Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILIVE FRONTE CELJA Poštnina plačana v gotovini v odbore OF in delegate zn kongres morajo' utrditi frontne organizacije, da bodo sposobne izpolniti vedno večje naloge, tako v mestu,, tovarni kakor na vasi Leto II. -- Štev. 9. Celje, dne 26. februarja 1949 Cena 2 din. Kmetje v Marofu so prvi ustanovili kmetijsko obdelovcilno zodrugo Planina, Marof, Jurklošter, pa tudf drugo vasi v ostalem kozjanskem ob- močju so kraji, ki bodo zapisani v zgo- dovini našega naroda na najvidnejših mestih. Borba za svobodo je terjala od njih ogromne žrtve. 75 požganih vasi od Buč do Jurkloštra, vse oropano, ži- vina odpeljana, samo razdejanje, prebi- valci pa, če se niso poskrili, odpeljani v koncentracijska taborišča, to so bili- pečati velike nemške ofenzive decem- bra 1944. Tako se je znesel okupatoK nad ljudstvom, ki je vse svoje moči na- pelo v borbi za osvoboditev. Med nji- mi ni bilo dosti izdajalcev. Hrano, stre- ho, orožje, sanitetni material, denar in svoje najboljše sinove je dalo prebi- valstvo teh vasi svoji vojski. Najhujši teroi« ga ni odvrnil od svetlih ciljev osvobodilne borbe. 100 talcev ustrelje- nih leta 1942., je že v prvih začetkih odpora kazalo ljudstvu teh krajev, da jo vredno dati življenje, zato, da bodo potomci živeli ljudi vredno življenje. Območje takratne občine Jurklošter jo bilo v juniju 1944 prvo osvobojeno ozemlje na takratnem Spodnje Štajer- skem. V Marofu je kmalu po začasni osvoboditvi začel pouk v prvi sloven- ski šoli na Štajerskem. V Laški vasi so bilo 13. oktobra 1944 prve volitve v NOO na Štajerskem, Tovornik Franc pa izvoljen za predsednika. Ali je potem slučaj, da je ljudstvo, ki jo bilo v narodno osvobodilni borbi med prvimi, ostalo na tem mestu tudi v gra- ditvi socializma? To ni slučaj in prav dogodki zadnjih dni nam pričajo, da je ljudstvo ostalo verno svojim svetlim tradicijam. Žo v jeseni preteklega leta so člani partijo govorili o tem, da bi bilo po- trebno kmete združiti v obdelovalno zadrugo. Njihov okoliš je že nekdaj slo- vel, po dobri živini. Ce bi se združili, bi skupno lahko redili več živine, lažje bi delali in s pomočjo oblasti bi z naku- pom nove plemenske živine sčasoma uredili vzorno živinorejsko farmo. Pe- čali bi se pa tudi z poljedelstvom in imeli vrtnarijo, ki bi lahko zalagala celjski trg s poznimi vrstami zelenja- ve. Tako so razmišljali in o tem govo- rili z ostalimi kmeti in agrarnimi in- teresenti. Najprej se je odločil Tovor- nik Franc, da bi vložil svojo zemljo v zadrugo, za njim pa še ostali člani par- tije. Kmalu so pridobili za vstop v za- drugo ŠG posestnika Smid Staneta, ki so je takoj navdušil za skupno obdelo- vanje in pridobil več zadružnikov. Ob reviziji agrarne reforme so pridobili še nekaj agrarnih interesentov, ki so bili pripravljeni, da skupno obdelujejo po- lja in redijo živino. " Tako je šlo počasi dan za dnem. Ob- iskovali so eden drugega, pregovarjali se, tehtali vse dobre in slabe strani, ter so spraševali, bi ali ne. Marof in bližnja naselja so bila tako razgibana, najbržda samo takrat, ko so bila prvič osvobojena, ko so prvič razobešali slo- vensko zastave po nekaj letih okupacije. - Toda ne samo v Marofu, tudi na Pla- nini so o tem že