Naslednja številka Kamniškega občana izide 31-januarja.
Članke oddajte do četrtka, 26. januarja, do 12. ure; oglase in zahvale pa do ponedeljka, 30. januarja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23, tel: 01/83 91311, 041/662-450, e.naslov:
sasa. meiac@sioI. net
Uradne ure uredništva so ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13-do 17. ure.
7
L
■WS5
REKREACIJA V NOVI,
SODOBNI TELOVADNICI
Učenci in učitelji Osnovne šole Stranje, pa tudi krajani, so ob koncu lanskega leta dobili najlepše darilo - novo, sodobno telovadnico, ki so jo že v prvih dneh novega leta z veseljem in zadovoljstvom uporabljali. Nova telovadnica je še enkrat večja od stare, meri 24 x 28 metrov, poleg lepih garderob s sanitarijami in tuši pa je ob njej še manjši prostor, namenjen športnim dejavnostim učencev razrednega pouka. Dostop do obeh telovadnic je omogočen tudi gibalno oviranim učencem.
Več o novi telovadnici in gradnji šole na 2. strani.
»Začetek uporabe nove telovadnice smo nestrpno pričakovali tako učenci kot vsi delavci šole in krajani. Nov prostor omogoča optimalno izvedbo pouka športne vzgoje in vseh športnih dejavnosti, hkrati pa tudi rekreativno vadbo preko sto krajanom,« je v prvih dneh uporabe nove telovadnice zadovoljno povedal ravnatelj OS Stranje Boris Jemec, veselo pa so temu pritrdili tudi učenci, ki se vsak dan veselijo ur športne vzgoje v sodobni, svetli ^in zelo sončni telovadnici.	VERA MEJAČ
MLADINCI CALCITA VICEPRVAKI SLOVENIJE
flisis: EM
olumirtijo tri tesa d
Mladinci CaIcita Kamnik so na velikem finalu četverice najboljših slovenskih ekip v Slovenski Bistrici osvojili drugo mesto in s tem dosegli enega največjih uspehov mlajših kolektivnih ekip v kamniškem športu!
Več o odbojki in drugih kamniških športih ter planinstvu na 11. strani.
Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe
Po nekajletnih prizadevanjih CIPRE Slovenija - Društva za varstvo Alp ter podjetja Logarska dolina za ustanovitev regijskega parka na območju Kamniško-Savinjskih Alp so se konec leta 2005 stvari premaknile naprej. Pridobljena so bila sredstva v okviru evropskih skladov za projekt Trajnostni razvoj v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki se bo pričel izvajati marca 2006, hkrati pa je prišla tudi pisna in finančna podpora Ministrstva za okolje in prostor za ustanavljanje parka.	Več na 2. strani
Stopinje v snegu so vodile k cerkvici na Sv. Primožu
Žareča večerna zarja je večer pred zaključkom leta, ki je za nami, objela Sveti Primož in privabila množico romarjev in pohodnikov, ki so v idiličnem ambientu akustične cerkvice sv. Primoža in Felicijc^na prisluhnili in se ob zaključku koncerta tudi sami pridružili pesmi Lirašev v pozdrav božiču in novemu letu.	VERA MEJAČ
Več o božičnih koncertih na 9. strani.
Javno
predstavljen osnutek strategije razvoja turizma v občini Kamnik
Turizem je v občini Kamnik ena izmed prioritetnih dejavnosti, ki pa mora učinkoviteje izkoristiti naravne danosti in kulturno zgodovinsko izročilo za ponudbo kakovostnih in okolju prijaznih turističnih storitev.
Občina Kamnik skupaj s podjetjem OIKOS iz Ljubljane pripravlja strategijo razvoja turizma v občini Kamnik za obdobje 2007-2013. V ta namen je sklicala tri delavnice, na zadnji, ki je potekala 10. januarja v Termah Snovik, pa je bil prvič javno predstavljen osnutek strategije.
Več na 2. strani.
KOLEDAR PRIREDITEV
na 2. strani
Minulo soboto je zima na Veliki planini pokazala še posebej idilično podobo, v kateri so uživali pohodniki in peščica smučarjev, ki je vijugala po urejenih progah. Smuka na Veliki planini je namreč to sezono okrnjena, saj zaradi dotrajanega zobnika dvosedežnica Šimnovec miruje. Smuko omogočata ob vikendih vlečnici Jurček in Zeleni rob. Kot nam je povedal Vinko Ribnikar, direktor družbe Velika planina d.o.o., so z namenom, da ob odličnih snežnih razmerah privabijo na planino ne le smučarje, temveč tudi družine in druge obiskovalce, pripravili vrsto spremljajočih aktivnosti. Tako so minuli petek pričeli z nočnim sankanjem ter večerno začetno šolo smučanja in deskanja na snegu, ki bodo organizirana vsak petek in soboto v januarju in februarju. Nekaj novega je prav gotovo vodeno večerno krpljanje z baklami, ko
planino spoznate s starodavnimi krpljami na nogah. Za konec tega tedna pripravljajo park za borderje pri vlečnici Zeleni rob, urejeno je brezplačno naravno drsališče pri spodnji postaji nihalke, sankališče na planini pa je odprto vse dni v tednu. Ob tem Ribnikar dodaja, da si je možno vso opremo (drsalke, sani, smuči, čevlje ...) izposoditi pri njih. Povezava po »železni cesti« je z Veliko planino zagotovljena vse dni v tednu: nihalka med tednom vozi med 8. in 16. uro vsaki dve uri, ob petkih, sobotah in nedeljah pa med 8. in 18. uro vsako polno uro.
Smuka na Veliki planini je letošnjo sezono res okrnjena, vendar planina obiskovalcem v zimskih dneh, ko se dolina koplje v megli, ponuja še marsikaj drugega - organizirane dodatne dejavnosti, čudovito naravo, sonce...
SAŠA MEJAČ
MED MLADIMI na 12. strani
dBI
EJE
C E M T e R ZA TUJE JEZI R E Breznikova 15 12)0 Domžale
HDBATiKTtii HP COMMERCE'A
VPISI
V JEZIKOVNE TEČAJE
za otroke in odrasle
^ 01/721 69 13 www.dude.si

ožnost plačila na obroka
SALON POHIŠTVA (dabor
Kranjska 3a, Kamnik
tel.:051/399-577, 01/831-04-81
VSE ZA VAS PRIJETEN DOM
AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ
do konca januarja 10% gotovinski popust, brezplačna montaža in dostava!
NASI NAGRAJENCI na 4. strani
Janez Mlakar z zlato medaljo za kakovost gostinske ponudbe v gorenjski regiji
NASI JUBILANTI na 4. in 13. strani
100 let Lucije Antonin in 101 leto Jožefe Paglavec na 4. strani,
14 parov zlatoporočencev in 2 para bisernoporočencev na 13. strani
POLIGLOT
TEČAJI
TUJIH JEZIKOV
PRIPRAVA NA MATURO
Dobeno 75,1234 Mengeš
Naši svetovalci vam naredijo računalniški izris.
DOMŽALE, Ljubljanska cesta 110, tel.: 01/724-30-89
Telefon: 01/723 09 00
www.hp-commerce.si
v
Možnost nakupa na kredit do 24 mesecev.
V
041/616-001; www.poliglot.si
REKREACIJA V NOVI, SODOBNI TELOVADNICI
Učenci in učitelji Osnovne šole Stranje, pa tudi krajani, so ob koncu lanskega leta dobili najlepše darilo - novo, sodobno telovadnico, ki so jo že v prvih dneh novega leta z veseljem in zadovoljstvom uporabljali.
Uradno odprtje nove telovadnice in šole bo ob začetku šolskega leta 2006/2007, ko bo prenovljena šola z novim prizidkom v celoti dokončana. Minuli petek, 13. januarja, pa so v pozdrav novi telovadnici pripravili prireditev pevskega zbora in dramske skupine, ki so jo sicer že tradicionalno načrtovali decembra, a so jo zaradi zamika v gradnji prestavili v januar, ker drugega prostora za takšno prireditev na šoli ni, saj je gradnja v polnem teku. Prej so potekale prireditve v večnamenskem prostoru - v avli, ki je sedaj porušena.
Kot nam je pojasnil in tudi pokazal ravnatelj OŠ Stranje Boris Jemec, nova telovadnica zagotavlja tudi večnamenski prireditveni prostor, zato v osnovni opremi premore zložljive tribune, ki sprejmejo 165 gledalcev. Tri stopnice so izredno praktično in estetsko zložene v 17 cm globoki omari. Te omarne tribune tudi ščitijo steno in radiatorje. V opremi telovadnice je tudi prireditveni oder, ki bo koristno služil kulturnim prireditvam, tako šolskim kot krajevnim in občinskim. Izvajalec za opremo in športni pod je podjetje Broma iz Vrhpolja oziroma podizvajalca - za opremo Elan Begunje, športni pod pa je položilo za to specializirano podjetje Finger iz Rogaške Slatine. Nova telovadnica je še enkrat
večja od stare, meri 24 x 28 metrov, poleg lepih garderob s sanitarijami in tuši pa je ob njej še manjši prostor, namenjen športnim dejavnostim učencev razrednega pouka. Dostop do obeh telovadnic je omogočen tudi gibalno oviranim učencem.
Telovadnica je občino Kamnik stala 263 milijonov tolarjev, medtem ko je celotna investicija skupaj s prenovo in izgradnjo šole vredna okrog 720 milijonov tolarjev.
Gradnja šole ves čas nemoteno poteka, izvaja jo (tako kot telovadnico) kamniško gradbeno podjetje Graditelj. Ravnatelj Jemec je ob tem pohvalil delavce Graditelja, saj so kljub neugodnim vremenskim razmeram (jesenskemu obilnemu deževju, ki je onemogočalo polaganje parketa in izvedbo del) izredno prizadevno v dogovorjenih rokih zgradili telovadnico. Tudi izgradnja učilnic poteka po termin-
skem planu. Te dni delavci montirajo ostrešje in pripravljajo ogrodja za vgradnjo oken, kar bo omogočilo izvajanje notranjih del. Med potekom gradnje, ob povezovanju novega in starega dela šole pa se je pokazalo, da bi bilo smiselno hkrati z novogradnjo obnoviti tudi obstoječi stari
rok in učiteljev žarijo iskrice veselja, ponosni so na novo telovadnico, hkrati pa se že zdaj veselijo novega šolskega leta, ko bodo srečni sedli v šolske klopi novega, sodobnega hrama učenosti.
Da so tudi zasilne učilnice v stari šoli in v bližnjem gasilnem domu prijetne za pouk, so jih učen-
Gradnja šole v Stranjah kljub težkim vremenskim razmeram nemoteno poteka, da bo lahko z novim šolskim letom 2006/2007 odprla vrata mladim. Te dni delavci montirajo ostrešje tako, da bodo novozgrajene učilnice kmalu dobile streho, vgradnja oken pa bo omogočila izvedbo notranjih del.
Kot nam je pokazal ravnatelj OS Stranje Boris Jemec, je nova telovadnica namenjena tudi večnamenskemu prireditvenemu prostoru, zato v osnovni opremi premore zložljive tribune, ki sprejmejo 165 gledalcev. Tri stopnice so izredno praktično in estetsko zložene v 17 cm globoki omari. Te omarne tribune tudi ščitijo steno in radiatorje.
del šole, v katerem poteka predmetni pouk, saj je ta v zelo slabem stanju, neizoliran, dotrajana so okna, fasada, kritina in sanitarije. Ker to pomeni še nadaljnjih 80 do 100 milijonov tolarjev bo odgovor na to, ali bo šola v Stranjah v celoti obnovljena, dal občinski svet ob sprejemanju proračuna za leto 2006.
Glede najstarejšega dela šole, v katerem poteka razredni pouk, je ravnatelj Jemec mnenja (takšno je tudi mnenje izvajalca nadzora), da ga zaradi dotrajanosti nima smisla obnavljati, saj je stavba prekrita še z azbestno kritino, ima dotrajano ostrešje, kanalizacijsko napeljavo in po vsej verjetnosti že preparele lesene strope ter razpokane stene.
Šola Stranje je bila zgrajena leta 1973 in dolgo ne služi več potrebam kraja, že enajst let učenci iz tamkajšnjih krajev prihajajo k pouku v dveh izmenah. Ob našem obisku smo se prepričali, da pouk po razredih kljub utesnjenosti in skromnim pogojem poteka nemoteno. Iz iskrivih oči ot-
ci skupaj z mentorji oziroma mentoricami okrasili z mnogimi zanimivimi izdelki. Ravnatelj Boris Jemec mi je ponosno razkazoval te tako toplo domače opremljene prostore in ponosno dejal:« Zlate roke imajo te naše ženske, zadovoljen sem, da smo tako dober kolektiv in veliko srečo imam, ker imam sposoben kader«.
Ob našem obisku šole v Stranjah so v telovadnici igrali odbojko učenci 7. razreda pod mentorstvom prof. športne vzgoje Gašperja Ribiča, ki na tej šoli poučuje drugo šolsko leto, sicer pa je aktivni igralec v kamniškem odbojkarskem klubu. Nad novo telovadnico s sodobno opremo je navdušena tudi mlada profesorica Kobetičeva, ki športno vzgojo poučuje od oktobra. V času gradnje telovadnice so namreč učenci telovadili na prostem, ob slabem vremenu (kar se je dogajalo pogosto) pa se učili teorijo, zato je povsem razumljivo, da so zdaj tako veseli telovadbe v svetli in sodobni telovadnici.
VERA MEJAČ
Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe
Po nekajletnih prizadevanjih CIPRE Slovenija - Društva za varstvo Alp ter podjetja Logarska dolina za ustanovitev regijskega parka na območju Kamniško-Savinjskih Alp so se konec leta 2005 stvari premaknile naprej. Pridobljena so bila sredstva v okviru evropskih skladov za projekt Trajnostni razvoj v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki se bo pričel izvajati marca 2006, hkrati pa je prišla tudi pisna in finančna podpora Ministrstva za okolje in prostor za ustanavljanje parka.
Razlogi za ustanovitev regijskega parka so se pokazali predvsem v dobrem delovanju krajinskega parka Logarska dolina. Park, ki ga upravljajo domačini, je v slabih dvajsetih letih postal primer dobre prakse za upravljanje gorskih območij. To potrditev je družba Logarska dolina d.o.o. dobila leta 2005 na mednarodnem natečaju Prihodnost v Alpah, ko je med 89 projekti iz celotnih Alp v kategoriji zavarovanih območij prejela 1. nagrado. Model, od katerega imajo korist tako domačini kot narava, in seveda obiskovalci, je vreden posnemanja.
Namen regijskega parka je tako zaščita narave ter kulturne dediščine kot spodbuda za trajnostni razvoj, za razvoj tistih dejavnosti, od katerih imajo domačini in lokalne skupnosti koristi, pa vendar nima-
jo večjih negativnih učinkov na gorsko okolje.
Z ustanovitvijo parka se bodo okrepile lokalne skupnosti in njihovo sodelovanje ter ekonomska konkurenčnost v teh območjih, ki bo temeljila na lokalnih virih. Med praktičnimi vidiki parka se bo izboljšalo tudi glavne vstopne točke v park, s čimer bodo obiskovalci deležni večje informiranosti in kakovostnejšega doživljanja. Na območju občine Kamnik bo največja pozornost usmerjena v Veliko planino in Kamniško Bistrico.
Predlagani park leži na območju občin Kamnik, Preddvor, Jezersko, Luče in Solčava, namen pa je priključitev tudi zavarovanega območja Belska Kočna v Avstriji, s čimer bo park postal prekomejni in okrepil sodelovanja tudi z avstrijsko stranjo. Občina Železna Kapla je sicer že partner v projektu Traj-
nostnega razvoja, hkrati pa podpira ustanovitev parka in skupno delovanje na tem prostoru. Območje obstoječega predloga parka zavzema površino približno 249 km2, v njem pa stanuje 610 oseb. Ocenjeno je tudi bilo, da deluje v tem območju 30 kmetij, katerim bo potrebno izkazovati posebno skrb.
Da je območje Kamniško-Savinjskih Alp izjemne narave in kulturne dediščine pričajo dosedanje pobude o zavarovanju. Prva znana pobuda je bila dana že leta 1920 v imenu Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. O potrebi po zavarovanju teh Alp je opozarjala ga. Angela Piskernik v 60-ih letih 20. st. Od leta 1985 je to območje skupaj s Karavankami v državnih planih načrtovano za regijski park. Vendar s strani države ni bilo narejenih nobenih korakov v smeri uresničevanja tega. Tudi zato je pobuda prišla iz vrst Logarske in CIPRE, saj je analiza Logarske pokazala zelo velike koristi parka. Zgoraj omenjene občine so te analize vzele resno in podprle tako idejo kot samo uresničevanje parka in to ne zgolj z besedami, pač pa tudi s skupnimi prizadevanji in ne nazadnje s financami.
Septembra 2005 je bilo v Kamniku podpisano pismo o nameri za sodelovanje pri trajnostnem razvoju Kamniško-Savinjskih Alp, ki ga je podpisalo že omenjenih 5 občin. Takrat so občine, pod prija-viteljstvom občine Kamnik tudi kandidirale na razpisu INTERREG z naslovom Regionalna zasnova
prostorskega razvoja Kamniško-Savinjskih Alp. Občine so preko tega razpisa želele pridobiti sredstva predvsem za izdelavo strokovnih nalog, s čimer bi bili izdelani občinski plani ter regionalna zasnova. Vendar ta vsebina ni bila upravičena do prejema sredstev.
Projekt je bilo potrebno vsebinsko spremeniti. Za projekt Trajnostni razvoj v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki so ga občine in Logarska dolina vložile junija 2005, je bilo s strani EU pridobljenih 27 milijonov SIT, občine in Logarska dolina pa so prispevali še dodatnih 9,5 milj. SIT. Iz projekta se bodo izvedle določene strokovne podlage za trajnostni razvoj območja Kamniško-Savinjskih Alp, izobraževalne delavnice, načrti upravljanja ter nekaj izvedbenih aktivnosti na področju turizma. S strani Ministrstva za okolje in prostor je bilo za leto 2006 odobrenih 15 milijonov tolarjev za aktivnosti, ki so potrebne za ustanovitev parka.
Ustanovitev parka je predvidena v letu 2007. Koordinator ustanovitvenih aktivnosti je družba Logarska dolina d.o.o. V okviru tega bo predvidoma v aprilu v Kamniku, tudi ob finančni pomoči občine Kamnik, pričela delovati informacijska točka, kamor ste že sedaj vabljeni tako z vprašanji kot s pobudami. Do takrat lahko za informacije, vprašanja in pobude pišete na cip-ra@eozdis.si ali pokličete na 031-694-134.
DUŠAN PRAŠNIKAR Član koordinacijske skupine
Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 19.1. 2006.
Javno predstavljen osnutek strategije razvoja turizma v občini Kamnik
Občina Kamnik skupaj s podjetjem OIKOS iz Ljubljane pripravlja strategijo razvoja turizma v občini Kamnik za obdobje 2007-2013. V ta namen je sklicala dve delavnici, na katerih so sodelovali tvorci turizma v občini. Prisotni so bili predstavniki večjih turističnih podjetij, prenočitvenih kapacitet, zaposleni v turizmu, izvajalci ostalih turističnih storitev, predstavniki občine, krajevnih skupnosti, svetniki in tisti, ki jih zanima, v katero smer gre razvoj turizma v kamniški občini. Podani so bili predlogi in ideje, ki jih je nato Oikos upošteval pri oblikovanju strategije.
10. januarja pa je bila sklicana tretja delavnica, ki je potekala v Termah Snovik. Na njej je bil prvič javno predstavljen osnutek strategije. Pri uresničevanju Strategije razvoja turizma se bo Občina pri naložbah ravnala predvsem po načelih spodbujanja javno-zasebne-ga partnerstva - občina bo potencialnim investitorjem nudila podporo pri iskanju partnerjev in jih po svojih močeh tudi vzpodbujala za naložbe v storitve (seveda pa občina sredstev ne bo vlagala v razvoj zasebnih turističnih storitev), spodbujanje mreženja - občina bo spodbujala horizontalna in vertikalna mreženja med ponudniki, s čimer bomo dosegli raznoliko ponudbo in boljšo kakovost obstoječe in nove ponudbe. Le s povezovanjem manjših ponudnikov v mreže bomo dosegli konkurenčnost na trgu in privabili nove turiste. S povezovanjem ponudnikov na trgu pa bomo dosegli tudi razvoj novih storitev in ponudbe. Občina se bo zavzela tudi za področje financiranja podpornih storitev - v občini Kamnik prevladuje mnenje, da prenočitvenih kapacitet ni dovolj. Vendar občina nima na voljo sredstev oziroma pooblastil za financiranje prenočitvenih kapacitet zato se bo osredotočila na spodbujanje podpornih storitev in dodatne ponudbe, ki bi turista privabila in zadržala v občini. Zavzela se bo tudi za okolju prijazen turizem, saj se želi postaviti kot destinacija, ki ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino po eni strani, po drugi strani pa nedotaknjeno in lepo naravo.
Hkrati naj bi strategija pripeljala do nekaterih ciljev, kot so povezana turistična ponudba, promocija turizma, ki je usmerjena izključno na ciljne skupine, da bodo javne naložbe načrtovane tako, da bodo poleg osnovne dejavnosti omogočale tudi razvoj turizma, več izobraženih ponudnikov za razvoj visokokakovostnih storitev in bolj inovativne storitve v turizmu. Med t.i. trde cilje razvoja turizma pa lahko uvrstimo povečanje števila letnih obiskovalcev v občini na 18.000 do leta 2013, povečanje letnih prihodkov iz turizma in povečanje letnega števila očitev na 22.854 do leta 2013.
Po predstavitvi tega osnutka so bili podani predlogi za popravke in dopolnila. Nanašali so se predvsem na to, kako se bodo delili turistični ponudniki (glede na velikost, prostorska delitev, itd). Ob tem so se pojavili dvomi o statističnem spremljanju gibanja turistov, o prireditvah, zaposlitvah in o tem, da bi morali še bolj povezati kulturo, šport in turizem v občini Kamnik.
UROŠ RAZPOTNIK
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net htto://turizem, kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si. http://www.kam.sik.si
Petek. 20. januarja, ob 19. uri v čitalnici MKK:
Filmska šola Vzgajanje pogleda Predaval bo Mitja Reichenberg
Sreda. 25. ianuaria. ob 19. uri v dvorani MKK:
v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik
potopisno predavanje V OBJEMU INDIJANCEV - EKVADOR.
Predavala bo Andreja Jernejčič
Četrtek. 26. ianuaria. ob 19. uri v dvorani MKK:
Umetnost sproščanja z voditeljico Vero Prelovšek.
Vsak ponedeljek: pravljične urice od 18. do 19. ure v Veronikini sobi. Vodi pravljičarka Ema Vidic.
Vsak četrtek: Vila Čira-Čara od 16.30 do 18.30 v Veronikini sobi. Slikanje na svilo, steklo, porcelan, bombaž, les in oblikovanje kovine, mavca, gline, mozaika, nakita. Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk.
Vsak četrtek: pravljične urice od 18. do 19. ure v krajevni knjižnici Komenda. Otroci naj prinesejo copate. Vodi jih Barbara Zlobko.
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Območna izpostava KAMNIK, Japljeva 2 tel.: 01/831 98 30 E-mail: oi.kamnik@iskd.si
Petek. 20. ianuaria. ob 19. uri. Galerija Veronika. Kamnik PAKISTAN 2005: ENOST IN SOČUTJE
Ob diapozitivih bo osebna doživljanja in vtise s prostovoljnega dela na potresnem območju Kašmirja in z odprave Tomaža Humarja Nanga Parbat 2005 predstavila Anda Perdan.. Vstop s prostovoljnimi prispevki.
Sobota, 21. ianuaria. ob 19. uri. Galerija Veronika. Kamnik
KAKO SANJAM, DA SANJAM O TEBI
Literarni večer s poezijo Ifigenije Zagoričnik Simonovič.
Izvedba: Gledališka skupina Rudolfi, ŠC R. Maistra, Kamnik Mentorica: Marja Kodra. Vstop s prostovoljnimi prispevki.
Glasbena šola Kamnik
Kajuhova pot 11, Kamnik Torek. 31. ianuaria. ob 19. uri
Slavnostni koncert Glasbene šole Kamnik ob poimenovanju dvorane v Vremšakovo dvorano.
Poročilo z 28. seje občinskega sveta (2. del)
Svetniki se ne zavedajo, da občinski proračun ni vreča brez dna
Na 28. seji občinskega sveta so občinski svetniki med drugim opravili tudi prvo obravnavo občinskega proračuna za letošnje leto, ki je za dobrih 17 odstotkov večji od lanskoletnega in je težak 4,7 milijarde tolarjev. V njegovi predstavitvi je župan poudaril, da je precej drzno načrtovan tako na prihodkovni strani kot tudi na področju investicij, ki se jih bo občina lotila v letošnjem letu. »Za investicije smo tako v letošnjem proračunu namenili kar 27 odstotkov več denarja kot lani,« je dodal Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance.
Čeprav je župan Anton Tone Smolnikar pred pričetkom razprave svetnike lepo prosil, naj bodo v svojih komentarjih in pripombah na proračun razumni in da naj za vsako povečanje katere izmed proračunskih postavk povedo, kateri postavki naj občina ta denar vzame, se tega seveda niso držali, ampak so cele tri ure naštevali za kaj vse bi občina letos še morala nameniti več denarja in na ta način pridobivali politične točke pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Vseh njihovih pripomb na tem mestu ne morem našteti, zato navajam samo nekaj pripomb odborov in svetniških skupin.
