ne 60 cm, kolikor je potrebno za priobčena v septembersKi šte- uspevanje divje trte za matič- vilki biltena Združenega od- njake. Tako so ljudske oblasti bora. v Dalmaciji že sklenile pomaga- Ce kdo preganja vero in cerkev, jo preganja izdajalsko de- NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA ti vinogradnikom z nabavo 15 velikih traktorjev, kakor tudi z j ^trebni^britni^kaprtaL drsi lovanje njenih nekaterih pred- nabavo 1000 manjših traktor- jim lako Mgotovi obsloj in omo- stavnikov. jev za obdelovanje vinogradov-, gM sigurno poslovanje, odda- Mirko G. Kuhel, tajnik. S takim malim traktorjem se jajo vjnogradniki, vsak po svo- , namreč znatno P°SP^» dcl°- ker jih močeh, zadrugi gotove koli-se z njim osemkrat hitreje ob- t.inr vina Frav tako yx ^^ dela zemlja kot z motiko. vina in drugih pripomočkov za|yito ribarstv0. Qb obrežjih vzgojo tipiziranih in kvalitetnih A,aske . užitnih rib vsake sor. vin,kakršna zahteva domači in te y ilobUju< v notranjosti pa tuji trg. S skupnim delom bodo razne divjačine ki donaša lov. dalmatinski vinogradniki-zadru-; cem visoke dohodke na kožuho- žniki zgradili velike zadruzne . . kleti, kjer se bodo zbirala vina ' , . . .. . vseh članov - vinogradnikov in J Podnebje Alasko v notranjo- pod strokovnjaškim vodstvom stl }e s.,lno °S,rK°- P°lct' pripravljala za konzum Da bo- Pa,llred"? V[fC °b J imeli mo- | $5.00. Naročite m jo sv danes. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK ao*a knjiiic«, • poljudnimi navodU* kako potUti AMERIŠKI DR2AV-DAN. Poleg vpraSanJ, kl Jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica Se v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dlnjenih driav, v III. delu pod na slovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Oettysburgu, Predsed niki Zedinjenlh držav ln Poedln« države z glavnim mestom, »tevilom prebivalstva in velikostjo. C«aa knjifticl h i««no 50 c«at»* f poštnino ?rfd. Naročila »prejoma: Knjigarna Proletarca 2301 8. Lawndale Avenue CHICAGO tl, ILL. Mirovna pogodba z Italijo naperjena proti Jugoslaviji (Konec s J. strani.) Turčija, nad Gibraltarjem Anglija itd.? Dobro, pravijo diplomati iz Londona in Washingtona, vsi ti: prehodi so odprti vsem. To je res, v mirnem času namreč. ampak kadarkoli jih hočejo zapreti, je ni sile. ki jim bi mo-j gla to zabraniti. Torej čemu naj bi bila Donava izjema? Mar so angleški ter ameriški interesi v nji toliko prizadeti, da je treba prepira zaradi nje? Ne, ampak gre se za nadvlado v tem važnem delu Evrope, če sc Zed. državam ter Angliji ugodi, bosta dobili s tem pravico vzdrževati v osrčju Evrope tudi svojo mi-litaristično silo in odločati o gospodarstvu v vseh evropskih deželah. Trst postane anglo-ameriška baza Kakor glede Donave, tako in še bolj je obvladala anglo-ameriška večina glede tržaškega vprašanja. Obe vladi sta imeli prvotno namen dati Trst z zaledjem nazaj Italiji, kateri so ga SLOVENE RECORDS 10 inrh records 7&c COD, plus postage B 001 Ringclspil, polka Vesela vdova, polka B-002 ftidana marcla, polka Zeleni hribi, valček Toni Omrrzo orchestra Priljubljena polka Jugoslavija vztraja pri svojih zahtevah Dasi je anglosaški blok zmagoval na celi črti, je vendar moral tu pa tam popustiti. Kar se tiče Sovj. unije, je pristala v francoski predlog, toda Molotov je pri tem poudaril, da je sovjetska vlada pristala v tako rešitev tržaškega vprašanja zato. ker je uvidela, da Zed. države in Anglija ne marata nobenega drugačnega kompromisa. A dejal je. da bo prej ali slej Trst vseeno prišel pod Jugoslavijo — in sicer z odobritvijo tistih, ki ga ji sedaj še odrekajo in pa s privolitvijo Italije same. To se bo — ako ne pride nad svet kaka nova vojna katastrofa, res zgodilo. Jugoslovanska delegacija je dala Byrnesu jasno razumeti, da kar semnje tiče, sedanja mirovna pogodba z Italijo ne velja. Trstu se ne bo nikdar odrekla, ne Gorici. Kar pa se ji sedaj od Zed. držav in Anglije ni nadejati pravičnega razumevanja njenih smotrov, se bo morala — čim anglo-ameriška armada odide iz Italije, začeti