p Največji el«ven«ki v Združenih državah VeUe x* T«e leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Z* New York celo leto • $7.00 Za inozem*tvo celo leto $7.00 TELEFON: CORTLAWDT 9876 N0^250 — STEV7200" v September 21, 1903, at the PostOfflc« it Hew York, H. Y., wider Act of Oongrwi of March S, 187f NEW YORK, WEDNEDAY, 7>C T0BER 2471928. — SREDATM. OKTOBEA 1928. TELETOM: 00ETLAHDT 987« VOLUME ZXZVL — LITNIX mVl Kandidat Smith si je svest z newy0rški governer se bo poslužil svoje stare taktike Governer Smith zatrdno u!}a, da bo zmagal pri narodnih volitvah. — Kot vedno 'je zadržal do konca kampanje najbolj odločilno delo. — Istega mnenja so tudi vsi ostali demokratični voditelji. K ZADNJIM RAZVOJEM V MEHIKI Z leve na desno so: mehiški predsednik Ca lies, ameriški jjoslanik Dwight W. Morrow in novoizvoljeni predsednik Emilio Partes Gil. Frederick Seely, podinžinir v Queens Sewer uradu, ki je preživel trideset let od svojih 5 1 v javni službi, je bil obsojen na eno leto v jetnišnici in na globo $500. radi sovdeležbe pri Connolly— Phillips milijonski zaroti, ki se tiče kanalskih cevi. ALBANY, N. Y., 23. oktobra. — Doba kampanje, v kakršni je governer Smith štirikrat izvojeval zmago, se je sedaj približala. V Bostonu se bo v sredo udeležil parade ter govoril pred 30,000 ljudmi v treh dvoranah. Najbrž je le malo takih politikov, ki imajo večjo vero kot on v učinkovitost govorov tekom zadnjih dveh tednov kampanje. To je vera, rojena iz izkušenj kot kandidat za mesto governerja v New Yorku, kjer je kot kandidat manjšinske stranke petkrat nastopil sredi oktobra ali pozneje in ko mu je manjkalo vseh znakov, da bi mogel biti izvoljen. Štirikrat je zmagal. On je prepričan, da je mogoče velik odstotek elektorata spraviti na to ali ono stran prav do zadnje minute, in kot governerski kandidat je lahko spravil na svojo stran ne4e številne neodvisne glasove, temveč tudi odločilno število republikancev, ki so bili "redni" pred njegovim nastopom. Pri določenju splošnega načrta za narodncf kampanjo. takoj po konvenciji v Houstonu, je storil vse v zaupanju, da bo to, kar je resnično za državo New York, resnično tudi za narod. Vsled tega je pričel pozno ter osredotočil vse svoje napore na zadnja dva tedna. Iztočne države so bile splošno priznane kot glavna bojna polja in vsled tega so bile puščene za zadnji pogon. Razven drugih vprašanj, katera ima governer Smith pripravljena, pa je eno, ki ima na Iztoku največji pomen, — namreč vprašanje prohibicije. Od prohibicijskega vprašanja pričakujejo demokratični voditelji v iztočnih državah največ republikanskih glasov, seveda dokler lahko drže Iztok prepričan, da sta obe stranki željni in enako zmožni ohraniti prosperiteto, ki je glavno orožje v rokah republikancev. Governer Smith bo zapustil Albany ter se napo-tii v Boston s posebnim vlakom, ki bo odšel v sredo zjutraj ob desetih. Vlak se bo ustavil v Springfield in Worcester, — po deset minut v vsakem slučaju, — ter dospel v Boston ob polštirih popoldne. Tam se bo vršila parada po cestah in govor bo za vršen ob devetih v Areni, kjer je prostora za 13,000 ljudi. Govor bo takoj sporočen s pomoč- ...... I | i . - . tii it • £>• r ZIvlJenJe- *J;IZ "imam nobenega de- jo loudspeaker j ev v Mechanical Hall m Simfonij- narja? nobenih sredstev, da do- sko dvorano, ki ima prostora za 50,000 ljudi. Naslednjega dne se bo vrnil vlak v New York, preko Providence, Hartford, New Haven in Bridgeport. Natančni potni seznam ni bil še določen. Voditelji v Connecticutu si prizadevajo, da govori vsaj enkrat v Hartfordu. Poskusni program se glasi: — V Philadelphiji v soboto; v Baltimore v ponedeljek; v Newarku v sredo, v Brooklynu v petek in v New Yorku v soboto. Predmet bostonskega govora ni bil še razkrit, a v Chicagu je povedal governer skupini delavskih voditeljev, da se bo tikal ta govor delavskih vprašanj. Govor Smitha v Bostonu bo razširjen po radiju po celi deželi, s pomočjo številnih radijskih postaj. nocmwood « unotnarooo. k v odmevi velikega grafta v queens okraju, l. isl. zepppelin se odpravlja proti domu Na stotine ljudi hoče potovati z Zeppelinom in dr. Eckenerjem v Nemčijo. — Izbira je strašne težka.—V pričetku prihodnjega tedna se bo za vršil povratek v Nemčijo. Inžinir iz Queensa je bil obsojen na eno leto ječe in na $500 globe. — Seely je položil $5000 jamščine. — Sodišče je zavrnilo prošnjo za milost. Obsodbo je proglasil v Qneens County sodišču sodnik Tompkins, ki je predsedoval procesu. Kazni so bile iste ko one. naložene prejšnjemu okrajnemu predsedniku Connollv-ju. ki je sedaj prost proti jamščini $5000. — Ali mate kaj izjaviti, — je rekel clerk Peace, — predno «se vam proglasi obsodbo? Seelv, visok, sključen in siv, se je obrnil proti mreži pri mizi u-radnika ter pričel s komaj slišnim glasom: — Jaz sem preživel celo svoje življenje v službi mesta. Vsled tega procesa sem izgubil svoj sloves, svoje zdravje in sredstva za Cene živine viseke. ATLANTIC CITY, N. J., 22. (dukti skupaj v katerem izmed pe-oktobra. — Cene, katere so dobi-1 tih let roeposredno pred svetovno vali farmer ji za živino v prvih vojno, — kot je izjavil Oscar G. leta, so bile Mayer i iz Chicaga, ameriški mes- irmemki pro J ni ki zboruje tukaj. _ . ... -- Stavke ekspresnih delavcev ne bo. Xikake narodne stavke ekspres-n.h delavcev ne bo, da bi se povečali zadrege in zmede božičnega prometa. Unija in kompanija sta izjavili v skupnem ugotovilu, da so bile vse diference uravnane in slavno zaslugo za to se pripisuje George Cooku, članu zveznega spravnega sveta. Hugh Allen, član Goodyear Zeppelin Company of America, je ustanovil začasni urad v uradih Thomas Cook & Son na Peti Ave. ter vrši zadnje priprave za prevoz po t n Lli gostov na zračni kri žarki, "Graf Zeppelin" na njenem povratnem poletu v Nemčijo. Koneč-na odločitev je sicer prepuščena voditelju, dr. Hugo Eckenerju, a kiju btemu ima Allen že sedaj iz-vanredno težko stališče, kajti sko-ro vsi poletni gostje, ki so prišli z Zeppelinom semkaj, se hočejo tudi vrniti ž njim domov. Kljub temu pa je šL> vedno šest prostorov prostih in celokupno število bo mogoče lahko povečano za dva nadaljna. Dospelo pa je na stotine prošenj za vozne karte in številni teh prosilcev navajajo prav posebne razloge, zakaj naj bi se jih vzelo s seboj. Včeraj zvečer je izjavil Allen, da 111 našel še nikake metode, da stori pravično odločitev. Namignilo se je že, naj se pusti določiti sreč kanj t- med zaznamovanimi gostje, a Allen upa najti kako boljšo odločitev. Medtem pa se je odredilo tudi vse potrebno za pošto. katero bo prevedel "Graf Zeppelin". Dosedaj j»* že dospelo osem tisoč pisem in kart. katere naj bi -»e spravilo z Zoppelinom v Nemčijo. suhaški agent je bil obstreljen v sodišču Suhaski agent, ki je prisegal, je bil smrtnonevar-no obstreljen v nabito poind sodni dvorani, — Napadalec je pobegnil ter ni pustil za seboj nobenega sledu. CHICAGO, 111., 23. oktobra. — Thomas Ryan, veteranski prohibicijski agent, je bil na skrivnosten način obstreljen v hrbet ter najbrž smrtno ranjen pozno včeraj popoldne, ko je bil zaprisežen kot priča v nekem žganjarskem procesu v nabito polni sodni dvorani zveznega komisarja Walker j a v zveznem poslopju. Lep red pri požaru v šoli. Šest ubitih v rovu. BECK LEY, AY. Ya.. 23. okt. — Državni rudniški uradniki so danes preiskali smrt šestih premo-garjev. ki so bili ubiti pri neki eksploziji včeraj popoldne v rovu Me Al pin Coal Company. Pravi* da ozdravi raka. KODANJ, Danska, 23. oktobra.