p 1 y Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 L" Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 mwammm^mmma mamesa^^mm GLAS NARODA list : slovenskih .delavcev v Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. V., tinder Act of Congress of March 3. 1870 TELEFON: CHelsea 8—«87« NO. 128. — ŠTEV. 128. NEW YOEK, WEDNESDAY, JUNE 1, 1932. — SREDA, 1. JUNIJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK ZZXX SENAT JE ZAVRNIL POZIV ZA DAVEK NA PRODAJO Novo vlado bo stvoril von Papen SPEAKER POSLANSKE ZBORNICE, K0NGRESNIK GARNER, ZAHTEVA, POMOČ ZA NEZAPOSLENE Dramatičen predsednikov nastop je presenetil za -konodajavce. — Finančni odsek je zavrnil priporočene davščine. — Davek na gazolin, plin in elektriko. — Ako bi uresničili načrte z a javne gradnje, bi dobilo v treh mesecih nad milijon nezaposlenih delo. — Nekaj je treba storiti, kajti nezaposleni že prostovoljno silijo v ječe. WASHINGTON, D. C, 31 . maja. — Danes se je pred senatom osebno pojavil predsednik Hoover ter v posebni poslanici priporočil Walshev amendment, ki določa namesto dosedanjih davščin davek na prodajo. Senatni finančni odsek je pa zavrnil tozadevni predlog z dvanajstimi proti osmim gla- TUDI ČEŠKI FAŠIST! BI RADI KRALJA Odkrita je bila zarota, da fašisti postavijo Gajdo za kralja. — Hoteli so strmoglaviti republikansko v!ado. sovom. Senatu je bila včeraj izročena prošnja, naj se obnovi debata glede davka na prodajo. Prošnjo je podpisalo petinpetdeset uglednih senatorjev. Plenum senata jo je pa zavrnil. Predsednik se je ob šestih zjutraj odločil, da nastopi osebno pred senatom, zatem ko, se je sinoči dolgo časa posvetoval z demokratskimi senatorji in gospodarski izvedenci. Ob dveh popoldne je pričel finančni odsek s svojimi posvetovanji. Člani odseka so navzlic Hoover-ievemu priporočilu, davek na prodajo popolnoma ignorirali, odobrili so pa davek na gazolin, plin in elektriko. Brez dvoma bo tudi dohodninski davek znantno zvišan. WASHINGTON, D. C., 3 I. maja. — Pred zbor-ničnim odsekom za pota in sredstva je danes nastopil kot prva "priča" speaker poslanske zbornice, kongresnik Garner ter zagovarjal, predlogo, naj dovoli $2,300,000 za odpravo neznosne bede. — Svrha njegove predloge je, pomagati stradajočim. — Ako se bo kongres odgodil, ne da bi kaj u-krenil v tem pogledu, — je rekel, — bodo šli ljudje raje v ječo kot pa da bi lakote pomrli. V tem slučaju bi nikdar ne imel miru pred svojo vestjo, in menda bi ga tudi vi ne imeli. Garner je rekel, da bo pojasnil le splošno svrhc predlagane zakonodaje, dočim bo prepustil posamezne točke tozadevnim odsekom. Dostavil je, da je v zgodovini kongresa prvi slučaj, da je speaker poslanske zbornice pred kakim odsekom zagovarjal predlogo. — Prav lahko trdim, in nihče mi ne bo ugovarjal, da so v današnjem času v deželi moški in ženske, ki dobesedno stradajo. Iz Tacome, Wah., sem dobil poročilo, da so tamošnji nezaposleni na robu izstradanja. Slična poročila prihajajo tudi iz drugih delov dežele. Dobrodelne družbe so nekaj časa pomagale, sedaj so jim pa viri skoro popolnoma pošli. — Z javnimi gradnjami je treba takoj pričeti. Ako bi začeli uresničevati predložene načrte za javne gradnje, bi lahko zaposlili v teku treh mesecev nad en milijon ljudi. S tem bi bilo že dosti poma-ganega. Za one, ki stradajo in ne morejo dobiti dela, se mora zavzeti zvezna vlada. WASHINGTON, D. C., 31. maja. — Voditelj republikancev v poslanski zbornici, kongresnik Sneli iz New Yorka, je rekel zastopnikom časopisja, da bo na prihodnji republikanski narodni konvenciji sprejeta zelo liberalna platforma. Da ni to samo njegovo osebno naziranje, je razvidno iz sle- Prag-a, Čehoslovaška, 31. maja. J,ist 'Veške Slovo" prinaša pb-I ročilo, tla ji1' bila odkrita zarota, ; ki j«' imela namen strmoglaviti sedanjo republikansko vlado v (Vhoslovaški in oklicati reškega voditelja narodnih socijalistov Ivana (Jajda za kralja. L st pravi, da je preiskava dognala, da so imeli fašisti izdelan svoj revolucijouarni načrt že ob riisn. ko je bila preti kratkim po \iadni odredbi narodna socialist ična stranka v f'eh osi o vaški raz-puščena. Najden je bil tudi seznam bodočih monarh ističnih ministrov; za kraljevega pribočnika ter obenem za notranjega in zunanjega ministra je bil določen nek arhitekt. ki je dajal (lajdi nieečno plačo. Poročilo tudi pravi, da je CJajdn svojim pristašem obljubil, da bo dosegel za Cehoslovaško dostop do morja. S0VJETI SVARIJO JAPONSKO Časopisje jasno pove, da se naj ne meša v Sibirijo. — Gotovi krogi hočejo imeti vzhodno Sibirijo. KAČE-STRAH INDIJSKEGA PREBIVALSTVA Kače usmrtijo vsako leto do 25,000 oseb. — Koliko živali pogine vsled kač, ni znano. FRANCIJA JE PREVROČA ZA TUJCE Pariz, Francija, 31. maja. — Ker j»« v-led umora fraineoske-predsednika Pulila Doumer, katerega je ustrelil Ril» Paul Gor-gulov (i. maja, eelo Francijo pre-vzelo sovraštvo do tujcev, je zadnje ease zapustilo Francijo 2T>,000 t ujeev. Kot j nas ne straši" V NOVEM MINISTRSTVU BODO SAMI REAKCIJ0NARC5 London, Anglija, 31. maja. — Indija išče kakega sv. Patrika, tla bi pognal kače i/, dežele, kot jih je pregnal iz Irske. 1/ vladnega poročila je razvidno, dri. kače u-smrtijo vsako leto okoli 25,000 štrank ki ljudi. .Mogoče je to število nekoli- L( lu 2born, u.ed njimV tudi ko pretirano, toda poznavalci raz-1 s;anet.m Kaasom. ki BERLIN, Nemčija, 31. maja. — Notranja politična kriza je bila danes proti vsem pričakovanjem ;ako naglo rešena. Predsednik nemške republike, Paul von Hindenburg, je sprejel nocoj v avdijenci podpolkovnika Franza von Papena ter mu poveril sestav novega kabineta. Nova vlada bo vlada narodne koncentracije. en je ponudbo sprejel. I recLsedliik se je danes Von Papen Dr zavili preiLsetllllK se je u.uirs | posvetoval z voditelji posameznih so /.astopatic v držav-po- je član cen- mer trdijo, da kače pokončajo ze-;fnimn ,pnK|.|m.(Mn II„genbergom, jlo veliko ljudi in mogoče še več \ vm|itH j(M|1 ni.IllikiU nUcijonaI. J Z:vali. I Najboljši j Leonard Rogers, ki je predsednik ! zdravniškega urada za Indijo, je reke!, da s t ev, t j ter poslancem Dingeldevem, ki poznavalec kač Sir ; prip„da nemški ljudski stranki. BOJ MED ŠTORKLJAMI Kueatrin, Nemčija, 31. maja. — Veliko pomanjkanje poletnih bivališč je opažati med štorkljami, ki prihajajo v okolico tega mesta vsako poletje. Med njimi se je vnel hud boj. Stari stanovalci so zasedli svoja nekdanja bivališča, toda prišlo je mnogo drugih štorkelj, ki se MUSSOLINI HOČE KONFERENCO ZARADIAVSTRLJE Rim, Italija, 31. maja. — Mussolini smatra gospodarski položaj Avstrije za tako resen, da je pri-i čel delovati na to. da skličejo angleški. francoski in nemški finanč-j niki konferenco skupno s financ-j in) komisijo Lige narodov. Mussolini je naročil zunanjemu ministru Dino (Jrandiju, da naj obvesti italijanske poslanike v Londonu. Parizu in Berlinu. da skličejo te tri države v najkra jšem času konferenco zaradi Avstrije. mu z