pogajati z vlado v Rimu. Mnogi namreč mislijo, da bo tržaško vprašanje rešeno najboljše šele tedaj, kadar bosta vladi Jugoslavije in Italije o tem same odločale, neodvisno od drugih. Kdaj bo to pa je seveda drugo vprašanje. Prav kmalu gotovo ne. kajti Italija je sedaj popolnoma v anglo-ame-riški sferi. Dve priljubljeni zdravili C-411 Po polj sva se sprehajala, valček, K C-1120 Beer Barrel polka Helena polka—Emilia p. Sula's Musette Orchestra V-23025 Po Jezeru *bliz Triglava Oh, oh ura že bije V-23026 Jurin Benko vzemi Lenko Pobič sem star Scle 18 let V-23027 Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-23028 Mlinar, narodna pesem Vsi so prihajali Mirko Jelačin. tenor 12-lneh reeords $1.25 COD. plus postage V-73001 Zlata poroka, del. I. Zlata poroka, del II. V-73002 Kadar imajo vsi Jožeti god Botrinja, Christ party • Adria" In Hojer Trio Urite for free eatalogue of ali new to te 61 let so tri generacije Slovanov uspcSno rabile in prisrčno pri-usar's orchestra 1 poročile Trinerjevo grenko vino z vitaminom B-l, ki ima vrednega sovrstnika v Trinerievemu linimentu TRINERJEV LINIMENT Je zanes-| ljivo zdravilo proti krčem in lajfta bolečine ter neugodje v členih in odpravlja občutke napetosti ter utrujenosti. Je vedno bolj priljubljen kakor tudi TRINERJEVO ORENGO VINO: slednji kot želodčno zdravilo in odvajalno sredstvo z vitaminom B-l. Imejte ta dva za-slufna izdelka vedno na razpolago. Naprodaj v vseh boljših lekarnah ali pa pri JOSEPH TRINER CORPORATION SLOVANSKO PODJETJE 536 PAf ANfeECHS S. Ciark St. Chicago 5, IU. A Vugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and It« Educationcl Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANI* ATION C O-O P i R A T I V E COMMON Wl AlTM No. 2037. »nkli«H*«< mt 2301 S«. L«wod«U Af«. CHICAGO, ILL. September 16, 194«. VOL. XLI HOUSING ISN'T IMPORTANT ENOUGH Theres only one reason why tho nation isn't humming with home building. Ifs because the povvers that control our economic activities don't think that housing people is of sufficient importance. VVe have said before that the reason is that the ovvners of capital aren't able to provide homes for workers at a profit But it's ali the same thing. since profits are thc €>nly thing that make anvthing important under the system vve tolerate in America. VVe could build homes—lots of them. Ifs just.as easy and much cheaper to build houses as it is to build tanks and keep millions ol vvorkers in uniform to shoot the people into submission. But it vvas con-sidered important to supply the means of vvar—after the government gave the green light to the profiteers. VVe believe vve knovv why profits are important and people arent Ifs because people are taken at the value they plače upon themselves— and because they appraise themselves too eheaply. It vvasnt important back in 1929. and for the ten years that follovved, that millions of workers vvere out of vvork and slowly starving That, too, vvas unnecessarv. The factories vvere here. the tools vvere ready, the earth vvas just as productive as ever. But the important thing—namely, the ability of private ovvners to make money by per-mitting people to create and consume the things evervbody needed — vvas missing. So the unimportant vvorkers vvere fed on flour paste and "surpluses," and vvorked at useless tasks just to keep them out of mischief. It vvould be just as easy to have government-sponsored house-building as government - sponsored leaf - raking. But just as in the depression, the povvers-that-be are vvaiting—vvaiting for the time to come vvhen somebody can make monev out of home-building. VVell, thafs vvhat the American people have asked for They can't vvant to grovv food to eat, fashion clothing to vvear, build houses to live in and use labor-saving machinery to produce sccurity and leisure. If the people vvould have thought those things important they'd have voted for Socialism long ago. But up to novv the majority of us Americans are vvilling to wait and vvant—until somebody comes along vvith a plan to do something FOR us and VVITH us, as FDR did back in 1933. Housing isn t important because vvorkers aren't important. VVorkers aren't .mportant because they vote to remain unimportant. What a perfoct set-up for a totalita-rian dietator!