-Dr. Inders Friis, je bil nagrajen z zdravniško nagrado v znesku biin ... — Zelo žal mi je za vas, Seely, — «ra je prekinil sodnik Tompkins, — a jaz ne morem delati nobene razlike med vemi in Connolly jem. Rami Seelyja so se povesili, ko je sodnik nadaljeval: So-dba sodišča je, da boste zaprti v newyorski okrajni jetnišnici za eno leto ter plačali globo $500; mesto tega pa preživeli dodatnih 500 dni v jetnišnici Dve uri pozneje pa je dobil Seelv, s privoljenjem Emory Buck-uerja, državnega pravdnika v slučaju, — od sodnika Riegelmana v istem sodišču certifikat primernega dvoma, na temelju katerega je bil Seely ifcpuščen proti jamšeini $5000 za njegov priziv. Kanalski škandal v Queensu je^ EtERLIX, (Nemčija, 22. oktobra, visel nad okrajem celili zadnjih Nemška železniška družba je skle-deset let. Takoziani ženi j zarote, nila z zračno Hajiso provizoričen John M. Phillips, trgovec s cevmi, dogovor, soglasno s kateriiii bo je umrl v preteklem polet ju na al- mogoče prenašati potnike z želez-koholizmu. IrnJUrih Tiako? na Osemnajst sto učencev Morris višje šole, na l.o^tou Road in 166. cesti, je zapustilo na požarni alarm šoLsko poslopje v najlepšem redu v teku štirih minut. Požar v petem nadstropju je napravil alarm potrebnim in otroci so priredili članom požarne brambe ovacijo, ko so slednji privlekli svoje cevi v hišo, da pogase požar. Med oiro-ei se je nahajalo šestdeset pohabljencev. katere so spravili na varno z vzpenjačo. V divji paniki, ki je sledila, je napadalec najbrž ušel skozi vrata na koridor osmega nadstropja v poslopju. Nikogar ni bilo mogoče najti, ki bi videl oddati strel in nikogar, ki bi videl le orožje. To dejstvo je dovedlo do mnenja, tla bil .strel oddan skozi žep suknje. Slučaj je povzročil smrt enega moža in težko ranjenje dragega. To je slučaj 'Nick Bimsterboera, ki je bil obdolžen obratovanja žganjarskega kotla. Ko je policija s prohibicijskhni agenti navalila na prostor v noči 12. oktobra, je bil ubit Silvio Colombo, potem ko je on ranil policista Shantona. Ravno ko je polieist Shanton pripovedoval svojo povest, j»* neki strel prekinil tišino sodne dvorane. — Moj Dog. — jaz sem ustreljen! — je vzkliknil Ryan, ko je padel na obraz na tla. Ženske so pričele kričati in moški so leteli proti vratom. Odvetnik Epstein je pohitel v urad zveznega maršala, da pokliče zdravniško pomoč. Komisar Walker je zaklical neko povelje bailiffom ter jim ukazal, naj zafctražijo vrata ter pni-drže slehernega v sodni dvorani. Predno je bilo mogoče napravi-to red. so že številni smuknili ven in med trni je bil najbrž tudi napadalec Rvana. Ryan je bil preveden v zvezno mornariško bolnico, kjer so izjavili zdravniki, da ima nekaj upanja na okrevanje. Y svojih zavestnih trenutkih pa ni mogel dati Rvan nobenega pojasnila o skrivnostni zadevi. dramatičen prizor v sodišču Vstaši napadli mesto. ME XICI CITY, Mehika, 22. oktobra. — Ystasi so oplenili mesto San Pedro de los Fernandez ter požgali domove uradnikov. V celem je bilo v tolpi kakih pet in trideset vstašev. Mati je napravila dolgo potovanje, da stoji na strani svojemu sinu, ki je bil obtožen umora. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI HNEVNIK V ZDB DRŽAVAH. Dramatičen prizor se je odigral v General Avsises. kjer procrsinj-jo 27-Ietnega Everett Rheima, tudi znanega kot Texas Eddie radi obtožbe, da je umoril policista, Jo-sepha Dursee-ja. .Mati jetnika je prišla iz Iintte, Montana, in sodnik Rosa 1 sky j.-prekinil obravnavo, da omogoči materi in sinu prisrčen pozdrav. Mati Rheim se je vrgla z vzklikom: — Moj babv, moj baby! obtoženemu v naročje, dočim je sled nji ihtel ter skrival svojo glavo na njeno ramo. Po kratkem, še pH a nem pogovpru Rta se morala zopet* ločiti. • M . Od Mrs. Rheiiu se je izvedelo pozneje, da ji je Everett v starosti sedemnajst let zbežal z doma, da stopi v armado, Xa evroj>skih bojnih poljih se je obnašal pogumno in njegovi vojaški doživljaji, — je menila. — so ga najbrž do-vecili do naglega ravnanja s sirel-nim orožjem. Obtožnica pravi, da je ustrelil dne 25. avgusta policista I)urs»;e_-ja. ko se je nahajal na begu, po-teni ko je z dvema drugima ban-ditoma roparski napadel rn-ko prodajalno na Tretji Avenue. Ta dva bandita sta se priznala krivim ro-jparskega napada. denarna nakazila Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Štirje uradniki odstavljeni v Moskvi. MOSKVA, Rusija, 22. oktobra.! 4000 kron, ali $1072, ker je raz- Strankarska eksekutlva je odstra-1 kril neko kovinsko sol, o kateri tr- 'vila Stiri upravme uradnike komu-dit -da ozdravi raka. nistične stranke z njih mest, ker Dr. Friis je rekel, da je mogo- so bili udeleženi pri "desnem" gi-če v šestih mescih ozdraviti raka. banju, kateremu je stranka zopet Dostavil je. da je ozdravil revma- napovedala odločen 'boj. tizem. pljučnico in tuberkulozo z malimi dozami te soli. Železnica ima dogovor z zračno Hanso. OPERNA PEVKA MRS. LOV&ETOVA je dospela v Ameriko ter še je zglasila včeraj v. našem uredništvu. Gospa Lovšetova je članiea Ljubljanske Opere ter je znana kot ena najboljših slovenskih sopran i-st k. Zvečer je odpotovala proti Clevelandu, kjer priredi dne 23. oktobra koneert. Želimo ji obilo uspeha! v Jugoslavijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 " 2,500 ....... $ 45.75 " 5,000 ....... $ 91,00 " 10,000 ...-»... $181,00 " 11,110 ....... $200,00 v Italijo Lir 100 .............$ 5.90 " 200 ....................$11.50 " 300 ....................$16.95 " 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-earjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam, v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. -za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Za izplačilo večjih zn°skov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih naka-filih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." sakser state bank 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T, TDJFBONS: CORTLANDT 4MT • fc. { \ GLA« NARODA, 24. OKT. 1928 GLAS NARODA fttOT*** DAILY) Owned and Published by 8LOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and address«« of above officers: 02 Cortlandt St., Borough «f Manhattan, New York City, N.Y. 44 GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto vtlja list so Ameriko i« Kanado .......................~...$6.00 Za pol leta ..............................*3 00 2a 6etri leta.................-M.5Q Za New York ta celo leto ~..$7.00 Za pol leta ...........................„...$5.50 Za inoeemstvo M celo leto —$7.00 Za pol Ista __________________________$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. 44Olas Naroda" izhaja vsaki dan izviemii nedelj in praznikov. jYopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar na^ se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.