  • ,000 malo previsoko, i — Število smrti vsled kačega j pika v Indiji je zelo visoko, toda ne tako visoko, kot pravi to poročilo. — je rekel Rogers, gi domačini mislijo, da so sami ali pa njihovi otroci bolni vsled kačjega piku. kadar so bolni, toda vzrok smrti je mogoče popolnoma drugi. Policiji naznanijo, 'da je vzrok smrti pik kače in policist to zapiše, ker ni zdravnik. Jaz sam sem pri raztelešen ju trupla dognal, da je nek mož umrl za pljučnico, ne pa vsled kačjega pika. kot mi je bilo rečeno. — Skozi več let sem skušal znižati število smrti vsled kač in pripravili smo serum proti kačjemu strupu, toda težava je v tem. ker bolnika ni mogoče takoj pričeti zdraviti. Strup kobre je tako močan. da mora vsakdo umreti, ako se mu tako i po piku ne vbrizga j serum Prebivalstvo živi preveč ! daleč od bolnišnic, da bi jim bilo V novem ministrstvu bodo zastopani najbolj reakeijonarni krogi, namreč nemško plemstvo in veleposestniki. Von Papen je bil rojen 1. 1>7!» v Werlu. postal je častnik ter je pripadal i/.za leta 1011 velikemu Mno- n,»]nškemu generalnemu štabu. Tekom svetovne vojne je bil vojaški ataše pri nemškem posla- J g°re ništvu v Washingtonu. toda na . drugih Kurdov pa št zahtevo ameriške vlade ga je morala Nemčija odpoklical i. Notranji minister v von Pape-. novem kabinetu bo najbrže baron I Wilhelm von (Javi. zunanji liiini-j ster pa baron Konstantin von Neurat h. Papen je zelo naklonjen nemškim fašistom (narodnim socialist om) ter jim je baje obljubil, v najkrajšem času razpisati nove državnozborske volitve, pri katerih bi dobili fašisti večino ter bi obvladali parlatacnt. m o »oče ob času pomagati. Kačji strun pa ško- po državah Perzije, enajstih drŽav opazovali, »je Ita- Trak, največ pa v Turčiji. lja pokazala svoje veliko voja-] Kurdi predstavljajo najstarej- ko zračna bnulovje. Xad Littorio letališčem telo 400 aeroplanov pod stvom zračnega ministra Balbo. Xa važnejši dogodek je bil, ko so aeroplani bombardirali industrijska me-ta. katero so predstavljala poslopja, katera so delavci gnulili ver mesecev. Vsa poslopja no v nekaj minutah izgini-1«. , Med gledalci je «sedel Benito Mussolini in je opazoval manever. NEMŠKI VOJAK SEJE OGLASIL Edinger, Nemčija, 31. maja. — Nemški vojak v svetovni vojni. 3(J let stari Oskar Daubmanu, katerega so lfi let smatrali za mrtvega in čegar ime je vklesano v spomenik padlim vojakom, je pisal svojim sta rišem, da je prišel so aristokracijo na svetu. Bojeva-je le- li so se s II it it i v 13. stoletju pred povelj-j Kr in pomagali so Cirn preina-Italo gati Babilon in Xinive. I 'branil i so se vsakega sovražnika, ki je vdrl v njihovo deželo dokler niso prišli Mongoli v 14. stoletju. Za moderno vlado Mustafa Ke-mala nimajo smisla. Kurdi so se naglo oprijeti Wilsonovega gesla o samodoločbi narodov in so poslali nrf pariško mirovno konferenco svojega zastopnika Serif pašo, ki je skušal doseči za Kur-de samostojno državo, toda konferenca je bila gluha za njegove zahteve. KONEC ZUYDERSKEGA JEZERA Ji i Amsterdam, Holandska, 31. m a- — Zuvderskega jezera, ki je v Palermo v Italiji in da je zdrav.: slavno iz pesmi in zgodovine, ni V svojem pismu pravi, da je! več. Postalo je Ysselmi Adana, Turčija, 31. maja. — j Delavci, ki kopljejo jarek, so na šli popolnoma ohranjjjn bronast I]ermo. „ Ysselmeer (jezero bil v bitki ob Sommi nevarno ra-' V.Hsel), ko je jez, ki je bil ravno-nje.n leta 1016, da je skušal po- kar končan med mestoma \Vie-begniti iz ujetniškega tabora, da j ringen in Friesland, odrezal jeze-je bil zopet vjet in prepeljan v ro od Severnega morja. , Afriko, od koder je prišel v Pa-j Jez so pričeli graditi leta. 1920 in zdaj. ko je jezero zaprto proti ' zemlje. Jez je dolg 18 milj. 'VLil V AS ODA" NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 1, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. "Glas Naroda ff OHrt and PnUUM by iLOYBNIO PPBLUHIWO COMPANY XA Oarpormtion) C. PROTISLOVANSKI VOHUNI r RAZKRINKANI Bttudlk. Trtu. ot butne« ot ih% corporation and tddreaaea of above officers r I. Ittfe Itnet, Boron cb of Maohtttea, New York CHy, N. I. QLII NAIODA (Vate« el Ike Peeple) Issued Krery Day Except Sundays and Holidays a celo leto Telia lis) as Ameriko ta Kanado _i________.$«.00 a pol leta_________$3.00 Sa četrt leta Za New York sa celo leto $7.00 Za pol leta _______________$3.50 Za Lnomemstro s*, celo *eto__....$7.00 ....$3.50 ..$1.56 Z* pol leta Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. 'Olaa Naroda" lahaja vaakl dan lavaemSl nedelj In praanlkoe. Dopisi bres podplaa tn oeebnootl ee ne prlcbčujejo Denar naj se bla-fOToll pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo se nam tudi pre j tn Je blvalltte naananl, da bi tre je najdemo naslovnika. M«LU NAEODA", tl$ V Telephone: . ltth Street. New York, N Y. CUelaea 3—3*7$ NARODNE KONVENCIJE \';i rudni konvenci ji vidikih polit ie-nili strank s;1 hnstu vršili j<• 1 n> v < "Iin. Nal<>o;i didi*j;"ati»v b<> nad vso vii/jiji, kajti trenji h<> imenovali j ur« Isrd niškt* kandidate In rimltnlj s<* Mižajn unrndnc konvencijo. leni lw»lj Ifžko ji* pri sn-u raznim vodilnim politikom. V pršili skoio sli'hiM iM'^a t:ikozvan«*«j7i iiarojltioj^a voditelja sta dve duši — suha in mokra. I/. Prage {Miročajo. da je praška policija zadnje dni odkrila zelo razmereženo mednarodno špijo-i:«žo. ki že nekaj časa vrši v če-, kt,slovaški republiki obsežno vohunstvo v korist neke inozemske dežele. Policija je bila opozorjena na kretanje nekaterih sumljivih inozenieev ter je takoj aretirala nekega. Lidiekega i/. Zadra in •Josipa lliistio i/. Trsta, ki sta '■i* nahajala v Pragi brez pravega posla. Policija je pri tej priliki zaplenila mnogo zelo važnega ma-terijala. ki dovolj jasno govori o posl u. ki sta pa oba vohuna vršila. Pri zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom se je izkazalo, da sta Lidieki in Hiistia vzdrževala intenzivne zveze z atašejem za tisk n«-ke«fa praškega poslaništva in ila sta po navodilih tega atašeja vršila i»bsežty> vohunstvo v korist te države. Xa policiji je Li-dieki izjavil, da je ]H»klicni vohun in da je do danes že bil v služiti določeuih držav ter bil vsled evojejra vohunskega delovanja prijet v Avstriji in .1 tigo^la v i j i ter bil izgnan iz teh držav. Lani je bil v službi istega poslaništva na Dunaju ter j<* tedaj pomagal tudi nekaterim teroristom, ki so pripravljali atentate na jugoslovanske vlake. Ko je postal sumljiv. so pa av-trijske oblasti izgnale. Nato se je naselil v Pra-tri. kjer je takoj nadaljeval svoj pok I it*. Najprej se je seuaznil z nekim Riecoboni.iem ter stopil v TAJNA ZAMENJAVA OTROKA Suha ohioajno dremlje. tod.-, zarasa volitev potisneishlžbo- Z:t ""1»?«» je pre- inokro v ozadje ter ><• pokaže svetu v krepostni belini. jemal zelo lepo denarno odškodnino. Poleg na lope. da vestno za- , . ..... ..... . slednje delovanje nekaterih \ < oveku se moral«! smiliti oni niozic. ki otipavajo zi- „„ ... a 1'rago preseljenih Italijanov, mu la. naroda ter bi se morali ravnati po njenem utripu, do-dišijo le one, ki najbolj "»lasno kriee. Pokrajinsko civilno sodišče v J »mu se bavi z zeh> zanimivo zadevo. katere podrobnosti >pomin-lajajo preeej na poglavja iz romanov. kakršne prodajajo v kolodvorskih kioskih. Olga. 11.. sedaj sop ropa trpovca in posestnika v Brnu. po rodu Poljakinja." je kot dekle živela v poljskem kraju Semakovoih. kjer se je zaljubila v tamošnjega duhovnika. Rodila j<* hčerko, vendar pa sta duhovnik in družina gdč. Olge skrbno skrivala sramoto. V istem t-asu-Ke je tudi v družini tamošnjej*a kovača Czernicz-kejra. rodilo dete. skejra spola, ki so jra krstili zh lironislavo. To dele je nekoliko dni po krstu umrlo in Olpina družina je prišla na misel, kako naj bi >e izopnila škandalu. Dogovorila se je s kovačem. da mu odstopi svojepa otroka, Oba novorojenčka. živepa in mrtvepa. so na skrivaj zamenjali, tako da je za javnost umrlo nekršceno nižino • lott*, ki pa je v resnici še dalje živelo v kovačevi družini kot njegova 1'ronislava. Otrok je v Se-makodvcih odraslel. doč.im je Ol-pa prišla v Brno. kjer si- je porodila. Ko je Bronislava odrasla, je odšla v shlžbo. Po daljšem -času je umrl ded lironislave. kovač Marcel, ki je na smrtni postelji svoji vnukinji zaupal tajnost in ji povedal, da živi njena prava mati v inozemstvu. Ni ji povedal resnice. k.i«' živi. niti navedel njenepa imena, zaprosil pa jo je. naj se po nje-povi smrti javi pri pospe uljri | J. v I trnu. nakar je umrl. pa skrbstva, ki .so ji dale zavetišče in kasneje preskrbeli' tudi delo. P.ronislava je služila, polep te-pa pa je posečala svojo mater in končno sta se zopet sprijazni1 i. Ciospa Oljra je ponovno sprejela Rronislavo v svoj dom. vendar pa sta is«' .ponovno sprli. Tokrat se je sjx»r končal nasilno. Dekle se ob tej priliki ni pustilo tako lahko izpnati ter je pred brus kini civilnim sodiščem zapne M o pravdo ža priznanje rodbinskega pri pad ni-štva. to je za priznanje materinstva. in je obenem zahtevalo denarna sredstva za vzdrževanje, prav Tako žen-^Cospa <>!