nekaj časa govorili. Tako kmalu so se odločili, a vseeno so čaVali eden drugega. V Marofu so le dajali prednosti Planini, »naj oni naj- prej, potem pa bomo mi takoj«, so skle- nili. Medtem so se odločili, da si še prej ogledajo kmetijsko obdelovalno za- drugo v Arji vasi. Ko so si ogledali za- drugo, pogovorili z zadružniki, videli kaj se vse lahko naredi le z združenimi močmi, so se odločili. Tisti, ki so ob- iskali zadrugo, so pravili ostalim in pridobili §c nekaj članov. Sklenili so, da nc bodo več čakali Planincev. Med- tem so hoteli pridobiti še večjega kme- ta Zorko Antona. Saj je bil zato, želel si je v zadrugo, le žena se mu je zo- perstavljala. Hodil jo k Smidu, pa k drugim kmetom in se odločil, da vstopi, ko pa je prišel domov, se je spet da! ugnati. Pred dobrim tednom so povabili ro- jaka Ulaga Franca, ki je predsednik obdelovalno zadruge v Arji vasi. da jim bo raztolmačil razne nejasnosti, da bi bili tako prej dobro poučeni o vsem, o delu, življenju, plačevanju v zadru- gi itd. Pogovorili so se še o gospo- darstvu, o ohisnicah, o trudodnevih, pa šr< o tem, kopa bi še pridobili za vstop. Tov. Ulaga jim je povedal, da je po- trebno, čo hočejo, da bo zadruga g(^po- darsko čim močnejša, pritegniti še dru- pro kmp+e ker sicer bi o'=^tala še vedno le beračija. To jim je dalo precej mi- sliti in čez tedfen so dosti govorili o tem. Zato sta snet dva zadružnika odšla k Zorku, da bi mu pomagala pregovoriti ženo. Toda videla sta, da bo morala le prej saTia videti, da tudi drugim že- nam ni bilo treba ob vstopu v zadrugo snustiti kuhalniee iz rok in da je zem- lja šo vseeno njihova last, le obdelu- Je.fo .io skupno. Zato so sprorazumno sklenili, da bo Zorko, vložil v zadrugo lo del svoje zemlje to je 19 ha. pa da bo včasih tudi kaj pomagal. Za svojo zemljo bo pa dobil vsako leto toliko ka- kor ostali zadružniki za ocenjeno vlo- ženo zemljo. Na sestanku pred tednom so se tudi zedinili, da je dosti priprav- ljanja in da Je treba začeti. Določili so sredo 22. t. m. za ustanovno skupšči- no svoje obdelovalne zadruge. Zbrali so se vsi še dosti pred napo- vedano uro ob šoli, v kateri se pona- vadi zbirajo. Pa je imel še ta kaj vprašati, papirja še ni bilo pri roki, pa to in ono je še manjkalo. Z nekaj zamu- do so se le vsedli v šolske klopi. Še pred začetkom skupščine in preden so podpisali pristopne izjave, so hoteli se- staviti osnutek pravil zadruge. Seveda je šlo počasi, člen za členom. Zadruga bo živinorejska, poljedelska in sadjarska, to bodo najvažnejše go- spodarske panoge zadruge. O imenu zadruge je bilo več mnenj. Tovornik Franc je predlagal, da bi jo imenovali »Odred kozjanski«, toda ker jo bilo več zadružnikov za drugi pred- log, prvi ni obdržal. Zadruga se bo imenovala »Poljana«. V poseben člen so vstavili, da zem- lja in vse, kar zadružnik vloži v zadru- go, ostane njegova last, da pa bo za to dobival gotov odstotek od letnega či- stega, dobička, ki ga bodo določili za razdelitev med člane. Sem so pristavili tudi, da ostane za- družnik z zemljo najmanj tri leta v za- drugi, potem pa tudi lahko izstopi. Kljub temu, da je skoraj samo po sebi umevno, so vsem sijali obrazi, ko so vstavili v pravila, da so vsi člani v zadrugi enakopravni, brez ozira, ali jo bil