____ "GLAS NARODA' , 82 Cortlandt Street, Telephone: Cortlandt 2876 New York, N. Y. HOOVERJEV GOVOR V pondeljek z v ever je govoril v Madison Square (burden v New Yorku republikanski kandidat za pred-Mediiika, Herbert Hoover. Navzočih je bilo dosti poslušalcev, toda kandidat jim ni ničesar novega povedal. Pa tudi ni bilo pričakovati, da bi se dotikal novih vprašanj, kajti kot kandidat se mora držati le glavnih točk Hvoje stranke. Navzlic temu je pa sprožil vprašanje, ki ni le velike važnosti za stranko, pač pa za vso deželo. Oovoril je namreč o "ameriškem sistemu". Kaj razume Mr. Hoover pod ameriškim sistemom? To je sistem individualne inieijative brez vmešavanja vlade, razen v izrednih slučajih. Ta sistem je koncem svojega govora omenil s par besedami, ko je rekel: — Ameriko smatram za deželo, v kateri so vsi, mo-hki in ženske, deležni svobode ter lahko vrše svoje posle popolnoma neodvisno. Zavzel se je tudi za svobodo državljanstva pod u-fctavnimi garancijami. Te svobodseine so bile v zadnjih letih, to se pravi, tekom vojne in tudi po vojni, popolnoma ignorirane in omalovaževane. V vojnem času je marsikaj potrebno, kar ni potreb no v normalnih razmerah. Tekom vojne so se prebivalci voljno pokorili različnim odredbam, ki so bile v marsikaterem oziru preveč trde in odločne. Amerika je v tem pogledu nadkrilila celo razne mo-narhistične dežele. Državljanske svobodščine niso bile samo dosti bolj omejene kot v marsikateri monarhistični državi, ampak so bile v nekaterih slučajih celo v blato poteptane. Kdo se ne spominja tekom vojne omejitev, ki niso bile prav nič potrebne, kdo se ne spominja preganjanja nedolžnih in po krivici osumljenih? Niti v cesarski Nemčiji ni bilo tako strogih predpisov. Nadalje je vlada prevzela kontrolo nad življenjem posameznika ter s tem ustvarila birokracijo, katere se po vojni ni bilo mogoče iznebiti. Glede vladne kontrole nad trgovino je rekel Herbert Hoover, da mu je to vprašanje najbližje. — Ne samo v tej deželi, pa« pa tudi v inozemstvu— je izjavil kandidat —■ sem imel priliko opažati napake, ki so se razvile iz vladne kontrole nad trgovino. Kontrola nad trgovino ustvarja tiranstvo, krivieo, uničuje samovlado ter zatira misli in ideje, ki navdajajo naš narod z duhom napredka. To so torej točke, ki nasprotujejo *4ameriškemu sistemu" kakoršnega si je zamislil republikanski kandidat Herbert Hoover. Ne glede na strankarsko politiko je treba Hooverja odobriti, ker pravi, da bo v slučaju svoje izvolitve v polni meri zajamčil državljanske svobodščine. Kdo ve, če je v svojem govoru nehote aH vedbma prezrt eno največjih tiranstev, ki tlačijo ameriški narod. To je prohibieija, ki je bila ameriškemu narodu najprej spretno vsiljena kot vojna odredbi ter je ostala ti^-di v povodnih letih. Posledice te postave so zak~x*ana na življenju ame. Zanhnivortiig Jugoslavije. Psiček z dvema nogama, Veterinarska fakulteta v Zagrebu je pred dnevi dobila prav zanimivo živalic©, ki vzbuja splošno pozornost. To je jjesiček, ki mu manjkati obe prednji nogi. Krstili so ga za. Sarka. Skotil se je pred tremi v leti v Krufieveu v Srbiji. Sprednjih nog *ploh nima. Od ramen ima .samo lopatico, od sprednjih nog pa nima nobene kosti. Na kraju, kjer .so navadno kosti prednjih no?, je .sama koža. Šarko hodi samo na zadnjih nogah. TV umetnosti se je naučil kaj hitro in lepo. Zato ima zadnji del telesa močno razvit. Drugače je pa kakor vsak drugi kuža. Vesel, razposajen in dobrikajoč. Znanstveni literaturi je znano le malo primerov, da bi .se skotil pes brez .sprednjih nog. Profesorji veterinarske fakultete pravijo, da je ttarko lep primer, kako more en del organoma prevzeti in nadomestiti funkcije drugega. Veterinarska fakulteta je dobila Sarka od okrožnega živinozdravnika v Kruševeu Ziki-ča, ki je d'>bil psička, ko je bil .star šelp tri dni in ga j(> sam od-gojil. Zikič je oddal Sarka fakulteti samo pod pogojem, da ga bodo čuvali in lepo z njim ravnali, dokler bo živel. Profesorja fakultete dr. Ju rak in dr. Bosnič sta izjavila, da imata Sarka tudi rada Laz vi grof Lurembura. V Delnieah je policija aretirala nekega lažnega grofa in ga poslala v Zagreb. Lažni grof je pa večjih mestih kar na debelo kradel in sleparil. In ko so ga povsod že dobro pozimi i in iskali s t iralni-eami, se je zatekel v našo državo, misleč, da bo tu zanj najpriprav-nejši teren. Mednarodni pustolovec je spoznal torej našo polieijo v Delnieah, kjer je izstopil ;n jo mahnil v vas. V vasi Lokve ga e srečala orožniška patrulja in zahtevala da se legitimira. Pri sebi ni im°l nobenega dokumenta. Zd°l se je orožnikom zelo sumljiv. Zato so ga odvedli na sresko poglavarstvo v Delnice, kjer so sa tudi zaslišali. Kako se pišeš? ga je vprašal dežurni uradnik. Franjo Berger. je odgovoril tat. Od kod si ? Tz Meseburga v Nemčiji. Kdaj si prišel v našo državo ? Pred 10 dnevi sem prišel iz Rakeka. Hotel sem na Reko in odtod v Trst. Kje imaš legitimacije? V vlaku so mi ukradli vse dokumente, ko sem spal. Tatvino sem opazil na postaji Skraj. Naprej se nisem upal brez dokumentov, zato sem izstopil na postaji, da hi prijavil tatvino orožnikom. Orožniki so me nššli in me odvedli semkaj. Prosim vas, da me izročite nemškemu konzulatu v Zagrebu. Sreako j>o-glavarstvo je res poslalo Berger-ja v Zagreb v spremstva dveh o-rožnikov. Nemški kunzulat mu ni dal potnega lista, ker sumljivi kla-tivitez ni mogel dokazati, da je res nemški podanik. Zlagal se je tudi, da je dobil potne dokumente od nekega nemškega konzulata v Italiji. Ta konzulat je na vprašanje zanikal, da je izdal Bergerju potni list. To je sum še povečalo in zagrebška policija je obvestila vsa večja evropska mesta o Ber-gerjevi aretaciji. Ko je Berger videl, da ga policija noče kar tako izpustiti, je izjavil, da se ne piše Berger, temveč Feliks Nikola -Josip Pirsch. Rojen da je 1. 1887 v Luxemburgu. O tem je zagrebška policija obvestila vse druge policijske direkcije in dobila odgovor, da je Pirsch dobro znan policiji v Parizu, Bruslju in Luxemburgu.' Lnxemburwka policijska direkcija je javila, da je Pirsch rojen v nekem kraju na Francoskem. Že v rani mladosti je bil zaradi raznih lopovščin obsojen in zaprt. Zapustil je svojo družino, ki je na dobrem glasu. L. 191 (i je hi! zaposlen kot elektrotehnik v nekem pod. jet ju. potem je pa izginil v inozemstvo. V Bruslju je bil obsojen dvakrat in sicer zaradi tatvine in zaradi prevare. L. 1922 je bil ob sojen v Arttverpnu zaradi goljufije. Ko so mu to povedali, je seveda vse priznal. Prišel je v našo državo brez dokumentov. Kot o.-?-bo. nevarno tuji lastnini, je zagrebška policija Pirscha izgnala za vedno iz države. /s Y \ ■■ > - 1 Nočno Oslabelost Mehurja ali I Baletni Ladic pri starih ' Hitro pomoč m pristnim Santal Midy Uspešno-Neikod-tjivo. NOVE COLUMBIA PLOŠČE. Columbia družba je zopeft izdala tri nove slovenske rekorde ter s tem ponovno dokazala, da zna srečno izbirati. Kaj bo prijetnejšega krog sv. Martina kot v veseli družbi zaigrati Špehkovo polko in valček. Oboje je nekaj pristno domačega ter kot nalašč za ustvarjanje veselega razpoloženja. Znani Cleveland ski ,pevk i Miss Lausche in Miss Udovich sta zapeli poleg znane narodne tudi neizmerno lepo "Soča voedovanju požarne hrambe se je pica. Spadala je h K. S. K. J. Zla-;treba zahvaliti, da ni nastopila ka-to poroko sta obhajala zakonska ka Vet"ja katastrofa, ko je včeraj Snajder. Čestitamo! |zjutraj uničil požar smodnik v Rojak J. Malich mi je pisal, da' vrednosti kakih 300.000 milreisov je v Murray. Utah umrl rojak Nikdomi bil poškovati. Anton Petrieh. podomaee Rjavčev -—-—--- iz Planine. Bolehal je dalj časa za rudarsko jetika. Zapušča očeta in j dve sestri. Pozdrav! Matija Pogorele. NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam so-Berberton, O. ,ro^nikom, znancem in prijateljem. Dne 28. oktobra zvečer ob sed- da Je due 12- oktobra umrl moj mi uri prirtxle grgr. A. Eppieii, L. 1Jubljeni soprog, oz. oče in stari Belle in Pluti iz Clevelanda, Ohio,l(n"e v Prosti GO let-koncert z vaudevilsko predstavo. -JOIIX REDEX&EK. Program bo obsegal nad 14 točk. Tempotom se iskreno zahvaljuje-Sodelovalo bo tudi dramatično mo vsem, ki so ga obiskali za ča-druatvo "Slovenija" iz Barberto- Ua bok-zni in spremili na zadnji po-na, Ohio. -ti na Somerset pokopališče. Ker bo to prva teka pred^a-ra ' Iskrena