<*;» je naenkrat pričela trditi, da ni mati lironislave. ki da si je vse izmislila. Bronislava navaja nasprotno devet prič. ki stanujejo v isti hiši. v kateri stanuje jrospa Olpa. in ki naj bi izpovedale. da je pospa < )lpa prostovoljno sama od sebe govorila in vedno zatrjevala, da je njena mati. 1'ntsko sodišče je odredilo, naj -e p mil če vse okoliščine te čudne zamenjave otrok na Poljskem. eim po mislila. je bila poverjena pred vsem tudi. sl,lžho-\ naloga, da zasleduje nekatere vo- jaške osebnosti. S pomočjo svoji Upali so, da bo -OSpos,«. X>robibieije. je po navodilih Uiccobonija nad-; °,?ra ni'^«»Pilf« kot t^a Tironisla- ziral delovanje nekepa general-! Upali so, da bodo prišli s par brezpomembnimi bese- I štabnega polkovnika, obenem je dami preko te^a važnega vprašanja. Najbolje l>i se jinij*toPil v zveze tudi /delo. če bi n<* bila orohihicija v političnih nlatformah ni-• ■ „ - , . ,, ,n 1 ji i , ju se je spoznal tudi z Rnstio. Ta- z inženirji Skodovih tovarn. Pri liiccoboni-j jn se je n poznal tudi z : i z besedo omenjena. Toda k<»t kaže, ne bo šlo po njihovi koj sta se razumela ill postala sta volji. Zadeva prollibioije so pojavlja vsepovsod: v debatah glede odprave nezajnisleiiosti, v davonih predlogah, vsi časopisi soje polni in v političnih govorih zavzema odlič-|!0 mesto. Gospodje politiki ne bodo ino^li pustiti prohibieije vnemar. Zaenkrat jim ^re pred vsem za tem, kako naj .More, da bi ne prišli s pravo barvo na dan in da bi se ne zamerili niokra«"em oziroma suhačem. Najbrž se jim bo posrečilo napraviti planko. s katero bodo premostili prepad, ki je nastal med mokrači in su-iiači. J'lanka naj bo soveda taka, da bo zamo^el vsak kandidat varno hoditi po nji. , A' zadnjem času se pojavljajo eelo ^ovoriee, da sr je predsednik lloovt-r premislil ter da je pripravljen tej priliki, da x i i sam na t ere mi in da pi»v. ki JJ
  • .e so v Rieeobonijevi službi, i P>^>vorila jrospodinjo IJronisla- eki je izpovedal, da je isti i ye, naj ji odpove službo, da bi jo inozemski ataše za tisk napravil ita ,,}U"in l)risi,ilf« k «»dpotova nekaterim praškim damam, ki >e kretajo v častniški družbi, posebne nsliifre in dobil za to določene informacije. Vsi sestanki vohunov s svojimi praškimi sotrtidni-ki Mt s<> vršili v zavodu za italijansko kulturo, ki je nastanjen v veličastni palači zavarovalne družbe "Riunione Adriatieo*". Znii-nnivo pred vsem pa je. da je Rust ia izdajal Riceoboni.ju imena in točne podat ko o Slovencih iz .J ulijske krajine, ki po njegovem mnenju niso naklonjeni fašističnemu režimu. X*a podlajri teh njegovih podatkov in denuneijacij so sc nato organizirali protesti proti Jugoslovanom v Italiji in veliko število nedolžnih Slovencev "»e ima zahvaliti temu dennn-cijantskemu poslu, da si bili aretirani. deportirani in drugače mučeni po fašističnem režimu. <*ha vohuna sta bila izročena praškemu okrožnemu sodišču, kjer bosta sojena po zakonu o zaščiti države proti vohunom. n j n na Moravsko. T;rko je tudi zgodilo. " * Obe ženski sta najprej odpotovali v Semokovce. kjer si- je liro-nislava pred notarjem odrekla pravici do dedčine po svojih nepravih starših i"zerniczkih. nakar sta obe odpotovali v Brno. kjer je gospa Olga povedala Bronisla-vi. da je njena prava mati. S tem 'hi se roman bržkone končal. ako bi se v poslednjem po-glavju ne pojavil bogat ženin. S' resnici nenavadni film življenja se je razvijal dalje. Kmalu sta omoč motorni čoln. ki je 8 izletnikov rešil. 3 so pa utonili. 1 "tonili so natakar iz Istre Ernest Legiša. natakar Ivan Škri-njar iz Slovenije in pristaniški delavec Jakob Počina iz Splita. Tri dni mrtva v stanovanju. Na Dolčiču pri Zagrebu so našli mrtvo S3-let no starko Ano Koli«". Starka je ležala v svoji sobici mrtva že tri dni. pa ni nihče vedel, da je umrla. Samomor bogatega kmeta. V Tndjiji se je obe-.il 02-letni kmet Marko Tvnehel. ki ga je že dolgo mučila težka živčna bole-r.en. Knebel je bil premožen in u-gleden kmet. Pod vlak je skočil. Poštni uradnik Mlhajlo Tomas, ki je bi) pred meseci premeščen iz Zagreba v Novi sad. sfi je končal življenje. Skočil je blizu no-vosadskega kolodvora pod subo-tiški brzovlak. ki pa je strahovito razmesaril. Vzrok samomora ni znan. Običajna pomladna samomorilna epdiemija zahteva žrtve tudi po drugih krajih. i imajo velik uspeh M ■ HAMBURG - AMERICAN LINE PRAZNUJE 85-LETNICO Dne 'JT. maja je Hamburg-American Line praznovala svojo Kfi-letnico. 1'stanovilu j»» je leta 1S47 skupina hamburških trgovcev pod vodstvom Augusia Poltena "Hamburg - Am«'i*ikanLsche-Packetfa rt h - Aktiengesellschaft" jt» pričela prek«MK-eansko -lu/.ho leta 1H4> s prvo treh lesenih ladij. ki ->o imele po Tlii «*r. reg. ton. -Ladja "Deutschland" je bila prva. ki »je imela posebne postelje za potnike. Hevetdeset potnikov m' je udeležilo prve vožnj-ter so dospe'i v New Vorli po štiridesetih dneh. Število ladij je naraščalo, in devet let kasneje je poslala "lla-pa;r" preko Atlantika svoj prvi pa rn i k "Born-'-ia". Leta 1xš.» je štelo hrodovje dva.:s«»t oceanskih parriikov. ki so prevozili v onem letu 58.000 potnikov in 420.000 • on tovora na l"Ji» povratnih vož-nja'i. Leta 1880 se je pridružil družbi Albert Ballin. Napredek Ila-pag je treba \ prvi vrsti pripisati bistrovidnosti tega voditelja, ki je svoje ladje prikrojil razvoju paroplovhe. ter njegovi veliki energiji in sjvosobn<--fim. ki jih je imel kot organizator. Škot trideset let je bila IIambur«r-Ainerican Line pod n.ie«ro\*o opravo in tekom tega časa je razšir jala svojo službo po vsem svetn. Ko je leta 1!M4 izbruhnila vojna, je imela Hamburg-American Lin« 430 parriikov. ki ^o imeli 1 milijon :WS0.:#>0 gr reg. ton. Med njimi ji1 bilo 104 oeeanskih parni kov. S tem brodovjem je vzdrže-, vala družba 7."» rednih prog ter' služila 400 najvažnejših pri-tani-ščem Evrope. Amerike. Azije in Afrike. Z ozirom na število in to-nažo Lidij je največje privatno parobrodno podjetje na svetu. L. IflBl je prevozila na 2218 oceanskih vožnjah 8.300.000 ton tovora in -MJ4.000 potnikov. Svetovna vojna je uničila Bal-linovo delo in nekaj časa se je zdelo. da bo Hamburg-American Line za dolgo časa izključena kot parobrodno podjetje. Pod uz.omim vodstvom dr. Wilhelma ('una. ki je postal naslednik Alberta Balli-na. je pa naglo začelo delo pre-ostiove. P()sle«liea pogodbi' z newyorsko TTarriman družbo je I»i t nakup p« rnikov '^Reliance** in **lleso-Tute" ter pamika Meveland". nakar st' je začela tedenska potniška služba med Hamburgom in New Torkom. Odškodnina, ki jo j»> plačala nemška vlada nemškim parohrod-nin: družbam za izgubo v vojni, je omogočila Ilanatr nabavo štirih ladii "Albert Ballin. "nnetsch-land". "Hamburg" in \\"ew York*, koj ill vsaka ima 21.000 gr. reg. ton. K temu je prišteti še krasni motorni ladji "Milwaukee" in "St. Louis". Danes ima hrodovje Hapag sk.vo predvojno tonažo in njena delavnost je večja kot je bila leta 1014. Peter Zgaga ali za liev->i ničeln zada bo v dobre kap- STRAŠEN ZLOČIN. V Gelsenkirchnu v Nemčiji je bil te dni izvršen strahovit zločin. Žrtev ljubosumnosti ali pa osvete so postale štiri osebe. V konfekcijsko trgovino tvrcike WLmpheimer-Ma-yer je prišel neznan človek in oddal več strelov nai 40-letnega trgovca Hardwiga Cohna in na oba Vimpheimerjeva otroki. Ko so sosedje vdrli v trgovino, so našli vse štiri v mlaki krvi. Otroka in Cohn jo bili že mrtvi, Wimpheimer pa je bil še živ. Kdo je izvršil zločin, še ni ugotovljeno. Mogoče je tudi, da je Wimpheimer streljal na Cohna iti nato ustrelil tudi svoja otroka. Tc domnevo potrjuje tudi dejstvo; da si je mož pred nekaj dnevi kupil samokres. VABILO —: NA :— PIKNIK DRUŠTVA "SLOVAN" v NEDELJO, 5. JUNIJA - v Gozdu nad Revnim Lazarjem Začetek ob 1. url popoldne. Za dobr* .postrežbo je preskriri je-ii adeletbi vljvdao vabi. Odbor. I1 Vet raj zjutraj je bruhnil v na uredništvo Ludvik iliu'. govornik par exeellenee. in basisi. kakršnega ne premore ameriška Slovenija. Prišel je vabit na piknik, ki «ra bo prireuiio pevsko društvo 'Slovan" dne ."». junija v «»t s «"-ela ter začel pripovedovati svojim prijateljem : — Salainent. to je pa bilo delo. Zadnjih par tednov sploh nisem zatisnTl oei >a. Skoro štiriindvajset ur sem delal vsak dan in ajjri-liral na vseh koueili in krajih. Tonil moj trud je hojrato poplača«. Izvoljen sem bil s pretežno veeino «»lasov. Toda. kakor seui rekel, na smrt sem