do sedaj hlapec ali gospodar. Ko so govorili o ohisnicah, so bila srtei različna mnenja. O tem so tudi že dosti govorili na prejšnjem seistan- ku. Nazadnje so se zedinili, da bodo določili tri člane zadruge, ki bodo upo- števali potrebe in želje posameznih za- družnikov ter določili velikost ohišnice. Ce ima kdo večjo družino, bo imel ne- kaj več, drugi, ki manj rabi pa manj, Veliko^st pa se bo gibala med 0.5 in 1.5 hektarja. Tako bo vsak zadružnik lahko imel. za sebe eno kravo in prešiča. Vse to pa bo potrdil zbor zadružnikov. V posebnem členu so določili, da zna- ša delež 300 dinarjev na vloženi hek- tar zemlie, kar pa ostane last zadruž- nika. Pristopnino pa so določili na 50 dinarjev. Ko so nadalje razpravljali o denarnih vprašanjih, so sklenili, da se zadruga lahko zadolži največ 3 milijone din. Govorili so še o delu o razporeditvi istega in drugem. Ker so s sestavlja- njem pravil izgubili že precej časa, so fklenili, da poverijo odboru, ki bo iz- voljen, nalogo, da sestavi in dokončno uredi pravila ter takoj nato skliče iz- redno skupščino, da jih bo dokončno odobrila. Ob začetku občnega zbora so podpi- sali pristopne izjave. Tu so tudi ugo- toviM. da bo imela zadruga 34 dela- zmožnih članov in obsegala okrog 150 hektarjev površine, od tega 95ha obde- lovalne. Njihova« gospodarska dejavnost v ob- delovalni zadrugi se je začela prav za prav že pred ustanovno skupščino. Na živinskem sejmu in od posameznikov Eo kupili že 29 glav živine. Ta je sedaj v Smidovem hlevu in v drugem, blizu gradilišča zadružnega doma. Tudi o in- ve«:ticijskem kreditu so že prej raz- mišl.iali in sklenili, da zaprosijo za 2.500.000 din dolgoročnega kredita. Ta denar bodo uporabili za gradnjo za- družnega doma, popravilo gospodarskih zgradb, hlevov in nakup plemenske ži- vine. Zadruga bo imela ttidi žago in mlin, kar je pred časom dal Smid v uporabo KLO-ju. Posebno gospodinjam se je že m'idilo domov, pa še niso imeli izvoljenega od- bora. Volitev svojega vodstva so hoteli šo počakati. S predlogi pripravljalnega odbora so so kar strinjali. Za predsed- nika zadrugo so izbrali Tovornik Fran- ca, ki je bil kakor je že omenjeno, pred-, sednik prvega svobodno izvoljenega vaškega NOO na Štajerskem. Z njim vred pa bodo v odboru tudi Smid Sta- ne. Skoberne Jože, Golob Ivan. Hladin Marta, Tovornik Alojz in Poljšak Ja- kob. V nadzorni odbor so pa izvolili Moč- nik Mirka, Zorko Antona in Kranjc Vilčija. Nazadnje so še izbrali delegata^ za zvezno konferenco kmetov zadružni- kov, ki bo te dni v Beogradu. Zastopal jih bo predsednik Tovornik Franc. Z ustanovitvijo prve obdelovalne za- druge v Marofu je tudi v okraju Celje- okolica, na tem področju led prebit. Sle- dili jim bodo kmetje iz Planine, Dra- melj, Sešč. Žalca in ostalih krajev. Na- še vasi bodo tako postale močne in bo- ga.te. Prva in najosnovnejša naloga vasi, da da čim več svojih pridelkov delovne- mu ljudstvu, pa bo tudi lahko izpol- njena. Partijsko posvetovonje za okraj Celje-okolica Partijske organizacije in ilani bodo še odločneje Icot doslej povedli našo vas na pot socializma v četrtek se je vršilo v Celju prvo partijsko posvetovanje okraja Celje- okolico, ki je dala pregled dela paftij- skih organizacij v razdobju od zadnje partijske