hvala za darovane ven-v naši naselbini, upamo, da jo bo- ce in cvetlice družinam Lauch, H. do poselili vsi Slovenci in Hrvatje Mraule, A. Kocjančič. A. Phite. iz Barbertona, Kenmora, Akrona Bartola, Lovro Bamotti in Moritz in okolice. Jr. in John Fat ur, S. Arčun, ftrs. Zmožnosti goriomenjenih ne London. soproga. bom nadolgo opisoval ker kdor jih je videl na elevelandskih o-drih, mora priznati, da so prvovrstne -moči. bodisi kot igralci bo- dki kot pevci. .'nary, omožena Waafaolte z druži- Ker bo vstopnina jako nizka, in sicer za odrasle 50c in za mladino Dragi soprog, počivaj v miru! Žalujoči ostali: Margareta Bedenšek, John, sin. Izvanreden slučaj. To j«« žare* zgodilo. \V bom •kel. da baš v Downtownu ali idgewoodti. toda zgodilo .se je. do 16. let 35c, upamo, da se bo dvora tička. no, hči. Vsi v Somerset, Pa. , . .. _ _ . , Brat Albin, nekje v Ameriki,, dvorom napolnila do zadnjega ko- ^ in ^^ ^ y ^ ija. Živela sta prijatelja Tone in Polde. Polde je b;l deset let sta-jši et opravljati svoje delo. Ni bil v ski-beh, kajti bil je član treh podpornih društev, poleglega mu je ,pa tudi družba, pri kateri je bil zaposlen, plačevala jn-e-cejšnjo odškodnino. Baš v tistem času pa dobi Polde iz starega kraja pismo, da se mora javiti zastran dedščine, ki je znašala več tisočakov. — Bom pa šel pogledat v domovino, — je rekel, — saj je že dvajset let nisem videl. Toda človek obrača. Bog pa obrne. Svoje mlade in lepe ženice nikakor ni mogel pregovoriti, da bi šla ž njim. Vsaki pot mu je navedla sto izgovorov, ki so bili tako teht ni, in tako dobro izbrani, da so obveljali v vsakem oziru. Čas odhoda se je bližal. Polde je bil v vedno večjih skrbeh. Toda ni bilo drugače. Odpotovati je bilo treba. Večer pred odhodom so še imeli malo domačo zabavo, Polde se je čemerno držal, njegova ženica je pa veselo prepevala. Krog polnoči so se ločili. Tone je stopil preko veze v svoje stanovanje ter se pripravljal, da leže k počitku. Naenkrat pa zasliši rahlo trkanje na vrata. — Ivdo je ? — Jaz sem. Polde, Odpri. Odprl je. In Polde je sedel k njemu na posteljo ter mu začel razkrivati svoje skrbi in težave. — Kot ves, dragi prijatelj, moram jutri odpotovati, in ločitev od moje žene je nekaj strašnega zame. S kakim veseljem bi šel, če bi bil sam. toda pustiti mlado ženo v velikem mejttu, ni nikaka malenkost. Z vseh strani ji prete nevarnosti in jo vabijo skušnjave. Tone, ki ni bil posebno brihten, se je zamislil, zazdehal in rekel: — Verjamem. — Ti «i moj prijatelj, kaj ne? ■ je nadaljeval Polde m nate se lahko zanesem. — Tisto pa tisto. Le brez skrbi bodi. V ogenj bi šel zate. Tukaj je moja roka. — Hvala -ti, dragi prijatelj. Saj se mi je zdelo, da ni takega na svetu leot si ti. — "Nobene hvale, — je odvrnil Tone. — Kar na dan z besedo. Po-vej, kar imaš na srcu. Če je le količkaj v moji moči, ti bom ugodil, (Konec jutri). ■ mm '• Kr -K'- .... ■' - Je GiLAS NAHODA, 24. OKT. 1928 Ustrahovanje volilcev. 11. J. Magog. Horac Chanter se je prebudil, odvrnil jH odjeo, js-del in .s«* ozrl po .sobi. — Ah, kako gin po je to življenje! — je v*dihnil in se popraskal /a ušesi. Godilo % mil je pravzaprav čisto dobro v skromni hotelski .so-hi s eLsto ponteljo in duhteeim rožmarinom na oknu. s .svežo vodo v umivalniku in s prazničnim so Ineem, ki je lilo slate žarke v so-l>o. Skozi okno je dišalo iz vasi p i staji, telički ?*> mukali, a tam daleč so se videli gorski grebeni i?i kožček jasnega nelia, Kil je daleč od Pariza, vsega je imel dovolj, a vendar je trdovratno ponavljal: — Ah, kako glupo je življenje. To je najbrž pffrnenilo, da je napravil prejšnji dan kako glu-post. Poklical s\ je v spomin vse d'»godke prejšnjega dne. — Kaj vratra mi je prišlo na mM, da sem jo poljubljal! Da bi bila vsaj lepa! (Jovoril je z madame TCstele Du-eou, ki je bila tudi na počitnicah v istem hotelu s svojim možem in št: nekaterimi Parižani. Bože. kaj v s j. prebavi človek, če se 'jrib-lje na svežem zraku! Madame Ducou. suha črnola.ska. deloma že odevehi, je bila edina zakuska. s katero je mogel Ilorac v tej puščavi računati Zdelo se mu je. da hi bila tudi ona zadovoljna r. njim. In lako .se je zgodilo, kar •se j'* .skorajda moralo zgoditi, kar mu je pa Slo zrl a j za kožo. Prejšnji večer je prišel v jedilnico prvi in naključje je naneslo, da je ob-&tal v njeni neposredni bližini. Obema je močno utripalo srce. Xe da bi vedel, kako in kdaj. je naglo ovil roko okrojr vitkega pasu madame Eatele v pe.stri dekliški obleki in njegove ustnice so Ke kar aame približal«* njenemu. jk> britju rdečkastemu vratu, <«1 koder so zlezle na ustniee. polne prepoten od strahu in. naporne hoje po strmem hribu si je Horac za mam belil glavo, kako bi odnesel zdravo kožo. Kar mu je šinila v glavo pametna misel. — Xeroda!.... Naš šampanjec Horac je znal imenitno lil in iti obup. Prav nič ga ni motilo, da so s p mu smejali, čes, neroda. ko- PIKNIK v katerega se je zavil pred osup-j — Da bi vsaj mogel zastrup-lim mladičem, je morda oznanjal Jjen0 steklenico kam vtakniti. vihar. Toda osveta je jed, ki jo je treba jesti ohlajeno. Zato je pa mladi Horae danes v pričakovanju posledie svoje vro-čekrvnosti tako nezadovoljen z življenjem. — Zakone« Ducou prirejata danes piknik. Kuj»ujeta pijačo, tu- 1 • - t . v di s samparnnjcem postrezeta prijateljem. Vest je spravila na noge ves hotel. Kaj takega se v tem kraju še uj pripetilo. Piknik s šampanjcem. to ni kar tako. Radi so se iLii I i povabiti, sami so pa majali z glavami, češ. kolika zaprav-Ijivost. Xepričakovana gostoljubnost je Vse presenetila. Samo IIo-rac Chanter ni delil splošnega navdušenja. Čakal je, da izbruhne na dan gnev razjarjenega ti-gra. Madame Ducou mu ni prikrivala. da je njen mož vražji stvor, zahrbten in premeten. Njegovo mirno vedenje da je samo dozdevno, v resnici pa kuje strašne načrte. Tako poučen bi se bil mladi mož najraje izognil povabilu na piknik. Toda mad a me mu je prigovarjala vpričo vse družb«* tako, da ni mogel odkloniti povabila. Obsodil se je na smrt. O tem je bil trdno prepričan. Ducou mu je poveril košaro s Šampanjcem. Izročil rnu jo je in se tako čudno nasmehnil, da je zlezlo Horacu srce definitivno v hlače. Cim se je družba napotila proti bližnjemu gozdu, je tako spretno manevriral, da je prišel v bližino madame Ducou. — Kaj snuje vaš mož? — je zašepetal, ne da bi jo pogledal. — V eno steklenico šampanjca je na.Mil strupa. Ilorac jt, začutil, da se mu od groze jezijo lasje. Strup je bil namenjen njemu. O tem je pričal smehljaj ljubosumnega moža. Glasom zanesljivih informacij se republikanska stranka zateka k -svoji stari navadi ustrahovanja de-[lavcev, da jih .prisili glasovati za republikanskega kandidata. Kor-poracije in lastniki velikih indu-strijalnih ]>odjetij se nagovarjajo naj potom lepakov v svojih tovarnah poživljajo delavce, da glasujejo za republikanskega kandida-jta, češ. da se v slučaju demokra-Toda kako jo spoznati? Xjego-jttfne zmage utegne zgoditi, da bo vo življenje je viselo na nitki. Ves tovarna prisiljena ustaviti obrat. šane utegne biti ustrahovanje, zla-:sti. ako se tako od strani namiguje, da utegnejo izgubiti službo, ako1 'ne glasu jejo za republikance. One, bi. ~ rekl° I"*™*' če. Pa *iaj tudi nisem prišel do Iz Detroita v Waukegan. - Piše Jože Zelene. Prosim za zamero, ker e>e nisem (vodi skozi celo mesto Chicago in potem še naprej. Gnječa na široki Michigan Ave. pa je nastala taka. da ni bilo mogoče kreniti na nobeno stran ter je bilo ireba kar j ki bi «e bali mogoči posledic, o- ■ požar jamo, da volitev je tajna