Marjeta Humar, predsednica odbora za družbene dejavnosti, je bila do predlaganega proračuna zelo kritična, ker sta s področja družbenih dejavnosti v njem samo dva velika projekta - nadaljevanje prenove OS Stranje in gradnja novega vrtca. »Delež sredstev, ki so namenjena za družbene dejavnosti, se je drastično zmanjšal in ne dosega niti rasti, določene s strani ministrstva, za skoraj vsa področja pa je predvidenih manj sredstev kot v letu 2005. V našem odboru smo zato prepričani, da je za področje družbenih dejavnosti namenjenega premalo denarja in predloga odloka o proračunu občine Kamnik za leto 2006 v prvi obravnavi ne podpiramo. Pričakujemo pa, da bo občina za področje družbenih dejavnosti vendarle namenila nekaj več denarja,« je povedala Humarjeva.
Daniel Kovačič pa je kot predsednik odbora za varovanje okolja opozoril še na nujnost izvedbe študije o zdravstvenem stanju prebivalstva naše občine, saj se v naši občini rakava obolenja pojavljajo pogosteje kot drugje. »Zato bi morali za ta namen odpreti novo proračunsko postavko. Za dodatno postavko pa se naš odbor zavzema tudi na področju varovanja okolja in naravne dediščine in sicer za izobraževanje občanov o zmanjšanju onesnaževanja okolja ter varčevanju s pitno vodo,« je predlagal Kovačič.
Premalo evropskega denarja, osnovne sole potrebujejo novo opremo...
Marjeta Humar je v imenu svetnikov NSi opozorila še na premajhno proračunsko rezervo, podvomila pa je tudi v to, da bo občini uspelo prodati elitno lokacijo v Volčjem Potoku v enem kosu, zato je predlagala razdelitev zemljišča na manjše parcele, izgradnjo komunalne infrastrukture in prodajo po kosih. Svetniki NSi na prihodkovni strani proračuna pogrešajo evropski denar,
Popravek
opozarjajo pa tudi na nekatere zelo drage projekte, študije in regionalne razvojne programe. Zavzemajo se za to, da bi več denarja namenili za odpiranje novih delovnih mest ter delovanje političnih strank in krajevnih skupnosti, pohvalili pa so sofinanciranje gradnje varnih železniških prehodov. »Pregledovali smo tudi postavke za turizem in ugotovili, da se zelo veliko vlaga v promocijo. Namesto tega predlagamo, da se več vlaga v konkretnejše prireditve, ki bodo v Kamnik privabile še več turistov. Vsota, ki jo namenjamo za turizem in gostinstvo, je resnično visoka, saj gre za 91 milijonov tolarjev,« je opozorila Humarjeva, ob tem pa opozorila še na nekatere druge postavke, ki so po mnenju svetnikov NSi prav tako »podhranjene«.
Demitrij Perčič je v imenu svetniške skupine LDS dejal, da imajo vsi kamniški proračuni enako napako - da so zasnovani zgolj za eno leto in da v njih ni dolgoročnega načrtovanja občinskih prihodkov in odhodkov. Tudi on je opozoril na to, da denarja za področje družbenih dejavnosti ni dovolj. »Enako pa velja tudi za številna druga področja in posamezne projekte. Stanovanja gradimo zelo intenzivno, zato bi morali povečati tudi pokopališče, a se tega nikakor ne lotimo. Nesmiselno je tudi, da zmanjšujemo sredstva za športne dejavnosti, saj vsi vemo kakšno je stanje športnih objektov v občini Kamnik. Spodbudno je, da se bo po treh letih prerekanja vrtec končno začel graditi, a kaj, ko bodo do tedaj, ko bo zgrajen, potrebe že nekajkrat večje. Po drugi strani pa imamo študij, projektov, nadzorov in raznih variant toliko, kot da bodo študije in nadzorništvo odslej osrednja gospodarska panoga v Kamniku. Tudi o kolesarskih stezah govorimo že zelo dolgo, vendar jih ni videti v nobenem projektu. Velike potrebe imajo tudi naše osnovne šole - šoli Frana Albrehta in Toma Brejca ter VVZ Antona Medveda potrebujejo učilnice v naravi, praktično vse šole potrebujejo sodobnejšo opremo naravoslovnih in računalniških učilnic, OŠ Toma Brejca pa tudi nove stole in mize. Trideset milijonov tolarjev od prodaje Malograjskega dvora naj se nameni za turizem,« je med drugim predlagal Perčič.
... proračunski izdatki so nepregledni, primanjldjaj zelo velik, študije pa drage ...
Borut Žagar je v imenu svetnikov SD opozoril na to, da je denar na nekaterih področjih razporejen nepregledno. »Predvsem
to velja za financiranje Agencije za razvoj turizma in podjetništva, za katero se denar skriva pod številnimi postavkami za katere niti ne vemo čemu so pravzaprav namenjene. Moti nas tudi to, da ni vidno, koliko denarja bo agencija pridobila sama in koliko iz občinskega proračuna,« je dejal Žagar. V nadaljevanju je opozoril še na težavno izvajanje programov za mlade, saj je zanje predvidenega zelo malo denarja.
Pripombe svetniške skupine SDS je predstavil Franci Spruk in tudi on je na račun izvajanja določenih projektov v preteklih letih povedal precej kritičnih. »Če se po dvanajstih vprašamo, katera področja imamo v občini dobro urejena, ugotovimo, da je takšnih zelo malo in da nas je
ogromno stvari medtem prehitelo tako, da sedaj posli vodijo ministre in ne obratno,« je dejal Spruk ter še posebej opozoril na 5,7-odstoten proračunski primanjkljaj ter visoko rast stroškov občinske uprave. Razočaranje pa je izrazil tudi nad trenutno prometno situacijo v občini, kjer, po njegovih besedah, ni prave iniciative za začetek njenega reševanja.
Daniel Kovačič, svetnik Zelenih Slovenije, se je v pripombah osredotočil na posamezne proračunske postavke. Še posebej pa je opozoril, da ima predlagani proračun premajhne rezerve, saj znašajo vsega deset milijonov tolarjev, in da ni nikjer predvidenih sredstev za občinsko sofinanciranje investicij s pomočjo evropskih skladov, kar velja tako za leto 2006 kot tudi za leta 2007,
2008 in 2009. »Da občina nima primernih kadrov, kar smo slišali na seji odbora za proračun, je zelo slab izgovor,« je dejal Kovačič. Mihael Resnik, svetnik Obrtno - podjetniške liste, se je zavzel za izdatnejšo podporo turističnih društev, več sredstev pa bi morali po njegovem nameniti tudi za srečanje narodnih noš. »Tudi za udeležbo na sejmih in razstavah, sofinanciranje športnih objektov ter promocijo malega gospodarstva občina ni namenila dovolj denarja. Strategijo razvoja podjetništva bi morali pripraviti sami, saj je v nasprotnem primeru zadeva precej vprašljiva, pa tudi zelo draga. Draga je tudi strategija prostorskega razvoja občine,« je dejal Resnik.
Po besedah Franca Pogačni-
ka, ki je predstavil stališča svetniške skupine SLS, pa naj se v proračunu najprej upoštevajo in dokončajo že začete investicije. »Še posebej to velja za šolo v Stranjah,« je dejal Pogačnik, ob tem pa opozoril tudi na področje cestne infrastrukture, kjer je bila cesta Studenca - Gozd že dvakrat pripravljena za asfaltiranje, a je obakrat dokončanje ceste padlo v vodo, ker občina ni zagotovila obljubljenih pet milijonov tolarjev.
Kako bo občinska uprava vse te in številne druge želje svetnikov stlačila v proračunsko vrečo bomo videli ob drugi obravnavi proračuna. Lani je podobno zahtevno nalogo opravila odlično in za svoj dosežek prejela priznanje številnih svetnikov. Upajmo, da bo tako tudi letos.
V lanski zadnji (24.) številki Kamniškega občana sem v poročilu s seje občinskega sveta po pomoti posredoval netočno informacijo, ki se nanaša na ceno parkiranja v ožjem centru mesta.
Svetniki so namreč na seji podprli (in ne zavrnili, kot je bilo prvotno navedeno) amandma svetniške skupine LDS, po katerem se vsakemu gospodinjstvu, ki nima lastnih parkirišč, na območju ožjega centra mesta Kamnika, ki ustreza določilom 8. člena Pravilnika o prometni ureditvi na javnih površinah v delu mesta Kamnika, dodeli en brezplačni celoletni abonma za eno parkirno mesto na območju plačljive parkirne površine. Abonma se dodeli na registrsko tablico vozila, na osnovi vloge, ki se vloži na občinski upravni organ, pristojen za promet.
Za to napako, ki je nastala predvsem zaradi zahtevnosti razprave, ki se je razvila na to temo, in zaradi takojšnjega zapisa članka zaradi izida časopisa že naslednje jutro, se iskreno opravičujem tako občanom, ki jih ta tematika zadeva, kot tudi svetniški skupini LDS.
ZORAN JEREB
Kulturna dediščina čaka na novo zakonodajo
Letos jeseni bodo - kot že rečeno - lokalne volitve, zato se bodo svetniki sestali predvidoma devetkrat. V razpravi o okvirnem programu dela občinskega sveta v letošnjem letu so svetniki izrazili željo, da bi na eni izmed sej uredili status kulturnih spomenikov, vendar jim je podžupan Demitrij Perčič pojasnil, da to ne bo mogoče, dokler država ne sprejme nove zakonodaje o skrbi za kulturno dediščino. Marjeta Humar, svetnica NSi, pa je poleg tega predlagala, da bi se letos v občinskem svetu podrobneje lotili tudi skrbi za starejše občane ter obravnave regionalnega razvojnega programa za obdobje 2007 do 2013. Po besedah Humarjeve je nujno, da svetniki dobijo program v oceno še preden se bodo odločali o tem, ali je smiselno, da občina pri njem sodeluje ali ne. Tretja zadeva, o kateri bi po besedah Humarjeve letos prav tako morali kakšno reči, pa je smiselnost uvajanja novih samoprispevkov. Olaf Grbec, svetnik LDS, pa je predlagal, da bi se na eni izmed sej lotili tudi težav, ki spremljajo ustanavljanje javnega zavoda za področje športa.
ZORAN JEREB
RAZSTAVA MAISTROVI BOJI
V avli in po hodnikih Občine Kamnik je do konca meseca na ogled zanimiva in pregledna razstava z naslovom Boji za severno mejo 1918-1919, ki z besedo, dokumenti in fotografijami predstavlja ozadja vojaških in političnih dogajanj v usodnih letih 1918 in 1919, boje za severno mejo ter pomen delovanje in odločitev generala Rudolfa Maistra. Razstavo je na pobudo župana Toneta Smolnikarja, Društva general Maister Kamnik in kamniških ve-
teranskih organizacij pripravil Vojaški muzej Ministrstva za obrambo, ki je podobno razstavo pripravil že v začetku lanskega leta v prostorih MORS v Ljubljani. Razstavo dopolnjuje brošura s kratkim opisom dogodkov na Štajerskem in Koroškem v tem obdobju, tako da lahko obiskovalci temeljiteje spoznajo čas in razmere, v katerih so potekali boji za severno mejo.
SAŠA MEJAČ
Vi sprašujete župan odgovarja
NEPOVRATNA SREDSTVA ZA TOČKO VEM V KAMNIKU
Občan D. M. iz Zikove ulice v Kamniku pravi, daje že nekajkrat zasledil izraz VEM. Zatrjuje, da premalo ve o tem projektu, ki naj bi pomagal predvsem obrtnikom in podjetnikom.
V okviru nacionalnega projekta PHARE »Vse na enem mestu« je predvidena vzpostavitev informacijsko svetovalne točke VEM tudi v Kamniku. Center za razvoj Litija jeza točko VEM s podporo devetih občin (Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Moravče in Lukovica), izdelal projekt, s katerim je kandidiral za 41 milijonov tolarjev iz sklada Nacionalnega programa Phare 2003- Projekt Centra je bil v oktobru 2005potrjen, tako da bo točka VEM v Kamniku dobila 12 milijonov nepovratnih sredstev, ki jih bo namenila za opremo prostorov, nabavo računalnikov in druge potrebne opreme ter za izobraževanje svetovalca. Predvidena vzpostavitev navedene točke je prva polovica leta 2006.
Informacijsko svetovalna točka VEM bo delovala v okviru Agencije za turizem in podjetništvo, lokacijsko pa naj bi se nahajala v novih prostorih Agencije na Glavnem trgu, kjer naj bil tudi sodoben Turistično informativni center ter pisarna nastajajočega regijskega parka Kamniško - Savinjske Alpe.
Z vzpostavijo vstopne točke VEM bo tako podjetnikom omogočeno brezplačno svetovanje pri registraciji podjetja ali statusnih spremembah podjetja ter drugih storitvah (na primer zdravstveno zavarovanje zaposlenih in družinskih članov ter podobne storitve), skrajšan čas registracije dejavnosti ter znižani stroške registracije. S tem želimo podjetnikom na območju občine Kamnik ter sosednjih občin, ki sodelujejo v projektu, približati svetovalne storitve in dvigniti njihovo ka-
k0V0St'	ANTON TONE SMOLNIKAR,
župan
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Ograja na igrišču v Zg. Tuhinju uničena v letu dni
Žična ograja na igrišču v Zg. Tuhinju, ki je bila zamenjana pred slabim letom, je v slabšem stanju, kot je bila prejšnja. Da igrišče ni varno za uporabnike in sprehajalce v bližini opozarja svetnik Tone Rajsar in poziva izvajalce, da si ogledajo, kako so uporabniki športnega igrišča v Šmartnem sami zamenjali ograjo in s tem privarčevali tudi ogromno denarja.
Anton Kamin pojasnjuje, da je bila ograja z na novo vgrajeno mrežo sanirana lansko leto. Poškodbe pa so se pričele letos poleti. Ob ogledu so opazili, da je ograja na več mestih poškodovana namenoma, prekinjena je bila tudi napenjalna žica. Vodstvu šole so predlagali nekaj ukrepov, s katerimi naj bi izvajalec bistveno izboljšal stanje. Občinska uprava bo tudi organizirala sestanek, na katerem bi se dogovorili o načinu uporabe igrišča, o pravicah in obveznostih vseh uporabnikov in tudi o sankcijah, če bodo le te potrebne. Po informacijah namreč nekateri, predvsem »zunanji uporabniki«, namerno povzročajo škodo tudi na šolskem objektu in okolici in tako povzročajo dodatne stroške OŠ Šmartno.
Čakalna doba za sprejem v Dom starejših občanov pol leta
Koliko kamniških starostnikov prebiva v drugih domovih po državi in koliko prebivalcev drugih občin je trenutno v domu, kako dolga je čakalna doba za sprejem v dom in kako daleč je zamisel od dejanske realizacije o zidavi varovanih stanovanj v bližini sedanjega doma, zanima svetnika Gordana Ambrožiča.
Kot so pojasnili iz Doma starejših občanov v Kamniku, razpolaga dom z 223 posteljami. V dom je vključenih 168 občanov iz občine Kamnik, 16 občanov iz občine Komenda in 39 občanov iz ostalih občin. Po besedah Antona Kamina je čakalna doba za sprejem različna glede na zahtevane storitve, ki jih občani pričakujejo in potrebujejo (negovalni oddelek, stanovanjski oddelek, za ženske, za moške), v povprečju se giblje okrog pol leta. O varovanih stanovanjih pa še ni konkretnega odgovora, saj so investicije vezane na nacionalni program, ki še ni sprejet, in na zainteresiranost privatnega kapitala.
Kdaj bo Center za mlade v Domu kulture tudi uradno odprl vrata?
Borut Žagar je spomnil na 1. aprila lansko leto odprt center za mlade v kletnih prostorih kamniškega doma kulture, kjer so mladi iz občine Kamnik končno pridobili svoje prostore, kjer se bodo odvijale dejavnosti na področju glasbenih, likovnih, izobraževalnih, gledaliških in ostalih tematik. Vendar je preteklo že več kot pol leta, pa v teh prostorih še ni mogoče delovati, saj še vedno ni pridobljenih vseh uporabnih dovoljenj, zato je Žagar podal občinski upravi pobudo, da nemudoma zagotovijo vso manjkajočo dokumentacijo, da bo ta dolgo pričakovan center za mlade končno uradno odprl svoja vrata.
V odgovoru Antona Kamina je zapisano, da so bili aprila prenovljeni kletni prostori, namenjeni mladim, res predstavljeni javnosti. Bilo pa je povedano, da manjka še oprema, ki jo je potrebno dobaviti in montirati. Denar za opremo je občina zagotovila z rebalansom proračuna in je že dobavljena. Ob tem Kamin dodaja, da ima občina težave z izvajalcem strojnih inštalacij, ki kljub številnim opozorilom še ni dostavil potrebne dokumentacije (atestov in PID projektov), ki so nujne za izvedbo tehničnega pregleda. Občinska uprava bo potrebne dokumente vsekakor zagotovila v najkrajšem možnem času. Z izvajalcem pa v bodoče ne bo več sodelovala, čeprav je cenovno bistveno ugodnejši od ostalih ponudnikov.
OBVESTILO
Krajevno združenje ZZB NOB Tuhinj in KS Tuhinj vabita ob praznovanju krajevnega praznika na
TRADICIONALNI POHOD NA OSEKE
NA MENINO PLANINO V NEDELJO, 5. FEBRUARJA,
KJER BO OB 10. URI PROSLAVA PRI SPOMENIKU PADLIH. POHOD SE ZAČNE OB 8. URI Z BENCINSKE POSTAJE NA GOLICAH
100-letnica gospe Lucije Antoniu
V sredo, 21. 12. 2005, je v Domu starejših občanov, kjer že nekaj let biva, praznovala svoj 100. rojstni dan gospa Lucija Antoniu. Osebje doma, svojci, sostanovalci in prijatelji so ji dopoldne pripravili prisrčno slovesnost z mašo, po kateri so jo med drugimi pozdravili direktorica Marija Remsova, sostanovalki Ivanka Koželj in Helena Stele, s pesmijo so jo razveselili pevci in pevke domskega pevskega zbora, še posebej pa Janez Majcenovič in Jožica Kališnik.
»Gospa Lucija Antonin se je rodila mami Mariji in očetu Janezu 21. 12. 1905 v Zapogah pri Vodicah. Otroštvo je skupaj s šestimi sestrami in bratom preživljala v rojstnem kraju. Živeli so zelo skromno, vendar ji je otroštvo ostalo v najlepšem spominu. Spominja se, da so se otroci veliko igrali, znali pa so poprijeti tudi za delo. Doma so imeli kmetijo, na kateri je morala tako kot vsi otroci trdo delati. Ni ji bilo težko, saj je bil to njihov vsakdanji kruh. Tudi osnovna šola zanjo ni bila pretežka, čeprav jo je obiskovala v času prve svetovne vojne. Domača hiša je bila takrat polna vojakov. Bolj kot bridkosti težkih časov pa se gospa Antoninova spominja lepih trenutkov iz dekliških let. Še posebej lepa so bila srečanja z vaškimi dekleti, ki so rade skupaj prepevale.
Poročila se je pri petindvajsetih - leta 1930. Z možem Francetom sta odtlej živela v Kamniku, na Vočnikovi kmetiji na Grabnu. Dva otroka sta že takoj po rojstvu
Luciji Antonin je na slovesnosti v Domu starejših občanov Kamnik za sto let toplo čestital tudi minister Janez Drobnič.
umrla. Ljubezen in življenjska volja sta jima dali moči, da sta vzgojila še štiri otroke. Živi so še trije - Franci, Lojze in Mara, ki ji pomagajo in prinašajo veselje.
Življenje zakoncev Antonin je bilo skromno - gospa je gospodinjila, mož pa je bil delavec na žagi, da je preživel družino pa je ob kmetiji poprijel še za druga dela. Skupno življenje sta uživala 41 let. Po moževi smrti je gospa Lucija živela s sinom Alojzem in njegovo družino. Leta so tekla in gospa Lucija se je pred osmimi leti odločila, da gre v dom starejših občanov. Od 18. 7. 1997 tako biva v dvoposteljni sobi skupaj z gospo Rozko, s katero se izredno
lepo razumeta. V domu je zadovoljna in ji nikoli niti za trenutek ni bilo žal, da se je odločila za ta korak. Zelo rada je v družbi sostanovalcev, ki se jim kljub letom še vedno pridruži na prireditvah in srečanjih v dvorani. Redno hodi k maši, ki ji napolni duhovno življenje. V posebno veselje so ji tudi četrtkova srečanja skupine za samopomoč, saj se skupaj z Dob-rovoljčki ob petju in pogovoru vselej spominja starih časov.«
Tako je slavljenko predstavila gospa Helena Stele na dopoldanski slovesnosti.
Ker pa je gospa Lucija Antonin najstarejša članica Nove Slovenije, jo je popoldne na dan njenega rojstnega dne obiskala številna delegacija Nove Slovenije, poleg ministra mag. Janeza Drobniča so ji voščili tudi Ljudmila Novak, evropska poslanka, Marijan Majcen, predsednik Zveze seniorjev pri NSi, Robert Ilc, predsednik Mlade Slovenije - podmladka NSi, in predstavniki občinskega odbora Nove Slovenije
Kamnik (Janez Leskovec, Marjeta Humar, Ivan Sekavčnik, Matej Tonin). Spet so zapeli domski pevci, ki jih je na klavirju spremljal senior kamniških pevovodij gospod Viktor Mihelčič, mag. Drobniča in goste pa je v imenu stanovalcev doma pozdravila gospa Cvetka Zakrajšek.
Gostje so gospe Luciji zaželeli še veliko let, ki naj jih preživi v dobrem zdravju in počutju, in ji izročili šopke rož ter skromna spominska darila. Naj se še dolgo veseli svojih otrok, vnukov in pravnukov, prijateljev, sostanovalcev in jih osrečuje s svojim prijaznim značajem.
Ob zaključku slavja se je minister Drobnič sestal tudi z direktorico Marijo Rems, ki ga je seznanila s problematiko zavoda. Minister Drobnič se je skupaj s svojo delegacijo sprehodil po stavbi in se na lastne oči prepričal, da je kamniški dom starejših občanov lepo urejen.
MATEJ TONIN in MARJETA HUMAR
Stoletnico Lucijo Antonin so ob jubileju obiskali tudi župan občine Kamnik Tone Smolnikar, predstavniki Društva upokojencev Kamnik in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je slavljenki izročil Veliko plaketo ZDUS-a. Ob izročenih pozornostih in toplih stiskih rok so ji zaželeli zdravja in dobrega počutja. Slavljenka je bila tega dne deležna mnogih voščil - tudi osebja in stanovalcev doma, ob celodnevnem bogatem programu je bil dan zanjo naporen, a, kot pravi, lep in nepozaben.
KRVODAJALSKE AKCIJE PONOVNO V KAMNiKU
Glede na odziv prebivalcev na lansko oktobrsko krvodajalsko akcijo, ki smo jo prvič po dolgih letih ponovno izvedli v Kamniku, smo se odločili, da to ponovno storimo in skušamo odvzeme krvi tradicionalno vrniti v Kamnik.
Akcija je dobro uspela, za kar so seveda zaslužni krvodajalci, ponovno vam hvala, ne bi šlo pa tudi brez razumevanja predstavnikov Občine Kamnik, predvsem gospoda župana, predstavnikov Doma kulture Kamnik, Komunalnega podjetja Kamnik ter Zdravstvenega doma Kamnik. Svojo delež so dodale tudi naše prostovoljke in medicinsko osebje Zavoda za transfuzijsko medicino Slovenije.
Letos bomo imeli tako priložnost kri darovati kar trikrat, vselej v Domu Kulture Kamnik, prvič že prav kmalu in sicer 9. in 10. februarja med 7. in 13. uro v prostorih Doma Kulture Kamnik.
Ne oklevajte, če želite s svojo krvjo komu rešiti življenje, jo darujte!
Območno združenje Rdečega križa Kamnik
Jožefa - Pepca Paglavec jih šteje 101!
Jožefa Paglavec s Cankarjeve ulice v Mekinjah, ki jo krajani imenujejo kar Cankarjeva Pepca in kraljica upokojencev, je 15. decembra slavila svoj 101. rojstni dan.
V imenu Društva upokojencev Kamnik sva jo z Marjano na dan jubileja obiskala na njenem domu in se prepričala, da je še vedno solidnega zdravja in izrednega duha. Malce smo poklepetali, predvsem o tem, kako preživlja puste zimske dneve. Pravi, da še vedno sama opravlja gospodinjska dela, pri zahtevnejših delih pa jih radi priskočijo na pomoč sosedje Tone
Krošelj, Anton Žnidaršič in Dušan Humar, ki ji tudi popravi marsikatero stvar. Pomagajo ji tudi drugi in vsem iz srca hvaležna za njihovo požrtvovalnost in pripravljenost pomagati.
Paglavčevi Pepci želimo še dolgega in zdravega življenja!
STANE SIMŠIČ
v			J
		
Ljudje, ki dogajajo!
December je za nami. Veliko vas je obiskalo največji kamniški kulturni hram, od koder ste, prepričan sem, odšli dobre volje, bogatejši za še en lep trenutek ali dva.
Ekipa Doma kulture Kamnik se je že nekaj dni po novem letu lotila rednih vzdrževalnih del, saj je januar mesec, ko ni prav veliko kulturnih dogodkov. Igralci počivajo od napornega decembra, gledalci pa prav tako.
Dom kulture živi. Nihče temu ne more več oporekati. Na eni strani glasbena šola, v zgornjem nadstropju pevci in plesalci, čisto pod vrhom, logično, alpinisti, v kleti pa mladina. Z januarjem se začenja prva sezona delovanja Mladinskega centra Kotlovnica, ki bo, če bodo pri upravljanju z njim
prevladali zdrav razum in interesi mladih Kamničank in Kamničanov, hitro postal način za aktivno in kulturno preživljanje prostega časa. No, pa tudi za kakšno krvodajalsko akcijo se bo našel prostor. Z veseljem tako lahko napišem, da od zdaj naprej Dom kulture Kamnik pokriva zares široko paleto dejavnosti in da je lepo gledati ljudi, ki ga dnevno obiskujejo in v njem pojejo, plešejo, plezajo, igrajo, muzicirajo, poslušajo različna predavanja, skratka, ki ne sedijo samo doma in govorijo, kako se nič ne dogaja. V Domu kulture Kamnik se zbirajo ljudje, ki dogajajo.