utrujen. Verjamem ti. da si utrujen. — mu je rekel izkušen volilee. Sedaj pa kar lepo >pat pojdi in spi štiri let a neprenehoma. l*o štirih letih, pred prihodnjimi voli- | t vami. te bomo že zbudili. * Za hčerko premožnega očeta je začel la/.iti malopriden fant. ki je imel lepo postavo, lep obraz, in lepe manire — t.i je bilo pa tudi vse. kar je imel. I >na se je zaljubila vanj in h'-t^ila za njim v obilju prve ljubezni. Oče je hranil, mati je branila. toda kdo bi kaj ubranil inJa-deinu modernemu svetu. Albuli svet hoče z. frlavn skozi zid in tra običajno prodre. Kant je še toliko bolj silil za njo. ker je bilo rečeno, da ji bo dal -»tari pet tisoč dolarjev »lote. l*o poroki ji je oče v jezi napisal ček za petsto dolarjev. — To je vse, kar mi je dal. je rekla nevesta ženinu. Ženin jo je ubral s čekom naravnost k njenemu «»četu. — No. kako je pa to.' Rečeno ,>e bilo. da bo dobila pettisoč ilolar-jev dote. Na čeku manjka še ena ničla. Očanee je nekoliko pomislil in odvrnil: —Ne smeš misliti, da je moja hči kaj prikrajšana. Tista ničla -i ti. * — Tvoja žena vedno pripoveduje. da je napravila iz tebe «|o-brejra poštenega in treznejra moža. Zaštapjj jo /vendar Kaj bi klepetala take stvari. — Moja žena bi nikdar kuj takega ne ?ovo-rila. — Seveda ne. Toda ona sleherni u -pri po t ed nje.' da je vse jm»s ku-sila. da napravi iz. tebe dobrega, poštenega in treznega človeka, pa se ji. žal. ni posrečilo. * Kant. ki se je pred kratkim poročil. je srečal v restavrantu prijatelja pečlarja. — Sem slišal, da si se oženil. — je rekel peči ar. — Seveda sem se. — To je lepo. Ali tvoja žena sama kuha — Se veti« sama kuha. Zato sem prišel v rest arrant. * Čudili časi ,0 napočili dandanašnji. Vsepovsod je opažati ljudi, ki niso po svojih stariših ničesar podedovali, ki niso zadeli v loteriji in vse življenje niso delali, pa imajo krasne hiše. vozijo se v avtomobilih, njihove iene in ljubice se pa kar blešče od samih de-mantov in zlatnine. Kje so dobili denar* Kako jim je mogoče tako razkošje? Značilno je, da ti tak človek običajno nikdar ne izda svoje skrivnosti. Le eden mi jo je razodel in nalili e m zaupal. Povedal mi je. da živi od pomanjkanja dokazov. Tn ko mi je povedal to, mi je bilo mahoma vse ja-sno. % "O ODA" NEW YOEK, WEDNESDAY, JUNE 1, 1932 THK LABGEST SLOVENE DAILY in U. JL V. ARDOV: CUDE2NA MOC M ilo okrajno mestece je bilo u-, točni brki, na katerih so obupno I šenica je sijajno šla v klasje, ni., /.a no in zaspano. Isto Je treba kobacali ogrizek jabolka in dve A naposled se je Lukašuk ven-ovedati o edini • gostilni s soba-J vžigalici. ' ci&rle utrudil. Ko je vstopil osem- za tuje*'. Knjige m tiikovme.j l.uka?uk se je vaedel pred knjigo n.-jsti bolnik, je zdravnik nenadno katerimi je kro«njanl Lukišuk. in v3žno vprašal: | izgubil sleherno energiic. našle nobenega odjemalca Vsa priporočila državne založbe in i:ii.->kcv )kih veljake v so bila bob t i eno. Mrko je odkorakal naxaj v gostilno in spotoma zaman ugibal, kaj bi podel v stiskah In težavah. Kmalu je dohitel štiri uradnike, [meli nabasane aktovke in se spo-u.ma menili o dnevnih vprašanjih. — Kaj pi je Demehinu? Danes vi zopet ni bilo v pisarni. — je reke: eden Izmed ui vdiukov. — Ni ga bilo. — Je odgovoril drugi, — zopet )e pijan. Tudi Ba-kt bonov ni prišel. V .adružni trgovini št. 7 pogrešajo seveda tudi INaieva. Saj vcs:e, da so vsi trije t-rljatelji. Če se eden n-pije, mo- biti pijana tudi oba druga. O. to nehrečno žganje! — jt .opel rekei pivi uradnik. — Pravi-da zlr..vijo zdaj v Moskvi pijance s hipnozo. Pri nas še nismo tasti« daleč. Ris bi morali k nam posuti kakega strokovnjaka za u po-el. Nujno ga potrebujemo. Lukašuk, ki je ujel te besede, je oijstal, odprl usta kakor riba m — Priimek? Koliko č.:>sa pijet?? — Poeenši s sedmim letom. Pro- nin. Lukašuk. Je počečkal s svinčnikom, nuko zmajal z glavo in stopil nato k brkaču, ki je skromno čepel na stolu v kotu. Pričel je krožiti z roso pred samimi brki, potem gla- Zmajal je samo z glavo in hripa-vo spregovoril: — Ka-aj, vi tudi pijete? To je pa gicio! Lepo va-s prosim, pustite to.... Bolnik številka 18 se je zazibal, piivlekel iz notranjega žepa steklenico in vprašal: — Ampak, zadnjič, pre-den m- tnc z-žvižgal, tlesknil z jezikom in i me h-boste ozdravili? Sam-mo en n: posled trikrat butnil s peto ob r.lu kot da bi se hotel spustiti v ples. — Pravim vam, da ne smete več piti! Ali ste čuli?! Brkai, ki se je v tesnobi tiščal zidu. je plaho zašepetal: -- Oprostite, ne bom več.... — No. torej, — je rekel Livk.i-#ak, stopil naz'j in se oddahnil. --- plačajte mi en rubelj in čestitam vam: zdaj ste ozdravljeni. Brkač se je veselo zganil. Stresel je v naglici na tLa. vžigalioe in o-grizek j bolka ter pričel naštevati bakren drobiž. Pa prvi uspeh je opogumil Luka-oiika, kakor pravi zdravnik si je po-pi-cknil roke, odpri vrata in zakli-eal na hodniku: — Drugi bolnik! Prosim, naprej! uhem, se z roko tlesknil po čelu Pr pravite denar! u kakor krogla zletel v gostilno. • Zunaj je že čakalo več ljudi. Po-Zaipan natakar, ki mu je Luka-! stavili so se celo v vrsto, dasi nI u * poklonil zadnjih 50 kopejk, je bilo dozdaj nobenega prerivanja. ot. vhodu v točilnico kmalu pritrdil listek, da stanuje v sobi »t. 4 moskovski strokovnjak za hipnozo. H pomoijo nadnaravnih skrivnost iiift vplivov zajam.čeno ozdravi pijanec za zmerno nagado po en ru * *>e!j cd osebe. Oglas je imel sijajen uspeh. Dvaj-et minut pozneje je nekdo spoštljivo potrkal ni vrata sobe št. 4. Lukašuk je medtem oskrbel za ordinaetj?ko sobo potrebno opremo. Dobil je pri istem natikarju oprano brisačo. Poiskal j z na dnu kovčega ključ od škatlje s sardina-' mi. ki mu Je namenil ulogo preteči- sa kirurgičnega orodj3. Odprl je na miz- svojo računsko knjigo, da oj zdaj noter zapisoval bolnike. Ko S- bilo vse gotovo, je obiskovalcu oblastno zaklical: — Prosto! Prvi se je v sobi prikazal velikan-s'.:i blatni škorenj nadnaravne veli-K»'-sti: nedvomno bi zadostoval za oomenik Petra Velikega. Potem je 1 k; "leda I a v sobo iz vttine treh me-uov od tal kosm;ta kučma z uho-$ rtlci. Izpod kučme so štrleli mo- I Lukašuk je pričel naglo zdraviti. Zapisoval je bolnike v računico. sprejemal rublje in potem uvelja-il svojo čudežno moč, kakor je pač naneslo. — Ti tudi piješ? — se je drl na b jinike. — Kaj imaš v glavi? Samo slamo, kaj? Ali ne veš, da je žganje strup? No, le počakaj, ti mrci-na. ** Lukašuk je sikal, žvižgal, tulil, brcal, s k kal in plesal na eni nogi rlk pred bolnikovim nosom. Enega pohlevnejž^ga bolnika je obrcal, d'.ugega žgačkal po trebuhu, tretjega zlasal. Ko pa je naletel na nekega prevzetnega in zakrknjenega pijanca, mu je celo .prisolil dve ooneči zaušnici in obljubil: — No. le pazi. pasja noga! Če se boš še enkrat naižlempal, pa te bom pretepel kakor črno živino: Kupček bakra, srebra in bankovcev v predalu razsušene mize je rtalno razveseljivo naraščal. Bolni ii so skoro po štirih plazili iz sobe pažirek? — No, na'j bo, samo rti požirek, — je pristal onemogli Lukašuk, ker jo mislil, da mu bo šilce žganja povrnile za nadaljnjo ordinacijo potrebne moči. Bolnik je uslužno poplaicnil kozarec. k: je stal poleg na. mizi, ga na-točil do polovice in izročilu zdravniku. Arnučcni Lukašuk je občutil rahlo, j ako prijetno omotico in se v svoji Lvaležnosti nikakor ni maral ločiti prijaznega bolnika štev. 18, da bi naprej sprejemal one odurneže, ki so čakali na hodniku. Da bi vsaj nekoliko zategnil to neprijetno ločitev, je sam ponudil bolniku: — Ali ne bi ponovila? Seveda sta ponovila, in prav za r?rav kar dvakrat zaporedoma. Ko pa sta hotela ponoviti še tretjič, se je nepričakovano izkazalo, da to ni mogoče. — Presneta reč! — je dejal Lukašuk m se zami.sJ.il. — Veste kaj? Tu imate vj:š rubelj, ki ste ga plačali za zdravljenje. Skočite no po literček. Prinesite tudi malo kloba- PAR MESECEV ODPOCITKA V DOMOVINI Ne samo večletne izkušnje, temveč tudi naša resna volja, da Vam zagotovimo ugodno potovanje z malimi stroški, Vam naj bo zadostno zagotovilo, da boste zadovoljni, če pišete nam za brezplačna pojasnila. iririririFiripipipipiripipipiPiriririfirtririnnnnnrT' JUIJIJIJIJIJUIJIJIJIJIJIJIJIJIJUIJIJIJIJIJIJIJIJIJUIJJ METROPOLITAN i TRAVEL BUREAU I 216 WEST 18th STREET jg NEW YORK, N. V. 3j To in ono IZ VSEH DELOV SVETA Čudaški poslanec Na Madžarskem je umrl te dni bivši poslanec baron Andiej Pod-miniqsky. Bil je znan kot velik ču-uak, v p;irlament je hodil tudi če = _• bile vie poslanske klopi prazne. Prvič je bil izvoljen za poslanca 1. 