in , Ida nihče ne more izvedeti, kako V Wauke^1L ^mhUU vendar-^ je kdo glasoval ako sam volilec1>0 tollkih Ietih in toliko ^na»eev{potrpežljivo čakati, da >o dvignje-tega ne pove. Xaj vsak ima to Visf>5oic<7 drugih, kdo pa bi se ni nmt zopet spustili preko kanala. Zdelo se nam je to čakanje Poroča se tudi, da upravitelji nekaterih tovarn razdeljujejo med delavce republikansko literaturo, tiskano v materinskem jeziku delavcev, da na tak način delajo pro- mislih in naj se po tem ravna. POTOMEC KRIŠTOFA KOLOMBA daljšega pisanja j>o prihodu sem i odrekel sestanku z enim ali dru- j . ... | " - - - „ -:gim. Xa ta način se je p«sanje za- cela večnost, ker želel sem. rn-'Ker pa nima dela. igra na klavir1 PrV° mest" Jc blI° Vl*i,anti >n proste ceste še enkrat pred seboj. v nitranskem baru. Rad priseda A"U Apbor' sv» vozila I n"mi v5*°ki treh vrstah na vsako stran pomi-kala čim hitreje mogoče naprej. Sardine v škatljah so še koniod v primeri s tako gnječo avtomobilov. kadar je promet ustavljen le za kratek ča-*. Želel sem si samo k gostom in jim pijoč na zdravje preko lepega hribčka Irish Hills, {nebotičniki, kateri se na katerem je visok lesen stolp deli nič , ludi, kadar nimajo boljših argu- mentov. Grožnja, da v slučaju demokratične zmage utegnejo biti prisiljeni .zapreti tovarno, je ravno tako smešna, kot ako bi repu- sare ne zna držati a- rokah. , , - , - - ... , „ |»>likanski kapitalisti izjavili, da v — Aihce ne bo pil zastrupljene-1 i - • . 0 1 slučaju zmage governerja Smitha -a šampanjca! Rešen sem! - 7e„teffnejo izvršiti saramu0r. Prn. pomislil fant. stoječ pred Dueou,!S}>eriteta in blagostanje te dežele ki je prisopihal za njim ves rdeč „ima nK opravljati z republikan- sko nadvlado — ravno narobe: o- — Za tristo frankov gra je bilo!|ni znaj0 prav dobro poskrbeti za Za tristo frankov! — je kričal na Wojo lastno prosperiteto. — za ves glas, da bi vsi slišali. prosperiteto male privilegirane — Razume se. da bom škodo skupine na račun blagostanja ši-povrnil, — je jecljal fant in raz- roke mase. Resnično blagostanje migljal sam pri sebi: j te dežele se osnuje na njenem na- — To ni drago. Ce odnesem ravnem bogastvu in na delavnosti pete, sem si rešil življenje rn njenih prebivalcev. Ekonomskih pretvezo imam tudi, da izginem kriz smo mnogo imeli in teh je bi-od tod z večernim vlakom. To je lo mnogo več pod republikansko mi niso vi- , , .. »»m. m w-.UIV iram 3iUil>,.ivt. ..i. nižji kot on v dolenjem !svojega slavnega prednika pripo-1. , . .... ... .. .. , I , . . . ' krog m kro^ pa polno manjših m e zaželjenega ideja je bila dobra. Toda kako si mogla uganiti, da razbije steklenice ? KONGRES KADILCEV 1. novembra bo otvorjen v Parizu prvi narodni knogres kadilcev. ki v francoski prestoliei še ni>o sindikalno organizirani. Na kongres bodo zastopani sadilei tobaka, lastniki tabaenih tovarn in konzumenti. Razpravljalo se bo med drugim o kaj i na javnih uspeha, marveč da je le vzbudila njihovo ogorčenje in sveto jezo. Iz industrijalne doline Xew Englan-da, kjer taka vrsta republikanske propagande je bila zlasti nesramna, se poroča da je dosegla ravno nasprotono onega, kar so si republikanci želeli. Ogorčenje med delavci radi takega načina propagande je tako veliko, da in-dustri-jalna središča, kjer so poprej republikanci vedno zmagali, oddajo. kakor se pričakuje, znatno večino za gov. Smitha. Utegne se tudi zgoditi, da bodo nekateri "bosi" vprašali posaraez- vr.'.v.-r: 1 Znižana Brzojavna Pristojbina ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO Za denarna nakazila bodisi v dinarjiH ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le $2.50 mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $1.—. Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša oziroma naj man je 60 centov za nakazilo. prostorih in kadilci bodo branili v tem pogledu svoje pravice. Kon- ne delavce, kako bodo glasovali, gres bo združen z zanimivo tekmo,'Delavci naj bodo previdni s svo-na kateri bodo kadilci pokazali, .iim odgovorom. Kajti tako vpra-kdo zna najhitreje in najbolj počasi kaditi. Pariškš listi razpravljajo v zvezi s konjrresom o njegovih resnih in smešnih straneh. Moto zažgala sinovo posteljo Grozna rodbinska tragedija >e Brez izjeme pa priznavajo, da je'odigrala te dni v malem rumim-število kadileev, zlasti onili, ki skem kraJ11 Cacica. Tam biva rodbina Zavarescu, ki je nedavno podedovala večje premoženje. Toda premoženje ni prineslo bla- kade eigarete, zadnja 1/rta rapi-. dno naraslo in da so začele v velikem številu kaditi tudi ženske. Prišlo je tako daleč, da lahko re- S0810™. Starejši sin, ki je VI čemo. - da je cigareta modernemu druS»če priden in pošten delavec, človeku prav tako potrebna, kakor se pijači, začel je popivn- kruh. f ti in doma se je cesto prepiral s V Franciji je vedno več javnih sestro materjo, ki sta mu oei-prostorov, na katerih je prepove- iHlieiti. dano kaditi. V vlakih .se često dogaja, da vlakovodja nadzira in preganja potnike, ki kade v kn-peju za nekadilce, pri tem pa pozabi na vse druge dolžnosti. Zgodilo se; je že, da je bil kondukter s kadilci tako zaposlen, da je po-pozabil odkleniti stranišče. Kaditi je prepovedano tudi v vseh brivskih salonih in kolodvorskih ča fcalnieah. KONCERTI A. ŠDBHJA 27. oktobra, dirard, O. 28. oktobra, Lorain, O. 18. novembra, Chisholm, Vina 25. novembra, Duluth, Minn. 16. decembra. Pueblo, Colo. Toda sin ni nehal pijančerati. V soboto zvečer sta se pa mati in hčerka splazili v sinovo sobo. Sin, ki je bil zopet pijan, je smrčal. Obe ženski sta neopaženo polili posteljo z bencinom in jo zažgoM. V hipu je bila vsa soba v plamenu. Zavarescu je skočil iz goreč1 postelje in skušal pobegniti skosi vrata, ki so pa bila zaklenjena. Vsega opečenega so pozneje prepeljali v bolnico., kjer je se izpovedal, da sta zažgali posteljo mali m sestra. Fant je poškodbam podlegel. Policija je oh© ženski areirala. Ko ju je odvedla v aapor, ju je hotela razjarjena množica linčati, kar je policija s težavo preprečila. toda je umrl prej nego je dobil odgovor., Vendar je odgovor kraljice le prišel in poziva Janeza Kolumbusa, da se v zadevi obrne na direkcijo Kolumbovih posestev, kamor jo kraljičina pisarna že poslala poročilo. Napravil sem vlogo na direkcijo, toda izbruhnila je svetovna vojna in moral sem v okope. Po povratku domov sem prejel obvestilo od vojvode Čada vala, da je stvar priznanja v teku in da sama kraljica želi, da se ubožni slovaški veji velikega Kolumba pomaga do njenih pravic." Mož pri tem v dokaz svojega čila. ter se j>odala drugi dan dopoldan zopet naprej. Kakih 30 milj severno je veliko cestno križišče smešnega imena Kalamazoo, zato sein tudi jaz moja kuia namazo, predno sva se podala naprej. Čudno pa je, da nisem imel celo pot še dosedaj nil i enkrat 'flat tire*'. Seveda, kupil sem pred odhodom za vsa kolesa nove eižme. zato je pa mir. Vozila sva se potem kakih 20 milj paralelno ob meji države In-diane ter dospela v mesto Elkarr, Indiana in drugo večje mesto South Bend. Malo izven mesta sva videla celo njivo visokih kono-pelj. česar do tam nisem nikjer o-pazil. Daleč ven na planjavi pa nas pripovedovanja kaže tako rojstni ^^ ^ vojagka patnil ja< list svojega pradeda. kakor dopise kraljičine pisarne ter prrb španskih srrandov. P*odpisi, (?rbi in pečati so očividno prismi. Ban če ne prevažamo mogoče kaj zelene ali drugačne koruze. V India-ni je namreč v češarkih koruze nekak črv, kameri isto uničuje, ter dela dobro, ker mu je Rudolf Ko- skušajo to na vse načine zatreti in lumbus dobra .reklama