—Reading Labor Advocate. No Meat, But Packers' Profits Stili Zoom The 4 VVall Street Journal" assures us that while housevvives are having a terible time getting a little meat the profits of the big packers "vvill compare favorably" vvith 1945 and may stnrpass that lucious year. The "Journal" offers three explanations. At the top of the list is "elimination of excess profits taxes." Congress is responsible for that. Our lavvmakers didn t reduce the income tax of the man vvho vvorks, but it cleared the way for profiteers to pile up their gains. even if they didn t produce as much beef and other things as the people desired. These pleasant prospect^ are not confined to the packers. The Southeastern Greyhound Lines has applied to the I C. C. for permission to declare a 100 per cent stock dividend. The Greyhound accumulated such a monumental surplus during the vvar that in December, 1944, it announced a 100 per cent stock dividend. vvhich inereased the number of outstanding shares from 271,-409 to 542.818. Novv it proposes to double the latter figure. Thus stockholders vvill have four times as many shares as they nad tvvo years ago, and they havent invested an additional cent. This is aH very startling and somevvhat disturbing, but have you lead * word of criticism in any nevvspaper? VVhat vvouid happen to a labor union vvhich proposed to inerease its members' vvages 300 per cent in less than tvvo years?—Labor. THE MARCH Or LABOR 'Phony' Stocks 'Stkk'\ LIGHT THAT MUST NOT FAIL To Bankers Hands AMKf^uptcies ar6 AT AN Alt-TiMC LOkV. .. OJLi 8lO »N \!AY, 1941 READER'8 DIGEST ON JESSK JONES: "Jesse Jones sits on top of the biggest heap of financial povver in thi country. He knovvs the inside of every important financial situation and has a hand in most of them. The 'money trusf of the old days never knevv such contsol as this tough slx-foot Texan han-dies vvfth the confident ease of a country banker. As head of the Federal Loan Agency, Jones controls the RFC (Reconstruction Finance Corporation), the Export-Import Bank, the Federal Housing Administration. the HOLC and many other povverful government finance agencies. In addition he is Sec'y of Commercc, a job once con-sidered a fulltime occupation by an able executive named Hoover. Jones handles bilijona, yet his in-tegrity and judgment are so sound that Congress, vvithout a qualm, allovvs this enormous povver to rest in his hands." THEN CAME UNCLE SAM'R AUDITOR8, IN JULY, 1*46: "Mismanagement in the vvorld'« largect corporation, The Reconstruction Finance Corporation, vvas revealed In a recent report to Congress by Lindsay C. Warren, Comp-troller General. Established as a federal agency to loan money to private profit buiinesa during Hoover'« presidency. RFC h a • dit-pensed $7 billion in gov*t money. During moit of Its life it vva* run by Jesne H. Jone«, vvhom his con-servative friends have lauded as a super busineasman.' "RFC has no set of books, the report revealed, to shovv hovv much of the $7 billion has been loaned to each of the numerous private corporationi vvhich got the money, nor vvhat vvas done vvith the $800 million loaned to three RFC vvartime subsidiaries. "It is impossible to find out. VVarren rrported, hou* much of the billions of dollars vvhich RFC loaned to another subsidiary—the Defense Plants Corporation—vvas handed to each of 2,500 companies. "In general, it is jmpossible to ascertain vvhat profits have been made or losses incurred by RFC or its subsidiaries . . ." VVarren continued. VVonder if YOUR Senator and Representative vvere among those vvho gave Banker Jesse "this enormous povrer, vvithout a qualm?"