Goran Završnik, programski vodja Doma
kulture Kamnik
Srečanje župnikov kamniške dekanije z županom
Minuli ponedeljek je župan Anton Tone Smolnikar pripravil tradicionalni ponovoletni sprejem za župnike kamniške dekanije. Na srečanju, ko so se ga udeležili tudi direktor občinske uprave Ivan Pristovnik, vodja oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin in načelnik upravne enote Kamnik Miha Novak, je župan predstavil najpomembnejše dogodke in investicije v preteklem letu ter načrte za letošnje leto. Izpostavil je zahtevna investicijska vlaganja na področju obnove in gradnje osnovnih šol za potrebe devetletke ter priprave na gradnjo otroškega vrtca na Perovem, za katerega v teh dneh pričakujejo izdajo gradbenega dovoljenja, da bi spomladi lahko stekla 5oo milijonov tolarjev vredna investicija, ki bo zagotovila prostor 130 otrokom.
Poudaril je, da si občina prizadeva, da bi skupaj z župniščem na Šutni, ljubljansko škofijo ter pristojnim ministrstvom zagotovili sredstva za dokončno ureditev Maistrove rojstne hiše v Kamniku.
»Da bi vam zdravje služilo in da bi v svojem okolju še naprej uživali ugled in dobro vplivali na razmišljanja ljudi in razvoj krajev«, je zbranim duhovnikom kamniških župnij z novim dekanom Vinkom Podbevškom, župnikom v Nevljah, ob zaključku zaželel župan Smolnikar in se jim zahvalil za dosedanje dobro sodelovanje.	SAŠA MEJAČ
Župan Tone Smolnikar je na srečanju z župniki kamniške dekanije, ki jo vodi novi dekan Vinko Podbevšek, župnik v Nevljah (na sliki ob županu desno) predstavil delo občinske uprave, najpomembnejše aktivnosti in investicije v minulem letu ter načrte za naprej.
Jašem Mlakarju zlata medalja za kakovost gostinske ponudbe v gorenjski regiji
Na nedavnem gostinsko turističnem zboru v Portorožu je naš-znani gostinec Janez Mlakar z Duplice prejel visoko priznanje Obrtne zbornice Slovenije - zlato medaljo za najboljšo kvaliteto gostinske ponudbe v gorenjski regiji.
Številnim Janezovim priznanjem, med drugim tudi za 15-letno delo v kamniški obrtni zbornici, seje te dni pridružilo še visoko priznanje za kakovost Obrtne zbornice Slovenije.
Janez že več kot tri desetletja opravlja gostinsko dejavnost, sprva v različnih gostinskih obratih, dokler se ni zadnja leta z nakupom nekoč znane Krulovčeve gostilne na Duplici, kjer je bila pred tem menza Stola, ustalil in z velikimi vlaganji zagotovil tudi pestrost in kakovost gostinske ponudbe, po kateri je znan daleč naokoli. Čeprav, kot pravi Mlakar, obseg oziroma število gostinskih lokalov s prehrano nekako stagnira, saj je kratkoročno precej bolj donosen posel z odpiranjem raznih bifejev in točilnic. Vendar meni, da če resno mislimo, da bo turizem postal naša perspektivna gospodarska dejavnost, se mora tudi na tem področju kmalu kaj spremeniti na bolje.
Prizadevnemu kamniškemu gostincu za visoko priznanje tudi naše čestitke!	p.S.
Vsak po svoje prispevajo k uspehom Mlakarjeve družinske gostilne na Duplici: šef Janez, žena Marjeta, hči Maja in sin Aleš, gostinski tehnik, ki je bil ob našem obisku odsoten.
Družinske radosti na snegu
Praznični decembrski dnevi so nam prinesli veliko belega veselja. Otroci so z dobro voljo, sanmi, smučmi in skodelico vročega čaja iz termovke, ki jo je pripravila skrbna mamica ali babica, premagovali mraz in se ob tem neizmerno zabavali.
Petek, 30. decembra, je bil lep sončen dan, čudovita narava je bila prekrita z novozapadlo debelo snežno odejo. Planine so se ta dan lesketale v soncu in bile tako blizu, da bi jih človek kar objel.
ir	■«!	1 nii	
!■ Hu	E W-tl Vil	
■	«■	
▲
Na Perovem pa so se debele snežne odeje okrog svojega doma veselili Bojan, Ciril in Milena Lombergar s 7-letno Ino in sosedovo 10-letno Tino Bekrič. Vsi skupaj so si bili enotni, da je fino, ker je letošnja zima tako radodarna s snegom, saj si otroci najbolj želijo, da se lahko sankajo, smučajo, kepajo in izdelujejo debele snežake.
Na sprehodu smo srečali družino Hribarjevih z Vrhpolj: Grega in Ali-co Hribar, 10-letnega Anžeta in 9-letno Mašo. Povedali so, da božično novoletne počitnice nadvse prijetno preživljajo skupaj, saj sta starša vzela dopust in so hodili plavat v kranjski bazen, kjer lahko res aktivno plavajo. »Če bi vedeli, da bo tako lepo vreme, bi šli smučat, tako pa bomo izkoristili lep dan za družinski sprehod z raznimi igrami v snegu in sproščen pogovor*, so dodali. Veselili so se naslednjega dne, ko so bili namenjeni v pastirsko kočo na Gojški planini k družini Gregorjevega brata Petra, da skupaj pričakajo novo leto.
Družina Hribar tudi sicer aktivno preživlja prosti čas, v kar jo usmerja predvsem oči Grega, kije bil dolgoletni aktivni športnik v odbojki, član mladinske jugoslovanske reprezentance, nato pa vrsto let kapetan kamniške ekipe. Po končani igralski karieri je postal trener in z ekipo Kamnika trikrat osvojil naslov državnih prvakov. Osem let je bil trener in selektor državne odbojkarske reprezentance. Že nekaj let je trener mladih kamniških odbojkarjev.
Besedilo in fotografije VERA MEJAČ
Tina in Ina sta veselo gazili v visokem snegu, ki ga nikakor ni zmanjkalo.
▼
Pomoč Anžetu
Da bi bil triletni fantič večkrat
nasmejan
Triletni Anže Zorman iz Šmarce je bil rojen s šestimi meseci (27 tedni) s carskim rezom. Dva meseca se je boril z inkubatorjem, teden dni s toplo posteljico in teden dni z vodno posteljico. Zaradi tega, ker se mu je tako mudilo na ta svet, ga je doletela diagnoza -cerebralna paraliza (gibalna oviranost). Sedaj je star tri leta, umsko je popolnoma razvit, le noge ne funkcionirajo. Pred časom so na IRS-u v Ljub-
ljani na vprašanje, če bo Anže kdaj hodil odgovorili, da si bo morda lahko na krajših sprehodih pomagal s hoduljami, sicer pa bo vezan na invalidski voziček.
Izdatna doplačila invalidskih pripomočkov in vitaminov, saj ZZZS krije le osnovni, mora pokriti Anžetova družina, sredstva za poznejši nakup potrebnega dvigala pa tudi zbirajo na Anžetovi knjižici.
Zormanovi družini so na po-
Triletni Anže Zorman je kljub žalostni diagnozi-cerebralni paralizi vesel fantič, ki s svojim nasmehom prinaša sonce v življenje staršev in drugih domačih. Stojka, v katero je vpet na fotografiji, je zanj eden pomembnejših pripomočkov, ki mu pomaga, da tudi njegove okončine sorazmerno sledijo rasti.
moč priskočili tudi v Šmarci in na svoji internetni strani z naslovom www.smarca.net odprli poseben link za pomoč Anžetu. Ljudje lahko prispevajo z neposrednimi prispevki ali z nakupom ročno poslikanih izdelkov iz kera mase. Lahko se družini Zormanovih oglasijo preko naslova simon30ster@gmail.com ali pa kar osebno na naslov: Zorman, Spodnji log 5, Šmar-ca, Kamnik.
Ob vsem tem je Anžetov oče Simon poudaril, da so hvaležni vsem za razumeva-
nje in pomoč, še posebe[pod-jetju Princ Kajič k.d. iz Smar-ce, saj so ob koncu leta sredstva, namenjena poslovnim darilom, donirali Anžetu in mu pomagali na poti do lažje gibljivosti. Izrazil je tiho željo, da bi se tudi v prihodnje, predvsem morda ob velikonočnih praznikih in voščilih, ljudje spomnili na Anžeta in mu naklonili drobec svoje humanosti, dobrodelnosti ter mu s tem pomagali na poti do invalidskih pripomočkov za lažje gibanje in invalidsko dvigalo.	SAŠA MEJAČ
Novo leto pričakali na Glavnem trgu
Kamničani in okoličani so novo leto pričakali tudi na tradicionalnem silvestrovanju na Glavnem trgu. Nekatere, predvsem plesno razpoložene, so ogrele melodije ansambla Nagelj, druge pa kozarec šampanjca, ki ga je opolnoči ob čestitkah in dobrih željah občankam in občanom odprl župan Tone Smolnikar. Začetek leta 2006 je naznanil tudi ognjemet z Malega gradu.
VERA MEJAČ
S solidarnostjo do prepotrebnega dvigala
Pri Osolinovih v Spodnjih Stranjah je bil 14. december 2005 srečen dan, saj se je 42-letni Bernardki, ki je po usodni operaciji kile pred dobrimi tremi leti ostala priklenjena na invalidski voziček, uresničila velika želja. Dvigalo, s katerim sejeta dan prvič sama popeljala iz stanovanjskih prostorov v prvem nadstropju hiše na dvorišče in v naravo, ji bo omogočilo lažje življenje. Doslej je bila namreč odvisna od domačih - moža Franca in sinov Simona in Davida, ki so jo večkrat dnevno prenašali po stopnicah.
Bernardkino življenjsko zgodbo, prepleteno z usodno, sicer nezahtevno operacijo, bolečinami, ki jo spremljajo noč in dan, po drugi strani pa njeno neverjetno potrpežljivostjo in ustvarjalnostjo ob ljubezni in pomoči domačih, ki ji stojijo ob strani, smo predstavili bralcem v 22. številki Kamniškega občana 24. novembra 2005.
V okviru humanitarne akcije smo želeli spodbuditi k sočutju, dobrodelnosti in pomagati Bernardki na poti do prepotrebnega dvigala. In vsem nam skupaj je uspelo, humanost je torej še vedno prisotna med nami.
In kot sem takrat zapisala, da gresta dobrota in hvaležnost z roko v roki in sta druga drugi v pomoč na poti, se je to potrdilo ob nedavnem obisku Bernardke na njenem domu, ob katerem je zgrajeno dvigalo. Hvaležnost sije iz Bernardkinih oči, ko govori o mnogih ljudeh z odprtim srcem, ki so prisluhnili njeni stiski in ji pomagali na poti do lepšega, bolj samostojnega življenja.
Besede zahvale je strnila takole:»Z novim letom so se mi izpolnile sanje in se je uresničila želja po osebnem dvigalu, ki ga brez razumevanja za moje stiske prav gotovo ne bi mogla kupiti. Vsem, ki ste mi pomagali s finančnimi prispevki, dobro besedo ali na kakršen koli način se iz srca iskreno zahvaljujem. Vem, da je težko omenjati vsakega posameznika (nekateri tega niti ne želijo), vendar vem za vse, ki ste mi pomagali in ne bom pozabila vaše dobrodelnosti. Ob tem se posebej zahvaljujem stranjskemu Karitasu in faranom, ki ste mi pomagali. Hvala tudi obrtnikom, podjetnikom, Rdečemu križu, sociali, občini, drugim Karitasom in vsem vam, dobri ljudje, ki vam ostajam dolžnica. Toplo mi je pri srcu, saj sem spoznala, da človek v stiski le ne ostane sam. Dvigalo je zgrajeno, deluje brezhibno in mi, čeprav težki invalidki, prinaša svetlo lučko sreče v mojem življenju. Za silo razširjen balkon sicer še ni pokrit z nadstreškom, saj za finančno pokritje investicije potrebujem še 500.000 Sit.
Še enkrat se zahvaljujem vsem in vsakemu posebej, tudi uredništvu Kamniškega občana, ki je moje življenje in stisko sočutno predstavilo v našem časopisu.
Osolin Bernardka z družino iz Spodnjih Stranj 20«.
SAŠA MEJAČ
Pripis uredništva: Ker je za dokončanje potrebnih še nekaj sredstev objavljamo številko računa, na katerega lahko nakažete prispevke in s tem pomagate Bernardki in njeni družini. Prispevke lahko nakažete na račun št.: 02310-1553523783 - Osolin Bernardka, Sp. Stranje 20, Stahovica.
Pod vhodnimi stopnicami, po katerih so Bernardko dobra tri leta večkrat dnevno nosili v hišo in iz nje mož Franc, sinova Simon in David, je Bernardka pred božičem z veliko potrpežljivostjo že tretjič postavila jaslice na mahu. Iz vozička se usede na volneno podlago, leže na boku ali kleče razprostre po kupu drv žico z lučkami, to pokrije z mahom, nanj pa postavi figure. Z velikim veseljem delo konča v štirih urah, seveda v to ni všteto delo sinov in moža, ki naberejo mah in drevesne korenine. Cerkvico, hlevček in brezovo ograjico je izdelal mož, slamo na strehi pa je nalepila Bernardka. Da bi jaslice ostale nedotaknjene do svečnice, jih je Franc zaščitil z mrežo.
Kot pravi Bernardka Osolin iz Spodnjih Stranj, kije priklenjena na invalidski voziček, ji dvigalo prinaša svetlo lučko sreče, saj bo lahko odslej kljub razumevanju in pomoči družine bolj samostojna, se sama odpeljala iz stanovanjskih prostorov v prvem nadstropju na dvorišče, med ljudi, v naravo. Ob tem dodaja, da je neizmerno hvaležna vsem ljudem in ustanovam, ki soji pomagali na poti do prepotrebnega dvigala.
Reforme tudi za pokončnost malega človeka
Za Kamniškega občana, ki je izšel pred božičnimi prazniki, je gospa Renata Rihter napisala članek z naslovom »Ne« enotni davčni stopnji po šolsko, v katerem seje sklicevala na očitno nepreverjena predvidevanja in kljub njenemu dobremu namenu za Malega človeka zavajala javnost in ga tako s svojim negativnim pisanjem preplašila in še bolj ukrivila. Nikakor ne dvomim o njenem računovodskem znanju in šolskih izkušnjah in cenim njeno skrb za Malega človeka. V kolikor bi preučila vseh 68 ukrepov, bi spoznala, da sledijo sprejeti Strategiji razvoja Slovenije in osrednjemu prenovljenemu cilju Lizbonske strategije za hitrejšo gospodarsko rast in večjo zaposlenost tudi za Malega človeka. Ključni cilj predlaganih reform je doseči višji standard in kakovost življenja ter ohraniti socialno državo in učinkovito socialno varnost še na boljšem nivoju.
Veliki človek se skriva na Eifflovem stolpu
Po njeni trditvi naj bi bruto plača Malega človeka znašala 130 tisočakov, medtem ko naj bi imel Veliki človek cel milijon tolarjev več, to je 1.130.000 SIT. Po statističnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, lahko iz opravljene študije, ki je bila izdelana po stopnji strokovne izobrazbe, za leto 2002 ugotovimo, daje bila povprečna mesečna bruto plača za nekvalificiranega delavca 126.577 tolarjev, za doktorja znanosti pa povprečna mesečna bruto plača 626.907 tolarjev. Iz te primerjave lahko razberemo, da so vse njene primerjave in izračuni nerealni, saj ni upoštevala povprečja in lahko se vprašamo: Kje in kdo so ti Veliki ljudje? Po upoštevanju zakonitosti pri izračunu povprečja bi lahko rekli, da na Eifflovem stolpu. V kolikor si predstavljamo, da je povprečje pol nad povprečjem, pol pa pod povprečjem, je le to napačno. Geometrijska predstava povprečja ni pravokotnik, ki ga črta povprečja seka na sredini, ampak trikotnik, ki ga ta črta seka na sredini. Pri plačah to pomeni, da ima 2/3 prebivalcev plačo manjšo od povprečja, samo 1/3 pa večjo. Tudi znotraj te bogate tretjine zopet deluje logika trikotnika in tako naprej proti vrhu. Zato bogastvo v družbi ni razporejeno v obliki piramide, ampak v obliki Eifflovega stolpa, ki se na vrhu izrazito zoži in seže zelo visoko. Bogatih Slovencev je torej zelo malo (po oceni manj od 1%), je pa res, da so le-ti zelo bogati. V kolikor bo davčni sistem enostaven in pregleden, se tudi Veliki človek ne bo mogel skriti na Eifflovem stolpu, saj je v predlogih ukrepov (ukrep 6), predvideno večje obdavčenje premoženja (luksuza) in porabe ter manjše obdavčenje dohodkov ter upoštevanje premoženja večje vrednosti pri odločanju o socialnih transferjih.
Veliki človek na državni i n lokalni ravni se ne more skriti pred Vlado, sajje že v mesecu decembru 2005 potrdila odlok o funkcionarskih plačah, s katerim bo omejila plače za 1.886 funkcionarjev in tako bo državni proračun do konca leta 2009 prihranil 4,3 milijarde tolarjev.
Enostavni davčni sistem - enostavna davčna stopnja
Zagotovo se vsi strinjamo, z davčnimi uslužbenci vred, da je trenutno veljavni davčni sistem nepregleden in kot tak ne more biti podlaga za pravično in pošteno delitev socialnih pomoči in dodatkov. Tako lahko nemalokrat opazimo, da starši pripeljejo svojega otroka v vrtec v luksuznem avtomobilu, istočasno pa so oproščeni plačila vrtca. Kje je tu pravica za Malega človeka? Le z uvedeno centralno evidenco na enem mestu lahko oblikujemo optimalen davčni sistem, pravično delitev socialnih transferov, blažimo dohodkovno neenakost in nadaljujemo z učinkovito socialno politiko tudi za Malega človeka.
Ključni predlagani ukrepi (ukrepi od 48 do 54) upoštevajo tudi Malega človeka z namenom dviga izobrazbene ravni aktivnega prebivalstva oziroma njegove poklicne usposobljenosti, zmanjšanje strukturnih neskladij, kar pomeni zniževanje deleža dolgotrajno brezposelnih oseb in deleža brezposelnih oseb brez poklicne izobrazbe z vključevanjem v programe aktivne politike zaposlovanja. Že v tem letu bo vlada namenila za aktivno politiko zaposlovanja več kot 19 milijard tolarjev.
Dodatek za malico in prevoz na delo ne bo ukinjen
Po navedbi gospe Renate Rihter naj bi se življenjski stroški po uvedeni enotni davčni stopnji za Malega človeka povečali iz 54 % na 84 %. Tudi ta njen izračun je nepravilen, saj je od neto plače neupravičeno odštela 35.000 tolarjev zaradi ukinitve dodatkov za malico in prevoza na delo. V kolikor bi se seznanila z vso vsebino predlaganih 68 ukrepov reform, nikakor ne bi prišlo do zavajanja javnosti, da se dodatek za malico in prevoz na delo ukine.
Da bi dokončno razjasnil negotovost glede ukinitve navedenih dodatkov, sem se pozanimal pri samem ministru P. Damjanu, ki mi je preko tiskovne predstavnice zatrdil, da ukinitev dodatkov za malico in prevoza na delo v nobenem primeru ne pride v poštev in ostanejo. Z upoštevanjem dodatkov za malico in prevoza na delo pri neto plači Ma-
lega človeka se življenjski stroški tako v njenih navedbah lahko povečajo iz 54 % na 60 %. Delež potrošnik izdatkov, ki jih gospodinjstva namenijo za hrano, je pomemben kazalec življenjskega standarda. Mali človek nameni največji del svojih dohodkov za hrano. Leta 2001 je povprečno gospodinjstvo za hrano potrošilo blizu 25 % svojih dohodkov. V EU je povprečje 17%. Zaradi povečanja življenjskih stroškov so predvidene reforme predvidele, da se socialni položaj ljudi z najnižjimi dohodki zaradi njih ne bo poslabšal.
Življenjski standard se zaradi reform ne bi smel znižati
V ta namen se bo na področju davčne reforme določilo: višjo splošno olajšavo pri dohodnini; pravičnejšo določitev olajšave za vzdrževane otroke (ki ne bo več višja za ljudi z višjimi dohodki); prehod na nov plačni sistem (ukrep 48), kjer se bo višine bruto plač prilagodilo učinku uvedbe enotne davčne stopnje, tako da prehod na nov davčni sistem ne bo povzročil večjih sprememb v realnih neto plačah in da se zaradi enotne stopnje DDV ne zniža življenjski standard zaposlenih z nižjimi plačami; izredna uskladitev plač v letu 2007po treh mesecih po uvedbi davčnih sprememb, če zaradi davčne reforme pride do rasti cen in te presežejo določen odstotek.
S predlagano uvedbo reform ne gre za žrtvovanje socialne države ali krčenje pravic, temveč za oblikovanje bolj pravične in dolgoročno vzdržne socialne države, ki bo hkrati ljudi motivirala k večji aktivnosti. V kolikor predlagane reforme karikiramo, bi lahko rekli, da nas bodo popeljale po novi poti do hiše, ki bo stala na temeljih socialne zaščite in socialne varnosti. Vrata hiše bodo odprta za vse, tudi za Malega človeka. Enostavni davčni sistem bo zagotavljal enostaven notranji razpored in okna bodo zaprta, da Veliki človek ne bi slučajno ušel na Eifflov stolp. Hiša bo trdna in pravična, v kolikor bodo vsi ukrepi pozidave izvedeni v dogovoru s stanovalci premišljeno in po predpisanih načrtih. Da pa v hišo slučajno ne bi zamakalo, bo pokrita z enotno kritino, ki bo zagotavljala, da se bodo vsi stanovalci počutili prijetno in varno.
ROBIN MAJNIK
O ureditvi tranzitnega prometa
Projekt ureditve prometa v Kamniku spominja na Sizifovo delo. Najnovejša verzija je izdelana in dobro plačana, kamen pa se je zopet znajdel v domačem dvorišču. Projektant se je opredelil za razširitev obstoječe obvoznice. Vsem prebivalcem Kamnika pa je jasno da se z eno samo prometnico ne more rešiti problem naraščajočega prometa in da so predlagana konfekcijska izboljšanja in okraski (razširitev, rondoji in semaforji) samo začasna rešitev. Strinjam z g. Bogdo-nam Jamškom, univ. dipl. inž. grad. (pisma, mnenja, odmevi.. Kamniški občan št. 23), da na to »edino« grajsko prometnico ne spada več tranzitni promet.
Izjava projektanta, da »prometnica na zahodu nikakor ne more prevzeti funkcijo obvoznice«, nima ne logične in ne ekonomske podlage. Znak je, da projektant ne živi z mestom. Navodila, da je zahodna prometnica bolj draga (koliko?), da razširitev najboljša rešitev za promet (zakaj?) in da je le-ta bolj koristna za mesto (res?), so trditve, ki kljub avtoritetam, kijih podpirajo, niti ne smejo niti niso odločilne, ker ne zajamejo povečane obremenitve okolja, degradacijo kvalitete bivanja in vloge v prometu samega mesta. Zelo važen kriterij pa je tudi čas, ko se bo zahodna obvoznica zaradi povečanega prometa morala zgraditi, tako imenovani čas moralne amortizacije razširitve, ki zelo poveča finančno obremenitev. Takrat bo na mogočih trasah zahodne obvoznice veliko več zgrajenih objektov, kar pomeni, da bo tudi ta poseg »koštal« veliko več kot danes. Na žalost logika gradbenikov (več dela - več profita) teh kriterijev ne more in tudi noče ovrednotiti.
Zahodna obvoznica pa se, pri današnji opremi, gradbeni mehanizaciji in predvsem odločnosti politike, lahko zgradi v zelo kratkem roku in z relativno malimi investicijami. Zanjo že obstojajo predlogi povezave od Tunjiške ceste preko Podgorja do Kranjske ceste in eventualno Šrharce (trasa dr. Sadnikarja, tunel ing. B. Jamška in dr.). Praktično samo zemeljska dela pa bi zahteval prehod v useku-nasipu od Fužin do vrha Streliškega potoka in dalje na rob drevesnice.
Ta obvoznica bi prevzela tranzitni promet iz in v Tunjice, Šenturško goro, Sidraž, Kranj in Ljubljano, z ureditvijo križišča za smod-nišnico pa še promet Godiča, Črne, Savinjske doline in Bistrice. S povezavo čez obstoječi most proti Vrhpolju bi se na to obvoznico lahko preusmeril tudi ves tranzitni promet iz Tuhinjske doline in Štajerske.
Prednost zahodne obvoznice je, da bi se gradila izven, a vseeno blizu mesta brez kriznih situacij in prometnih infarktov ob razširitvi v mestu, da bi pravočasno prevzela ves tranzitni promet in prepustila mestu samo lokalni potniški promet čez obstoječo obvoznico. To bi obenem rešilo kar nekaj
problemov notranjega prometa, strah odprtja Šutne, preobremenitev Maistrove, Glavnega trga, Medvedove ulice in posebno Cankarjeve ceste, ki ne bi bila več edini izhod za težka vozila Gozdne uprave in Calcita. Olajšali bi se pogoji prometa na desni strani Bistrice. Pri tem je treba vedeti, da bi bila njena cela trasa dolga od 3-5 km.