in marši- pazijo, da se ta škodljivec tudi v kaka časa se zvrne na zdravje Ko- druge države ne zanese, v kolikor lumba ml. in v slavo Kolumba t je mogoče to preprečiti, star. Poučeni ljudje trdijo, da j Ker so hiše tukaj redke in od- cela zadeva ni izmišljotina, samo španske objlasti da poslujejo silno počasi.... Oslabeli živci? daljene od kakih večjih krajev, se razume, da tudi ni komodne dostavit ve mesa. kruha in drugih potrebščin na dom, zato sem videl tako obrt na vozu, kjer je imel grocer vse take reci v notranjosti avtomobila zloženo na stelažah. Gospodinja je prišla iz hiše ter si nakupila najpotrebnejšega za par dni. Vozila sva tu po lepih ravnih cestah Route 12. V daljavi je bilo videti cele hribe peščenega apnenca. V Michigan City se je videlo mnogo viokih tovarniških dimnikov, istotako v Gary, Indiana, kjer so ponajveč tovarne jekla, v Indiana Harbor pa je velika tovarna cementa, kjer producirajo dnevno sto tisoč vreč cementa. Najprej se je videlo celo mesto rafinerij in na stotine visokih ga-stankov. V ^o. Chicago zopet velikanske rudotopilnice, iz katerih, se je valil dim vsakovrstnih barv. Uboga človeška para, katera mo-»ra delati v takih dušljivih krajih. Nedaleč od tam se pripeljeva do obrežja Michigan jezera, kjer je ▼»deti samo razkošje. South Shore Country Club ima krasne prosto-DBLO DOBI S MOŽ re'W igranje golfa na jezeru pa ki znajo delati takse; plača od ti- so se zibale Številne bele jahte bogatašev. Ta smo •e ttcrsli držati as ka- Mrs. H. L. Harris, Faber, Va., pravi: "Ko sem zabela jemati N'ufa-Tone, sem bila živčno uničena. BiJjt sem tudi bolna, pufutila sem se slabo, imela, slabo kri ter sem izgubijevala na teži: imela sem tudi težko sapo. Jemala sem Kuga> Tone samo 20 dni. toda ie lahko rečem, da se počutim bolje, kot sem se pa. pred par meseci." — Nuga-Tone ie 35 let deluje z Čudovitim uspehom pri živčno oslabelih ljudeh, daje jim novo kri in moč telesu, kakor tudi vaem 4iveem. Nuga-Tone pomaga tudi prebavi, ter odvrne -glavobol. omotico, pline želodca ter xaprtje. Ublaži ledvične In mehurne nerednostl v par dneh ter povefa težo izCrpanim ljudem. Jemljite par dni in se bodete prepričali o uspehu. N'uga-Ton« se prodaja v lekarnah. in mora zadovoljiti, also ne. s* denar povrne. Glej jamstvo na vsakem ovoju. (Adv.) BAD BI IZVBDKL za naslov svojega brata IVANA STRAJ-NAR, rojen v Dečji vasi pri Trebnjem pred 41 leti. V Ameriko je prišel leta 1906 bi pred 8. leti je bil pri vojakih v Panama Canal. Prosim, ae kdo kaj ve o njem, da mi sporoči. — Ignac Strajnar, Box 1% Lerack, Out., se je niračilo, ko sva dospela v lep kraj Evanston, kjer so ob jezeru zopet vile in rezidenee samih bogratašev. Nato vodi vijugasta ce-st-i navzdol med drevjem in grmovjem; tu ]>a lata samotna vila v sredini vrta na Lake Forest, ko prideva zoper na ravno in prazno eesto. Pobralo je temačno in treba je bilo na^gati luči. Po cesti«em lahko jmgnal. ker le ta i 11 tam je privo-zil kdo od nasprotne strani. Opazil sem tablo z napisom "AVatike-gan 12 miles". Vozil sem naglo po ravni cesti Konte 42 ter sva dospela okrog 8 ure srečno do eilja. Na vogalu McAllister in 11. ceste rit op i m v hišo vprašat glede naslova, pa sem prišel baš prav, kjer stanuje prijateljica moje žene Bee ka jeva Ane i. llišni gospodar Lovro Ogrin, Kovačev iz Ligojne, me je takoj spoznal kot .starega kriegs-kolega, ter mi. vider, da seni truden, po-stregel z dobrim za dušo pri veza t, potem pa nama je pokazal k Hurcu (Johnu Hodniku), kjer je imela njegova žena Mrs. Frances Hodnik pripravljeno za naju že lepo snažno ,sobo. Gorka kopel j ise je po večerji zelo prilegla, nakar smo pri kozarcu lanskega še malo ]x>krain-ijali in nato odpravili k počitku. Pri Sureovih sva ostala 10 dni ter izrekava Mr. Johnu Hodnik, njegovi ženi in celi rodbini naj-lej>so zahvalo za njih .prijaznost in gostoljubnost. Meti tem naju j»- pogostil tudi njegov brat Jakob Hoalje« prihodnjič.) ADVERTISE IN "GLAS NARODA"! GLAS XARODA, 24. OKT. 192S egova SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil G. F. 37 (Nadaljevanje.^ Na vsak način pa je sklenil skrbeti za to, da bo v bodoče uspešno zavarovana pred vsakim nadlegovanjem od strani Forsta. Nezaslišano je bilo od njega, da se je vedno silil v njeno bližino. Najpr-vo jo je iz hladnega proračunanja opustil, a sedaj naj obvladuje svoja čustva. Niti malo pa ni mislil na to. da bi mogla Fe misliti na predsto-jeei dvoboj med njim in Forstom in tla je le radtega izgledala tako bedna in -Jaha, kajti drugače bi jo 011 takoj potolažil. Ilans liitter je bil odločen nasprotnik dvobojev, ker jih je smatral za bedasto krinko, pri katerih razpolaga slepa u*oda o pravici in krivici. Sma-iral je /a nesmiselno da bi se mož. zavedajoč se svoje pravice, še vr-l.utega izpostavljal krogli rili meču nasprotnika. Urez silne jvotreb-seine bi >e ne hotel izpostaviti slučajem dvoboja. Tišje kot ponavadi sta oba zavžila kosilo. liitter je zapazil le preveč, dobro, da je Fe z naporom zavžila par požirkov in tudi njega je minul tek. Takoj }k> kosilu se je umaknil v svojo delavno stVbo, ne da bi kramljal, kot ponavadi eno urico s svojo ženo. Fe je nemirno hodila po hiši naokrog. Vedno je prišla mimo delavne sobe svojega moža. Mislila je. da se je umaknil, da odredi svoje testamentarične določbe za slučaj, da bi padel v dvoboju. Veasih ji je bilo kot da ne more še nadalje prenašati negotovosti, kot da mora iti k njemu ter ponesti k njemu svoje bojazni in strahove. Povsem slučajno sta se tudi zgladila tekom popoldneva dva gospoda pri RiMerju, ki sta morala trgovski govoriti ž njim. Fe je .seveda pripisovala temu obisku prav i>oseben pomen. V svojem strahu se je celo splazila v neko stransko sobo ter prisluš-1-ovala pri vratih delavne sobe svojega moža, kajti hotela je imeti gotovost za vsako ceno. Stvar se je tikala neke trgovske kupčije, prodaje nekega kosa zemlje, kjer naj bi stala kmalu eela kolonija vil. Fe je mogla razumeti le par besed. Slišala je šum govora ter pro-ti-govora v resnem tonu. Šele. ko se je bližal pogovor koncu, je slišala v bližini vrat jasni in mirni glas svojega moža ter razumela par besed : — Torej, gospoda moja. ostane pri tem. Jutri zjutraj ob osmih ."•»c dobimo na robu gozda, na travnikih. Ni mi treba šele prositi vas za vašo diskrecijo. Pogoji so vama sedaj jasni. Kot leden strah je stresel Fe. Torej resnica. — resnica? To strašno naj se zgodi? Jutri zjutraj eb osntili. — jo bo zapustil. — mogoče za vedno. •Opotekla se je v neko drugo sobo ter omahnila kot zlomljena na srol. Nato pa je Čula, kako sta se gospoda, spremljana od njenega moža, odstranila ter je odšel On sam nazaj v svojo sobo. — Jutri zjutraj, ob osmih, — jutri zjutraj ob osmih! — je brnelo v ti jenih ušesih. Strašne slike pričele vstajati pred njo. Videla je pred seboj ležati Hansa. bledega in nepremičnega in trda poteza kroj? ust je bika koi izsekana iz kamena. Njegove oei pa so bile zaprte. — te jasne, pametue in mogočne oči, v katerih je včasih videla svetlikati kot blaženo obljubo. Bilo ji je. kot da ji mora počiti srce od neizmernega jada. Na Ellen Forst ni mogla več misliti in tudi ne na njeno žalost, ee bi padi'1 llarrv Forst mesto njenega moža kot žrtev tega. dvoboja. Njen strah za Hansa jo je napravil egoisti«"-no. Kaj je brigala El-1» n. — kaj Forst? Za njo se je tikala stvar le Hansa, — le njenega moža, katerega je ljubila in katerega ni mogla več pustiti, ne da bi »ama poginila pri tem Kako strašno je sovražila Forsta, ker je prišla ta nova bol nad j:jo od njega