1910. in ves ta čas se v parlamentu •ii oglasil z nobenim političnm govorom. Dolge politične so v o ranče je sovražil, p-č se je pa rad oglašal s kratkim, strupenimi opazkami, ki se jim je često smejal ves parlament. Kot poslanec je bil zagrizen sovražnik poslanca Rothensteina. pristaša socijalnih demokratov. Z niim sta si v parlamsntu večkrat skočila v lase. Obdelavala sta se s strupenimi, sarkastičnimi medklici, a p-.riament se je na njun račun i^en-itno zabaval. Šabov rojstni dan Rojstni dan perzijskega šaha ni karsibodi. Letos so ga praznovali tii dan od 15. do 17. marca. Ves Teheran je bil svečano razsvetljen, ulice so bile tri dni dni polne ljudstva ki je izrazalo šahu udanost in simpatije. V dokaz napredka, ki ga ie napravila država pod modro šahovsko vlado, so se pomikali po ulicah bogato okrašeni vozovi, na njih s bili pa naloženi modeli letal. i-jdij, vagonov in lokomotiv. SPOMINI NA STARO ŽELEZNICO Pred 1;i u*' »lin-bdi hitrejša kakor -N> km n;i uro., V rudar se j«» vktjiib trj omejitvi: upiralo l;iki strašni hitrosti, llfkii >.<> 4|a j,. t;)k;i liitrosi škod-: liiva /fi ti>l«'. ki se bodo vozili v i i vozu in tudi zn nedolžne »• t -ii»ii poskusu najsilovitejše uprli v.saka predstava izvrstna, vso.ko vsi kolotujorrjra občinstva, da bi seta- ttucira spol. pa ni k a nora norost dovolila. V prote- z vtisi, ki jih imaš, ko despes v kakšno veliko evropsko me.:to. Ce s; najameš v takšnem mestu nosa-ča, ti zaračuna vsoto, ki prc^eac. vse tarife in boš slišal še kakšno grobo besedo, če ne arimakiie-s ne-uaj napitnine. Na ruski r^.ej; prej-meš pobotnico in nosac -"riic napitnino. Če hočeš v evropskem mc?.'i zve-< ci malo z doma. ti je na razpolago gledališče, ki je pol prstno :n večinoma dolgočasno, ali pa variete v. znanimi opolzkostmi. V Moskvi je se, kruha, no, in. .. recimo, še slane kumarice.... Veste, malokdaj sem' Avdijenca v šahovi palači je bi-našei tako prijetno družbo. i li Z€l° svecaiaa in prikrojena po Ljudje, ki so čakali na hodniku tropskih običajih. Pivi dan proso glasno godrnjali, ker so videljs,ave Sahovskeg» rojstnega dne so "e^elega bolnika štv. 18. Prerival se je ze dvakrat skozi njih vrste in pri- sm so rekli: — C/.ivati hrano v tresoeein se in majajoeeiii s»< žc-le/niškein vozu »je nevarno za zdravje, ker lahko povzroči, da se čreva zmešajo. — Zele/.nišk>-družbi' so ta protect kolodvorskih j resiavraterjev ukrotile na ta na-j čili. ode|o-i vanju pri dnižhi. katera se je osnovala za vzdrža vanje jedilnih vayoiiov. Xo. in kolodvorski re-slavrat<*rji so sedaj uvideli in proglasil! : — Silna dobrota je za vsakega p«il njo«'-«'j»a. ki -<■ r«*sno brijia :-«• svoje "zdravje. «"•»■ more mirno sedeti v jedilnem vagonu ob pogrnjeni mizi ter v miru z dobrini tekom uživati obed. zraven pii s k • > /. i okno gledati vedno menjajočo s.- sliko pokrajine. r...sal novo zalogo žganja. A Lu-koiuk se je tako opogumil, da se n: zmenil za ugovore. — Ka-aj? — je zavpil. ko je pri-tavil na prag. — Saj vam ni treba čokati. Ordinacija je odpovedana, rudite jutri. Ljudje so se hitro razlezli, a hip-r.'/tizer se je še bolj hitro nalezel. l'o hodniku %o namreč ležala zdrobljena stekla. Zdravnik v družbi prikupljivega bolnika štev. 18 ie je lotil oken in vrat. . ..Lukašuk se je zbudil šele na trdih deskah v zaporu. Nikakor se ven, tako jih je omamila in pre--ni rr.ogel spomniti, da je bil sinoči tarovana. ssudoriaaka pore« .........................34 ____________________Ji4 Uctlek je pravil; Marinka in &kra-teljeki ............................................44 Elizabeta ...........................................JB Fabljola ali eekev v Katakombah.....43 Fran Baron Trenk................................JI5 Filozofska zeodba ...............................6« Fra Diavolo ........................................M Gozdovnik C-' ZVEZKA) ..............L20 (joispodariea sveta .............................44 Gostiln« v stari Ljubljani .................64 Grška Mytologija ............................1.— Gusarji ...............................................75 Gusar v obMdh ...............................JO Hadži Mura* (Tolstoj) ..................40 DJi pipeta, vez.................................1.— Hektorjev me4 ..................................iO Hedvlka ..........................................„40 Rudi časi. Bla^e du&e, veseloigra .75 Helena (Kmetova) ..v....!..................MO Hudo Brezdno <11. .................35 HumorsUe, Groteske in Satire , vezano ................... .....................80 brofilrano ......................................64 Izlet c, Broutka .......i.........—.......1.20 Izbrani spisi dr. B. Dolenca .............60 lz tajnosti prirode ............................M li noderoeea sveta, trdo vez.....1.60 Izbrani spiti dr. Ivan Mtnefager: S svečka _________________________________134 Ifračke, broil rano . Ipikc---..... —„75 (za otroke) Jurčičev t spi«; 1'opolua iz«laja vneli 10 zvezkor. lepo vrzauili ...............................14^- 0. zvezek: Ur. Zober — Tucomer broširano ..............................75 Juan iMserij« JTovesti iz Aiianskega življenja ...................................54 Kalfo se sem jaz likal (AleSovee> 1. zrezek .....................64 Kako sem se jaz likal , (AleSovec) II. zv. .......................64 Kako sem se jaz likal < AleSovec ( III. zrezek ............64 Korejmca brata, povest iz misijonov ▼ Koreji ......................................36 Krvna os veta .....................................34 Kmečki punt (Šenoa) .........................€4 Kuhinja pri kraljici gosji noilci ...50 Kaj se jc Markaru sanjalo .............25 Kazaki ..................................................64 KriŽev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil idr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi ....................JO 1. w. Pesmi: Ode in elegije: So- net je; Romance, balade In legende; Tolmač (Levstik _____„74 5. nr. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ........................70 TrJo vezano ...... ...................L Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijskl stražnik, Uradnik. Jezični doktor, Gostil-ni ear. Klej^tulje, Natakarca, Dobovnik. itd._________ Lov na leno (romam Lorifer _____________ Marjetica_________ •54 » trdo na tri« .Ti i Urnim iivljenje .B l..T:i lM.ii j«> pruski in"mist»M- z:i rlc^i v posebni okro/ntei vprašiil vs«» pciflrejene nrjfaiif /;i »vet. »li n«' bi k;iz:ii 11 • ■ spodobi. Ker pa je občinstvo !•* zahtevalo. «la se vlaki oprfiuij«> tudi s stniniSr-i. se j.* pruska vla-d:i udala in sprrjt>la konrproui's. ki se je ylasil : — Stranišra st> vpeljejo v železniške vlake. k njem iiue-iiovauih zelezniških voz. je prišel na misel jrraditi take vozove. ko se je Mi-kit !>,»«'-. v«»/il i/. Moskovske ceste so ob vscik. uri pienapolnjene. ker vsak din ima petina prebivalstva svoj j nedelj i. ieiiske nosje kratka krila, pi ne /aradi mede, temveč zato, ker jp c« naje. Trgovine z živih so stulno polne, pred njimi pa 1 ju die n-.-je v vrstah, kakor običajno bere-n»o. Kvečjemu velja to za kinematografe. Blaga je vs?n \rsi: dosti, dosti pa tudi nepotrebnega. V Pestrih železnicah so prve klop rezervirane za ženske in otroke. Ce stopi v prenapolnjen voz maka " sain general, prostaku ni trebx vstiti. pa czdraviti in mu ponuditi seceža. Ker ni stanov, se od množic iju-di odražata samo dva tipe * vojak in otrok. Vojaki so dobro r»itr.i m krepki n ne izgledajo izz;valno. — Otroci so pravi gospodarja u1k*c kje: se igrajo in skačejo po mili volji. Nihče jih pri tem ne ovira. V ostalem eksistirata v množil ke dva nevidna tipa ljudi: prvi, ki pripadajo vladajoči stranki, diugi, ki ji r.c pripadajo. Pripadmštvo k vladajoči stranki 9 draj4 občutek. Ti ljudje uraio ve-č.ncma 14-urni delavnik, kajti po zaključku uradnega dela -se šele pričnejo njih prostovoljne" soci-o'ne naloge. Vsak čas morajo bi:i pripravljeni r.a to. da jih orgni.7a-cija kam pošlje, makar kot nadzornike pri pospravljenju žita kar Pa( pa imaj^ višji državni name->cenci prednost pri stanovanjih in ljudskim poverjenikom so z v poletje na razpolago male hišice v predmestjih. Najvišji funkcionarji l iso nikoli gotovi svoje usode. Di-?c:plna je strašna. Čičerin. ki je c'esetletje vodil z veliko spretnotjo sovjetsko zunanjo politiko, je izginil čez noč z dvema vrsticama v \iadnem glasilu, dobil je ir.