Naj omenim, da je dosedanja »regulacija« prometa dovoljevala večletni izvoz vsega materiala Novograjske soseske z najtežjimi kamioni iz Usnjarske skozi Močnikovo ulico v Šutno in da je še vedno, kljub novemu mostu, težkim vozilom dovoljen isti izhod. Cela spodnja Šutna ima od tega močno pretresene hiše. Prometa iz novograjske soseske ni več, vendar pa g. Grčar in jaz s strahom slediva vsakodnevnim obupnim naporom voznikov iz skladišč Alprema, da s svojimi vozili (več kot 30 metrov dolžinei in 90 m3 prostornine) obvladajo zavoj v Šutno, ne da bi nam odrgnili fasado, iztrgali visečo reklamo ali prometni znak. Pri tem nam z močnimi motorji pretresajo in »prezračujejo« hiše. Pred nekaj dnevi nas je vse sosede ob peti uri zjutraj prebudil voznik z Bleda, češ da naj umaknemo potniški avto, ki je bil popolnoma pravilno parkiran, da on lahko spelje svoj kamion v ulico Šutna. Parkirano vozilo ni bilo od prebujenih sosedov, voznik pa je skoraj celo uro zaman manevriral vse dokler ni prišel lastnik in se odpeljal v službo.
ARSENIJE LAZIČ, univ. dipl. inž. grad.
Šutna 27, Kamnik
Odgovor občana Kamnika na problematiko prometa v starem mestnem jedru in zadevo Mali grad
Sledim razpravam o prometu in Malem gradu v Kamniškem občanu št. 23 z dne 8. 12. 05. Ogradil se bom samo na dve stvari, ki sta za mene kot starega Kamničana pomembni. Prvo: promet. Studio »Citty« je sicer napravili načrt za ureditev prometa, ki so ga občinski možje že potrdili, vendar ta načrt ni za Kamnik nič novega. To spoh ni rešitev prometa, temveč ustvarjanje še večje zmešnjave po ulicah Kamnika. Sprašujem se, zakaj občinski možje nam, davkoplačevalcem, ne povedo cene tega načrta. Takih načrtov je občina dala izdelati nič koliko, od tega do sedaj občani nimamo nič.
Gospod Pristovnik se boji, da bo zahodna obvoznica predraga. Koliko milijonov pa so že zapravili za take načrte kot je ta zadnji? Za ta denar bi se lahko načrtovala in izbrala najbojša trasa za zahodno obvoznico. Vsaka čast diplomiranemu inžinirju gradbeništva B. Jamšku, ki je v zadnji številki »Občana« jasno in glasno zapisal »edina rešitev je zahodna obvoznica!«
O tej varianti sem govoril že na sestanku občanov nad Veroniko pred približno dvanajstimi leti. Takrat me ni poslušal niti gospod župan niti odgovorni na občini za promet. Saj zahodna obvoznica ni samo kamniška zadeva - to bo rešitev prometa za Štajersko, Tuhinjsko dolino, celotno področje pod kamniškimi planinami, Tunjice in območje Kamniške Bistrice. Denar za to pa naj poleg občine zagotovi tudi država!
Ureditev Malega gradu po načrtih arhitekta. T. Schlegla je samo ljubo zapravljanje. S takimi načrti Mali grad ne bo doživel turistične slave!
Če primerjam z ene strani graditev zahodne obvoznice, za katero občino skrbi od kod vzeti denar, z druge strani pa občina meče miijone za Schleglov načrt za Mali grad. Sprašujem se, kje je tu logika? Kot častni občan večkrat prinašam predloge gospodu županu za urejanje mesta. Do danes še nisem bil povabljen na kakšno komisijo za važne odločitve v mestu. To delajo tuji strokovnjaki in ne Kamničani. Oba s pokojnim profesorjem dr. Čebuljem sva odklanjala graditev strehe na razvalini Malega gradu, prav tako je bil proti tudi akademik dr. Emilijan Cevc, ki ne pride od takrat več v Kamnik. Streha pa danes stoji in kvari panoramo mesta. Povem lahko še to, da je »stražni stolp« čista zgodovinska potvorba nekdanje »protipožarne čuvajnice« in ne obrambnega stolpa. Vhod v kapelo in stopnišče sta popolnoma zgrešena. Namesto, da bi obnovili centralno stopnišče pred Kapelo, so sedaj ob zidu železne stopnice, pred ložo pa je balkon.
Danes vse zgodovinske kulturne spomenike v Kamniku urejajo arheologi in ne strokovnjaki za srednji vek.
Pravilne odločitve na zborih občanov so po mojem mnenju boljše kot zgrešeni predlogi tujih strokovnjakov, ki Kamniku ne prinašajo dobrih rešitev.
DR. NIKOLAJ SADNIKAR
Pripombe na predlog Odloka o proračunu občine Kamnik za leto 2006 - prva obravnava
Na 28. seji občinskega sveta občine Kamnik, ki je bila 21. decembra leta 2005, je svetniška skupina Zelenih Kamnika podala sledeče pripombe:
-	Daje potrebno za vzpodbujanje učinkovite izrabe obnovljivih virov energije (vgradnjo toplotnih črpalk, solarnih sistemov, toplotno izolacijskih oken, toplotno izolacijske fasade, toplotno izolacijo podstrešij, priključitev na plinovodno omrežje itd.) nameniti 2 mio več kot je planirano oz. v skupni vrednosti 6 mio namesto 4 mio sit.
-	Za sanacijo plazenja desne brežine potoka Črna v vasi Podstudenec, smo predlagali, da občinska uprava za leto 2006 uvede novo postavko v vrednosti 20 mio sit, iz katere bi bila zagotovljena sanacija ne glede na vremenske razmere.
-	Občinsko upravo smo vprašali, ali je planirana vsota 15,5 mio sit prenizka, da bi med letom koncesionar redno čistil posamezne ulice izven ožjega dela mestnega jedra? Pojasnili smo, da so nekatere ulice in okolica šol precej onesnažene, kar meče slabo luč na odgovorne na občini.
-	Predlagali smo, da je potrebno v letu 2006 iz postavke 4502 - Prometna signalizacija in postavke 6613 - Postavitev tabel za označitev naselij, prvenstveno nameniti sredstva naseljem (Prisojna pot in ul. Na bregu), ki so že leta 2005 poslala vlogo na naslov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik.
-	Nočna hoja po nekaterih ulicah Kamnika, ki niso razsvetljene, je nevarna predvsem za mlajše ljudi ali natančneje dekleta, ki se ponoči vračajo proti domu. V ul. Na bregu, so se v preteklosti že dogajala izsiljevanja in nasilna odtujitev jeklenega konjička tako, da so nasilneži lastniku v oči vbrizgali solzilec in neznano kam odpeljali osebno motorno vozilo.
-	Predlagali smo, da pri odkupu parcel, po katerih že več kot 20 let potekajo lokalne ceste, v prvi vrsti upoštevajo vloge, ki so bile v vložišču občine prevzete v letu 2004 in 2005.
-Postavka - Varstvo okolja in naravne dediščine je bila v letu 2005 realizirana samo 40,6 %. Zanimalo nas je, zakaj tako slaba finančna realizacija, ker v obrazložitvi ni zapisan vzrok?
-	Pri postavki Ekološko osveščanje in EKO aktivnosti je planirano samo 1 mio sit. Po našem mnenju bi morali planiran znesek v letu 2006 povečati, da bi lahko organizirali ekološko osveščanje na vseh šolah na območju občine Kamnik in ne samo na eni šoli, kot je bil primer v preteklosti.
-	Zeleni Kamnika se že nekaj let zavzemamo, da bi občina financirala izvedbo posebne analize zdravstvenega stanja občanov Kamnika. Tako analizo lahko izdela samo Inštitut za medicino dela, prometa in športa, ki deluje znotraj ministrstva za zdravje. Ker pa je v postavki 1706-Spremljanje zdravstvenega stanja in aktivnosti promocije zdravja planiranih 6,4 mio sit, nas je zanimalo ali je v tej postavki predvidena navedena študija? Zaradi zagotovitve sredstev smo kljub temu predlagali novo postavko, ki bi zagotovila začetek izdelave študije-
-	V občini Kamnik je po našem mnenju za športno dejavnost planiranih premalo finančnih sredstev. Ne glede na to, da je s strani športnih prireditev kegljišče usposobljeno, bi morala vrednost iz leta 2005 ostati na istem nivoju in sicer 154 mio sit. Za sanacijo bazena smo predlagali dodatnih 30 mio, nogometnega stadiona prijateljstva Mekinje 40 mio in za dokončanje poslovnih klubskih prostorov v prvem nadstropju kegljišča 10 mio sit.
-	Pripombe smo podali še pri sledečih postavkah: Vzdrževanje javnih površin, Kamfest in na posamezne postavke pri Razvojnem programu investicij občine Kamnik za obdobje 2006 - 2009, med katerimi smo predlagali planiranje finančnih sredstev za mrežo kolesarskih stez in peš poti.
Zeleni Slovenije - 00 Kamnik
Vodja svetniške skupine DANIEL KOVAČIČ
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA KAMNIK z.o.o.
Trg talcev 1 1240 KAMNIK
razpisuje prosto delovno mesto:
DIREKTOR -UPRAVNIK
KGZ Kamnik
Vse informacije o delu in delovnem mestu in pogojih dela: kgz.kamnik@siol.net in na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje
Vloge poslati priporočeno do 2. februarja 2006 na naslov: KGZ Kamnik z.o.o., Trg talcev 1, 1240 Kamnik s pripisom- razpis
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Za začetek leta nekaj tuhinjskih...
bčinski mož, ki je zad-V-/ njič Občinarjem zastavil vprašanje, kdaj bo center za mlade v kamniškem domu kulture dobil potrebna uporabna dovoljenja, ki jih po osmih mesecih od slavnostne otvoritve ob lanskem občinskem prazniku še nima, je menda že pozabil, daje bil dan slavnostne otvoritve lani - točno 1. aprila...
TJ o dupliški ograji okrog ig-Jl rišča, ki je sedaj že zamenjana s tako ograjo kot se šika,
so sedaj svoj glas zoper »zajčjo« ograjo okrog šole povzdignili še Tuhinjci. Pravijo, da je prejšnja mreža zdržala kar dvajset let, sedanj pa je že v kratkem času »zacvetela«. Morebiti pa le niso vsega krivi »zunanji uporabniki«, pač pa najbrž tudi tu velja tista »za malo denarja malo muzike«. Za »zunanje uporabnike« pa bodo že Tuhinjci sami poskrbeli...
icerpa pravijo, da so se Tuhinjci, kar se parkiranja ti-
LDS Kamnik v 2006
Zbor članstva in volilni štab
Zadnji dnevi pravkar minulega leta so v LDS Kamnik minili v znamenju zadnje letne seje občinskega sveta, sestave volilnega štaba za letošnje lokalne volitve, zbora članstva in novoletnega družabnega srečanja.
Na seji občinskega sveta lahko izpostavimo točko sprejem proračuna v prvi obravnavi in ureditev mirujočega prometa v središču Kamnika. Sprememba prometnega režima v središču mesta je po mnenju LDS upravičila svoj namen. Vendar se je ureditev v enem delu izkazala za neustrezno, zato je svetniška skupina na podlagi razprav in dogovorov z zainteresirano javnostjo predlagala spremembo, ki je bila tudi sprejeta. Tako bo poslej vsako gospodinjstvo na območju ožjega centra mesta, ki nima lastnih parkirišč D takih gospodinjstev je 54 - lahko na podlagi posebne vloge pridobilo eno brezplačno celoletno karto za parkiranje na območju plačljivih parkirnih površine v ožjem mestnem jedru. Občinski svet pa je na predlog občinske uprave tudi znižal tarifo za celodnevno parkiranje.
Članice in člani LDS Kamnik smo se dobili na tradicionalnem prednovoletnem zboru članstva, ki mu je predsedoval predsednik občinskega odbora in podžupan Demitrij Perčič. Delovanje stranke v preteklem letu je ocenil kot zelo dobro, na državni ravni je bilo to leto notranjega urejanja in privajanja na vlogo največje opozicijske stranke, lokalno pa je stranka izpeljala večino svojih ciljev, tudi letošnji proračun je dober in v večini ustreza našim zamislim in idejam.
Vodja svetniške skupine LDS Brane Golubovič je povedal, da so svetniki lani delovali zelo dobro. Raznolikost svetnikov LDS je po njegovem mnenju dobra, saj se na ta način vzpostavi zelo zanimiva diskusija pri sprejemanju stališč o posameznih temah. Golubovič se je strinjal z oceno, po kateri je letošnji občinski proračun dobro sestavljen,' pri čemer je dodal, če se ga gleda z vidika zmožnosti in usmeritev župana in njegove ekipe. Je pa LDS zadovoljna z določenimi posameznimi projekti, ki so bili izvedeni ali so se zanje zagotovila sredstva v proračunu, o čemer ste lahko brali že v prejšnji številki Kamniškega obča-
Delovno predsedstvo zbora članstva LDS Kamnik
na. V drugi polovici mandata so se začeli vzpostavljati pogoji za dolgoročno načrtovanje posameznih področji razvoja občine, nastajajo razvojne strategije, ki bodo prve rezultate začele kazati v letu 2007, seveda pod pogojem, da jih bo novoizvoljena oblast tudi izvajala in nadgrajevala. Moti pa ga, da se v Kamniku še ni začela široka razprava o izdelavi in sprejemu enovitega strateškega razvojnega dokumenta, katerega nosilec bi moral postati župan kot najvišja politična avtoriteta v občini. Urejajo se sicer posamezna področja, celovite slike pa še nismo pričeli risati, tako da se niti ne ve, kako lahko ena strategija vpliva na sprejemanje druge in obratno. Po njegovih besedah je odnos svetniške skupine z županom in njegovo ekipo korekten, ravno tako pa je pohvalil sodelovanje z ostalimi političnimi grupacijami v občini kljub temu, da v občini ni večinske koalicije.
Sledilo je poročilo sekretarja Grega Koncilje, ki je pohvalil strankino »varčnost«, finančne razmere za delovanje stranke in začetek volilne kampanje so ugodne. Tako delovno kot finančno poročilo je zbor članstva soglasno sprejel.
Zbor članstva je sprejel tudi prvo poročilo in pripravo časovnega načrta za volilno kampanjo, ki ju je pripravil ožji volilni štab. Člane ožjega volilnega štaba je na svoji zadnji seji imenoval izvršilni odbor, vodja je Brane Golubovič, člani pa Grega Koncilja, Demitrij Perčič, Dušan Lužar, Marija Fabčič in Mark Agovič.
LDS je pričela z evidentiranjem kandidatov in kandidatk za jesenske lokalne volitve z zavedanjem, da bo v naslednjih štirih letih nov župan z večino v občinskem parlamentu moral dati prednost celovitemu načrtovanju pred parcialnim, ki je na kratki rok všečno, na dolgi rok pa za razvoj občine slabo. LDS Kamnik bo svojega kandidata ali kandidatko imenovala najpozneje do sredine aprila.
MARK AGOVIČ za LDS Kamnik
če, že pošteno navzeli navad Dupličanov. Kljub temu, da imajo na voljo dovolj javnih parkirišč, zlasti ob nedeljskih mašah puščajo svoje jeklene konjičke, kjer se jim pač zazdi, če ne gre drugače tudi pred zasebnimi vhodi, garažami in drugod. Tisti, ki jih tako »parkiranje« ovira, pa lahko o obisku občinskih redarjev samo sanjajo...
TTsekaže, da se bodo mora-r li Tuhinjci končno le naučiti govoriti tudi po angleško. Radi pri prišli do nekaj tolarjev ali pa evrov, da bi asfaltirali pot proti Prevojam, kjer na hribčku stoji spomenik padlim partizanom in ameriškemu telegrafistu in kjer se vsako leto decembra poleg domačinov zbere tudi vrsta njegovih prijateljev in znancev z ameriškim veleposlanikom na čelu. Ti namreč težko razumejo, da ne premoremo tistih par cekinov za ureditev nekaj deset metrov te poti in da morajo do spomenika skoraj vedno gaziti v batovih škornjih po blatni stezi. Tako pa jim bodo lahko Tuhinjci vso stvar po angleško razložili in ni vrag,
da ameriški veleposlanik ne bi v ta namen zavalil kakega šopa dolarjev...
a pa ne bomo samo o Tu-hinjcih, še zadnja novica z Duplice, ki pravi, da je pred novoletnimi prazniki s strehe Stolove upravne zgradbe na dvorišče skočil znameniti lev, ki je bil skoraj stoletje po vsem svetu simbol nekdanjega Remčeve-ga in kasneje Stolovega pohištva. Pravijo, da se je po lanski stoletnici tovarne pohištva na Duplici naveličal gledati agonijo in razpadanje nekoč svetovno znane tovarne pod seboj...
ot kaže, vsi naši slavni časnikarji (ke) le še niso v celoti prebrali novinarskega kodeksa in nekateri še kar naprej veselo »plonkajo«, ker se jim ne da dolge ure sedeti na občinskih sejah. Včasih pa se le ujamejo v past, ki jo predstavlja slučajno mimo namerjen strel v originalu, saj ga mimo ponovijo tudi oni. Pa recimo, daje vsaka podobnost s poročanjem o kamniških parkirnih zdrahah z decembrske občinske seje zgolj naključje...
Krištofov Pepe II.
V KAMNIKU SE BO ZAČRTALA NOVA POT AKTIVNE SLOVENIJE
00 AS Kamnik gostitelj 1. rednega kongresa Aktivne Slovenije
Izvršni odbor Aktivne Slovenije je za organizacijo 1. rednega kongresa izmed petih možnih lokacij izbral Kamnik in s tem OO AS Kamnik izkazal zaupanje in potrditev dobrega dela v zadnjem letu in pol od ustanovitve le tega. Kongres bo v soboto, 28. januarja, v Domu Kulture Kamnik z zaključkom v večernih urah v Termah Snovik.
Na 1. rednem kongresu bodo delegati odločali o spremembah statuta stranke, razpravljali o pripravah na lokalne volitve in izbrali novo vodstvo stranke, ki bo Aktivno Slovenijo popeljalo na jesenske lokalne volitve.
Priprave na kongres so tako v stranki, kot v našem odboru v polnem teku. Poleg same organizacije kongresa vidimo člani lokalnega odbora Kamnik lepo priložnost, da delegatom iz vse Slovenije na čim lepši način predstavimo našo občino, za kar se bomo trudili vsi člani odbora. Na kongresu bodo naš odbor zastopali Aleksander Uršič, Matic Romšak, Nina Stankovič in Toni Hočevar.
Članice in člani 00 AS KAMNIK smo veseli, da bomo lahko tudi preko kongresa naše stranke prispevali nekaj k večji prepoznavnosti naše občine in njenih turističnih znamenitosti.
_________________________________OOASKAMNIK
KAKO SE SPREJEMAMO MED SEBOJ?
Novodobni čas je prinesel velike zadeve; začeli smo uporabljati vrhunsko tehnologijo, povežemo se lahko praktično z vsakim človekom širom po svetu, danes lahko že za male denarce hitro pristaneš v dmgi državi. Ogromno je še novosti...
Vse to v širšem smislu predstavlja nekakšno izhodišče dru-gačnosti. Prinaša poznanstva z ljudmi dmgih ras, ver, miselnosti in življenjske filozofije. Pa vendar, naj bomo še tako dru-gače oblečeni, notranje različni, vsi uživamo enake pravice, obravnavani moramo biti enakopravno. Ljudje se prevečkrat ujamemo v ozke spone dmžbe, ker nam to prinaša neko navidezno varnost. Bojimo se novega, neznanega, težko razumljivega.
Tudi naše mesto Kamnik daje dom bogatim in revnim, je vsakodnevno prebivališče starih in mladih, ljudi različnih ver, narodnosti in spolne usmeritve. To ni razlog za preplah, ampak odlična popotnica za vse nas, da ustvarimo življenje v harmoniji in medsebojnem spoštovanju.
Mladi forum je desetega decembra zaključil kampanjo Sprejemam drugačnost, ki se je odvijala skozi vse leto. Kongresni trg je minulo soboto za nekaj trenutkov postal topel, pa ne samo zaradi odličnega kuhanega vina, zbralo se je namreč toliko različnih ljudi, ki so vse dopoldne razmišljali podobno- vsi smo enaki, a hkrati vsak zase enkratni. Kljub koncu letošnje kampanje seje boj za sprejemanje vseh ljudi šele začel. Prireditve bodo tekle naprej, naša zavzemanja pa bodo še bolj goreča.
Vsak naj bo drugačen. Upaj si biti drugačen! Morda postaneš zanimiv prav zaradi te tvoje posebnosti!
Maruša Jurančič, Mladi forum
Nova Slovenija ima novo spletno stran
Informacijska tehnologija je postala del nas, brez nje si marsikdo ne zna več predstavljati vsakdanjega dela. Internet postaja vse bolj dostopen, skupaj z njim pa elektronski mediji vse bolj brani. Spletna stran je danes za resne organizacije nekaj povsem običajnega. Nova Slovenija Kamnik gre ves čas svojega obstoja v korak s časom. Bila je ena izmed prvih političnih strank v občini Kamnik, ki je imela svojo spletno stran že vse od leta 2002 dalje.
Pred kratkim se je občinski odbor NSi Kamnik odločil, da prenovi spletno stran, da bo ta še bolj ažurna in privlačna. Konec decembra prejšnjega leta je bila prenova dokončana. Stran je tako postala veliko bolj funkcionalna in tudi vizualno privlačnejša. Na njej lahko redno spremljate različne analize, komentarje, številne predstavitve in ažurne novice o dogajanju v občini Kamnik (poročila s sej občinskega sveta, poročila o drugem dogajanju v občini in izven nje), objavljeni so rezultati preteklih volitev, rezultati referendumov, glasujete lahko o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo občino Kamnik. Ne manjka pa niti napovednik aktivnosti in dogajanja. Novo spletno stran si lahko ogledate na naslednjem naslovu www.nsi-kamnik.net
Pozabili nismo niti na lokalno noto spletne strani, poleg že omenjenih lokalno obarvanih novic vas bodo presenetile tudi slike številnih arhitekturnih biserov naše občine.
Nova Slovenija Kamnik
OSNUTEK OBČINSKEGA PRORAČUNA IZ LETA V LETO SLABŠI
Na zadnji seji občinskega sveta je bil na dnevnem redu tudi osnutek proračuna za leto 2006, ki ga svetniki Slovenske demokratske stranke niso podprli. Njihova odločitev temelji na ugotovitvi, da se iz njega lahko razbere nadaljevanje občinske politike brez jasno izdelanih ciljev in ne ustvarjanja ugodnih pogojev na vseh področjih. Za primer bi lahko navedli Veliko planino, ko kljub vsem dosedanjim vložkom, ki niso bili majhni, ostaja sredi viška zimske sezone zaprta in ne obratuje. Tudi na tem primeru lahko razberemo, da gre vse v smeri čimprejšnje prodaje, brez izdelane vizije in pripravljenega programa, ki bi pritegnil strateške vlagatelje na področju turizma.
V	osnutku proračuna ni moč zaslediti, da bi že začeti projekti na področju turistične ponudbe (kot na primer Stari grad, Mali grad) lahko zaživeli, dobili končno podobo in kot dokončani tržili lastna sredstva za nadaljnji razvoj in preživetje brez občinske pomoči.
Brez ustvarjanja pogojev za malo gospodarstvo
Tako kot v preteklih letih tudi v tem osnutku ni posluha za ustvarjanje pogojev razvoja gospodarstva in malega gospodarstva, tako da bodo tudi v letu 2006 prepuščeni sami sebi. Dokler ne bo posluha za ustvarjanje ustreznih pogojev in infrastrukture za malo gospodarstvo, ne moremo pričakovati dodatnih vlaganj samostojnih podjetnikov in s tem posredno zmanjšanja brezposelnosti in hitrejšega razvoja Kamnika.
Podpiramo gradnjo vrtca
V	osnutku občinskega proračuna podpiramo izgradnjo vrtca, saj je bilo področje varstva predšolskih otrok zapostavljeno, zaradi česar je izredno veliko otrok v naši občini brez ustreznega varstva in se morajo starši sami znajti. Nemoralno in nesprejemljivo je, da je bila izgradnja Usnjarskega mostu prednostna naloga. Namesto, da so se sredstva iz občinskega proračuna porabila za izgradnjo mostu, bi lahko z njimi zgradili vrtec. Tako pa smo v situaciji, ko morajo starši svoje otroke voziti v vrtce v sosednje občine (tudi v Cerklje). Zaradi neustrezne občinske politike in preobsežne pozidave Kamnika brez istočasnega zagotavljanja ustrezne infrastrukture, bo problem varstva predšolskih otrok še vedno ostal velik in bo zaradi prevelike pozidave Kamnika tudi v prihodnosti zahteval izredno velika vlaganja. Na področju osnovnošolskega varstva zaostajamo za načrtovanim planom izgradenj infrastrukture za zagotavljanje devetletke.
Vprašljiva izvedba nekaterih projektov
Kljub temu, da je naša občina med prvimi po pridobljenih študijah in izdelanih strategijah, ki razen velikih stroškov niso prinesla ničesar koristnega za življenje Kamničanov, bi lahko rekli, da so namenjene same sebi (študija varovanja okolja, kmetijska,...) in kot take ne zaživijo, saj ni zagotovljenih osnovnih pogojev za njihovo izvajanje. Lahko se resno vprašamo, čemu jih le imamo. Prav tako je vprašljiva izvedba nekaterih projektov, ki so vezani na financiranje iz odprodaje zemlje v Volčjem Potoku. Veliko več koristi bi Kamničani imeli, da bi nekomu plačali, da nas nauči in izdela konkretne projekte za črpanje sredstev iz EU. Za primer, kako se lahko pridobi sredstva iz EU za izgradnjo sistema kanalizacije, bi si lahko ogledali v bližnji občini Tržič, kjer jim je to uspelo. V kolikor bi imeli malo posluha za povezavo s sosednjimi občinami, bi veliko lažje pridobili sredstva iz EU.
