-*.   224   • —
Šopek pesemc na grob materi.
Tvoji lepi sivi lasi.
Tvoji lepi, sivi lasi                           Pravijo, da skrb in žalost
bili temni so nekdaj,                         najbolj glavo posivi;
ko sem gladil jih kot dete,               ko te gledam, mi ta misel
ko je bil življenja maj.                     mtiči srce in teži.
Saj gotovo sem provzročll tebl, mati, tudi jaz marsiktero bridko uro, marsikteri sivi las!
Bila si stroga.
Bila si stroga,                       Ko bi ne bila
tnati, z menoj,                       stroga tako,
dasi sem bil                          bilo bi zame
prvenček tvoj.                        lažje slovo.
Tvoje življenje ni bilo veselo.
Tvoje življenje nl bilo veselo,            Tvoje življenje ni bilo veselo,
bilo je polno težav in skrbi;             ti si imela prerahlo srce,
redkokdaj solnce je tebi blestelo,       tebe je kmalu in hudo bolelo
največ je bllo prečutih noči.               bolj nego lastno še — tuje gorje.
Nlst bila bogata.
Mati, nisi sicer bila bogata,                  S praznikom bila si nezadovolja,
tvoje srce pa je bilo — iz zlata;         če je ostala nam miza prepolna,
najbolj vesela v življenja si bila,         in če siromaka slučajno ni bilo,
ko si svoj kruh s siromakotn delila.      da bi se prazniško ga pogostilo.
Nismo imeli, kar vse bi želeli, toda pomanjkanja nismo trpeli; nič se pri hiši nikdar ni poznalo, kar se ubožcem je kdaj darovalo.
Bita si preprosta.
Bila si preprosta žena,               Ti Ijubila si resnico
pa po duhu plemenita,                in poštenost si slavila. —
vsakotnur prijazna vedno,          Bila si nam vzorna mati,
a nikomur — neodkrlta.             ker si z zgledom nas učila
L. Černej