&jhno stanovanje in se zdaj zaman poteguje za mesto knjižničarja. Žinov-jev. ki je menil postati Ljeninov r.aslednik, izdeluje danes šokke ia-čunice. Strah in ne beda je veliki negativum tega diktator.-kega režima. Beda ne tiči v hrani in obleki, temveč v stanu. Neredko spi v majhni sobi po 5 do 6 oseb ir. do-s-aja se, doi morata ločenca zaradi pomanjkanja stanovanj vendarle prebivati v isti sobi. ki jo za silo i.kušata opredeliti z omarami in drugim pohištvom. Emil Ludwig pripoveduje značilno zgodbo o dveh prijateljih, ki s*o bivala v skupni sebi. Nekega dne enega nenadoma aretirali. Ko -e je po treh tednih vrnil, je drugega pozval na odgovor: — Kar i? zbudilo njih sum. si vedel samo ti. nih-i> drugi me ni mogel ovaditi. — Da. ovadil sem te. — je pri-?:ial drugi. — Vedel sem pa, da ti ne more nič zgodit: in da o .zkazala tvoja nedolžnost. Toda jez sem moral biti nekoliko tednov sam. Zato sem te ovadil. Ako zgubljate težo ali Zmilia r«Nirtosii dr;iž- ]h«m:ij;:iin. ..........morn in ponovno ."ili :n v, i /.i\Ij^nj.i. Nusii-Tmir iM-macal milijone Iji- d- mi. k. Pii jii.- v.i 1. - i...l..viC-nini \jUtk•■ >i.lI.««i-» . utruj.-ui .11 .*< !|t.!ii Nima-Tono j.-izl...ij>a. '.jiii žili a v j.-, jun «i. 1 j.. r.i prijetna, cesto pa nevarna na-; pi in VI .tj« l-usf ii, loga. Takšna posebn dela in žrt-[ ''^'"l.hk' ve ne prinašajo nobenih gmotnih i i» k i m i \ prednosti, nasprotno, še pred nekaj! .""I.. tec:ni komunist niti ni sme. zaslu-1 _ ______ izk •/-.- lil.li J it ■Ii.l.iU- N-^a-T..t. \.-i l.-karr.ar l.ca V \> iki nima. r»--• >•1 nkKi'-—AilV žiti več nego mu je dovolil dolo pravi j a domača dela. Stala je ob zi- rhieatr" v St. Louis, v starih ma h-! ;fIli maksimum. belkah mnogih novih članov rod-|nih vn/.ovih. ko je moral vso noe \ Vladajoči so večinoma, a ne Iz-} m» bir.e. mnoge je spremila k večnemu ončetieti v k.»tu brez soania. L. ključno, icomunisti. Ti možje ima- pocitku in rodbina jo po pravici| j.- i/.koiistruira! ie,laj j. I piišteva med nenadomestljive člane. Občinski svet ji je podelil častno diplomo in zlato kola)no. Odlikoval je obenem tudi 30 konservativcev dela. ki služijo že nad 40 let pri istih rodbinah. V podirajoči se jrinišnki Dne 10. m^ja je v Bengaliji divjal silen vihar, ki je popolnoma podrl jetnišnico v mestu Mimen-iing. Doslej so izpod razvalin potegnili 22 trupel mrtvih paznikov in jetnikov, 35 hudo ranjenih in Pj manj ranjenih. Boje se pa, da je število mrtvih še mnogo večje. V * zmedi in viharju je pobegnilo 200 kaznjencev. Vihar pa je divjal s i-trašno silo in ni podrl le jetnišni-f^e, marveč tudi mnogo drugih poslopij. Med viharjem, ki je podiral jetnišnico, so se v jetnišnlci vršile ctrs&ne reči. Nekateri jetniki so se hoteli rešiti izpod razvalin ter so v?i nori od groze in bolečine klicali na pomoč. Drugi pa so hoteli uiti skozi okna. Ampik železno omrežje na oknih se je obupnemu prizadevanju jetnikov ustavljalo tako dolgo, dokler novi sunki viharja niso tudi teh jetnikov pokopali v razvaline. Zorami tistih 200 jetnikov pa, ki so srečno ušli iz podirajoče se jet-nišnice, je sedaj po mestu in okolici velik strah. Ko so prihiteli v mesto pašniki, kolikor je ostalo živih. in so alarmirali policijo za pobeglimi jetniki, je nastala med prebivalci prava panika; ljudje se boje. da bodo pobegli kaznjenci za-(cU npaU ka uritl^ š.* tu lad inženir |>rvi spalni v«»/.. ki pa j.- bil kurjen š.- / žeie/niitii pe.-ini na drva iu razsvetljen s s ver. i mi. Se po/.ileji* mi vpeljali pel n»lejk«*. meil tem k<> so železne j»e«"-i še ilnl^ii <»sia I Koliko j.» verjetnosti, da m' dandanes elovek pone.sreei na že. lezniei ' Moilerna statistika je iz-raeiinalii. da se ena huda lusn-r-a primeri v splošnem mi vsakih 121 milijonov prevoženih kilometrov. Zatorej hi se moral elovek voziti 121 milijonov kilometrov (pri sedanji hitrosti naših vlakov bi se po tej progi vozil 150 let doljro). dii hi mogel 7. gotovostjo pričakovati, da se bo skoro ponesrečil. o med vsemi najbolj naporno in izčrpavajoče življenje. Čestokrat _' m ne ostane niti toliko časa. da bi v miru použili svoje kosilo. tp*n-vfč jim s:a tajnica prinese k pisal- PRODAM LEPO POSESTVO pri Brežicah na Štajerskem, okrog johov. hiša, gospodarska p«»-s|o, i ;a krasen sinh ti \ rT s 4iHI • lrev«-si. vino«ra'l. trav- nike in njive, vse v ravnini; je* d o po u i z k i «•« - ti i. Za naslov s.> i/ ve pri i a st n kn: John Lapuh, R. D. 1, Box 39A, Geneva. Ohio. POZOR ROJAKI Vse, kar se tiče ^Olasa Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite na naslov: "Glas Naroda" 21f> West 18th Street Neyr York, N. Y. Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili marši-katero zmedo in lakmniteT. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. t8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 popolen cenik je priobcen v tem listu vsaki teden **0 l ▲ ■ h a m oda- new york, wednesday, june 1, 1932 the largest slovene daily in v. i. a CIN GOSPODA PIJA soman iz življenja. Za Glas Naroda priredil I. FL J n < Nadaljevan*«*. Odkrita je bila nji-na hvaležnost. Izvanfcilnn dobrn jjospoclar-»■ko nadarjena je kmalu izprevidela veliko korist izpreiimiJ) ter >klriida. «la si /a stalno zagotovi pomoč gospe Hedvike. posebno še. ker je vedela, da se bo še dolg<| morala varovati težkega dela. In takoj pri prvi priložnosti govori gospa Zadnikova z <;<»spo 'ledviko o tem. da bi opustila vsako misel na kako drugo službo. S 1o /Hjo je go*|>e Ifedviki zelo ustregla, četudi ji tega ni pokazala. O tem se je še posvetovala s Hinkom in 1'ijo. luito pa je sprejela ponudbo. (lospej Ifedviki se je obetala boljša bodočnost kot pa je sama pričakovala in veselo pismo je pisala svojemu prijatelju Kvetniku -Fesenku. Zopet je mogla vzeti nekaj svojega pohištva, ki je spravila pri Jesenkovih, da opremi svojo sobo. Tako bo imela saj kotiček, kjer ne bo počutila doma. Ves dan je imela mnogo dela in zvečer jo vodno trudna legla v postelj. I*a dobro je bilo, da je imela tliko dela. kajti pri delu ni mogla misliti na svojo usodo. In njene misli m* tudi niso toliko pečale z umrlim možem. Včasih 'ji je prišlo na misel, ako njena sedanja usoda ni .kazen za to, ker je zapustila Jurija Lončarja, ki jo je vendar na svoj način iskreno ljubil. Vsako zvezo s prejšnjimi časi preprekinila. Pogosto je rekla svojim prijateljieam in znankam: — Nekaj časa moram izginiti. Kadar ho m zopet našla notranji in zunanji mir, se bom zopet oglasila. Nič vče ni hotela vedeti. 