samega! Najprvo jo je hladno potisnil od sebe. nato jo j«- nadlegoval in ranil s svojim obnašanjem. — in sedaj naj ji vzame š»* moža. kateremu je posvetila svoje srce v globoki, sveti ljubezni ! Ah. kako neskočno je trpela od strahu, da ga izgubi! Kako dolgo je sedela tako, ni sama vedela. Predramila se je šele, ko so se vrata naenkrat odprla ter je vstopil njen mož. Vsa prestrašena se je na lahno zakriknila. — Kaj hočeš? — je vzkliknila, tresoča se in nezmožna urediti fcvoje misli. Stopil je k njej ter jo opazoval z nemirno skrbjo. — Danes zjutraj si se očividno strašno razburila, Fe. Ti si še veJjxo popolnoma zmedena. To mi je zelo žal. — posebno, ker ti ne morem pomagati. Objubljam pa ti, — poročnik Forst ne bo še nada Ije motil tvojega miru. — je rekel polu glasno. Ozrla se je nanj z bolnim, preplašenim pogledom. Njeni ustnici sta se tresli, ko je rekla: — Ah. — nit- se ni zgodilo. Hans, prav nič. le jaz... sem bila zelo robata..., ker ne maram več govoriti s Forstom... in ker se hočem izogniti vsakemu setanku ž njim. Vsled tega sem ga tako ro-ba»to zavrnila. V resnici ni bilo ničesar drugega. <>u pa si je drugače razlagal njen nemir in njeno razburjenje. Ona je mislila pač. da ji one zaupa? No, Če jo je že tako vznemirjala ta sama misel, potem ni bilo tako slabo zanj, kot je dosedaj domneval. Dobrohotno jo je pobožal po laseh. — liodi mirna. Fe. Jaz vem, da te ne zadene niti senca očitka. Ti si bila j>opolnoma brez krivde na tem srečaju, to vem. Sedaj pa se okušaj /.opet .pomiriti. Moja beseda na to, — Forst ti ne bo več stopil na pot. In k Ellen Forst ne boš šla zaenkrat več. Jaz te ne j ustim same. Sedaj pa se potolaži in pomiri. Ti izgledaš čisto zmedena in bedna ... — Ka m ho<*eš iti? — je vzkliknila s strahom, ko se je obrnil, da cdide. — Le k svoji materi ven. Par dni me že ni bilo pri njej. Stisnila je svoji roki. — On hoče vzeti fdovo — od svoje matere, — si je mislila, sko-ro pojemajoča od strahu. — K tvoji materi? — je vprašala brez povdarka. —I)a, Fe Jaz bi te pač prosil, da me spremiš, a boljše je, da' se najprvo pomiriš. Zaprla je svoje oči. Ah, ona bi ne mogla mirno sedeli med njim in njegovo materjo, s to boleeino v srcu in gotovostjo, da jemlje slovo od nje. — Ne. ne, — jaz bi rada ostala doma ... Pozdravi mater ter jf rtci, — da bom prišla k nje, — jutri zjutraj___ Poslovil se je. ; . S J. Baukart: Amerika je bila odkrita pred Kolumbom jP»prihodnjih.) 1 (Konec.) Arheološki dokazi za arabsko I kulturo v Ameriki. Jezikoslovcu se je pridružil arheolog in skupno sta v zadnjem času ponudila Toliko dokazov za to arabsko kulturo v Ameriki, da je ostalo delo zakasnelega Kolumba samo se presenetljiv dogodek A' presenetljivi povesti. Kar je znanost v zadnjih letih d-ognala ffled« skoro neverjetne razširjenosti arabskega ali afriškega vpliva na zapadni polu!i in o enako neverjetni starosti prektju. Okrog 1. 1100 je prodrla T , , - * i e vina. In zdi se nam. da se je te- preko Sahare ter zavladala v de-' i i i-i , , r, , l „ ;ga lekolikQt zavedal. Zagnal j< zeli Nmdango na zapadnoafriški I ... , - , , i velik hrup o svojem prvem kora- . obali, ki je slovela po živahni tr-'i i i • i - * , - i . _ . ku. videl je. da je svet dovoli »ovni. Izhodišče njenega vpliva] - ^ .. . , . I . i pripravljen. Dramatiziral ie sv o; .v Ameriki je bda pokrajina Me-i A - , ... - ' . , __ , . . doživljaj. \ zbudil je zanimanj? nikanskega zaliva. vsak jeziko- ,- . - , .. , ljudi ter at ga ohranil za vedno. Najhujše, kar se more Kolumbu zdaj zgoditi, je to. da prenesemo njegov kip z enega -podstavka ns i drugega. In to, kar se mu obeta. ije samo zabavno, zakaj otročie slovni sled v starih ameriških narečjih vodi naravnost v Mihoakan in odtod skoči n^zmotno do Min-1 i i jdanga v Afriki. V vsakem slu- | čaju so stare arabske besede v i Ameriki iz Mindanga in pomemb-,v, „ . „ i . . .. človeštvo ni zmozno pripustiti da , no je, da znacijo ti izrazi reci, ki , . . ,. ... , . 1 . , , . r bi se njegovemu ljubljencu ka.t t jih je mogel posredovati trgovec! . . , I , , . „ . takega pripetilo. OKlepaJo se br- ali pustolovec — namreč reci -zi ,, . . . .„ . , pripovedk o njem, ne oziraje se .čarovništva, med eine (ali ver-! , J* , . . . ma to, kar bodo dokazovali o njem stva) m polrtiene uprave . Sklep,,. .,..„. „ , . „. . . , - ,r i i iskalci Lstine. Kolumb — tako da sta bila Mihoakan m Minilan-f J jt .. , ,, , ., . se nam zdi — predstavlja neko " go v živahnih stikih, se naravnosti ' „ . „ , .. , splosno človeško iteznjo. neko vse- , vsiljuje. Vsako majhno novo od ) f, . . : ' mm ipnip i n I'lrtvPst Vn ie Tl*l- občo mišljenje in človeštvo jc napravilo iz njegsC nekaj nepre- kritje to dokazuje. Nagli propad aztežke in majanske kulture je . , , , magljivega — simbol samega se-tak primer. Ker sta bdi zrastli T , ______ kakor gobi. sta oveneli. čim so pTe I be. In odgovor na vprašanje: stali stiki'z materinsko zemljo.j^j se ,pdi zdaj s Kolumbom? Da so ti stiki bili trgowkega zna r 'eaja. priča odkritje, da so se v J 1je kratek: Nič. vsakem slučaju arabski volivi. ki Qhmejne miUee je v({lno Mnnj so se najprej pojavili v Mihoaka- nu. razširjali po kupčijskih ce- Na zborovanju fašist i-nega ve-[stah, kakor so se te polagoma raz- likega sveta v Rimu je poročal t> | predle po Ameriki. In arabski stanju milice njen general Bazan j so bili ti vplivi prej ko kakršnikoli O obmejni milici je povedal, da j drugi, zakaj narod Haruna al je nastala s svrhami notranje po--Rašida je bil takrat v djibi svoje- litike Njena naloga je, prepreč?-medtem to je ležala vati zločinske spletke sovražnikov ga razvoja. j Evropa se v tem in je Karol Ve- režima trostran in onstran meje. li študiral abecedo, katere se ni Vojaška oblast se vedno interesi naučil nikoli. ; ra za te milične oddejke Bazan je obžaloval, da finančni oziri Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v »ta- rt kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne 1» kušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočam* ▼edno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti ri morajo dovoljenje all permit la Wasbingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati profinjo t saj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost ▼ Washington, D. d, na generalnega naselnlškega komi« aarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. julija 1936 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniškl u-rad ali pa ga dobi ▼ New Torka pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ proSnji zaprosi. Kdor potnje ven brea dovoljenja, potuje na srijo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega JnUja je ▼ veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje Ceno ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svojo note a katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša ie v*-dno 671 priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni ata-rl£i ameriških državljanov, motijo ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročlU ln poljedelci, oziroma lene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih no-driavljanov, ki so bili postavno prlpuSčenl v to deželo sa stalno M. vanje tu. Vsi ti Imajo prednost s kvoti, od ostalih sorodnikov, ka* kor: bratov, aester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bras vsake prednosti v isti. pa se ns sprejema nlkaklh proienj as —it likanska vlzejo. Kdo je i ore j odkril A mrtiko T Kdo je bil prvi Kolumb, ki ;je resnično odkril Ameriko, ki pra j6 njegov energični narod poslal tja, tega