Brez posluha za vzdrževanje športnih objektov
Iz osnutka občinskega proračuna lahko razberemo, da bo vzdrževanje in obnova športnih objektov v letu 2006 še slabša kot doslej. Tako bo tudi atletska steza ostala zaraščena in nogometni štadion tak, kot je. O situaciji glede financiranja in plačevanja osnovnih stroškov kamniškega bazena pa bomo za razjasnitev v eni od naslednjih številk Kamniškega občana namenili malo več prostora. Vsekakor bi lahko rekli, da tudi v tem osnutku ni moč razbrati ustrezne podpore in posluha za delovanje športnih in ostalih društev.
Osnutek proračuna zagotavlja, da Kamnik ostane mrtvo mesto
Zaradi zgoraj navedenega je bil za občinske svetnike SDS osnutek nesprejemljiv, saj nikakor ne moremo podpreti proračuna, ki ne zagotavlja življenja mestu Kamnik. Tak osnutek proračuna mestu Kamnik zagotavlja, da bo ostalo mrtvo mesto, z mrtvim starim mestnim jedrom, mrtvim Domom Kulture in Mladinskim centrom in še bi lahko naštevali. Upajmo, da je to zadnji osnutek mrtvega mesta in bo kmalu posijalo sonce za nove ideje in cilje. Le te bodo mestu Kamniku dale nov zagon in nas po novi poti popeljale v lepše življenje tudi v našem mestu.
Odbor za informiranje SDS Kamnik ROBIN MAJNIK
Žive jaslice, blagoslov konj, koledniki, koncert,...
BOŽIČNO-NOVOLETNE ISKRICE IZ ZGORNJEGA TUHINJA
V župniji Zgornji Tuhinj smo res lepo preživeli božično-novo-letni čas. Praznike so obogatili predvsem mladi, ki so pokazali, da se z veliko volje in optimizma lahko marsikaj naredi, da je življenje lepše.
Na sveti večer so prvič v zgodovini pripravili žive jaslice. Zbrani pred cerkvijo smo naj.
prej sledili prizoru angelovega oznanjenja Mariji, da bo postala Božja mati. Prizor je bil veličasten - osvetljeni angel je stal visoko na zvoniku, Marija pa je klečala na balkonu pod zvonovi. V drugem prizoru smo spremljali pot Jožefa in Marije, ki je jezdila na osličku, v Betlehem, kamor sta se šla po ukazu cesarja popisat. Pred vhodom v cerkev sta se popisala, nato pa iskala prenočišče, a sta trkala zaman. Tedaj je pritekel otrok, se zazrl Mariji v obraz in jima tiho, brez besed pokazal pot v-jas-lice. Skupaj z njima smo stopili v cerkev. Oglasila se je pesem Sveta noč, blažena noč... Pozorno smo sledili polnočnici, ki jo je daroval župnik Jože Tomšič, po njej
pa se spet zaustavili zunaj ob cerkvi, kjer smo pogledali še drugi del predstave živih jaslic. Pastirji so kurili ogenj, žagali in cepili drva, se pogovarjali in čuvali ovce v ogradi. Tedaj se jim prikaže angel in jim oznani veselo novico, da je rojen božji sin. Pastirji so bili sprva prestrašeni, potem so se pohiteli poklonit Novorojenemu v hlevček ob zvoniku. Ob tem je prepeval domač cerkveni zbor.
Žive jaslice so na najlepši način obogatile doživetje božične noči. Tehnična organizacija, osvetlitev posameznih prizorov in koordinacija igralcev je bila v rokah Primoža Kožlakarja, spremno besedilo je bral Matej Tonin. Mladi igralci so odlično odigrali svoje vloge, pa tudi osliček je dobro opravil svojo nalogo.
Na Štefanovo je bila darovana maša za konjerejce in njihove plemenite živali, pri kateri je župnik blagoslovil sol, namenjeno živalim, po maši pa blagoslovil je blagoslovil okrog 35 konj. Tuhinjski konjerejci so leto 2005 uspešno zaključili, saj so sredi leta praznovali 10-letnico ustanovitve društva, razvili so nov prapor, ki ga je praporščak na Štefanovo prvič ponosno nesel na čelu sprevoda, tokrat pa so se tudi prvič pojavili v enakih telovnikih z napisom KONJEREJ-SKO DRUŠTVO TUHINJ.
Novo leto smo v največji meri pričakali doma. Z vseh hribov in
dolin pa so v nebo švigale raznobarvne rakete, ki so v čast novemu letu razsvetlile nebo. Drugi dan novega leta so mladi tuhinjski cerkveni pevci nastopili v Postojnski jami v okviru predstave živih jaslic. Tja jih je spremljal poln avtobus potnikov, ki so si njihov nastop tudi ogledali. Nekaj krajanov pa je obiskalo predstavo živih jaslic v Ligojni pri Vrhniki ali drugje po Sloveniji.
Na praznik Treh kraljev, 6. januarja, sta oba cerkvena zbora, otroški in mešani, pripravila svoj prvi koncert s skrbno izbranim programom. Mešani pevski zbor pod vodstvom Marjane Kadunc je zapel osem pesmi, otroški zbor pod vodstvom Urške Kadunc in Simone Tonin pa devet božičnih pesmi, na koncu pa vsi skupaj še Sveto noč. Od pesmi do pesmi so se prepletale izbrane misli o božiču, družini, o tem, da bodimo luč drug drugemu... Koncert je resnično uspel in pokazal, da prizadevanja pevcev niso zaman D poslušalci so bili navdušeni. Koncert ni bil pripravljen zato, da bi se pevci pokazali, pač pa zato, ker so 172 let stare tuhinjske orgle že precej dotrajane in bi jih bilo potrebno obnoviti. Prostovoljni prispevki so bili namenjeni skladu za obnovo orgel. Že med letom je stekla akcija NAMESTO CVETJA IN SVEČ DARUJMO ZA ORGLE, ki spodbuja svojce in prijatelje umrlih, da namesto sveč in velike količine cvetja, ki prehitro ovene in konča na smetišču, darujejo za orgle, ki spremljajo človeka pri vseh slovesnostih od rojstva do smrti. In če piščali ne zvenijo tako, kot bi morale, trpijo organist, pevci in poslušalci... Prav na dan koncerta je umrla 93-letna Marija Novak iz Golic in sorodniki ter prijatelji pokojne mame so se lepo odzvali klicu domačih pevcev in darovali za orgle.
Na praznik Treh kraljev so od vasi do vasi, od hiše do hiše romali trikra-ljevski koledniki, ki so ta in naslednji dan zbirali sredstva za revno afriško državo Malavi. Povsod so zapeli in nad vrata napisali 20 G+M+B 06. Akcija je bila uspešna, saj so zbrali preko 2 50 tisoč tolarjev.
Prihodnost župnije in kraja je odvisna od mladih in veseli smo, da jih vse več sodeluje v različnih akcijah. Vabljeni pa tudi tisti, ki se doslej še niso odzvali.
MARINKA MOŠNIK
Žive jaslice v Ligojni so si s svečkami v rokah ogledali tudi Kaja in Žan Drolc, Ana Šimenc ter Žiga in Matej Vrankar.
www.toyota.si
&
Velikimali. Čisto nov Variš
/-O LOVŠE
jarška c. 11, Domžale, (01) 72 99 000 jezerska c. 121, Kranj, (04) 28 09 000
TO DAV TOMORROVV TOVOTA
Jaslice, ki jih je postavil še ne 14-letni Matjaž Ogrinec iz Podgorja, so žive, krasijo jih mnogi elementi, med njimi lesene hišice in hlevček, mlin, ki ga poganja voda, delujoča gatr žaga, v cerkvici pozvanja zvonček, sekač pa cepi drva...
Postavljanje Jaslic je posebno veselje
Priprave na praznovanje božiča so povezane s številnimi šegami, navadami in izročilom krščanstva, kamor spada tudi postavljanje jaslic. To je najlepši čas, ki se ga še posebej veselijo otroci.
V četrtek, 5. januarja, smo imeli priložnost občudovati ustvarjalnost in pravo mojstrovino še ne štirinajstletnega učenca 8. b. razreda OŠ Toma Brejca Matjaža Ogrinca iz Podgorja 5 pri Kamniku. Že drugič je postavil velike jaslice v zasteldeni uti na domačem dvorišču, po domače pri Medved. Prej je tri leta postavljal jaslice v kurilnici. Hiša je velika, zato Matjaž v njej postavi več malih jaslic, da njihova čarobnost lepša dneve vse do svečnice. Je lep vzor desetletnemu bratu Domnu in petletni sestrici Nini. Njegovo ustvarjalnost in nadarjenost občudujeta tudi starša - oči Janez in mamica Tončka, pa tudi babica in de-
di, Janezova starša. Živijo skupaj in vsak po svoje pripomore k toplemu družinskemu življenju.
Matjaž postavlja jaslice že pet let in vsako leto postavi večje. Od sedmega leta izdeluje hišice, mline, hlevčke, klopotce, cerkvice, ptičje hišice... Ponosno pokaže jaslice vsakomur in razlaga nastanek posameznih elementov, ki zliti v celoto ponazarjajo skrivnost božičnega dogodka. Njegove jaslice na mahu krasijo mlin, ki ga poganja potok, gatr žaga, v kateri se hlodi in žaga premikajo, sekač, ki seka drva, v cerkvici je namestil zvonček, ki nežno pozvanja, poganja pa ga elektrika. Skratka, Matjaževe jaslice so žive. Ustvarjal jih je od 15. novembra pa vse do božiča. Domači so ponosni nanj, pohvalili so ga, da je priden v šoli, pa tudi na domači kmetiji veliko pomaga.
Matjaž pa na dvorišču domačije rad postavlja snežene može. Pravi, da je bil v nedeljo, 1. januarja, sneg ravno prav mehak. Vstal je zgodaj in ob 7. uri že izdeloval velikanskega snežaka, ki bo še dolgo krasil vhod v hišo. Od aprila se Matjaž pri Viharniku v Podgorju uči igrati harmoniko in tudi v tem je dober. Razmišljal je, kako bi tudi snežaku v naročje položil harmoniko. Izdelal je model harmonike, ga napolnil s snegom in to zmrznjeno sneženo obliko harmonike položil snežaku v naročje, da je videti, kot da bi sneženi mož igral na ta, Matjažu tako priljubljen glasbeni inštrument. Ponosno je Matjaž ob snežaku raztegnil meh svoje harmonike in izpod spretnih prstov so prihajale čudovite melodije Avsenikov, Slakov, Poljanškov... Pravi, da pravilno zaigra že petnajst slovenskih skladb. Ob fotografiranju je korajžno zaigral Veselo v Kamnik, V dolini tihi... Še bomo slišali našega Matjaža in ponosni smo lahko nanj, saj je lahko za vzgled marsikateremu mladeniču, ki ne ve, kaj bi počel v prostem času. Matjaž tudi med igro ustvarja, skratka ob vsakem delu, pravi, se nekaj nauči.
VERA MEJAČ
Domačiji Pri Medved v Podgorju dela družbo tudi velik dobrovoljen snežak s harmoniko. Matjaž, ki je izdelal snežaka, je ob našem obisku raztegnil meh svoje priljubljene harmonike in ob snežaku zaigral v veselje domačih, ki so upravičeno ponosni na delovnega, ustvarjalnega mladeniča.
AVDICIJA ZA NOVE PEVKE
Dekliški pevski zbor SIRENE
Žene in mladen!\e, punce in debeta, kolikor ste pač zagreta, če Bi rade pele in pri tem se doBro imele, vaBimo Vas, da nam pozvonite, kdo ve, mogoče v Sireno se prelevite!
Za dodatne informacije pokličite 041/796-841 (Barbara).
»Naj ljubezen združi vse ljudi...« so med drugim v božičnem koncertu zaželele vesele Sirene iz Homca.
Božične pesmi Siren
V cerkvi Frančiškanskega samostana Kamnik je v ponedeljek, 7. januarja, Dekliška skupina Sirene iz Homca z zborovodkinjo Petro Grkman, kot vselej, navdušila s tradicionalnim božičnim koncertom.
Bogat program razigranih in ubranih glasov Siren, med katerimi je kar nekaj Kamničank, so spremljali Gregor Ptičar - klaviature, Samo Kališnik
-	bas kitara, Matic Smolnikar - kitara in Domen Kern
-	bobni. V programu so predstavile tako slovenske, kot tudi tuje božične pesmi. Kamničani jim že vrsto let, še posebej v tem času, radi prisluhnejo.
Vselej nasmejane Sirene že 12 let druži veselje do petja in prijateljstva. Pravijo, da prepevajo v svoje veselje in v užitek drugih od narodnih, filmskih, slovenskih in tujih popularnih pesmi, do njim najljubših črnskih duhovnih pesmi. Nastopajo po vsej Sloveniji in v tujini. Tudi v prazničnem obdobju ne počivajo. Z obsežnim programom božičnega koncerta so se s svojo spremljevalno skupino predstavile tudi v Marijini cerkvi na Homcu, v cerkvah v Logatcu in v Batujah pri Ajdovščini.
VERA MEJAČ
Božični koncert Slovenskega okteta
Lepoto božičnih pesmi smo imeli v Kamniku priložnost občudovati tudi prve dni januarja. V nedeljo zvečer, 8. januarja, je v Župnijski cerkvi na Šut-ni prepeval Slovenski oktet, ki je tu nazadnje nastopil pred petimi leti. Štiri slovenske božične pesmi so ubrano zapeli pred oltarjem, ob lepih jaslicah, pet pesmi v priredbi Matije Tomca: Glej zvezdice božje, Božji nam je rojen sin, Kaj se vam zdi, Rajske strune in Ra-duj človek moj so zapeli na koru ob orgelski spremljavi Urške Vidic. Po vrnitvi pred oltar so zapeli božične pesmi drugih narodov. Polna cerkev navdušenih poslušalcev jih je
Slovenski oktet je nastal na spodbudo slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike, ki so želeli svojo slovensko zavest v tujem kraju utrditi in oplemenititi z domačo pesmijo »iz starega kraja«. Na znameniti avdiciji, ki jo je razpisalo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s Slovensko izseljeniško matico v prostorih Slovenske filharmonije v Ljubljani 27. septembra 1951, je izbrana komisija potrdila zasedbo, ki je nadvse žlahtno zazvenela v akordih ene najbolj preprostih, a obenem najbolj priljubljenih ljudskih pesmi Pri farni cerkvici. Janez Lipušček in Gašper Dermota, Marij Kogoj in
kot 5000 samostojnih koncertov po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji, doma v Sloveniji in med Slovenci v Italiji in Avstriji, posnel je zavidljivo število gramofonskih in laserskih plošč ter kar nekaj televizijskih oddaj in filmov. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado, leta 1964 nagrado Prešernovega sklada, leta 1966 je prejel Red zaslug za narod in Zlati častni znak svobode Republike Slovenije.
Najnovejša zasedba Slovenskega okteta nadaljuje žlahtno tradicijo ansambla in si prizadeva, da bi ohranjala visoko kakovost petja in veliko pri-

Božične pesmi so v izvedbi Slovenskega okteta zazvenele še bolj slavnostno.
nagrajevala z dolgimi aplavzi. Božični program je v izvedbi Slovenskega okteta zazvenel še bolj slavnostno in nas popeljal v skrivnost božičnega časa in lepoto pesmi, ki ga spremljajo. Dodana pesem Sveta noč je radostne poslušalce spremljala še dolgo v noč...
V zdajšnji zasedbi Slovenskega okteta, ki letos slavi 10-letnico, prepevajo: Kamničan Andrej Ropaš in Vladimir Čadež - 1. tenor, Janez Triler in Rajko Meserko - 2. tenor, Jože Vidic in Primož Dekleva -bariton, Matej Voje in Janko Volčanšek - bas. Njihov umetniški vodja je od leta 2000 dr. Mirko Cuderman.
Božo Grošelj, Roman Petrovčič in Tone Kozlevčar ter Tone Petrovčič in Artur Šulc - in njihov prvi umetniški vodja Janez Bole - so ustvarili nov mejnik slovenske pevske kulture.
V svojem več kot petdesetletnem poslanstvu je Slovenski oktet slovensko pevsko kulturo dvignil na najvišjo raven in jo ponesel na vseh pet celin sveta z ljubeznijo in predanostjo. Skozi oktetove vrste je šlo preko štirideset pevcev in vsi so enako čutili veliko moralno odgovornost v odnosu do imena, ki so ga zastopali, in velik ponos, ki ga je oblikoval občutek pripadnosti Slovenskemu oktetu.
Slovenski oktet je imel več
ljubljenost med širokimi ljudskimi množicami, ki ljubijo slovensko pesem in ubrano petje nasploh. Nova pot Slovenskega okteta se je začela s pomembno prenovo ansambla leta 1996, ko se je oktet tudi pravno ustanovil kot Kulturno društvo Slovenski oktet.
Tudi v sezoni - ki nam prinaša novo zgoščenko - je bil Slovenski oktet kar nekajkrat gost na številnih koncertnih odrih v bližnjem in daljnem svetu. Predvsem doma pa je doživljal hvaležen objem svojega najzvestejšega občinstva, kar je mlademu sestavu Slovenskega okteta v veliko radost in neprecenljivo spodbudo.
VERA MEJAČ
Z	~	X
Božični koncerti
Mnogi Kamničani se vsak konec leta v božičnem času veselijo lepih večerov ob tradicionalnih kulturnih prireditvah. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, le da smo pogrešali praznični koncert Mestne godbe Kamnik.
V petek, 23. decembra, je v Domu kulture Kamnik potekal koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik; v ponedeljek, 26. decembra, je v cerkvi Frančiškanskega samostana ubrano prepeval Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. V goste so povabili Vokalno skupino Domen, ki jo vodi Matjaž Prah. V petek, 30. decembra, so tako kot leto prej, v cerkvi sv. Primoža prepevali pevci PSPD Lira Kamnik pod umetniškim vodstvom dr. Andreja Missona. Večer so popestrili Vokalna skupina Veronika in citrar Tomaž Plahutnik. V soboto, 7. januarja, je bil v cerkvi Frančiškanskega samostana božični koncert Dekliškega pevskega zbora Sirene iz Homca z zborovodkinjo Petro Grkman. Dan pozneje pa je v župnijski cerkvi na Šutni številne poslušalce v skrivnost božičnega časa in lepoto božičnih pesmi popeljal Slovenski oktet. Nastopili so tudi na koru ob orgelski spremljavi Urške Vidic.
Zadnje tri koncerte predstavljamo na tej strani.
Koncert Lire
Stopinje v snegu so vodile k cerkvici na Sv. Primožu
Žareča večerna zarja je, tako kot lani, dan pred zaključkom starega leta objela Sveti Primož in privabljala množico romarjev in pohodnikov, ki so se podali k temu priljubljenemu izletniškemu cilju, 845 metrov visoko, z namenom prisluhniti pesmim, ki so jih božiču in novem letu v pozdrav v idiličnem ambien-tu akustične cerkvice sv. Primoža in Felicijana prepevali Liraši pod vodstvom zborovodje dr. Andreja Missona. Na koncert so vabili veličastni glasovi zvonov pritrkovalcev Natalije Matičič, Aleša Sluge ter Mihe Zabreta in Rudija Zoreta, ki sta tudi ključarja te cerkvice.
Mrzlemu večeru navkljub so nastopajoči ogreli poslušalce, ki so si bili enotni, da so božične pesmi najlepše.
Tomaža Plahutnika, tako kot nega božičnega vzdušja je kar lani je korajžno in sproščeno prehitro minil. Predsednik zapel 11-letni Nejc Plahuta z PSPD Lira Jože Prezelj se je Briš nad Kamnikom.	toplo zahvalil številnim ljubi-
Iz tople mežnarije se je množica v soju bakel po stopinjah v globokem snegu napotila proti cerkvici sv. Primoža, da bi uživala ob poslušanju božičnih pesmi.
V pozdrav božiču in novemu letu so prepevali pevci PSPD Lira Kamnik in Vokalna skupina Veronika ob spremljavi citer Tomaža Plahutnika.
Program je z veznim tekstom tudi letos bogatila Mojca Božič. V goste so pevci PSPD Lira Kamnik povabili Vokalno skupino Veronika, ki jo sestavljajo Pika Ribič, Nuša Fu-jan in Vladka Vremšak. Že kar nepogrešljivi so zvoki citer
Višek lepega večera je bil solo nastop Primoža Krta v pesmih Pastirci, kam hitite in Kaj se vam zdi, pastirci vi ob spremljavi Plahutnikovih citer, postopoma so se mu pridružili Vokalna skupina Veronika in Liraši. Čas prijet-
teljem njihove pesmi in Sv. Primoža. Še posebej je pohvalil Petra Uršiča, Natalijo Matičič, Aleša Slugo in Miha Zabreta, ki so cerkev lepo okrasili z drevescem, jaslicami, svečkami... Zunaj so prešerno razpoloženo množico pozdravljali plameni številnih bakel. Pred in po koncertu se je iz okrepčevalnice razlegala pesem in živahno pomenkovanje. Peter Uršič je v gneči z veseljem postregel, mnogi so se »zdre-njali« k odprtemu ognjišču in opazovali tleča polena na žerjavici, ki so ogrevala krušno peč v mežnariji, ob kateri so se romarji pogreli, poklepetali in si zaželeli srečo v prihajajočem letu.
VERA MEJAČ
I '	1
Ob krušni peči v mežnariji seje nadaljevala marsikatera pesem ali živahen pomenek s prijatelji, ki so si na predzadnji dan starega leta zaželeli sreče in zdravja v prihajajočem letu.
Spominske svečanosti
V Rudniku vsako leto več ljudi
Nekaj mesecev pred koncem II. svetovne vojne, januarja 1945, se je v bližini Rudnika tragično končalo mnogo življenj borcev NOB, organizatorjev vstaje na Kamniškem in drugega prebivalstva.
Veličastni spomenik nam danes govori o tragičnem in hkrati ponosnem času upora proti okupatorju in njegovim sodelavcem, kar je obvarovalo slovensko narodno zavest in čast.
Tradicionalne spominske svečanosti, ki jo je organiziralo Območno združenje ZB Kamnik, se je v soboto, 7. januarja, udeležilo veliko ljudi. V priložnostnem programu so sodelovali: Moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika, recitacij-ska skupina in pevski zbor OŠ Marije Vere z Duplice pod vodstvom mentoric Mire Teršek in
Alenke Škobir. Slavnostni govornik prof. dr. Rudi Rizman je poudaril, da je spomin na umrle v Rudniku še vedno živ. Mnogi so imeli takrat na voljo izbirati med svobodnimi ljudmi in sužnji. Pokončno so se odločili za prvo, kar so plačali z najvišjo ceno, ki jo lahko plača človek - s svojim življenjem. Ob tem srečanju smo se tako poklonili vsem, ki so tukaj ali na drugih bojiščih žrtvovali svoja življenja za to, da je slovenski narod obstal.
Predsednik združenja Matevž Košir se je zahvalil vsem nastopajočim v programu, Božu Matičiču, dvaindvajsetim praporščakom iz krajevnih organizacij ZB in vsem za udeležbo. Na poti nazaj smo bili pohodniki deležni posebne pozornosti Čerinovih - Hribarjevih v Rudniku.
Slavnostni govornik ob spomeniku v Rudniku prof. dr. Rudi Rizman je poudaril, da morajo sedanje in prihodnje generacijevceniti pridobljeno svobodo in jo biti pripravljene braniti. Slovesnost so z recitacijami pospremili učenci OS Marije Vere z Duplice.
Na Kostavski planini
Vsakoletnega srečanja pri našnji čas. Tiste dni več kot spomeniku NOB se je 18. de- pred 60. leti so se proti okupa-cembra kljub visokemu snegu torju in domačim pomagačem udeležilo veliko ljudi, med nji- borili ljudje, ki so tvegali in mi je bilo veliko mladih, borcev mnogi tudi dali svoja življenja NOB in domačinov.	za svobodo, ki jo danes uživa-
Organizatorji ZB iz Tuhinja, mo.
župan Tone Smolnikar, nekdanji poslanec državnega zbora Maks Lavrinc, nekdanji udeleženec bojev leta 1942 Zupančič in še mnogi, ki ohranjajo spomin na polpreteklo zgodovino. Mnogi so to srečanje izkoristili
Zdenka Cerar v družbi z županom Tonetom Smolnikarjem, Maksimiljanom Lavrincem, Matevžem Koširjem in drugimi udeleženci vsakoletnega spominskega srečanja na Kostavski planini.
Šmartnega in Območnega združenja ZB Kamnik so pripravili lep sprejem za vse udeležence.
Govornica Zdenka Cerar, poslanka Državnega zbora, je v svojem govoru poudarila pomembnost osvobodilnega boja slovenskega naroda tudi za da-
V programu so nastopili še pevci Solidarnosti iz Kamnika, domačini recitatorji, na prizorišče pa je prijahalo več konjenikov. Pred spomenik NOB je delegacija položila spominski venec.
Med nekaj sto udeleženci je bilo veliko Kamničanov, tudi
Ameriški veleposlanik in vojaški ataše položila venec pri spomeniku NOB na Prevojah
Prevoje, hribček v Tuhinjski dolini, je bil 27. decembra deležen posebnega obiska. Na tem kraju je 26.12.1944 padlo 192 borcev, med njimi tudi vodja ameriške vojne misije pri IV. operativni coni kapetan Charles Fischer. Slovesnosti pri spomeniku sta se udeležila veleposlanik ZDA v Sloveniji Robertson Collings in vojaški ataše, podpolkovnik Keith Harrington.
Zbrane je nagovoril župan Tone Smolnikar, pevski zbor Solidarnosti je zapel več partizanskih pesmi.