konference, ki se je vršila 21. septembra 1948. Glavno delo konfe- rence pa je bila konkretizacija sklepov II. plenarnega zasedanja CKKPJ za terenske razmere okraja. Sekretar« Okrajnega komiteta tov. Ocvirk Ivan je v svojem referatu naj- prej orisal razvoj kmetijskega zadruž- ništva v okraju ter uspehe in napake, ki so izvirale iz nebudnosti in nedo- voljnega poglabljanja partijskih in frontnih organizacij v naloge zadruž- ništva na vasi. Partijske organizacije v ol«:aju Celje- okolici se niso v zadostni meri zave- dale nalog, ki jih morajo izvrševati na vasi, zlasti niso posvečale kmetijskemu zadružništvu tiste važnosti, ki jo v da- našnjem času zasluži. 2e pri ustanavljanju nabavno-prodaj- nih zadrug, katerih je bilo 12, z 53-mi poslovalnicami, so posamezne partij- ske organizacije kazale nerazumevanje za pomen teh zadrug. V mnogih Napro- zah so se vrinili v upravne odbore špe- kulantski elementi. Posebno do izraza je prišlo to v živinorejskih zadrugah, kjer je postalo načelo upravnega od- bora, da zadruga ne more zadostiti ob- vezni dodaj i, ker goji plemensko živi- no. Istočasno pa so živino prodajali na prostem trgu po visokih cenah. Več skrbi so posvetili ustanavljanju enotnih kmetijskih zadrug. Med za- družnike so člani partije prenesli za- vest, da so kmetijske zadruge, ki vklju- čujejo ogromno večino delovnih kme- tov, najprimernejša oblika pritegnitve kmečkih množic v plansko gospodar- stvo. V okraju je bilo ustanovljenih 70 kmetijskih zadrug s 103 poslovalnicami. V prizadevanju za čimprejšnjo rekon- strukcijo kmetijstva so kmetijske za- druge pristopile k ustanavljanju novih odsekov v zadrugah. Danes posluje 66 poljedelskih odsekov s pododseki za semensko službo, 55 živinorejskih, 24 odsekov za strojno službo, 60 gozdno- gospodarskih odsekov, 13 kreditnih, 33 hmeljarskih in 2 čebelarska. Največje uspehe imajo doslej odseki za gozdno gospodarstvo in živinorejo. Sekretar komiteta tov. Ocvirk Ivan je v nadaljevanju svojega govora dejal: Ko govorimo o enotnih kmetijskih za- drugah, ki so brezdvoma v mnogih kra- jih dosegle lepe uspehe in s tem ustva- rile pogoje Za graditev socializma na vasi, je nujno, da se vprašamo, kaj je v teh zadrugah socialističnega. Ali ima trgovina in odkupi, s čimer so se do danes v glavnem bavile naše kme- tijske zadruge kak socialistični karak- ter? To dosedanje delo naših kmetij- skih zadrug nima nobenega socialistič- nega značaja. Zato je naša naloga, da usmerimo razvoj naših kmetijskih za- drug, da dobijo socialistično vsebino. Pravilen razvoj kmetijskega zadružni- štva je tak, ki vodi k stalni krepitvi socialističnega sektorja na področju kmetijske proizvodnje, to se pravi po- iskati takšne oblike, ki krepijo socia- listična sredstva proizvodnje. Mnogo se govori po terenu: »O umnem kmetij- stvu«, če pa v bistvo pogledamo to umno kmetijstvo vidimo, da krepi ka- pitalistične elemente na vasi. Nekate- re partijske in frontne organizacije so se trudile, da bi v svojih kmetijskih za- drugah prepričale zadružnike, da dvig- nejo hektarski donos poljedelskih kul- tur in pristopijo k organizaciji borcev za večji hektarski donos. Taka organi- zacija je precej močna v St. Ilju pri Velenju. Brez dvoma je ta naloga zelo važna in spada med osnovne naloge na- šega zadružni.