—The Cooperative Build-er. Contrary to ali the current propaganda, higher prices do not necessarily have to follovv higher vvages. VVages are only a minor part of I manufacturing costs, the CIO Economic Outlook points out. VVhile labor costs vary from industry to i industrv, government figures shovv thev average only 25 per cent of ali costs in manufacturing. A 10 per cent vvage inerease. therefore. vvould raise total produc- J tion costs by onl.v onc-fourth. and a proportionate priče inerease vvould not bc 10 per cent but 2's per cent. But the vvhole history of American mass - produetion industry shovvs that higher vvages can be, and have been, offset repcatedly by inereased efficiency, better vvorker morale and similar factors, vvithout the need for priče inereases. In fact the Outlook cites ex-amples of companies paying higher vvages and vet producing at lovver cost than exactly compar-able concerns vvhose vvorkers re-celve much lovver vvage«. The present inflation is not due to higher vvages but to the greedy insistence of profiteers on unjusti-fied and totall.v disproportionate priče inereases.—-CIO Nevvs. A DARK HOUR FOR GREECE It can hardly be said that George II's return to Greece brings to a martyred people the fulfilment of hopes raised by the often-repeated vvar aims of the Allies. For fn his name the days of the Metaxas terror have been restored. Former fascist leaders and Nazi collaborators direct the monarchist gendarmerie and vigilantes in their vvar of extermina-tion against ali Greeks vvho persist in their belief in freedom. UNRRA supplies are vvithheld from the vvives and children of peasants vvho have fled to the mountains. Anti-malaria planeš are commandeered to hunt dovvn political refugees Liberal and left leaders are deported to concentration camps in Greek islands. their lives at the mercy of monarchist jailers. The harvest stands ungathered because the peasants have fled from the terror. Ali plans for economic rehabilitation are sus-pended. And on the northern frontiers of Thrace and the Epirus. gue-rilla bands infiltrate from Bulgaria and Albania, to provide the rightists vvith the pretext that their actions are in defense of Greek soil. It is too much to expect that George II vvill emerge as a heroic liberal figure vvho vvould bind up the vvounds of his nation and actively support the rebuilding of democracy. Uis past record contains no sign of political enlightenment. But at least those outside povvers vvho engineered his return should insist that he call off his supporters from their savage depredations. that he restore civil liberties. and that he vviden his government to permit an infusion of liberal elemenU. it is aiso fair to insist that. in keeping vvith Stalin's recent assurances, the pro-Soviet states to the north desist from their pressure on the frontier and give the Gieek people a chance to begin their long. painful march back to freedom.—The Nation. SARNOFF LOOKS INTO THE FUTURE David Sarnoff, vvho for 40 years has been one of the biggest names in radio, assumed the role of pro-phet at a dinner in Nevv York. There is a "scientific possibility," he said, that man is about to dis-cover a way to "control the vveath-er"; mail may be dellvered by radio; vve wlll have radio sets vvhich vvill enable one individual to communicate vvith another any-vvhere; deserts vvill be transformed into gardens through the diveroion of ocean currenta, thus inereasing the rainfall and modifying the cll-mate; atomic energy vvill aid tre mendously in combating disease. and television vvill soon operate on a vvorld-vvide basis. Sarnoff concluded vvith this striking sentence: "In vvar science dares the impossible; it must continue to dare the impossible in peace, it a fuller life is to per-meate society."