ne bomo nikdar dogrnali. To-[ da gotovost, da je živel in izvršil 'veliko delo. raste z vsakim novim odkritjem, z vsako mislijo, ki čc bavi z njim. Po vsem, kar znamo, so najbrž prejedrali Atlantik tudi nekoliko pred našim štetjem. Feničani so se, kakor bi se to razumelo samo ob sebi, vozili v Britanijo po kositer Herodot pripoveduje, da so Egipčani objadrali Afriko mnogo pred Kristusovim rojstvom. Od-krijevalec "belih" Indijancev ob Darienskem zalivu, Marsh, je mnenja, da so to mogoče potomci nekih T^ormanov. In kakor so razni posetniki lahko prevozili Tihi ocean, tako je bilo *tudi z Atlantikom. Znano je, da so se praprebivalci Havajskega otočja in njih krvni sorodniki, novozelandski Maoriy med seboj obiskovali ter pri tem prebrodili nad 8000 milj Pacifika. Otočja Tihega oceana so zasedli Malajci, o katerih nihče ne ve, kdaj so zapustili svoj rodni polotok. Toda glavno vprašanje v tem vrtincu novih odkritij je, kaj se zgodi s Kolumbom, ki je bil vzor tolikim generacijam učeneev, ki ga je vse človeštvo občudovalo zaradi njegovega poguma v očigled opaznosti in malosrčnosti ter ga ljubilo zaradi njegovega velikega skoka v "neznano temo?" Kolumbova slava je obledela. Vsa stoletja so poveličevala tega moža, zaradi nečesa, česar očividno ni storil. Ako je vse, kar smo povedali, res — in pri tem zmajšujejo število obmejnih mili-čarjev, kar je v nasprotju s svo-ječasno, določbo števila teh mili-čarjev s strani samega Mussolini-ja.... Res je, da se obmejni mili-čarji. kmalu naveličajo svoje neprijetne službe, odidejo in novi se ne prijavijo. Manca corag-ffio! feetank pamikov << Shipping s. sktobra: DrMdtB. Cherbourg. Brtmcp 17. oktobra: Prane«, Hsvr« (! A. U.) Bclgenland. Cherbourg. Antwerp Majestic, Cherbourg Deutachlend. Chtrboura, Hamburi Volendam, Boulojn« tur Vler. Rotterdam II. oktobra: Berengarla. Cherbourg Pre«. Harding. Cberbourc. Bremen 1. nov jmh'- • Albertlc. Havre Columbus. Cherbourz. Bremen 3. novembra: Paris. Havre (Izlet) Oljmple. Cherbourg Pennland. Cherbourz. ntwerpen •Minnewaska Cherbourz Cleveland. Cherbourz. Hambvirr Conte liiamamano, NVpoli. Genoa Veendam, Boulogne Sur A*er. Kot-terdam novembra: Saturnia. Trst 7. novem1-!: Mauritania. Cherbourg President, Itooseiveit. Cherbourr. Bremen S. november: Muenchen. Cherbours. Bremen Roma. Napoll. Genoa 10. novembre: Homeric. Cherbourg La-pland. Cherbourg Hamburg. Cherbourr. llarnburc 13. novembra: Presidente Wilson. Trst 14. novembre: Aquitanta. Cherbourg Leviathan. Cherbourc 16. novembra: Berlin. Havre 17. novembra: lie de France. Havre Majestic Cherbourg Arabic, Cherbourg Mlnnetonka. Cht-rboura Conte Grande. Xupol! Genova Albert Ballin. Ch^rbours, Hamburg Rotterdam. Boulogne sur M»r. Rotterdam George Washington. Cherbourg. Bremen. 21. novembre: Rerengaria. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 22. novembre: Megan tic. Havre Dresden. Cherbourg. Bremen 24. novembre: Olympic. Cherbourg N»-w York. Cherbourg. Hamburg* Augustus. Napol I. Gt-neve N"•• w Amsterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam 2a novembre: Mauritania. Cherbourg Columbus. Cherbourg. Bremen President Harding. Cherbourg, 6 DNI PREKO OCEANA! Nalkrsjia In najbolj ugodne pot aat potovanj« ne ogromnih oernlkih: j France..............26. okt. Paris — 2. nov. — 30. novembra | De de France 16. nov.; 7. dec. (Ob polnotl.) NajkraJSa pot po leleaclcl. Vsakdo js v posebni kabini a *aeml modernimi udubooetL — Pijača ln alavnš francoska knhlnja. Iaredno nlsk* VpreJajte kateregakoli pooblaaeenw«aagenta al* FRENCH LINE 19 Btata Street, Hew York. M. T. Agitirajte na "Glaa Naroda", na*, večji slovenski dnevnik * Amttrikt. Kador koli : .»-v i' nameravate preko oceana vedno vprašajte svojega agenta za parobrodni tiket na enem ogromnih parnikov White Star Line. ODPLUTJA: Največji parnik na svetu MAJESTIC 56.62» ton 27. okt: ' 17. nov. 8. dec. t 29. dec. OLYMPIC 46.439 ton HOMERIC 34.356 ton 10. I10V. 1. dec. t^I?*! n0V- ^ ^ nov. 22. d^c. J Y spremstvu izkušenih poiovalcev. Hitro — Tiho KUPITE VOZNE LJSTKE ZA TO ČRTO SORODNIKOM NA 0X1 STRANI Vpisi pri vseh na.ših zastopnikih »li pri WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 BROADWAY NEW YOR CITY NUDIMO VAM IZVANREDN0 PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanj« vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega > ; ~ v. BOŽIČNEGA IZLETA DNE 8. DECEMBRA t. 1. s parnikom "lie de France" našim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, hrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod. Za cene, preskrbo potovalnih listin in reservacije obrnite se na SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. Aretacija "odličnih" razbojnikov. Iz Sarajeva poročajo o aretaci- moramo pomisliti, da niso dejstva(ji "odličnih'* razbojnikov v Plev- STATE BANK o prejšnjih vožnjah kakšen na lju. Gre namreč za ponovno are-brzo roko zbran nesmisel, ampak! taci jo bivšega radikalskega narod-so sadovi pazljivega študija pr- nega poslanca Stole Šiljka, šol-vovrstnih učenjakov — potem Ko- skega nadzornika Ljubo Večerca, Inmb sploh ni bil oni prvak ra- znanega trgovca Bariča, nekega ziskovalec, ki je drugim priprav- Aca Gjenisjevica in še petorice od-ljal pot. In nič ne znači, da je ličnih trgovcev. Vsi aretirane! so bil nekaj drugega in približno ^osumljeni, da so sodelovali pri ro-tako velik in dober. Če ni bil pr- ^parekem napadu. Napad je bil iz-vak odkrijevalcev, je bil nekaj,'vršen ie lani na popa Nenadovi-kar ga ie bolj usposablja za amerf-lča. Fiia^ko sodišč« je razvelja- vilo razsodbo sodišča v Plevlju, ki je dovolilo, da smejo osumljenci braniti na prostem ter odredilo ponovno aretacijo vseh osumljencev. Razen tega je bilo aretiranih še pet drugih osumljencev, ki so baje sodelovali pri napadu. Uvedena je zopet preiskava, ki je priča, da so pri roparskem napadu sodelovali še drugi, katerih areta-c!ja se pričakuje. Gre za razbojniško tolpo, ki je pred ir:tl ropala in plenila pod pokroviteljstvom tamošnjega sreskega poglavarja. T« iločrnski dejanja so se tedaj SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Božične pripovedke.« strahovih - .60 Hubad, pripovedke ..............23 Iz dežel potresov/ »ftaukara....... -.75 Izbrani spiiM Hinko Dolenc ..... .50 Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in zasebnem življenju, Don ton 1.20 Kruh (Malešičj Purest slovenske krajine, trda vez...............1.40 Liberalizem ......................% Materija in Energija, Cernielj .. .75 Novo življenje (Detelu t ......... .40 Otroci Solnea, Pregelj, t.v........1.— Pesmi v prozi, 49, t. v..........50 Povesti (Kuhar; .............. .45 Pravo in revolucijo, Leo I'iiamic .35 Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma (l*rijatt*lj) I.iS Sodnikovi. Stritar ............. .60 Solnee in senee .................40 Sosedje, Cehov .................30 Slovenski pisatelji: I. zvez. Fr. Masle: Podlimharski. Krokarjev Peter, Hanrlzija Ma-to. Marki«. Strif«evi darovi ln dr. povesti ..............L13 Tigrovi zobje, Maurice Leblanc .. .30 Uvod v Filozofijo, Veber........ 1.— Tri legende o razpelo. Zever t. v. .80 Večerna pisma. Kmetova ...... .00 Vladar ................1....... .35 Vojska na Turškem .............25 Znanost in Vera, vedoslovna Študija. Veber.................. 1.—■ Žrtve, Fr. ZbafinUc, povest.......65 "GLA8 KAEODA" 82 OorQandt 81« Ktw York pripisovala hajduku Boškoviču. Orožniki so aretirali tu4i sreske-ga poglavarja* v Plevljn. Aretacija "odličnih" razbojnikov je vzbta-dila splošno senzacijo v Črni gori.