Veleposlanik ZDA in vojaški ataše sta že drugo leto položila venec na grob njihovega padlega častnika, ki so ga Nemci ustrelili v bližini (ešnjic, radiotelegrafistu pa je uspelo pobegniti, zato se je tokrat Robert Plan tudi udeležil slovesnosti. V teh bojih je bil ustreljen tudi zdravnik dr. Peter Držaj. Med borci je bil tudi narodni heroj Peter Koter iz Šentjerneja na Dolenjskem.
Kljub temu, da vreme udeležencem ni bilo naklonjeno, seje slovesnosti udeležilo kar precejšnje število domačinov, borcev NOB in drugih. Veleposlanik ZDA je organizatorjem srečanja (ZB Kamnik, ZB Zg. Tuhinj in Občina Kamnik) obljubil, da bo obiskal te kra: je in Kamnik tudi v lepših dneh.	STANE SIMŠIČ
še za rekreacijo in se podali proti Menini planini in Črnivcu.
Z
V ponedeljek, 26. decembra 2005, se je končala življenjska pot predanega Kamničana Alfonza Boltarja. Bil je človek, ki je pomembno prispeval k razvoju naše občine. Pestra in dinamična je njegova življenjska pot, z energijo, ki mu je ni nikoli zmanjkalo, je sooblikoval povojni razvoj, za kar se mu je ob slovesu zahvalil župan Anton Tone Smolnikar.
Alfonz Boltar, Fonza so mu večinoma rekli, se je rodil 23-11. 1928 v Prelesju pri Plavah ^pri Novi Gorici. Kot mnogim,
In memoriam - Viktor Repanšek
Kamnik je izgubil častnega občana in uglednega agronoma
Na žalni seji 5. januarja 2006 so člani Občinskega sveta Občine Kamnik, župan, predstavniki občinske uprave, častna občana občine Kamnik dr. Niko Sadnikar in Jože Berlec ter sorodniki dr. Viktorja Repanška počastili spomin nanj.
O priznanem agronomu, strokovnjaku s področja vzgoje krompirja in znanstveniku, ki mu je občinski svet ob občinskem prazniku pred tremi leti podelil naziv častnega občana občine Kamnik ob njegovi devetdesetletnici, je spomine in misli strnil župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar: »Danes smo se zbrali na žalni seji, da se v imenu vseh Kamničanov poslovimo od dr. Viktorja Repanška in spomnimo na njegov prispevek v rojstni občini in tudi širše. Gospod Viktor Repanšek, univerzitetni diplomirani inženir, se je rodil 2.9.1913 v Kamniku. V tistih časih je bilo malo družin, ki so lahko brez težav omogočile
Dr. Viktor Repanšek se je ob občinskem prazniku 28. marca 2003 vpisal med častne občane občine Kamnik. Na sliki (v sredini) v njihovi družbi pred Domom kulture Kamnik tik pred slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri mu je župan Tone Smolnikar za njegov pomemben prispevek k razvoju slovenskega kmetijstva podelil naziv častnega občana. Prav tako je ta visok naziv častnega občana istega dne prejel tudi njegov velik prijatelj dr. Niko Sadnikar. Ob njima častni občani Cene Matičič, Stane Gabrovec in Jože Berlec.
O priznanem agronomu, strokovnjaku s področja vzgoje krompirja in častnem občanu občine Kamnik dr. Viktorju Repanšku je na žalni seji 5. januarja strnil misli župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar.
šolanje svojim otrokom zunaj domačega kraja. To grenko izkušnjo je okusil tudi g. Viktor. Na šolanje v Ljubljani je moral, po Ljudski šoli v Kamniku, počakati do skrajnega roka, ki mu je zakonsko še omogočal redno šolanje v srednji šoli. Kot srednješolecje aktivno posegel v kamniško društveno življenje. 6. 3■ 1926je bil med ustanovitelji skavtske organizacije v Kamniku. Zamisel je prinesel v Kamnik prav on in v novoustanovljenem skavtskem Stegu prevzel določene vodstvene naloge. S tem je v življenje otrok in mladine v Kamniku vnesel nov evropsko naravnan, svetovljanski, moderen in predvsem zdrav način življenja v povezanosti z naravo. Gamsov steg kamniških skavtov in planink ni bila neka obrobna in nepomembna organizacija, saj je okoli leta 1930 štela več kot 130 članov, to pa je bil že velik del šolo-
obveznih otrok. Po končani srednji šoli in odsluženem vojaškem roku je g. Viktor nadaljeval študij na univerzi v Zagrebu in 1938 diplomiral na Kmetij-sko-gozdarski fakulteti.
Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem in italijanskem ujetništvu.
Kot mlad in perspektiven strokovnjak agronomije na Kmetijskem znanstvenem zavodu Slovenije je po vojni (1947) oral ledino na področju vzgoje krompirja. Znanstveno teoretično in praktično znanje je izpolnjeval na Češkem,
Poljskem in Nizozemskem. Vzgojil je prvih 10 slovenskih sort krompirja.
V strokovnih revijah in publikacijah je objavil preko 100 člankov, je avtor ali urednik preko 70 knjig, bil član uglednih strokovnih združenj v Evropi in doma. Ves ta čas je ostal povezan z rodnim Kamnikom in
spremljal druž- V žalno knjigo se je vpisal tudi dr. Niko Sadnikar s beni utrip in do- toplimi spomini na velikega prijatelja iz dijaških, štu-gajanje v njem. dentskih, pa tudi poznejših let.
Spoštovani sorodniki, spoštovani častni občani, svetnice in svetniki in drugi prisotni!
To je bil kratek izsek iz bogatega ustvarjalnega življenja našega častnega občana, g. Viktorja Repanška. V imenu Občine Kamnik, v svojem imenu in v imenu vseh Kamničanov izrekam iskreno sožalje njegovim najbližjim.«
Njegovemu spominu so se prisotni na žalni seji poklonili z minuto molka.
Častni občan dr. Niko Sadnikar pa je v svojih toplih spominih na velikega prijatelja iz dijaških, študentskih, pa tudi poznejših let, poudaril, daje bil pokojni Viktor izredno skromen in pošten človek. Njegova selekcija krompirja in vzgoja posebno dobrih desetih sort je pomenila veliko pridobitev za prehrano prebivalstva skupne države Jugoslavije. Na poizkusnem posestvu v Češeniku pri Domžalah je leta 1952 vzgojil izredno kvalitetni in tudi v tujini razširjeni sorti krompirja Igor in Cvetnik, ki ju še danes pridelujemo.
VERA MEJAČ
In memoriam
ALFONZ BOLTAR
tudi njemu vojna ni prizanesla. Septembra 1942 je odšel v partizane, po razpadu Italije je postal obveščevalec brigade Simona Gregorčiča, nato borec te brigade in bil konec leta 1944 premeščen na komando mesta Kojsko in pozneje na štab kobariškega vojnega področja. Vojno je končal na komandi Nove Gorice, nato pa je bil demobiliziran kot komandir čete, njegov zadnji čin je bil kapetan I. razreda. Leta 1949 je bil premeščen v Kamnik za poveljnika poverjeništva za notranje zadeve pri Okrožnem ljudskem odboru. Tu se je avgusta 1952 poročil z domačinko Greto in rodila sta se jima sin Alfonz in hčerka Tjaša.
Ob delu se je vseskozi izobraževal, najprej na gimnaziji in srednji tehnični strojni šoli, nato na višji šoli za organizacijo dela, kjer je diplomiral. Z doseženo izobrazbo so se mu odpirala pomembna delovna mesta, med drugim je bil zaposlen v tovarni
kovanega orodja v Kamniku, na občinskem komiteju Zveze komunistov Kamnik, v Skupščini občine Kamnik, v Metalki, Jugo-tekstilu Ljubljana. Zadnje delovne dolžnosti je opravljal kot predsednik Izvršnega sveta Občine Kamnik od leta 1974 do 1978, ko se je upokojil. Bil je prvi predsednik Izvršnega sveta, saj sta se izvršilna in zakonodajna vloga ločili prav v letu, ko je nastopil svojo zadnjo službo.
Med številnimi aktivnostmi v času upokojitve je bil še posebej ponosen na svoj vrt, ki ga je z veliko ljubeznijo vzorno obdeloval, srečevali smo ga med jutranjimi sprehodi s psičkom in z vsakim je prijazno spregovoril. Njegova velika ljubezen, kjer je nabiral življenjsko kondicijo in energijo, je bil lov, o čemer vedo veliko povedati njegovi lovski prijatelji.
O pokojnikovem liku in prizadevnem delu pri razvoju naše občine je ob slovesu govoril župan Tone Smolnikar, predsednik Ob-
močnega združenja ZZB Kamnik Matevž Košir pa o njegovem predanem in požrtvovalnem sodelovanju v NOB in poznejših aktivnostih v kamniški borčevski organizaciji. Zadnja leta je bil predsednik komisije za socialna vprašanja pri OZ ZB Kamnik. Za vsa ta dela je bil štirikrat odlikovan za hrabrost in zasluge za narod. Prejel pa je še več drugih priznanj.
Alfonz Boltar se je po vrnitvi v Kamnik leta 1949 poleg borčevske organizacije vključil še v Lovsko organizacijo Slovenije in leta 1953 pri ZLD Ljubljana opravil lovski izpit. Bil je preglednik uplenjene divjačine, od leta 1982 do 1986 starešina LD Kamnik, predsednik gradbenega odbora od leta 1986 do 1988, od leta 1990 do 1994 pa delegat ZLD Ljubljana. Za aktivno delo na področju lovstva je prejel znak za lovske zasluge, red I., II. in III. stopnje in priznanje LD Kamnik.
Ob slovesu so se mu častno poklonili lovski tovariši, še posebej predsednik LD Kamnik Marjan Osolnik s poslovilnim govorom. VERA MEJAČ
Z	;	X
Uspešno Mavrično leto 2005
Po napornem decembru smo se člani ŠD Mavrica v zadnjih prazničnih dneh nekoliko odpočili in se ozrli v preteklo leto, ki je bilo za naše društvo zelo uspešno.
Tako je v letu 2005 prvič resnično zaživela tudi ženska aerobika, naša dekleta pridno telovadijo vsak petek pod budnim očesom Špele, strokovnjakinje za aerobiko.
Prav tako nič ne zaostajamo rekreativci, ki igramo košarko v torkih in četrtkih zvečer, po napetih igrah pa nekateri člani še vedno obujajo prijetne spomine s septembrskega jadranja po južni Dalmaciji.
Poleg rednih dogodkov, ki se odvijajo vsak teden, smo v letu 2005 organizirali tudi dva dokaj uspešna turnirja trojk. Člani ŠD Mavrica pa se ne bi nič pritoževali nad še večjo udeležbo kamniških navdušencev košarke. V mesecu juniju smo pripravili tradicionalni 24-urni košarkarski maraton na Duplici in poleg odlične organizacije tudi suvereno premagali ekipo Mengeš-Trzin.
Konec preteklega leta smo bili prvič tudi organizatorji občinske šolske košarkarske lige. Na regijsko šolsko prvenstvo sta se med fanti uvrstili ekipi OŠ Komenda in OŠ Štranje, med dekleti pa ekipa OŠ Marije Vere. Pohvaliti velja ekipo OŠ Šmartno, ki se je po nekaj treningih in povratku košarke na šolo uspela uvrstiti na 5. mesto.
Napredek tudi v tekmovalnem smislu
Naši pionirji in kadeti dostojno zastopajo kamniške barve v ligaških tekmovanjih v II SKL. Članska ekipa CALCITA MAVRICE pa je še vedno v boju za prvo mesto in napredovanju v II SKL. Vse se bo odločilo v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Naši igralci vse pomembne tekme igrajo na domačem igrišču, kjer pričakujejo tudi pomoč gledalcev. Obeta se celo navijaška skupina, ki bo z vašo pomočjo pripravila gostujočim ekipam pravi pekel.
Prav tako bo tudi v letošnjem letu s pomočjo naših sponzorjev poskrbljeno za gledalce. Ob polčasih bo že tradicionalno žrebanje vstopnic z bogatimi nagradami, za dobro voljo
pa bodo poskrbele mične plesalke, ki so že pripravile nekaj novih koreografij. Prva domača tekma in že kar takoj ena odločilnih bo v soboto, 21. januarja, ob 19h .
Pred tem pa so igralci CALCITA MAVRICE že gostovali v Anhovem in poskrbeli za novo zmago.
Kot smo že omenili, je prva od odločilnih tekem že 21.1.2006 z ekipo Trzina. V primeru poraza pa odločitev o vstopu v drugo ligo ni več v rokah naših igralcev, zato še enkrat vabljeni v čim večjem številu, da skupaj popeljemo kamniško košarko še eno stopničko višje do končnega cilja.
V_______________________'_______ ROBERT PROSEN J
ČETRTFINALE V STRANJAH
V četrtek, 19. januarja, bo v novi športni dvorani v Stranjah potekalo četrtfinalno tekmovanje v košarki za učence osnovnih šol
Učenci OŠ Stranje so se z izjemnimi predstavami na občinskem in pozneje na področnem prvenstvu presenetljivo uvrstili v četrtfinale DP. S tem rezultatom so nas prijetno razveselili tako, da smo se skupaj z Zavodom za šport odločili, da bomo na naši šoli organizirali četrtfinalno tekmovanje.
Poleg OŠ Stranje se bodo danes za košarkaško žogo podili še učenci OŠ Šmarje priJelšah in OŠJurija Dalmatina Krško. Tekmovanje bo potekalo po naslednjem razporedu:
15:00 OS Stranje: OŠ Šmarje pri Jelšah 16:30 OŠ Šmarje pri Jelšah: OS Jurija Dalmatina 18:00 OŠ Stranje: OŠ Jurija Dalmatina
Učenci OŠ Stranje bodo igrali v naslednji sestavi: Rok Klobčar, Marko Alpner, Aljoša Slebir, Samo Starovasnik, Anže Balantič, Timotej Košir, Vedran Šimunovič, Gašper Šuštar, Marko Pajič, BlažLanišek, Žiga Lah, Domen Vogrin, Štefan Grilje in Mitja Mirt.
Vse ljubitelje športa vabimo v prečudovito športno dvorano v Stranjah, da si ogledajo zanimive in napete dvoboje pod koši!	Gašper Ribič
Mihu Klančniku 3. mesto na mednarodnem karate turnirju
V soboto 14. januarja so karateisti Karate kluba Virtus Duplica pričeli novo tekmovalno sezono. Sodelovali so na 10. mednarodnem novoletnem karate turnirju v Žalcu, ki ga je organiziral Karate klub Žalec v sodelovanju z Karate zvezo Slovenije. Na tekmovanju je sodelovalo 270 tekmovalcev iz 39 klubov Hrvaške, Madžarske in Slovenije.
Demir Ličina, Rok Matoh, Dejan Kyrinov, Jan Magyar, Domen Stražar, Tim Semprimožnik ter Miha Klančnik so bili tekmovalci, ki so zastopali občinske in klubske barve. Pomerili so se v kategoriji dečkov starih do 14 let, kadetov ter mladincev. Rok, Dejan in Jan so se borili za uvrstitev na zmagovalne stopničke vendar jim ni uspelo zmagati in so tako zasedli 5.-6. mesto. Tim, Domen in Demir so izgubili v drugem kolu tekmovanja in dobra uvrstitev je splavala po vodi. Najbolj pa se je svojega rezultata veselil Miha Klančnik, ki je v kategoriji mladincev -70 kg borbe, zasedel 3- mesto.
Glede na prikazane boje lahko pričakujemo odličja tudi na tekmovanjih, ki sledijo v letošnjem letu. V klubu upajo, da bo bera medalj vsaj tako uspešna kot v letu 2005, ko so jih na domačih in mednarodnih tekmovanjih pridelali kar sedemnajst. Držali bomo pesti, da se jim trud, ki ga vlagajo na treningih ter tekmovanjih po-
VLADIMIR STANIČ Miha Klančnik
Ob 85-letnici nogometa v Kamniku
Z NAJ IGRALCEM NK KAMNIK
Jeseni 2005 je minilo 85 let, ko je na travniku v bližini današnje kamniške športne dvorane poskočila prva nogometna žoga. Na istem kraju je v letošnjem novembru v počastitev te obletnice Nogometni klub Kamnik pripravil lepo športno in družabno prireditev. Za bralce Kamniškega občana pa smo v ta namen pripravili pogovor s trenutno »naj« igralcem NK Kamnik, z 22-letnim Matejem Habjaničem. Mirni, resni in preudarni vojak Slovenske vojske, izredni študent ter vzorni športnik je ob tej priložnosti s premisleki in zbranostjo odgovarjal na radovedna vprašanja tako, kot da bi to storil že mnogokrat.
Matej, tvoji nogometni začetki?
NK Kamnik, 1990, uh, kje je že to! Začel sem pri mlajših dečkih kot »libero«. Nato sem igral v vseh ekipah do članskega moštva.
Nogomet daje, a tudi zahteva.
Ko sem bil majhen, mi je pomenil le veselje. Danes mi nudi tudi možnost pridobiti prijatelje in športno kondicijo. Razvija osebnost. A tudi jemlje: čas in odrekanje.
Šola?
Poleg službe v Slovenski vojski študiram na Ekonomski fakulteti. Sicer počasi, toda nezadržno.
Služba, šola, šport...
Služba dopoldne, ostalo popoldne in zvečer. In še ugotavljam, da preveč sedim pred TV.
...družba?
Najrajši imam nogometno. Veselimo se uspehov, žalostni smo ob porazih. Vsi igralci smo med seboj veliki kolegi.
Imaš športne vzornike?
Beckham, Maldini, Baresi.
Tvoj oče obiskuje tekme, na katerih igraš. Kaj pa mama?
Deli usodo mater vseh nogometašev. Vsake tri dni ima pranje športnih oblačil. Včasih trpi tudi oče. Takrat, ko zgrešim enajstmetrovko. Sicer pa kot edinec ne izkoriščam sinovskih pravic. Hvala staršema.
Je tvoj življenjski slog v znaku športa?
Hočeš - nočeš, da. Saj sem vojak. Oblačim se športno, ob pri-
ložnostih elegantno. Moj hobi je šport...odbojka...tenis...V službi imam prehrano, ki je namenjena športnikom, dopolnjujem jo z obilico sadja.
Pijača?
Hm, no ja, vse, če je dobra družba (zadržan nasmeh). Bilo je nekoč na pripravah v Medulinu. Ponoči smo se vsi igralci kradoma izmuznili iz hotela. Imeli smo se imenitno. Na povratku nas je za vrati v zasedi čakal trener. Na jutranjem treningu smo prebavili dvojno porcijo.
Kino, knjiga?
Le prvo. Všeč sta mi filma Bitka s časom in Zbiralec kosti. Igralec Denzel Washington. Rad gledam grozljivke. Ampak ne takrat, ko v kino povabim kakšno punco.
Glasba, gledališče?
Hip - hop in mengeški Špas teater.
Vrniva se k nogometu. Imaš ambicije?
Ne posebnih in nikakor ne poklicno. Stvar je kratkotrajna. Šola
MLADINCI CALCITA VICEPRVAKI SLOVENIJE
Mladinci Calcit Kamnika so na velikem finalu četverice najboljših slovenskih ekip v Slovenski Bistrici osvojili drugo mesto in s tem dosegli enega največjih uspehov mlajših kolektivnih ekip v kamniškem športu!
Na finalni turnir so Kamničani odšli povsem sproščeno, saj so že z uvrstitvijo v finale dosegli več, kot so pričakovali največji optimisti. Vendar so že z zmago na pol finalnem turnirju dokazali, da takrat, ko niso pod pritiskom, zaigrajo najbolje. V prvi tekmi so naleteli na domačo ekipo Svita in jo po odlični igri premagali z 2:0, s čimer so se že uvrstili v veliko finale. Tudi v finalni tekmi proti Fuži-narju so Kamničani začeli odlično in dobili prvi set. Na žalost pa se je nato razigral Tine Urnaut in Korošci so dobili drugi in tretji set. V četrtem setu je bila igra zopet izenačena, a je na koncu zopet zablestel Urnaut in naslov državnih prvakov je odšel na Koroško. Tudi Kamničani so imeli na turnirju kar nekaj razigranih igralcev in prav čudno je, kako ekipa, ki igra v velikem finalu državnega prvenstva, nima v svojih vrstah državnih reprezentantov.
Kamniški mladinci so s tem uspehom dokazali, da raste v Kamniku nov rod odličnih odbojkarjev, ki pa jih sedaj čaka najtežji izziv v karieri: prestop v člansko kategorijo in igranje v prvi ligi. Veseli tudi dejstvo, da bo jedro ekipe tudi v naslednji sezoni še nastopalo v kategoriji mladincev.
Končni vrstni red: 1. Fužinar, 2. Calcit Kamnik, 3. Svit, 4. Žužem-berg. Za ekipo Calcita so igrali: (na sliki od leve proti desni stojijo) Denis Zajc, Bernard Bezjek, Jure Premelč, Luka Rejc, Aljoša Kolar, Žan Bezjak, trener: Grega Hribar; (spodaj) Klemen Hribar, Aljoša Kavčič, Boštjan Tomelj, Karlo Re-isner, Nejc Kvas, Ernest Ličina.
Da pa v Kamniku zares lahko ra-
čunamo na mlade moči potrjuje tudi močan prijateljski kadetski turnir v Logatcu, kjer so Kamničani osvojili drugo mesto za igralci Bleda. S svojimi tekmami v A ligi bodo začeli ta vikend doma, na žalost pa ne v svoji standardni dvorani, saj je le ta zasedena, prav ekipa Logatca pa se ni strinjala, da bi se turnir odigral v telovadnici Športne zveze. Tako bodo Kamničani turnir odigrali v Komendi ali v novi telovadnici v Stranjah.
Začel pa se je tudi tretji del v 1. DOL. Igralci Calcita so gostovali v Murski soboti in nepričakovano gladko izgubili. Kamničani so se v zimskem premoru okrepili z igralcema iz Ljubljane Sašom Ropom in nekdaj odličnim podaja-čem Gregorjem Rozmanom. Na žalost pa tudi okrepitve niso pripomogle k prvi pomembni zmagi v gosteh, saj so Kamničani enostavno naredi preveč lastnih napak v napadu in servisu. Sicer pa so Kamničani dobro igro nakazali na močnem turnirju v Šoštanju, kjer so osvojili drugo mesto s porazom proti Šoštanju in zmagama proti Fužinarju in Salonitu.
Naslednjo tekmo bodo Kamničani igrali 28.1., ob 20.00 uri doma prav proti Salonitu, ki ga v prvenstvu še niso premagali, sedaj pa je pravi čas, da Kamničani pokažejo kaj lahko pričakujemo od okrepljene ekipe v nadaljevanju prvenstva.
Kamničanke začenjajo s tekmovanjem ta konec tedna v Mariboru, na domačem terenu pa bodo igrale 28. 1., ob 17.30, ko bodo gostile ekipo Šempetra.	Cicol.
mi je najvažnejša. Toda vseeno bi se razveselil ponudbe iz Domžal ali... ali Manchester Uniteda.
Slovenski nogomet, zdaj vroče, zdaj hladno.
Ni pravih športnih objektov. Tudi v Kamniku je slabo pomožno igrišče in tam trenira dvesto igralcev. Večji slovenski klubi vozijo še kar, manjšim uhajajo igralci, ni kontinuitete.
Telesne poškodbe so sestavni del športa...
Ne vprašajte! Imel sem zlom ključnice, poškodbe kolen in gležnjev, nisem pa izgubil volje.
Kaj ceniš v življenju?
Odkritost. Spoštovanje osebnosti, ki želijo biti v življenju uspešne kljub težkim okoliščinam, v katerih se najdejo. Priznavam avtoriteto tistih, ki so si to pridobili z izkazanimi zaslugami.
Tvoj življenjski moto?
(Po daljšem premisleku): vsako odločitev pretehtam z dobre in slabe strani. Težim k dobremu.
Tak je Matej Habjanič. Zgleden naslednik tistih, ki so v Kamniku jeseni 1920 začeli z igro, ki se ji reče nogomet. In, upajmo, zgleden vzornik tistim, ki vanjo šele vstopajo.
M. MIHELČIČ
ZIMSKA VAJA POSTAJE GRS KAMNIK
Tokrat je bila malo drugačna. Trajala je dva dni in je poleg običajne vaje iskanja v plazu zasutih vsebovala tudi prenočitev v snegu D bivakiranje. Začela se je v soboto, 7. januarja, popoldne. Z avtomobili so se reševalci odpeljali do Okroga, nato pa s smučmi na nogah odšli na Menino. Do večera so prišli v okolico jezer-ca Biba, kjer so si pripravili bivake, nato pa v temi izvedli vaje iskanja zasutih s pomočjo lavinskih žoln. Sledila je noč na prostem oziroma v snegu, ki sojo vsi preživeli v redu po izreku »Kakor si si postlal, tako si tudi spal«. Zju traj so v gosti megli in rahlem sneženju odšli še do 3 km oddaljenega planinskega doma, nato pa nazaj po drugi smeri do Bibe. Vmes so vadili hojo s pomočjo naprave za GPS. V zgodnjih popoldanskih urah so se nato spustili nazaj v dolino.
Vaje seje udeležilo 21 reševalcev postaje GRS Kamnik, dva pripadnika enote gorske policije in simpatizer GRS. En član pa je bil na vaji samo v soboto. Celotna vaja je pokazala dobro usposobljenost za reševanje tudi vzelo oteženih pogojih gibanja (globok sneg) in pri slabi vidljivosti (noč in megla).
Snega je bilo več kot meter, zato so bile smuči nujno potrebne.