—Labor. PEACE ON EARTH VVe are such peace-loving people that qur budget for 1947 in-cludes $18,505.000.000 for national defense. That is out of a total budget of $41,539,000.000. (The total budget for 1939 vvas $8,707,-000,000 of vvhich $1,206.000.000 vvas for defense.) To the defense budget might vvell be added the $4,168.000.000 for intemational fi-nancing, as this vvill be used for the same essential purposen. Compared vvith these offerings to Mars, note the oppropriations for essential peace-time purposes: For Social security; relief, re-tirement, $1,252,000,000. For civil-ian housing. $202,000,000. For general public vvorks programa $887,000,000. (Please note these latter little Itema are millions—the former for vvar are billions.) An economy that cannot use its productive capacity for Its vvell-be-ing has to use Its capacity for its destruetion. Why not get rid of it? —Industrial VVorker. He vvho purposely cheata his friend vvould cheat his God. — Lavatcr. The Crime of Our Day America has in the past, and vvill continue in the future, to feed the vvorld—but America apparently is unable to feed itself. Lines of housevvives, vvaiting to buy vvhat little meat is available today, are lines of abject shame and disgrace, lessons to Rusia and Germany and Argentina and other countries, that our highly vaunted democracy apparently is a failure. And vvhat of President Harry S. (for nothing) Truman? Truman tells us he couldn't order beef cattle seized for shipment to market vvith adcquate compensation to the farmers. But Truman DID order seizure of the railroads, and ships and coal mineš vvhen strikes threatened. Is it less important that Americans eat than that they ride or en-gage in commerce or burn coal? Is it less vital to seize striking cattle gi ovvers merchandise, than it is to seize the railroads and ships and mineš of the nation. Truman has been asleep on the job. Truman has let the nation dovvn, and the strike of cattle grovvers continues vvhile the cattle grovvers laugh at the inadequacy of American lavvs vvhich vvould com-pel them to seli their merchandise at legitimate prices so thet vve may eat. Miners are idle due to meat shortage — shortages in the packing houses and in buteher shops—but certainly no shortages on the range vvhere millions of heads of cattle a-e grovving fat vvhile the oattle grovv-ers vvait their opportunity to vvrest exorbitant profits from the purses of the nation's vvorkers. It is regrettable that the English langpage provides no adequate vvords to properly deseribe the despicable men vvho foment such a deplorable condftion in the land of milk and honey—the land of plenty — the land called upon to rescue starving millions of other nations from famine.—The Progressive Miner. BRAZILIAN VVORKERS The nevv Brazilian constitution gives vvorkers part of the profits they help create. They have won the 8-hour day, a weekly day of rest and annual vacations. Sounds as though Brazilian vvorkers are making progress— BUT—until Brazil permita these vvorkers to organize into trade unions of their ovvn choosing and permits them to determine their ovvn demands in keeping vvith changing condition, Brazilian vvorkers have vvon empty vietoriea. The ban on trade unions stili holds in that South American countrv, and Brazil is stili far behind vvithout workmen's compensation, social security or hospit-allzation benefita. Time may cure these ills. At least it is hoped so. —The Progressive Miner. OUR SOUTHERN BROTHERS It makes little difference vvhether AFL or CIO vvin« most of the vvorkers in the present dual drive in the Southern States. The principal point i« that the South i« being organized. Organized labor needs a much greater proportion of t h e labor population in union«, and both AFL and CIO are rendering a real service to trade unionism by en-tering the final antl-union atand in the nation in the Southern States We vvish both vvell!—The Progressive Miner. SAYS 'OLD KING COAL' MAY LOSE HIS THRONE "Old King Coal" seems ln fair way to be pushed off his throne by an ambltious youngster_oil. ' The VVall Street Journal" ha« been looking Into the matter and report« that home« are being equipped for the use of oil heat a« rapidly as manufacturers can turn out the equipment. Another «erlou« compctitor for coal i« g.s but It i« not as formid-able a« oil.