4'etudi ji je bila od več strani ponn-dena pomoč, kaj bi ji koristila* Nekaj časa bi to bila res pomoč, katero pa bi vendar smatrala za obtežilno dobroto — in slednjič bi postala nadležna. iVz v»e teče vsakdanja počasna reka. — Bolj pametno je bilo. kolikor mogoče naglo postavili se na svoje noge. Dobrota ima vedno grenek okus! Od svetnika .Jesenka je gospa Hedvika izvedela, da je Jurij Lončar oddal hišo svoji sestri. Jesenko ji je tudi sporočil, da je hotel knjige, umetnine in druge zbirke pokojnega Hrastnika od Lončarja kupiti, da bi jih pridržal za Iliirka. ker ve. koliko mu je ležeče na tem. Toda Lončarje odvrnil, da nima namena teh stvari prodati. Nadalje ji je tudi sporočil, da so bfla vsa poizvedovanja po .Martineu brezuspešna. Po njegovem mnenju se inžinir Martine ne hkriva prostovoljno, temveč je kje pridržan vsled kakega nesrečnega naključja in prav gotovo bo nekega dne vse pojasnjeno. Sam pri »ebi še ni izgubil vsega upanja, ker je v svoji službi doživel že marsikaj čudnega. Vse to je bilo lepo; toda od samega upanja človek tudi ne more živeti. Vzeli so i \se premoženje, (iledati je morala dejstvom nasproti in ta dejstva s«» bila za njo trda. Hinko je /. železno pridnostjo in vztrajnostjo delal dalje. V svoji službi je bd neutrudljiv. Z vso svojo dušo je bil pri svojem težkem in lepem poklieii. (iospa Zadnikova ga je hotela vsakikrat videti, kadar je ob-iskal svojo mater, pri kateri se je ponudil vsak prosti čas. Kadar boste samostojni, gos poti doktor, boste moj zdravnik. — pravi gospa — Smeje ji pritrdi. Potrpežljivo je poslušal njene pritožbe glede bolezni in jo je tolažil. Mladega, resnega zdravnika je zaklenila v svoje sree. Iz mnogih tednov *o že postali mesevi. Zima je že bila pred vrati — kje je ostalo poletje? (iospa Hedvika ni vedela, da so evetele vrtniee in je duhtela lipa. In zdaj z začudenimi očmi gleda na beli sneženi prt. katerega je nekoliko prezgodaj razgrnila mrzla novemberska noč. Sneg! Ko si pred ogledalom češe svoje temne lase, opazi nekaj srebrnih niti — zamišljena in žalostna jih opazuje in trudno ji lež« roke v naročju, ko misli na moža. ki je bil tako ponosen na to. da tako dolgo ohranila *vojo lepoto. — (lorje ti. ako kdaj najdem kak siv las v tvojem črnem grmu. — je večkrat v šalo rekel. — Vsak posamezni sivi las ti bom izpulil. Tako daleč pa ni več prišel. Kako daleč je že to bilo! Gospa I led vika zaduši globok vzdih. S premišljevanjem ni prišla nikamor. temveč je samo težilo njenega duha. Dan je trdovratno zahteval svojo pravico. fi. OoKpa Iledvika za trenutek premišljuje in gleda mladega slikarja. ki je čakal na njen odgovor. Ker je. sodeč po njenem lepem, resnem obrazu, pričakoval, da ga bo zavrnila, zato naglo še enkrat ponovi svojo prošnjo, predno je mogla odpreti usta. da bi izgovorila odločilni "ne": — Milosti ji va gospa, samo nekaj ur. Slika vam je takoj na razpolago. Samo da bi smel slikati niihistljivo gospieo. Okoli tega »e vrti moje eelo umetniško življenje. — Lahno se mu trese glas. Gospa Hedvika se snuye. Kako visoke besede ima naenkrat . vsak umetnik! Toda poštenemu, odkritemu Hugo Lorbarju ni mogla odreči njegove prošnje. — Odvisno je ml moje hčere. Ako je pri volji, ne bom imela ničesar proti temu. • O, hvala! — reče ves srečen, nato pa bojazljivo prosi: — Ali bi milnMl. iva gospa hotela pri gospici hčerki posredovati? Do tedaj se še nisem upal vprašati jo za to uslugo. Najprej sem hotel vedeti. kaj misli milost I ji va gospa o tem. Mehka ginjenost jo obide. Da, bil je dostojen lii še vedno nekoliko otročji. Kdo drugi bi si najprej zagotovil privoljenje hčere 'n šele pozneje bi samo že iz olike vprašal mater. Pija je bila ponosna, da jo je hotel Lorbar slikati. Rada ga j« videla in ž njim se je pri mizi najrajši pogovarala. kakor tudi pri čajankah «*b Kredah in nedeljah, od katerih niti ene ni opustil. Ž njim je mogla tudi govoriti o svojem očetu in njegovem delu. no da bi se bil kila j utrudil, ko jo je poslušal. Pija ni niti slutila, kako blagodejno je nanj vplivala njena prijaznost. kako ga je obogatil njen pogled, vsaka njena beseda. Oboleval jo je; vsega je napolnjevala njena duša. Slikati njen krasni obraz, kolika sreča! Ako bi vedela koliko rizb je že napravil iz spomina! Preti njegovimi duševnimi očmi je njena podoba vedno stala tako jasna, da je mogel narisati vsako potezo njenega obraza. Najposlednje, svetli izraz njenih oči. pa je inoral vzeti iz narave, da je mogel iineti popolno sliko in to bo tudi znal. kajti čutil je v sebi moč. Zato se je tedaj vendar upal izra »iti svojo prošnjo, ki mu je že dolgo gorela v njegovi duši, ki se m pa j« t njegovi ponižnosti zdela nekaj groznega, zdaj pa se mu jmu je ie uresničila. Zdelo -se mu je skoraj kot sanje, ila boste Pija iu njena mati prišli v nfjegov atelje, česar ne bi zamenjal niti z najslavnejšim slikarjem. Gospa Hedvika si ogleda malo sobo, v kateri je bilo samo mahi najpotrebnejših stvari — dva stola, miza, divan. pokrit s preeej obledelim pregrinjalom. Poleg majhne železne peči, v kateri je veselo plapolal ogenj, je stal majhen zaboj in na njem samovar in ne-ka>j kuhinjske posode. Atelje je bil čist in lepo popravijen, ne kot imajo navadno umetniki. Zavesa je delila sobo v dva dela. Šaljivo se nasmeje Lorbar in pravi: — Tam je naša spalnica, tukaj pa stanovanjska in sprejemna soba. Moj prijatelj (Vrne se zanima za pokrajine. Zdaj je nekje na Gorenjskem in hoče napraviti t-like v vseh letnih časih. Vse te slike so njegove — in pokaže na slike, ki so visele po stenah. — Zdaj hoče slikati umiranje narave. Dobro slika, toda časi so slabi. Vse naše premoženje vKi na teli stenah. Trgovci z umetninami ne pridejo tu-sem. — pripomni z lahnim nasmehom. Slik«' so bile zelo lepe in gospa Hedvika je bila začudena, da je našla tako veliko umetnost v tej tako pripnosti sobi. Pija sede in Lorbar je dosegel, da je mogel svoje oči upreta v njen ljubki, lepi obraz, opazujoč vsako potezo, ne da bi kdo mislil kaj napačnega. Odgnal je tudi vse občutke, ki so ga napolnjevali do Pije. Bil je popolnoma stvaren. Pri gospej I leti viki je tudi prodrl s svojo voljo, ker je hotela imeti naslikano samo glavo svoje hčere, Lorbar pa je hotel naslikati celo postavo. Na Pijinem mehkem, sladkem, čistem obrazu ni bilo nobene izkušenosti, .samozavesti, koketnosti in razboritosti. kar imajo večinomo sedanja mlada dekleta. Ijorbarjev obraz veselja žari in ves je srečen, da se mu je izpolnila iskrena želja. Vse to je gospa Hedvika opazila na njegovem obrazu in jo je ganilo. Saj je A o vol j poznala to navdušeno umetniško mladež. ki je pogosto občevala v njeni hiši in se je veselila te isvežosti in originalnosti. In kolikim je njen pokojni mož pri prvih težkih korakih pomagal v javnost! Tudi sama bi rada izravnala pot temu mlademu ,imetniku, ako hi le bilo mogoče. Dovoljena ura je kmalu minila; vse prehitro za Lorbarja in šele p«» večkratnem opominu je prenehal in globoko je vzdih nil. Vedno dalje bi mogel slikati; nobene utrujenosti ni čutil. Kar vroče mu je bilo. ko je mislil na sliko, kadar bo gotova. Jutri bo zopet videl oboževano Pijo — toda kako nočasi bodo do tedaj potekale ure. (Dalje prihodnjič.) STOLETNICA CUVIEROVE SMRTI HOJA IN ZNAČAJ jo, samo negibne rame in naprej rklonjeno glavo. Zasmehljivi sti- skajo komolce ob telo, stopajo z c \ ignjenimi rameni in z glavo, ki Neki karakterolog je sestavil ta-'jc nagnjena na stran, večinoma z belo, ki omogoča spoznati značaj eno roko v žepu. Ljudje, ki preska- kakšnega človeka po njegovi hoji. Primerjajmo n. pr. mirni, a tr-uni rit m us v pohodu kakšnega se-\ernjaikega vojaškega oddelka z nervoznim, kratkim in hitrim korakom junaških čet — v tem se že kaže razlika v značaju in tempe-lamentu celih narodov. Tako se da študirati tudi stnačaj posameznikov. kujejo stopnice, so nestnni in vročekrvni, radovedneži in zaup-ljivci pa potiskajo sopotnika v po-} govoru dosledno na levo ali do.