SPREJEM MED KAMNIŠKE ALPINISTE
Ob koncu lanskega leta, 17. decembra, je bil na Kamniškem sedlu tradicionalni alpinistični krst oziroma sprejem med kamniške alpiniste. Na njem je bilo več kot 50 članov AO Kamnik in udeležencev letošnje alpinistične šole. Tokrat so ga uspešno prestali vsi trije kandidati: Primož BAJDE, Miha BOGATAJ in Igor URANKAR, ki so tako postali tudi pravi kamniški alpinisti. Koča je bila samo zasilno odprta. Poleg tega so bile v soboto in nedeljo še vaje alpinistične šole, tura na Kamniškega Dedca, v soboto pa še praktični del tečaja varnejše hoje pozimi v planine.
Bojč
Novo sprejeti alpinisti so morali med drugim pokazati tudi svoje pevske sposobnosti.
Kulturno umetniško orientalsko društvo
Bayani vabi v
tečaje orientalskega plesa:
začetni tečaj, vsak četrtek od 18.30 do 20.00 nadaljevalni tečaj I, ponedeljek 18.45 - 20.15 in nedelja 20.00-21.30 nadaljevalni tečaj II, nedelja 18.00 -19.30 Napovedujemo vikend plesne delavnice:
Tri bal style, Saidi - ples s palico, Baladi
Vsi tečaji potekajo v Domu Kulture Kamnik s pričetkom v januarju! Več inf.: 041 826 372 ali 041 938 074 www.kuod-bayani.com
12	19. januarja 2006
MED MLADIMI
Kamniški OBČAN
Naj bo vsem toplo
V	zadnjem lanskem »oglašanju« smo omenjali novoletne zaobljube in se pohvalili s številom projektov, ki jih je ŠKK pripravil v posameznih mesecih. In kdo noče biti v novem letu še boljši, uspešnejši, bolj kreativen in zabaven kot prejšnje leto? Prvi, ki bi temu stavku pritrdili, so aktivisti Študentskega kluba Kamnik.
In kaj vse ste že vi naredili v prvih treh tednih leta 2006, da bi bili boljši in srečnejši? Ste že začeli uresničevati novoletne zaobljube, ali so se spet pojavili moteči dejavniki: jutri pa res začnem, danes je premrzlo, včeraj mi je las stal postrani in podobni ostali izgovori, ki jih s pridom uporabljamo iz dneva v dan, iz meseca v mesec in že je pred nami december...
Dovolj tečnarjenja, gotovo sem prebudila vsaj malo slabe vesti - če ne pri vas, pa pri sebi. Ampak nič še ni zamujeno! ŠKK še vedno pričakuje svoje člane v prijetno toplih klubskih prostorih na Glavnem trgu. Da vam še bolj pogrejemo že tako mrzle zimske dni, smo pripravili potopisna predavanja o toplih, sončnih, eksotično tropskih potovanjih po našem Modrem planetu.
V	prejšnjem tednu ste si lahko ogledali čudovito predavanje o Maleziji, Borneu in Bruneju popotnika Senada Osma-naja. V januarju si boste lahko v Matični knjižnici Kamnik ogledali še čare Ekvadorja in njegovega prvotnega prebivalstva - Indijancev. Kaj več o njih nam bo zaupala Andreja Jernejčič.
Velika večina se nas ob misli na poletje še vedno sprašuje kakšna je zima brez smučanja in sankanja. ŠKKjevci ne pozabimo na to - vsako sredo ob 17.00 uri iz centra mesta odpelje kombi osem smučarjev in voznika v Kranjsko Goro na »slavno nočno«, kjer se po belih strminah podimo do 22.00 ure. Na poti domov so vsi deležni kulinaričnih užitkov.
Vsi ostali, ki bi se poleg smučanja radi še nasankali - v drugi polovici januarja. Več o tem si preberite na spletni strani, kjer najdete tudi aktualni nagradni natečaj za vse računalniške umetnike. Vsem ostalim, ki se radi sproščate na manj športen način, pa priporočamo DNK 2006 »Kultura spalnega naselja«. Vse dodatne informacije na vvvvvv.stu-dentski-klub.com.
Imejte radi sebe in druge, naj vam bo pri srcu toplo kljub mrzlim temperaturam!
MIRTA KADIVEC pr-kamnik@studentski-klub.com
www,»tudgnUkl-klub.com
31 j
n
oc
a 11

mi.
ri
mai
rti
1U
Učenci in starši skupaj ustvarjali v delavnicah, na prireditvi so se predstavili mladi glasbeniki, igralci in plesalci
V soboto, 3- decembra, so učenci in zaposleni OŠ Šmartno na široko odprli vrata šole. Predpraznično vzdušje so skušali pričarati ob skupnem ustvarjanju s starši v delavnicah. Izdelovali so božično-novoletne čestitke, sveče in svečnike, zvezde iz žice in božična drevesa.
Delu v delavnicah je sledila prireditev Iskrice v očeh. Predstavili so se otroški in mladinski pevski zbor, plesni krožek, dramski krožek s prikupno igro TV Kisla kumarica, nastopili so mladi glasbeniki v okviru ansambelske igre. Svoje želje so ob prihajajočih praznikih trem decembrskim možem zaupali prvošolčki, za konec pa se je predstavila še glasbena šola iz Kamnika.
Sara Drolc, Nuša Suhoveršnik in Maruša Žibert, učenke 5. a razreda, so bile nad delavnicami navdušene: »Naše izdelke bomo odnesle domov in jih podarile sorodnikom ob praznikih. Želimo si še več takšnih delavnic in prireditev, kjer lahko skupaj s starši ustvarjamo in se zabavamo.« Predsednica šolskega sklada Martina Tomšič se je ob tej priložnosti zahvalila vsem, ki so darovali in ki darujejo v šolski sklad: »Z vašo pomočjo se bo prižgala še kakšna iskrica v očeh naših učencev.« Ravnateljica OŠ Šmartno Jožica Hribar se je po prireditvi staršem zahvalila za obisk in sodelovanje ter vsem zbranim zaželela srečno novo leto 2006.
NATAŠA SAFRAN
druge praznične okraske.
MLADI GASILCI USPEŠNO
ZAKLJUČILI LETO 2005
Če hočeš imeti podmladek, moraš z mladimi veliko delati. Tega se v Gasilski zvezi Kamnik in Gasilski zvezi Komenda dobro zavedamo. Z mladimi delamo skozi vse leto. Med seboj tekmujemo v športnih in gasilsko športnih disciplinah. 16 društev Gasilske zveze Komenda in Gasilske zveze Kamnik se bori v osmih gasilsko športnih tekmovanjih. Tekmovali smo v smučanju na Osovju, v namiznem tenisu v Motniku, gasilski kviz smo imeli v Kamniku, v ro-lanju smo se pomerili v Špitaliču, nogomet smo igrali v Nevljah, orientacijski tek je potekal na Selah pri Kamniku, za zaključek pa smo se pomerili v metanju pikada v Mostah pri Komendi.,
Najpomembnejše pa je gasilsko tekmovanje, ki je letos potekalo v Komendi. Celo leto smo pridno trenirali in se pripravljali na tekmovanja. Udeležili smo se tudi kviza Društva mladi gasilec v Moravčah, regijskega tekmovanja gasilskih disciplin v Domžalah, orientacijskega teka na Savi pri Litiji in regijskega kviza v Moravčah. Včasih smo se vračali s tekmovanj veseli, včasih tudi malce žalostni, vedno pa pripravljeni na nove izzive. Eno od pomembnih druženj je letovanje na morju. Letos je 116 mladih gasilcev s 16 mentorji letovalo v Poreču. Ob zaključku leta
prejmejo tri najboljše društva pokal za skupno uvrstitev. V letu 2005 je bilo najboljše PGD Motnik, drugo mesto je zasedlo PGD Gozd in tretje PGD Komenda. To je poplačilo za celoletni trud mladih in tudi mentor-
jev, ki jih treniramo in spremljamo na tekmovanja.
Ob koncu leta bi se rada zahvalite za sodelovanje vsem mladim gasilcem, saj so oni porok, da se bo naše delo nadaljevalo, vsem mentorjem in gasil-
cem, ki so nam pomagali pri delu, ter vsem sponzorjem, ki nam omogočajo, da lahko treniramo in se udeležujemo tekmovanj.
Srečno 2006. Na pomoč!
Mentorica mladine MIHAELA POGLAJEN
Mladi gasilci se pomerijo med seboj v različnih športno-gasilskih disciplinah, med njimi tudi v pikadu.
DIJAKI EVROPSKEGA ODDELKA V LONDONU
Kamniška gimnazija drugošolcem že vrsto let v okviru obveznih izbirnih vsebin ponuja tudi izlet v London. Kot mnogim našim predhodnikom je bil letos ponujen tudi nam, dijakom 2.D evropskega oddelka.
V novembru se je 28 dijakov s profesoricami Ljubo Vute, Katjo Balantič in Tatjano Cvrtila zbralo na brniškem letališču. Nekateri še zaspani, drugi budni, a vsi v pričakovanju novih doživetij. Že na začetku, ko smo pristajali na letališču v Gatwicku, smo skozi okna letate občudovali čudovito deželo, ki je kar čakate, da jo raziščemo. Tako smo se po prihodu odpeljali na ogled mestnih znamenitosti. Ogledali smo si znamenito St. PauVs Cathedral, ki s svojo velikostjo in veličastnostjo jemlje sapo. Povzpeli smo se po 530 stopnicah do vrha Golden Gallen, od koder je čudovit razgled na City in se ustavili v skrivnostni Whispering Gallerv. Še isti dan smo si ogledali angleški parlament, Big Ben, Cenotaph, 10 Dotvning Street, Tate Modern, Millennium Bridge in se peljali z British Airways London Eye.
Naš program je bil izjemno bogat. K tem je prispeval tudi obisk kolidža v Old Coulsdonu v bližini Londona. Nekaj dijakov je o tem obisku podalo tudi kratke izjave.
Katarina ULEN in Matevž KIRBUS:
»Ob besedah angleški kolidž mnogo ljudi pomisli na stroge profesorje, dijake v uniformah, starodavne stavbe, kot na primer v filmih o Harryju Potterju. Vendar pa smo se sami prepričali, da temu ni tako.«
Nova izkušnja: na podzemni v Londonu.
Nastja KAJIŠ:
»Bite je zelo zanimiva izkušnja. Predvsem zato, ker je pri njih veliko stvari drugačnih. Dijaki svoje profesorje kličejo po imenu, zaradi varnosti okrog vratu nosijo tudi izkaznice s svojimi slikami, naštete pa bi lahko še mnogo drugih zanimivih stvari. Med obiskom smo dve uri prisostvovali tudi pri pouku. S sošolko sva se udeležili pouka grafične tehnike, pri čemer sva skupaj z gostitelji ustvarjali napise v različnih grafičnih tehnikah.«
Špela BERLEC:
»Z dvema sošolcema in profesorico smo se udeležili pouka drame. Dijaki so nas toplo sprejeli. Najprej smo se ogreli in se šli nekaj zanimivih igric. Kasneje je vsak izmed dijakov odigral določen prizor iz igre, ki jo bodo zaigrali v mesecu maju. Pri pouku mi je bilo zelo všeč in bi z veseljem tudi sama hodite k takim uram.«
Zapisali: U.L. & K.K.
Mestovanje	^
Okovano v led in zasneženo se je tik pred koncem starega leta na obnovljenem Trgu svobode zgodilo Mestovanje v organizaciji Mladinskega sveta Kamnik, pravi zimski festivalček, prispevek k oživljanju zaspanega mestnega jedra.
Program je ponujal predstave za otroke, koncerte skupin Kar Češ Brass Bend, Arche in Ante Upedanten Bande, za večerno dogajanje v starem rovu pod Malim gradom pa so skrbeli The Edge, ZooLand, DJ-a iz Trbovelj, Kepa, za poslastico pa še Pravljično re-šetanje Radia Študent. Vsak dan se je oglasil tudi Dedek Mraz.
Zaradi sneženja in mraza nismo mogli pričakovati množic obiskovalcev, zato smo z obiskom v vsakem primeru zadovoljni. Trg svobode seje izkazal za odličen prireditveni prostor, v festival sta se vključila tudi oba gostinska lokala. Nekaj prireditev se je začelo z zamudo, ki jo je povzročil novo zapadli sneg, a so najhrabrejši gledalci kljub vsem vremenskim neprilikam vedno dočakali nastopajoče.
Mestovanja je konec. Kljub trudu je prireditev nekako obšla večino meščank in meščanov. Morda predrzen projekt za še vedno speče mesto, a nekje je treba začeti tudi pozimi. Hvala vsem, ki ste prišli.
Mladinski svet Kamnik
X_______________:________________________________/
Šolarji radi skrbijo za ptice
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kamnik vsako leto med dnevi narodnih noš v kleti osnovne šole Toma Brejca prireja tradicionalno razstavo ptic. Ker so delavci in vodstvo šole tako prijazni, da nam dovolijo uporabo njihovih prostorov in hranjenje nekaterih pripomočkov za razstvo na njihovem podstrešju (da ne bo pomote, na podstrešju hranimo kletke in ne ptic), smo se odločili, da se jim ob koncu leta zahvalimo.
Obiskali smo jih 23. decembra, a ker smo bili že malo pozni, so nas pričakali le še šolarji prvih treh razredov devetletke, ki so se udeležili podaljšanega bivanja, njihove učiteljice in ravnateljica. Podarili smo jim ptičjo hranilnico ter vrečo sončničnih semen in z darilom na obraze razposajenih malčkov pričarali velike nasmeške. V zahvalo so nam zapeli pesmico o ptičih in obljubili, da bodo vso zimo polnili krmilnico in tako hranili lačne ter premraže-ne ptičke. S pomočjo prijaznih učiteljic so krmilnico hitro napolnili in jo postavili na okensko polico, uspeh je bil viden takoj, saj so hitro priletele prve siničke.
Otroci so pokazali veliko zanimanja za delo našega društva in veliko si jih je jeseni ogledalo tudi našo razstavo, zato verjamemo, da ptiči to zimo okoli osnovne šole Toma Brejca ne bodo lačni.
DVVP Kamnik
v
:ence
v
In 14 parov ilatosoročenčev
Nadvse slovesno je bilo decembrsko srečanje v Društvu upokojencev Kamnik, saj so pripravili sprejem kar štirinajstih parov zlatoporočencev in dveh parov bisernoporočen-cev.
Prazovanju primeren kulturni program je bil slavljencem in številnim zbranim zelo po godu.
Sprejema so se poleg društvenih predstavnikov udeležili še župan Tone Smolnikar, novinarji, prišli so tudi sorodniki
Ivana in Albin Jevšnik,
poročena 12. novembra 1955, s Kovinarske 10/b.
V zakonu sta dobila tri otroke, prišli so tudi že 4 vnuki in 2 pravnuka. Zdravstveno nista najbolje, a se kljub temu ukvarjata z mnogimi aktivnostmi: Albin z ribištvom, je ljubitelj narave, Ivanka pa ljubi vrt, rože in je že dolga leta (preko 30 let) izredno aktivna v invalidski organizaciji, v Zvezi borcev in drugih.
Marija in Simon Klemen,
Zakonci Hančič, Jevšnik, Klemen, Oražem
in znanci slavljencev.
Petdeset let so skupaj preživeli zakonci (na fotografijah vselej z leve) Frančiška in Janez Hančič, poročena 17.9.1955, iz Soteske 93. V zakonu so se jima rodili trije otroci, prišlo pa je že šest vnukov in dva pravnuka. Spoznala sta se na neki ohceti, kar ju je pripeljalo do skupnega življenja. Sedaj se ukvarjata s priložnostnimi deli, Janezu »leži« rez-
poročena 30.6.1955, iz Kolarjeve ulice 2 v Mekinjah. Povedala sta, da imata dva otroka in tri vnuke. Z zdravjem sta zadovoljna, rada vrtnarita in opravljata druga dela okoli stanovanja. Lepi so spomini na njuno prvo srečanje na veselici v Šmartnem.
Jožefa in Vladislav Oražem, poročena 17. septembra 1955. Njune oči so se srečale v tovarni Stol, kjer sta bila zapos-
talcev 22. Imata dve hčerki in tri vnukinje. Prvič sta se srečala na vlaku Kamnik-Ljubljana. Rada obdelujeta vrt in rože. Zelo sta bila vesela rojstva otrok in vnukinj ter vselitve v hišo.
Ana in Franc Primožič,
poročena 24. septembra 1955, iz Parapatove ulice 9. Zdravje, pravi Ana, je za silo, rada pa plete in spremlja TV. Franc pa se počuti zelo zdrav, ukvarja se s športom, največ s smučanjem in obiskovanjem gora. Njuno usodno prvo srečanje je bilo na fis-kulturnem tečaju v nižji gimnaziji. Nadvse sta se razveselila rojstva prvega vnuka.
Mira in Alojz Radej, poročena 26. novembra 1955, iz Streliške ulice 19. V zakonu sta se jima rodila dva otroka in tudi štirje vnuki so že prišli. Počutita se kar dobro in sta z zdravjem zadovoljna. Prvič sta se srečala na železniški postaji na Grabnu. Veseli ju delo na vrtu, zanimivo pa je tudi gospodinjstvo. Med zelo srečne dogodke uvrščata praznovanje zlate poroke.
Francka in Rudolf Sedu-
šak, poročena 10. septembra 1955. Imata dva otroka in že tudi tri vnuke, ki jima krajšajo čas. Srečala sta se na vasi, z veseljem obdelujeta vrt in tudi gospodinjstva se veselita.
Za Francko in Rudolfa je bil srečen dogodek praznovanje zlate poroke. Stanujeta v Kam-
vila BISERNO poroko - 60
let skupnega življenja:
Alojzija in Andrej Pančur, poročena 4. novembra 1945, iz Oševka 19, trenutno živita v Domu starejših občanov. V zakonu sta dobila 5 otrok in že 10 vnukov ter 8 pravnukov. Njuno prvo srečanje sega v čas vojne, v partizane. Med najsrečnejše dogodke vštevata rojstva otrok, vnukov in pravnukov.
Nada in Andrej Premelč,
Bisernoporočenci Premelč in Pančur
Zlatoporočenska para Sodnik in Vrankar
poročena 1. oktobra 1945, sedaj stanujeta v Jurčičevi 21, Kamnik. Vesela sta bila rojstva
svojih dveh otrok in dveh vnukov. Ukvarjata se z različnimi deli ob hiši, zlasti na vrtu. Pr-
vič sta se srečala med vojno v taborišču v Štarunbergu v Nemčiji.
Zakonske pare, ki se zaradi različnih razlogov niso mogli udeležiti srečanja, smo pred novim letom obiskali na domovih.
Razpoloženje na srečanju je bilo prešerno, srečno in zanimivo. Pevke - Predice so slavljencem zapele vrsto domačih pesmi, folklorna skupina je zaplesala več plesov, ob zaključku pa so folkloristi zaplesali prvi ples z jubilanti.
Predsednik društva Stane Simšič in župan Tone Smolnikar sta vsem čestitala. Julka in Jožica, sta izročili priložnostna darilca, Marinka pa je dogodke spravila v fotografski objektiv.
STANE
SREČANJE »BISTRIŠKIH OTROK«
Objavljamo potrebe po delavcih
-	3 delavci brez poklica (moški)
za delo v klavnici in opravljanje pomožnih del
Od kandidatov pričakujemo voljo do dela v klavničarstvu in zmožnost opravljanja fizičnih del
-	3 delavce v razsekovalnici (moški)
Od kandidatov pričakujemo izobrazbo -kvalificirani mesar ali kuhar, lahko tudi priučen mesar ali kuhar z daljšo prakso.
Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za določen čas 4 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave pošljite na naslov: Meso Kamnik d.d., Korenova c. 9, 1241 Kamnik.
Razpis velja 8 dni po objavi.
Zakonski pari Pančur, Primožič, Radej, Sedušak
niku, Pot na Poljane 10.
Slavka in Ivan Sodnik, poročena 16. julija 1955, iz Vrhpolja 155. Dobila sta dva otroka in že štiri vnuke ter dva pravnuka. Z iskrivimi očmi nam zaupata, da se je njuno prvo srečanje zgodilo pod Skalco v Kamniku in se tudi srečno končalo. Zdravje si želita tudi v prihodnje in se ne pritožujeta. S posebnim veseljem se posvečata vrtnim opravilom, srečna pa sta bila ob rojstvu otrok. Marija in Franc Vrankar, poročena 2. julija 1955, iz Kebetove 13. Vesela sta svojih dveh otrok in štirih vnukov. Prvo srečanje je bilo na ohceti sorodnikov. Z veseljem obdelujeta vrt in se ukvarjata z vnuki. Vselitev v hišo je bilo za Marijo in Franceta eden srečnejših dogodkov.
Poleg zlatih zakonskih parov sta se povabilu z veseljem odzvala dva zakonska para, ki
Zlatoporočenca Humar s plesalci folklorne skupine in predsednikoma DU Kamnik. sta v letu 2005 sla-
ljanje, oba pa zanimajo zajčki, kokoši, dela na vrtu in v gospodinjstvu.
Marija in Štefan Humar,
poročena 12. novembra 1955, iz Jamove 4, sta se še posebej veselila sprejema. Ponosna sta na svoje tri otroke in 8 vnukov. Zdravstveno se ne pohvalita preveč, z nasmehom pa povesta, da sta se prvič srečala na ulici pred Slatnarjevo tiskarno. Ukvarjata se z vnuki, vrtom, rožicami, Štefan pa še z lovstvom.
lena. Vlado je z zdravjem zadovoljen, Jožefa pa ne najbolje. Različne dejavnosti jima zapolnjujejo delovne dneve. Zanimajo ju rože, ptiči raznih vrst, Vlado pa je še lovec in zbiralec starin, pohvali se lahko kar s sto različnimi urami. Stanujeta v Šmarci, Bistriška 17.
Rada se spominjata rojstva sina in vselitve v hišo, vesela pa sta obeh vnukov.
Gabrijela in Slavoljub Pančur, poročena 29. oktobra 1955, iz Mekinj, Cesta treh
Danes si redko kdo zna predstavljati, kako je peš hoditi v šolo šest do devet kilometrov v dežju, snegu, včasih pa tudi v vročem soncu. Družba, zbrana 2. decembra v Domu v Kamniški Bistrici, si zna to še danes zelo živo predstavljati.
Zbralo se je namreč 26 »bistriških otrok«, ki so najprej peš, mnogo let pozneje pa z avtobusom ubirali pot v šolo. Najprej v osnovno šolo v Stranjah, nato pa so
jih življenjske poti odnesle vsakega na svojo stran.
Srečanje so organizirala Uršiče-va dekleta: Olgi, Lenca in Marinka. Že na vabilu je pisalo, da mora vsakdo s seboj prinesti inštrument, ki ga zna igrati. Res je bilo tako! Skoraj nemogoče si je predstavljati kakšne talente je dala Bistriška dolina. Srečo s Kopišč na kitari in orglah, Jurjev Joža in Marinka na harmoniki, pa seveda Bojan na bendju. Priredili so pra-
vi Bistriški žur, ki so ga nekaj desetletji nazaj znali prirediti le ta pravi Bistričani.
Veliko lepih spominov na poti
v	šolo in iz nje je bilo obujenih, prav tako mnoge zgodbe o izgubljenih torbah, pa o vseh dogodivščinah iz tistih časov, ki smo se jim vsi iz srca nasmejali.
Nekateri se niso srečali že več kot trideset let, najstarejša udeleženka je bila stara 64 let. Zanimivo je bilo poslušati življenjske zgodbe posameznikov.
Večer se je hitro spremenil v jutro 3. decembra, ko sta Mara in Tone praznovala svoj rojstni dan. Rojena sta bila prav v Domu v tako imenovani sobi dva, kjer je danes točilni pult. Kot se za rojstni dan spodobi je bila tu torta in svečke in vse kar sodi zraven.
Čas je zelo hitro minil ob petju, plesu po klopeh in pod mizami, kot v starih bistriških časih. Vsi udeleženci so obljubili, da se naslednje leto spet srečajo.
»Bistriški otroci«, ki so se udeležili srečanja pa so bili: vsi trije Jur-jevi otroci: Jože Romšak, Mimi Udovč in Jure Romšak; Gradiško-
vi	otroci: Angelca Jeras, Vera Čebašek, Tone Gradišek in Mari Rebolj; Janez Uršič in Štritofovi otroci: Andrej, Miro, Marko in Tone. Pa Ratko Kuhar, Izidor in Marička Klemenc, Žagarjeva Srečo in Marička. Prišli so tudi Darinka Burgar, Nada Senčar, Bojan in Stane Švigelj ter Mirko Hajšek in glavne organizatorke srečanja Olga Berdnik, Helena Štirn in Marinka Hribovšek.
DRŽAVNE SUBVENCIJE
V	LANSKEM LETU IN
V	PRIHODNJE
Z namenom zmanjšanja toplogrednih plinov in onesnaževanja okolja država s subvencijami oz. nepovratnimi sredstvi vzpodbuja učinkovito rabo energije (URE) in uporabo obnovljivih virov energije (OVE). Državnim razpisom AURE se je že leta 2003 kot ena redkih ozaveščenih pridružila tudi Občina Kamnik in minula leta svoje občane dodatno vzpodbujala k investicijam v OVE (sončni kolektorji, toplotne črpalke, kotli na biomaso), lani pa tudi k URE (zamenjava slabih oken s toplotno izolacijskimi). Višina razpisanih občinskih subvencij je lani znašala 3.000.000 SIT.
Na občinski razpis 2005 je do roka za prvo odpiranje 15. junija prispelo 27 vlog, do drugega, ki je bil 17. oktobra, pa še 49.
Na prvem roku je bilo 20 vlog popolnih, 6 nepopolnih, 1 pa ni izpolnjevala razpisnih pogojev. Po dopolnitvi nepopolnih vlog je komisija po razpisnih kriterijih vlagateljem izračunala pripadajoče subvencije (v enem primeru je bil opravljen tudi kontrolni ogled) in predlog posredovala županu. Skupna vsota tako razdeljenih vzpodbud je znašala 2.128.821,00 SIT.