štva Ce pa mislimo, da je dvig hektarskega donosa edina naloga za socialistično konstrukcijo našega kmetijstva, bi zgrešili cilj. Kaj pomaga naši socialistični graditvi in prehrani našega mestnega in industrijskega de- lavstva, če zadruga poveča pridelek, pa ta pridelek ostane v rokah kmeta — privatnika — kulaka. Na tak način dvignjeni hektarski donos ni ojačal so- cialističnega sektorja, temveč je kapi- talistično ojačil kulaka, ker smo kme- tu dali še več možnosti za špekulacijo. Ni torej osnovno samo vprašanje pove- čanje pridelka, temveč najosnovnejše vprašanje v kakšnih proizvajalnih od- nosih se pridelek poveča. Ravno tako pa bi bilo nevarno, če bi mislili le na spremembo proizvajalnih odnosov v zadru.gi, ne pa is<^očasno na povečanje pridelka, na tehnično preobrazbo polje- delstva. Mi vemo. da predstavlja naše kmetijstvo primitivno orodje z nizko produktivnostjo dela. Iz zgoraj navedenega sledi, da ni vse- eno kakšne zadruge imamo in kakšne zadrugo snujemo. Mi moramo biti za tisto zadružne oblike, ki nas podpirajo v socialistični preobrazbi poljedelstva, ki jačaj o in krepijo socialistične oblike na vasi. O nalogah partijskih organizacij pri izvajanju sklepov II. plenarnega zase- danja CKKPJ je tov. Ocvirk poudaril: Mnogi naši člani partije mislijo, da je po teh sklepih CK spremenjena linija partije do zadružništva. Posebno moram podčrtati, da se v sami liniji ni ničesar bistveno spremenilo, temveč mora biti tempo izvajanja sklepov pri graditvi socializma na vasi hitrejši in konkret- nejši, to se pravi, da morajo naše par- tijsko organizacije pristopiti k striktne- mu izvajanju sklepov. Da bomo lahko to dosegli, morajo naše partijske orga- nizacijo napraviti v tem pogledu teme- ljiti prelom in razumeti, da je borba na naši vasi za zgraditev socializma danes prav tako važna, vsekakor pa mnogo težja kot borba na sektorju naše indu- strije. Naše partijske organizacije se morajo zavedati, da ni zadružništvo sa- mo gospodarsko vprašanje, ampak je osrednje politično vprašanje naše vasi. Z uporno borbo s kapitalističnimi ele- menti moramo pripraviti teren na naši vasi in v tej razredni borbi biti kot vo- dilni borbeni odred na čelu ljudskih množic. Ne moremo se zadovoljevati samo z registracijo stanja, ki vlada na terenu, temveč se moramo poglabljati v politično problematiko vasi ih na osnovi te analize pristopiti k takim ob- lekam zadružništva, ki so najbližje ve- čmi kmetov, jih vključiti v tako za- družno obliko, ki jih bo dvignila iz do- sedanio zaostalosM. Take oblike zadrug so obdelovalne zadmffe od najnižje.^a do naivišjega tipa. Ne smemo se dr- žati šablon pri formiraniu obdeloval- nih zadrug, temveč vedno ugoto\nti kaVšni so objektivni in subjektivni po- goji. (Nadaljevanje na 2. strani) Mestni odbor O F razpisuje predkongresno tekmovanje \ 1. Kateri terenski odbor bo najprej dosegel 100% udeležbo pri volitvah odbor in delegate za III. kongres LFJ? 2. Kateri terenski odbor bo imel najbolj urejeno in najlepše okrašeno volišče? 3. Kateri terenski odbor bo v času do kongresa prvi izpolnil planske na- loge I. četrtletja? 4. Kateri terenski odbor OF bo v predkongresnem času opravil največ prostovoljnih delovnih ur? 5. K