-no-j cd poti. Možaka, ki stopa z nogami na: GORGULOV NI NORMALEN Te dni je prešlo sto let, odkar je umrl eden najpomembnejših naravoslovcev preteklega stoletja, baron George Dagobert Cuvier. Kot ustanovitelj primerjalne anatomije, predhocinik paleontologije in pionir' v zoološki stroki, je izvršil ogromno delo. Poleg velikih resnic je svetu ostavil tudi mnogo zmot, a celo te so bile potrebne, da dale znanost- nove pobude. Njegovo življenje je bilo zelo pe-stio. Narodil se je v stari častniški rodbini. Že v zgodnjih letih ga je ostroumni raziskovalec Tess'.er napotil v naravoslovno vedo, poz-r.eje je prišel kot asistent v pariški Jardin des Plantes. Tu je položil temelj anatomično-zoološki zbirki, K.i je bila dolgo časa najpomembnejša v Evropi. Tudi v politiki in državništvu# je imel mnoge vodilne uloge, a umrl je v starosti 05 let kot najrnamenitejši naravoslovce svoje dobe. Kot zoologa ga je zanimalo zlasti nižje živalstvo, predvsem mehkužci. Poglobljen študij teh živali i ga je pripravil do novega razvrstil-1 nega sistema v zoologiji, ki se ni! ■ cpiial kakor Linnejev sistem *na' zunanje znake, temveč na notra-1 nje anatomično sorodstvo. Odkrit-' je okamenelih živali v pariški o-: kolici ga je napotilo do pravilne ugotovitve, da je kopnino na kra-j ju, kjer stoji danes ponosna fran-j cuska prestolnica, pokrivalo mor-' je in da ie sploh vse kopnine sve- j ta v različnih dobah krila bodici morska ali sladka voda. Spoznal je' tudi, da so zemeljske plasti s svoji-j mi organskimi okameninami v' splošnem tem starejše, čim globlje, ležijo, in s tem je pripravil tla Darwinovi teoriji, da izvirajo mUj-j še živalske vrste iz starejših. Sam pa se je temu spoznanju upiral in jc trdil, da je imela vsaka geološka! doba svoje posebno živalstvo, ki jej propadlo v velikanskih naravnih katastrofah med posameznimi dobami. To je bila največja zmota njegovega življenja, ki pa ne more 7manjšati njegovega pomena za razvoj moderne vede. V JUGOSLAVIJO Preko Hivrt Na Hitrem Ekspresnem Parniku paris 10. JUNIJA i Opolnočii 29. Junija — 2S. Julija ILE DE FRANCE 21. Junija — 8. Julija < Opolnoči i LAFAYETTE 16. Julija NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpra-iajte naše pooblaščene agente cJpeitehJ&ie 19 STATE STREET. NEW YORK Vsi na krov! Udeležite se velikega skupnega potovanja v stari kraj 9. julija na slavnem francoskem brzoparniku ILE DE FRANCE MNOGE POSEBNOSTI ARANŽIRANE ZA NAŠE POTNIKE TEGA POTOVANJA Piš te takoj po naaaljne informacije na: LEO ZAKRAJSEK General Travel Service, Inc. 1359 Second Ave., New York, N. Y. SHIPPING NEWS 2. Junija: Cul u m bus v Cherbourg In Bremen Central Von Sieuben v CherU.urg In B;>nien 3. Junija; :Uaj».Miic v Cherbourg Weslernland v Havre junija: He mnenju omenjenega! raziskovalca obletavajo fiksne mi- policija te dni zaslišala že v tre-?1 i in je zaprt vsem zunanjim vpli- tje. Njegove izpovedi potrjujejo vom. Nasprotne vrste je človek, ki'sum, da imajo oblasti v rokah ab-ttopa *• narven'\ Trdna, a glasna normalnega človeka. Gorgulov j<' hoja izdaja neobvladno energijo med drug.m izjavil, da je dva Že sJavni satir:k GeorSe Cristopb kakor dvignjen felas. Gravitetična dneva pred atentatom živel v hip-! Lichenberg je v svojih aforizmi.i hoja nam govori spet o mirnem, notienem stanju. Šel je v cerkev j ^^^ ^^ ^ izenačenem človeku. Ljudje, ki p-i Xotre Dame in st» je pogovarjal z boji močno mahajo z rokami, so Jloprom. Ž njim ie je tudi boril, da marljivi in vneti, če je hoja sa- j bi odvrnil skušnjavo od .sebe. Ven- mo lahka, spadajo nedvomno med idealiste. Mrtvo viseče foke izdajajo slabiče, blazirance, brezbriž- dar pa je bil v tem boju premagan. Celo z alkoholom je hotel dobiti oblast nad nagoni, ki so ga ntže; lahkomiselniki stopajo sicer: priganjali k zločinu, a je podle- normalno, a korak jim je predolg .n plešoč. Pedanti delajo spet prekratke korake, energični ljudje stopajo trdno in ne izrabijo preveč .>el. Neodločneži se s kratkimi ko-xaki naravnost opotekajo, trmo-glavci zelo izrabijo zunanjo stran i^et, ljudje s spremenljivim, nezanesljivim značajem pa notranjo stran podplatov. Nezadovoljneži kmalu uničijo konce čevljev, ljubeznivi, odkritosrčni, ljudje stopajo s smetrično naravnanimi konci stopa!, malo zibaje se in z rahlo r.a stran nagnjeno glavo. Delavni, neuklonljivi ljudje imajo isto ho- Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato n&j pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "Gh N. »t gel. Gorgulov pripoveduje, da je par dni pred atentatom ustavljal stražnike na ulicah in jim zastavljal vsakovrstna vprašanja, da bi zbudil pozornost policije. Želel je namreč, da bi ga aretirali. Navzlic temu ga ni nihče kontroliral in vprašal po izkazilih. Cim je vstopil v razstavno dvorano, se je usodna hipnoza pri njem ponovila.. Potegnil je samokres in streljal. ne da bil prej premislil kakšne posledice lahko nastanejo iz njegovega čina. Pariška policija jo po teh izpovedih preverjena, da je Gorgulov ravnal po notranjem ukazu in ni imel sokrivcev. Verjetno je. da bo Gorgulov obsojen že letos v julitju. * CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOER) St»mm $2.— Naročite ft prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA »t west 18th street new yes* city čisto zanič pijača, kakor ne more nobenemu človeku prijati meso ki bi ga z inače čisto britvijo mazali na kruh. Lichtenberg je torej dobro vedel, da ima pri uživanj«; jed: poleg okusa svojo veliko vlogo tud^ vid in da je mnogokdaj od 'njega odvisno, da se nam zdi kakšna ječi neokusna in neužitna, tudi ti jo v resnici okusna. Okus ne odloča sam, tt vedo najbolje sladokusci. Imamo dolgo vrsto jedi, pri katerih je o-kus celo podrejenega pomena ali pa sploh brez pomena. To velj°. n. pr. za korenje, ki ima komaj opazen okus, in ki nam prija v pr?i vrsti zavoljo prijetnega šuma, ki ga ob- čutimo pri njegovem zauzivjinju Sluh in tip sta udeležena tu bolj rego okus. da nam napravita jed tečno. Podobno je s kuharico in do neke mere z različnim sadjem. V čem je prednost svežih, krhkih žtmelj pred starimi? Baš v občutku šuma, ki naan gi kost lobanje in sluhovni organi vodijo pri ;ed v možgane. Med praženim in kuhanim krompirjem ni bistvenih razlik v okusu in vendar nam piaženi krompir iz istega razlogi uolj u-gaja. Turški med, ki je mladini takšna slaščica, ima brezobličen, indiferenten okus, toda usim sluznici ugaja vendarle iz drugih iaz-logov. Od tu do ameriške narodne razvade, žvečenja gumija, je en jam korak — a tu nima okus i- čisto nobenega opravka več, temve-č same. tip. Če torej ljudje pravijo, d.i je ta ali ona jed zelo okusna jc to zelo netočen iTaz za množico občutkov, ki jih imamo pri jedi in c katerih si običajno ne polagrn.'.i nobenega računa. Da je pa jtdi v prvi vrsti udeležen poleg okusa tudi čut vonja, bi moralo biti vsem znano, pa se le redko kdo tega zaveda. 18. Junija: Sialn.il.im M iriiifiniiku noiilugnf »ur M«ir L'lifi liourjc 21. Junija: l-uf;»..VfUe V ) l.tvr* 22. junija: iih d-- France v Havre Pres. UrtoarvHt v Clierbmirff Miijfutii- v Cli«>rb<>iiric M a iirt-tanin v Cttf i tmitrg 23. Junija: lirem'Mi v Stuttgart £J. Junija: Vuli-nnia v l!Hf-lil;iliii 25. junija: Volemliim £6. junija: Conlurulni!! ("fn-rhi»urn In Rmner v Cli«*rlM>urg In Mi en f»i Trst v llavr« v n .uli.sne iur v Cherbourg tn lircinon DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čiu urno tu« članstvo, pač p« ni Slovenci ▼ nil okolici, CENE ZA OGI ASE SO ZMERNE £3. Junija: • Oi»nt«> i;r:iti<1e v Cenovo I.« vi ithan v Cherbourg 29. Junija: Pari* v Havre .\qiiita niu v Cherboiiru 39 junija: Clia mji'ain {mM.rial vi. i NOVI > v ii Steu*'"ii llavre v Hrxinrr. 1. Ju'iJa: < 'ivmply v Cherlwurg riL'rof.^, v- Cherbourg in Hreriirn 1—. neastria v Clierboiiig West.-rnlafMl v Havre I Vu t Milil.i Jul v Cherbourg in Hambuig 2. julija: Li>tirrd;i m 5. julija: Cleveland 6. Julija: Fresiilent v Itiiulogrie stir Mer v Cherbourg in llurritiurs Harding v Cherbourg julija: Saturnia v Trst I erengtirla v Cherbourg >.ew Vork v Cherbourg In Hamhtir; !m-sil«Mi v Cherbourg In ISrrnien 8. Ju'iJa: Lapland v Pherliourg Havre 9. Julija: He de Franrp v Havre Hreitien v Cherl>otirg in v Ilrernen Veendam v Boulogne aur .Mer 12. julija: rtuehambeau v Vigo tn Havre 14. Julija: Albert Balln v Cherbourg In Hamburg I'-trlln v Cherbourg in tirenteri 1C. Julija: .\«iuitania v Cherbourg Homeric v Cherbourg 1 jifayette v Havre lumlius v Cherhourg In Bremen Milwaukee v Cherbourg Statendarn v Boulogne sur Mer Con te I Maru-n ma iio v Genovo 19. julija: leviathan v CherlH.iirg Jruropa v t'herboui-K in v Bremen • 'hani[ilain v Havre 20. Julija: Pre*. Boose vel t v Cherbourg 21 Julija: Olympic v Cherbourg 1 J.Tir.burg v Cherbourg in Hamburg SiutK-irt v Cherbourg In Bremen 22. ulija: P: ris v Havre l^elgenlaml v llavr* 23. julija: Ferengaria v Cherbourg \ clendam v Houlo«ne aur Mer 2fl. Julija: Majestic v Cherbourg r»eCIrasse v Havre !«utsrhland v Cherbourg In H.imbulg Ptemen v Cherbourg In v Bremen Cen. von Steulien v Cherbourg In Bremen 29. Julija: I!«- de France v Havre «'onte flramlc v Oenovo WVstt-rnland v Havre 30. Ju'iJa: St Ixjiii« v Cherbourg in Hamburg Botterilarn v Boulogne tur Mer HIIIIM^II'lllillHIIIIIB'll'aillllillllllllll^llli' naročite a« n« huiu na aalredjl ilonaikl 4ac*ntk v