Na drugi rok je prispelo še 49 vlog, a le 35 pravilno vloženih, od teh 12 popolnih, 22 nepopolnih, 1 pa ni izpolnjevala razpisnih pogojev. Nepopolne vloge so morali vlagatelji dopolniti. Ker sredstev za vse ni bilo dovolj je morala komisija uveljaviti kriterij vrstnega reda prispetja posameznih vlog. Subvencijo je tako dobilo le še prvih 17 vlagateljev iz drugega roka (859.396,00 SIT), za ostale upravičence pa županu predlagala, da lahko z isto vlogo kandidirajo prihodnje leto, če bo razpis. Predvidoma bodo tem vlagateljem finančna sredstva dodeljena iz proračunskih sredstev v letu 2006, ponovno pa bodo lahko kandidirali tudi tisti, ki so vloge nepravilno vložili in te iz formalnih razlogov niso bile obravnavane.
Na državnem nivoju (subvencije AURE) so bili, kot že nekaj minulih let, trije razpisi za vzpodbujanje OVE in URE v gospodinjstvih.
Na prvem, za solarne sisteme in toplotne črpalke, so evidentirali 1.618 pravočasno prispelih vlog. Na treh odpiranjih je bilo odprtih 1.520 vlog, preostale so bile prosilcem vrnjene, ker je zmanjkalo sredstev. Razpis je bil objavljen 18. februarja in zaključen že 6. maja. Odobrenih je bilo 1.427 vlog, razdeljenih pa vseh 177 milijionov tolarjev iz razpisa.
Na drugem, za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih, je bilo za kotle za centralno ogrevanje na polena, pelete in sekance razpisanih 50 milijonov tolarjev. Za vsa tri odpiranja so evidentirali 170 pravočasno prispelih vlog. Razpis je bil objavljen 18. marca in zaključen 10. maja, ker so bila razpoložljiva sredstva razdeljena.
Na razpis za obnovo stanovanjskih stavb, zgrajenih do leta 1981, so prejeli 650 vlog in jih odobrili 360. Razpis je bil objavljen 18. marca in zaključen 6. oktobra, ko je bilo razpisanih 100 milijonov tolarjev razdeljenih.
Za tiste, ki nameravate kandidirati na razpisih, pa sledeče: državni razpisi so običajno objavljeni februarja in v začetku marca, občinski nekoliko pozneje. Iz že navedenega je razvidno, da na nekaterih zelo kmalu zmanjka denarja, zato je z vlogo potrebno pohiteti. Praksa iz preteklih let je, da lahko na razpisih kandidirajo vsi, ki jim je bila vloga z uradnim spremnim dopisom vrnjena, ker je zmanjkalo sredstev, in vsi, ki z računi o izvedbi lahko dokažejo tozadevna
Skodlarstvo s.p. Koželj Bojan Stahovica 29a, tel.: 031/652-889
iščemo
MIZARJA ALI TESARJA
Pogoji: ustrezna izobrazba, potrdilo o nekaznovanosti, vsaj 2 leti delovnih izkušenj
Nudimo: delo v delavnici in na terenu, redno plačilo, redno zaposlitev
Zobozdravstvena
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9b-12h
investicijska vlaganja po zaključku lanskega razpisa.
Razpisi bodo objavljeni v UL RS ter na spletnih straneh www.kamnik.si oziroma www.qov.si/aure. v nekaterih sredstvih javnega obveščanja, nanje pa opozorimo tudi v tej rubriki.
Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o obnovljivih virih energije in ukrepih za učinkovito rabo energije in vode (ogrevanje, izolacije) ter subvencijah dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23 (TIC v tržnici), tel. 8318-191, vsak torek od 17. do 20. ure.
Z decembrom 2005 je prevzel svetovanja v ESP Kamnik energetski svetovalec Danijel Lisičič, univ. dipl. inž. grad. V izogib čakanju v vrsti priporočam občanom predhodno najavo obiska na njegov telefon 031/643 737.
ENSVET, ESP KAMNIK Ivo Gašperič, univ. dipl. inž. str.
energ. svetovalec
06
anuar
četrtek, 26. januar 2006 ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE ARVEN ŠAKTI KRALJ SZOMI
fotografska razstava, glasbeni program: Kontrabant
petek, 27. januar 2006 ob 19:00 VSE NAJBOLJŠE MOZART
koncert, učenci Glasbene šole Domžale
sobota, 28. januar 2006 ob 10:00 Po bratih Grimm: ŽABJI KRALJ
lutkovna predstava, Mini teater, Ljubljana
nedelja, 29. januar 2006 ob 18:00 Milan Grgič: SARMICA
komedija, Moj teater
'55
1
o
•o
ponedeljek, 30. januar 2006 ob 20:00 SIMFONIČNI ORKESTER SREDNJE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE LJUBLJANA
koncert, dirigent: Tomaž Habe
sobota, 11. februar 2006 ob 10:00 Po motivih pesmi Daneta Zajca: BELA MAČICA lutkovna predstava, Gledališče Labirint
INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Društvo
JOGA
v vsakdanjem življenju Domžale
vabi k vpisu od 16. januarja do 1. februarja.
DOMŽALE: v stari OŠ Venclja Perka (za bivšo knjižnico), ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 20. ure: KAMNIK: v OŠ 27. julija (zraven policije), na Tomšičevi 9, ob ponedeljkih in sredah, od 19. do 20. ure, in v Šolskem centru Rudolfa Maistra, ob ponedeljkih, od 18. do 19. ure.
Sistem »Joga v vsakdanjem življenju« je primeren za vse generacije in je namenjen:
•	doseganju in ohranitvi zdravja,
•	razvijanju ustvarjalnosti in volje do življenja,
•	preprečevanju številnih bolezni,
•	doseganju harmonije, notranjega miru in jasnosti,
•	obvladovanju slabih lastnosti, odvisnosti in strahov,
•	razvijanju sposobnosti in talentov,
•	razvijanju osebnosti In zavesti.
Informacije:
na telefonu 031 231 440, od ponedeljka do petka, od 11. do 14. ure, in na www.joga-v-vsakdanjem-zivljenju.org/domzale/
Jogo v vsakdanjem življenju Je neprofitna. humanitarna in nevladna organizacijo
MATIČNI PODATKI ZA NOVEMBER - DECEMBER
NOVEMBER:
SMRTI:
-	GVERGVEK AVGUŠTINA, Stahovica 20C, upok., stara 78 let
-	PUST TADEJA, roj. Pajk, Kamnik, Groharjeva ul. 18, stara 46 let
-	DROLC BRIGITA, roj. Spruk, Špitalič 14, stara 36 let
-	LUKANEC FRANCE, Križ 74, star 71 let
-	KREGAR IVANA, Vrhpolje pri Kamniku 169, upok., stara 80 let
-	NOGRAŠEK PAVLINA, roj. Blatnik, Kamnik, Pot na Poljane 6, upok., stara 92 let
-	LAVRAČ JANKO, Moste 120, upok., star 65 let
-	KOLENC BOŽIDAR, Šmarca, Kolenčeva pot 13, upok., star 65 let
-	TOPOLNIK MIROSLAV, Moste 43E, upok., star 73 let
-	BRIŠNIK JANEZ, Kamnik, Podgorska pot 12, upok., star 73 let
POROKE:
-	GOLOB TADEJ, Kamnik, Perovo 15B, star 27 let in SPRUK BARBARA, Godič 57, stara 27 let
ZLATA POROKA- 50 let
-	RADEJ Alojzij, roj. 01.06.1933 v Ljubljani, stalno bivališče Kamnik, Streliška ul. 19 in RADEJ Miroslava, roj. Grum 08.02.1935 v Kamniku, stalno bivališče Kamnik, Streliška ul. 19.
DECEMBER:
SMRTI:
-	ŽAGAR VEKOSLAV METOD, Mekinje,Cesta treh talcev 15B, upok., star 95 let
-	MALEŠIČ PAVLA, Mekinje, Neveljska pot 18, upok., stara 100 let
-	LAH FRANCA, roj.Zadrgal, Klanec 3, stara 72 let
-	SKENDER FRANC, Bruhanja vas 27, upok., star 81 let
-	BEVC FORTUNAT, Gornji Grad, Rore 7, star 50 let
-	ČEBUL JULIJANA, roj. Dežman, Breg pri Komendi 7, upok., stara 83 let
-	ZMRZLIKAR PETER, Komendska Dobrava 12, upok., star 83 let
-	KOŽELJ MARIJA, roj. Škrjanec, Kamnikjurčičeva ul. 25, upok., stara 83 let
-	VRVIŠČAR MARKO, Ljubljana, Savlje 1A, star 32 let
-	ŠKRJANEC AVGUŠTIN, Kamnik, Žale 1, upok., star 94 let
-	PODJED IVANA, roj. Antlej, Godič 58, upok., stara 91 let
-	BOLTAR ALFONZ, Kamnik,Ul.Ljudevita Stiasnyja 6, upok., star 77 let
-	ZAMEJEN STANISLAV, Bistričica 21, star 78 let
-	VOLOVŠEK SILVESTER, Stahovica, star 68 let
-	UČAKAR APOLONIJA, roj. Trobevšek, Vrhpolje pri Kamniku 44, upok., stara 97 let
POROK V MESECE DECEMBRU NI BILO.
MALI OGLASI:
KUPIM starejšo kmečko hišo ali gradbeno parcelo na območju Tuhinjske doline. Tel.: 041/696-866.
PRODAJA
ODPADNIH
DRV.
Tel.: 031/652-889.
INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57,041/322-571.
RAČUNALNIKI
nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov
I Prodaja na obroke!
TECH d.0.0., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.0.0. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega | y>najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge m a voljo Neprekinjeno LNoč in Dan!

ti
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
hitro, kvalitetno, s posluhom
DVORJE št 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
Omahnile pridne so roke, ostalo ljubeče srce, zaprla trudne je oči, a v srcih naših še živi...
ZAHVALA
V 79. letu se je nenadoma od nas poslovila naša draga mama, stara mama, babica, prababica, tašča in teta
ANA GALIN
iz Krivčevega v Črni
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo z nami pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred, organistki ga. Karli in pevcem za lepo petje in vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Žalujoči: vsi njeni
Decembra 2005
ZAHVALA
Nenadoma je v 69. letu življenja od nas odšel naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
SILVO
VOLOVŠEK
iz Stahovice
Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše ter spremstvo našega ata na njegovi zadnji poti.
Zahvala g. župniku Matiju Selanu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem iz Stranj, g. Šinku in g. Sitarju za zaigrane melodije v slovo.
Žalujoči: vsi njegovi December 2005
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
v SPOMIN
Mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata
ANTON KLADNIK
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče.
Žena Francka in sin Bogo z družino
Januar 2006
Ko pošle so ti moči zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 96. letu nas je zapustila naša draga mama in teta
MARIJA
VRANKAR
iz Rožičnega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše, za izraze sožalja in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik, pevcem za ganljivo zapete pesmi, trobentaču ter župniku g. Kaštrunu za lep pogrebni obred in Marijini družbi Sela za ganljive besede slovesa. Žalujoči: vsi njeni Januar 2006
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce in čeprav zdaj v grobu spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 83. letu življenja se je poslovila od nas sestra in teta
MARIJA KOŽELJ
rojena Škerjanec iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in darove za sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Iskrena zahvala tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrbno nego in pomoč v času njene bolezni. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni December 2005
ZAHVALA
V 98. letu nas je na zadnji dan leta 2005 zapustila naša draga mama, stara mama, babica, prababica in praprababica, teta in svakinja
APOLONIJA
UČAKAR
roj. Trobevšek z Vrhpolja pri Kamniku
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom z Vrhpolja in Špitaliča, članom ŽPS iz Nevelj, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovane maše, dar za cerkev, podarjene sveče in cvetje, in vsem, ki ste mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala njeni zdravnici dr. Majdi Ambrož - Mihelčič ter zdravstvenemu in reševalnemu osebju za vso pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se duhovnikom Vinku Podbevšku, Jožetu Kovačiču in Francu Hočevarju za doživeto sveto mašo z nagovorom. Izbrane, lepo zapete pesmi moškega kvarteta in orglanje pod prsti Dominika Krta ter trobilci so zelo polepšali zadnje slovo. Posebno zahvalo pa izrekamo Marinki Mošnik, ki je v imenu krajanov Špitaliča ter Društva upokojencev Špitalič-Motnik pripravila in prebrala vrstice iz njenega življenja.
Vsem, ki ste se naše mame v času njene bolezni ali ob slovesu spomnili, iskrena hvala.
Vsi njeni
Kamnik, Kranj, januar 2006
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancev je zasula že lopata!
Odprta noč in dan so groba vrata;
AV dneva ne pove nobena prat’ka ...
(F. Prešeren)
ZAHVALA
V dopolnjenem 93. letu starosti se je tiho poslovila
MARIJA NOVAK
rojena Jeras, Hackova mama iz Golic
Ob slovesu od pokojne mame se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo krščansko slovo in pogreb, pogrebcem in praporščakom, Tunjiškemu oktetu za zapete ža-lostinke, govornici za besede slovesa, dobrim sosedom za vso pomoč in podporo in vsem, ki ste pokojno mamo pospremili k zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje, v njen spomin darovali za cvetje, sveče, maše, za obnovo orgel v farni cerkvi.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Jože, France in Ivan z družinami
Golice, Zgornji Tuhinj, januar 2006
Bolezen in trpljenje si prestala, v grobu zdaj boš mirno spala, odšla si tja, kjer ni gorja, kjer upanje ti večnost da.
ZAHVALA
V 92. letu življenja je tiho zaspala naša draga mama, babica, prababica in tašča
IVANA PODJED
iz Godiča 58
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Zarja Kovis Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso skrb in nego, g. župniku Pavletu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Mekinj, nosačem in trobentaču Marjanu Sitarju.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
Godič, Kamnik, Spodnje Stranje, Vrhpolje, Radomlje, december 2005
Beži nam čas in mi z njim, pretekel dan je spet... Oj, blagor mi, če prav živim, ne bom se bal umret! Če prav živim in vse storim, kar Bog mi zapove, me vest pekoča ne teži, me misli ne straše.
ZAHVALA
V 95. letu življenja je 20. 12. 2005 v Gospodu zaspal
GUSTELJ
ŠKRJANEC
iz Kamnika, Žale 1
Hvaležni smo vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo osebju Doma starejših občanov Kamnik, ki je v njegovi nemoči, zadnji dve leti lepo skrbelo zanj, da se je njegovo dolgo in skromno življenje mirno izteklo v večnost. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Tonetu Dularju in patru Ernestu za mašo zadušnico in pogreb. Komunalnemu podjetju Kamnik za ureditev potrebnih postopkov, pevcem Kvarteta Krt in prof. Janezu Majcenoviču za lepo petje.
Žalujoči: vsi njegovi
Veter sem, v snegu kristalna sled, sem sončni žarek, ki zori žito.
Prihajam k tebi kot nežen jesenski dež.
Sem jutranja zvezda, ptica v tihoti neba.
Bedim in v zarji te z ljubeznijo krepim.
ZAHVALA
V sobotnem jutru je v večno življenje odšla naša draga mami, sestra, teta, svakinja
SLAVI MILKOVIČ
rojena Košir z Vrhpolj pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč, za pokojno darovali za svete maše in našo mami pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku dekanu Vinku Podbevšku in g. patru Rafku Ropretu za lepo opravljen obred, organistu Francu Plahuti, neveljskim pevcem in solistki Brigiti Vrhovnik Dorič, organistu Primožu Krtu in solistki Andreji Zakonjšek, trobilnemu kvintetu, Mestni godbi Kamnik in Franciju Lipičniku. Hvala Komunalnemu podjetju Kamnik. Hvala dr. Plavčevi, sestri Emi in ostalemu zdravniškemu osebju, vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, prijateljem in vsem, ki ste našo mami imeli radi. Iskrena hvala sestri Zalki Golob in sestrični Joži Šuštar, vsakemu posebej in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam ob boleči izgubi stali ob strani. Hvala.
Katja in Uroš December 2005
Ko gledam v zasnežene planine, mi misli prinesejo spomine, da tebe Grega že 15 let med nami ni, ko ugasnila je lučka naših srečnih dni.
(ati)
V SPOMIN
GREGORJU
URŠIČU
Iskrena hvala vsem, ki se spominjate našega Gregorja, po-stojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke v spomin.
Med nami boš živel do konca naših dni.
Vsi njegovi
Stahovica, 16. januar 2006
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca irga, solza lije iz oči.
Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 18. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil naš
JAKA ROMIH
iz Volčjega Potoka
Iskreno se zahvaljujemo vsem za poslana ali izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za maše. Še posebej hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti
Vsi njegovi
December 2005

Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
V 74. letu življenja se je poslovil od nas dragi mož, oče in dedek
JANEZ
PODGORNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za nego in pomoč.
Hvala kamniškim strelcem, Strelski zvezi Slovenije in LD Mot-nik-Špitalič za poslovilne besede in spremstvo Janeza na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi Januar 2006
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
(Ps, 23)
ZAHVALA
Nenadoma in brez slovesa nas je v 75. letu življenja zapustil naš dragi mož, brat in stric
ANTON VODLAN
iz Kamnika, Čopova pot 1
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Tonetu Dularju za tolažeče besede in lepo opravljen pogrebni obred ter vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih prihiteli na pomoč in sočustvovali z nami. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo v njegov prerani večni dom. Hvala dr. Kralju za pomoč in dr. Jermanovi za dolgoletno zdravljenje, sosedoma Tonetu Seršenu in Ivanki Kladnik, Jožici Kališnik za spodbudne besede ter kvartetu Krt za ganljivo zapete žalostinke.
Žalujoči: žena Francka, bratje Slavko, Jože in France, sestre Angela, Ivanka in Anica ter ostalo sorodstvo Januar 2006
ZAHVALA
Ob žalostnem slovesu od nenadomestljivega
ALFONZA
BOLTARJA
se iskreno zahvaljujemo dr. Nadji Pfajfar in ekipi za hitro in strokovno pomoč, županu občine Kamnik Antonu Smolnikarju, predsedniku ZZB Območnega združenja Kamnik Matevžu Koširju in predsedniku LD Kamnik Marjanu Osolniku za poslovilne besede.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se zbrali na pogrebni slovesnosti, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, predvsem pa hvala predstavnikom LD Kamnik za ganljivo in pokojniku primemo slovo. Hvala njegovemu lovskemu prijatelju Tonetu Pungerčarju in sosedi Zinki Merčun za nesebično pomoč. Prav tako hvala vsem, ki ste namesto cvetja darovali za letovanje otrok Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik.
Za njim žalujemo: žena Greta, hčerka Tjaša in sin Alfonz z družinama, sorodniki in prijatelji.
December 2005
SMUČIŠČE OSOVJE
ob cesti Kamnik-Gornji Grad, vas Podlom
VABI NA DOBRO SMUKO
*	Od ponedeljka do petka NOČNA SMUKA od 17h-21h
(odrasli 1.600 sit, otroci 1.200 sit)
*	Ob sobotah in nedeljah smučišče obratuje od 9h 16h:
celodnevna karta 1.600 sit za odrasle in 1.200 sit za otroke dopoldanska (9h-13h) ali popoldanska (12h-16h) 1.200 za odrasle in 1.000 sit za otroke
ORGANIZIRAMO SINDIKALNE TEKME f IN SMUČARSKE TEČAJE (začetne in nadaljevalne)
V času šolskih počitnic od 20. do 24. 2. med 10. in 15. uro organiziramo 5-dnevne začetne in nadaljevalne tečaje.
Informacije: 041/724-493
mmmsmmtimmmmmme!!
TEHNIČNA TRGOVINA J§E|?f \je „/r
gore#» OE/	rtmovifim
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
PUBLICUS ^^pJjBLICUS
Q3YESCA ^^^^^J5J22Q52i5E!lZi2XiZ325Z3S32Z3y
NOVO OZNAČEVANJE POSOD ZA KOMUNALNE ODPADKE
V začetku februarja bomo začeli v Občini KAMNIK, najprej v Kamnik Center, izvajati preverjanje strank v gospodinjstvih in sicer: število članov gospodinjstva in velikost posod.
Neustrezne posode bomo zamenjali z odgovarjajočimi. Vse posode bomo opremili z oštevilčeno nalepko.
Po končanem oštevilčevanju posod se bomo striktno držali načela, da posod, ki ne bodo opremljene z nalepko, ne bomo praznili.
Praktičen nasvet:
Sodelujte z našimi predstavniki, ki vas bodo obiskali na domu, da bo delo čimprej in čimbolj korektno izpeljano. Če vas ne bo v času obiska doma, vam bo naš predstavnik pustil kartico z znamko, da napišete nanjo, kateri dan in ob kateri uri vas lahko obiščemo in nam jo čimprej vrnete.
Z vašim sodelovanje boste v obojestransko zadovoljstvo pripomogli k boljšemu poslovanju in omogočili reden odvoz komunalnih odpadkov izpred Vaših domov.
mi
Gradnja novih stanovanj in lokalov ob Ljubljanski cesti - stanovanja velikosti od 45 do 82 m2
POSLOVNO STANOVANJSKA OBJEKTA V DUPLICI PRI KAMNIKU
im sS-Tf' Informedjetnprodaja:
|l |/l LIZ INŽENIRING d.d., Vurnikova 2, Ljubljana, te*-:	234 40 62, www.liz-inzeniring^i
Investitor.
LIZ INŽENIRING d.d, Vurnikova 2. Ljubljana ELECTA inženiring d.o/3, mievinng Mestni trg 8, Ljubljana
HIDROIZOLACIJE
KLEPARSTVO
KROVSTVO
Peterlin Grošelj, Križ 71/a, Komenda, tel.: 041/650 200
REDNO ZAPOSLIMO
DELAVCA ZA KROVSKO-KLEPARSKA DELA
(tesar, klepar, krovec)
PRALNI STROJ WAS 1021 1000 obratov 69.900 SIT


iV	• KOVINSKI REZALNIK SIEMENS
MS63000 lfL905sit-26% 13.990SIT
MULTIPRAKTIKI od 12.600 SIT
vk<.
-n

h


ZAMRZOVALNE SKRINJE GORENJE od 53.900 SIT

•BTV GORENJE 70 cm STEREO TTX 6fc55flsit 59.900SIT
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
- BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU - NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo!
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične In pravne osebe
IH I BO/ d.o.o.
Kamnik, Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
Kamniški OBČAN
Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje
(zgradba med občinsko hišo in sodiščem)
^ 01/83 91 311 041/662 450
e-mail: sasa.mejac@siol.net
NAKUP BREZ POLOGA PRVI OBROK ČEZ POL LETA.
Primer informativnega izračuna za nakup Peugeota 206 STYL£ 1.4 16V (3 vrata). Cena vozila: 2.614.000 SIT. Cena s popustom; USODOO SIT. Znesek pologa: 0%. Mesečna anuiteta: 50.107 SIT. Doba vračanja: 54
mesecev. EOM: 83%-
Bogata serijska oprema: ABS, 4x zračna blazina, ročna kSmatska naprava, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, električni pomik prednjih stekel, centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem, deljiva zadnja Idop. stilski paket (športna zunanjost), meglenke...
ISUCBTr^tMbTbTAL
UŽITEK V DOVRŠENOSTI.
PEUGEOT
706 | Poraja - kombijem rotin w*njer. 4.3 - 8.6 V f 00 km. Emisija CO/ It 3 • 204 tfVm. S *a je smboKčna. Peugeot Fvuoc-raoje * prk!f$u je pravico do odobritve Crancrvp *» osnovi bonioeee Ponudba w*ja n vsa wna dobavljena do 28.22006.
Ob	pogrrfrr se pretijo strotti obdeave pasa v vit« 1% od MPC vozit*. Prvi obrok zapade čez po! leta.Vrtina obrestne mere temeni na revalorizacijskem
ndekso BUMBO* - 3 MESEČNI-V prameni spremembe revi erozijskega indeksa sc obrok spremeni. EOM je izračunan na dan 29.12.2005 to se spremeni če se spremenijo elementi oraču« ser »Mjučvje »rolke obne*ne mere in zavarovala. Naveden* 8*1 ponudbi je prtpror^ena v sodelovanju s podjetjem SKB Leasipg doo.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68
Chevrolet Kalos zdaj že od 1.599.000 SIT.
.	mo««* •
- Otvtmo ZAVROVA*« ZA mvotnouvoM« . ... | -|r
Chevrolet trenutek, ki vam bo vzel sapo


Naj vam predstavimo prvo dobro letošnjo novico: zdaj si lahko privoščite dinamičnega Chevroleta Kalosa letnik 2005 že za 1.599.000 SIT pod posebnimi leasing pogoji. Še več. Kalosa vam za prvo leto uporabe tudi registriramo, namestimo registrske tablice ter obvezno in kasko zavarujemo. Leto se je dobro začelo, kajne?
AHAC&CO., d.o.o., Domžale
Mala Loka 15, 1230 Domžale tel: 01/56 27 100
5i Mercator Center Kamnik
vabi z veselimi dogodki in odlično ponudbo
v petek, 20. januarja, ob 17. uri
Zabavna prireditev za otroke S ČARODEJEM ROM POM POM
v petek. 27. januarja, od 17. do 19. ure
Otroška ustvarjalna delavnica S TOMAŽEM HUMARJEM
v soboto. 28. januarja, od 10. do 12. ure
Zabavna prireditev s Podokničarjem in ansamblom POLJANŠEK
Brez dvoma najboljša cena!
V akciji od 19. 1. do 31. 1. 2006	sjJajčne testenine
polžki, št. 32 500 g
Mlinotest, Ajdovščina
RUSOV! Vabimo vas na ug označenih 1
»ov ter posel do 28.1.2006.